K AKTIVNOSTI BELE GARDE V ŠKOFJI LOKI (Nekaj dopolnitev in pojasnil) Avtor S. Kobal-Florjan omenja v Lo ških razgledih št. 30 — 1983 na strani 249, da so loški gestapovci in belogardisti s pomočjo belogardistov iz Ljubljane, are tirali med veliko sovražno ofenzivo Trau- fe (trajala je od 13. do 23. novembra 1943 in je zajela Jelovico, Poljansko in Selško dolino, Zirovsko z delom Idrijskega in Cerkljansko) enajst moških iz Škofje Lo ke. Od njih omenja Ivana Hafnerja-Iver- ja in Matevža Bogataja. Zadnjega in še dva naj bi izpustili, Hafnerja in ostale pa poslali v Begunje in od tam v taborišče v Nemčijo. Dosedanje raziskave o nastanku in raz voju belogardizma oziroma domobranstva na Škofjeloškem, ki sem jih opravil v okviru programa zgodovine delavskega gibanja in NOB (gradivo o tem bo objav ljeno v nadaljevanjih v naslednjih let nikih Loških razgledov), so pokazale, da se je domobranstvo na območju današnje občine organiziralo šele konec leta 1943. kljub temu, da so nekateri najbolj zagri zeni sovražniki OF in NOG, že davno prej težili ustanoviti oborožene proti- revolucionarne oddelke na Gorenjskem po vzoru v Ljubljanski pokrajini (preko Centra v Ljubljani) in v ta namen širili belogardistično literaturo in miselnost tu di v naših krajih. Prva domobranska po stojanka pri nas je bila ustanovljena v Lučinah dne 28. decembra 1943 in je bila neposredno podrejena nemški obmejni fi nančni straži, posredno pa centru gestapa na Bledu. V Škofji Loki pa so se prvi do mobranci pojavili v nemških uniformah dne 16. marca 1944. to je takoj naslednji dan po drzni akciji VOS v Kopališki uli ci, ko je bilo likvidiranih več vnetih so delavcev okupatorja oziroma domačih iz dajalcev pri »Ciku« in »Bičku«. Tja so se zaradi strahu pred partizani zatekli iz okolice Škofje Loke že nekaj dni prej in so zahrbtno snovali zaroto proti NOG in se pripravljali na ustanovitev domo branstva. V Zabnici pa je bila domobran ska postojanka, kot podružnica loške, us tanovljena dne 12. junija 1944. Po opravljenih raziskavah o teh are tacijah sem prišel do naslednjih ugoto vitev in pojasnil: Loški gestapovci, med katerimi so bili tudi nekateri domačini, kot npr. zloglasni Maks Kopač iz Zirov, (ljudje so jim pra vili »farovški hlapci« — farovški zato, ker so bili nastanjeni v nekdanjem žup- nišču, hlapci pa, ker so hlapčevali tujcu) in orožniki so zaradi izdaje aretirali v mesecu novembru 1943 enajst moških iz Škofje Loke in bližnje okolice (točnega datuma aretacije ni moč ugotoviti, kajti razpoložljivi pismeni viri navajajo o tem različne datume, nič zanesljivejši tudi ni so ustni viri — izjave preživelih areti- rancev oziroma njihovih svojcev). Iz raz položljivih podatkov sklepam, da so bile aretacije izvedene od 20. do 26. novembra 1943. Tudi istočasnost aretacij ni doka zana, razen za delavce tovarne »Šešir«, ki so bili aretirani istega dne na delovnih mestih. Aretiranci so bili pomembni akti visti NOG, nekateri so sodelovali že v predvojnem delavskem gibanju, zaradi česar so bili bolj ali manj kompromitira ni in izpostavljeni. S. Kobal navaja aretacijo 11 mož, med njimi tudi Matevža Bogataja. Nihče od preživelih aretirancev pa se ne spomni, da bi bil tedaj aretiran tudi on. Verjetno je bil aretiran pred to skupino ali kasne je. Ce je bil v tej skupini tudi Bogataj, bi jih bilo skupno dvanajst. Aretirani so bili: in- 243 1. Alojz BERNIK, glavnikarski mojster iz Šk. Loke, izpuščen naslednji dan, umrl po vojni. 2. Viktor GUZELJ, rojen 1905, stanu joč v Šk. Loki, delavec v tovarni »Šešir«, umrl 18. 3. 1945 v taborišču v Nemčiji. 3. Ivan HAFNER, rojen 1889, čevljar, stanujoč v Skofji Loki. po končani vojni se je vrnil iz nemškega taborišča in umrl v Izoli. 4. Ludvik JUGOVIC. rojen 1917. čev ljar, stanujoč v Stari Loki, po vojni se je vrnil iz nemškega taborišča in živi v Stari Loki št. (SO. 5. Franc LOGONDER, rojen 1904, sta nujoč v Skofji Loki, delavec v tovarni »Šešir«, izpuščen naslednji dan, živi v Puštalu št. 66. 6. Janez LUKANC, p. d. Kuferšmid, rojen 1896, kleparski mojster iz Škofje Loke, po vojni se je vrnil iz nemškega taborišča in umrl doma. 7. Franc MARGUC, rojen 1908, stanu joč v Skofji Loki, delavec v takratni les ni industriji Hainrihar na Trati, po vojni se je vrnil iz nemškega taborišča in živi v Puštalu št. 71. 8. Alojz MASTERL, delavec v tovarni »Šešir«, stanujoč v Crngrobu. izpuščen nekako po enem tednu v Ljubljani in je umrl leta 1962 doma. 9. Valentin SEVER, rojen 1903, stanu joč v Puštalu, delavec v tovarni »Šešir«, umrl marca 1945 v taborišču v Nemčiji. 10. Janko ŠINK, stanujoč v Puštalu, delavec v tovarni »Šešir«, izpuščen še isti dan, umrl doma po vojni. 11. Gotard ZAVADLAV, rojen nekje na Primorskem, nameščenec v tovarni »Še šir«, začasno stanujoč v Skofji Loki (v Škofjo Loko prišel iz Ljubljane), preži vel taborišče, nadaljnja usoda ni znana (baje je po vojni delal na nekem mini strstvu v Ljubljani). Aretirance, razen Ludvika Jugovica, so najprej odgnali v loške zapore, od tam pa pozno zvečer v Društveni dom na Spodnjem trgu. kjer so pod stražo »fa- rovških hlapcev« prenočili v veliki dvo rani. Naslednji dan so jih s tovornja kom, pokritim s ponjavo, pod stražo lo ških gestapovcev (pretežno »farovških hlapcev«) odpeljali v Ljubljano v šolo v Mostah. Ludvik Jugovic pa je prenočil v »farovžu«. Zjutraj so ga naložili na to vornjak in ga odpeljali do loških zapo rov, kjer so priključili nekaj zapornikov iz Poljanske doline. Nato je tovornjak nadaljeval pot do Društvenega doma na Spodnjem trgu. Iz doma so prignali vse aretirance iz Škofje Loke in še več dru gih in jih strpali na tovornjak, ki je od peljal proti Ljubljani. Raziskave dokazujejo, da v tej akciji belogardisti niso sodelovali (niti domači, ker jih še ni bilo. pa niti iz Ljubljane). Tako aretacije kot zaslišanja so opravili loški gestapovci z orožniki iz Škofje Loke. Verjetno je, da so nekateri »fa- rovške hlapce« poistovetili z belogar disti, kar takrat niti ni bilo tako redko, še predvsem, če upoštevamo dejstvo, da je bilo proti koncu leta 1943 v Skofji Lo ki na gestapu trikrat več Slovencev ozi roma domačinov kot Nemcev (okoli 5 Nemcev in preko 15 Slovencev). V šoli v Mostah so uniformirani do mobranci in posamezni semeniščniki snu bili zapornike v svoje vrste, pa so imeli pri tem zelo malo uspeha. Nasedli so jim le redki Dolenjci. Po približno enem tednu so aretirance iz Škofje Loke in več drugih naložili v bližini Most na tovorni vlak in jih odpeljali v nemška tabori šča, kjer so doživljali vsak svojo usodo nacističnega pekla. Zanimivo je, da so aretirance imeli za prte v Društvenem domu in ne v loških zaporih, kot je to bilo običajno. Morda zaradi tega, ker jih je bilo preveč, kajti Nemci so takrat v ofenzivi Traufe areti rali številne prebivalce obeh dolin in za jeli precej partizanov. Izjemno je tudi, da so jih odpeljali v Ljubljano in od tam (mimo Begunj) direktno v nemška tabo rišča. V Loških razgledih št. 31 — 1984 na strani 170 S. Knbal omenja, da so belo gardisti dne 13. 11. 1943 prisilno mobili zirali fante v Zabnici in okolici v svoje vrste. Ob preverjanju ten podatkov sem ugo tovil, da so Nemci tega dne izvedli večjo racijo in prijeli približno 30 moških na domovih, na cesti in na polju. Odpeljali 244 so jih z vojaškim avtobusom v neko šolo v centru Ljubljane, kjer so jih stražili domobranci, prisotni pa so bili tudi Nem ci. Se isti dan ali naslednji, so pripeljali večje število moških, ki so jih polovili v racijah po vaseh na obronkih Jelovice oziroma pod Jelovico (med Kropo, Kamno gorico in Radovljico) ter v zgornjem de lu Selške in Poljanske doline. V nasled njih dneh so zapornikom priključili tudi večje število partizanov, ki so jih ujeli v ofenzivi Traufe. Ker Nemci in domobran ci zapornikom niso dodelili jedilnega pri bora, so se morali znajti sami. Na dvo rišču in v smetnjaku so pobrali prazne konzervne škatlice (vsebina ca. 2 dl), ki so jim nato nadomeščale menažke, na mesto žlic oziroma vilic pa so uporabljali lesene paličice, do katerih so prav tako prišli na dvorišču. Ležali so v učilnicah na golih tleh oblečeni, ker niso imeli odej. Nekako čez teden dni sta se v šoli pojavila dva loška gestapovca, od katerih so zaporniki iz Zabnice prepoznali Kin- kelina. Drugi je znal slovensko in mu je bil za tolmača. Popisala sta vse moške, ki so spadali pod loški gestapo. Nista jim hotela odgovoriti na vprašanje, kaj bo z njimi. Nekako po desetih dneh so jih preme stili v meščansko šolo v Mostah, v kateri je bilo veliko zapornikov iz t. i. Ljub ljanske pokrajine. Po enem tednu bivanja v tej šoli so jih šest iz Zabnice in okolice izpustili na intervencijo sorodnikov pri žandarmerijski postaji v Zabnici, ostale pa nekaj dni za njimi. Nihče od očividcev racije ni potrdil navzočnosti belogardistov v tej akciji. Baje pa se je po akciji govorilo po Zab nici o navzočnosti bele garde iz Ljublja ne. Osebno dvomim v to, kajti Nemci v takšne akcije na Gorenjskem niso vklju čevali ljubljanskih belogardistov oziroma slovenskih domobrancev (tako so se ime novali po kapitulaciji Italije). Le-te so uporabljali v večjih bojnih akcijah (haj ke, ofenzive), ki so zajemale hkrati Ljub ljansko pokrajino in Gorenjsko). Dokaza no je, da torej ni šlo za mobilizacijo moških iz Zabnice in okolice v vrste bele garde oz. domobrancev, temveč za široko zastavljeni preventivni ukrep okupatorja, da z racijami oslabi NOG na teritoriju predvidene ofenzive. Viri: 1. Arhiv VOS Skofja Loka (Zgodovin ski arhiv Skofja Loka). 2. Evidenca o prehrani zapornikov v loških zaporih za leto 1943 (Zgodovinski arhiv Skofja Loka). 3. Pisna izjava Milke Kuralt iz Ljub ljane, Kersnikova 11. 4. Ustne izjave so dali: Ludvik Jugovic iz Stare Loke št. 60; Franc Šifrer iz Zab nice št. 15; Ivana Masterl iz Crngroba št. 12; Janez Šifrer iz Zabnice št. 26; Antonija Šifrer iz Zabnice št. 55; Franči ška Sever iz Puštala št. 35; Minka Bizjak iz Škofje Loke, Sp. trg 5; Marija Guzelj iz Škofje Loke, Partizanska 24; Franc Logonder iz Puštala 66 in Franc Marguč iz Puštala št. 71. 5. Seznam žrtev fašističnega nasilja v loški občini (Loški razgledi št. 16 — 1969) 6. Življenjepisi padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja občine Skofja Loka (Občinski odbor ZZB NOV Skofja Loka). 7. Evidenca članstva ZB (Občinski od bor ZZB NOV Skofja Loka). 8. Maks Fojkar: Delavski stavkovni val v Škofji Loki (Loški razgledi št. 6 — 1959). 9. Vinko Demšar: Prispevek k zgodovi ni delavskega gibanja na Škofjeloškem (Loški razgledi št. 24 — 1977). Stane Pečar 245