ziata podiaga. Nekaj o razvoju denaija. Denar je že od pamtiveka prišel v rabo kot sredstvo za izmenjavo blaga, kot utandard ali merilo vrednosti. Prvotni Clovek ni poznal denarja, kajti vsa trgovina se je vršila potom izmenjave blaga z drugim blagom. Ali razvoj trgovine Je doprinesel potrebo takega blaga, ki bi služilo kot splošno merilo vrednosti. Kako nemogoče je priprosto izmenjavanje blaga ob bolj razvitih okolIčinah, treba si le predstaviti, kaj naj bi storil poljedelec, ki bi hotel kupiti par čevljev. Moral bi si poiskati čevljarja, ki potrebuje njegovo pšenico. Dal bi mu toliko pšenice za par čevljev. Ali če poljedelec more izmenjati svojo pšenico za nekaj, s čimur si čevljar lahko nabavi, kar mu je drago, trgovina postane tem lažja. To sredstvo za izmenjavo blaga, to merilo vrednosti, se zove denar. Za denar so od začetka njegovega razvoja služili razni predmeti: živalske kože, poljski proizvodi itd. Prvi ameri8ki naseljenci so rabili školjke in tobak kot denarno sredstvo. Toliko tobaka za par čevljev. Seveda vse kovine so tudi služile kot denarna podlaga. Zlato In srebro. Človeštvo je začelo uporabljati dragocene kovine — zlato in srebro — kot denar že v davni zgodovini. Te kovine so bile razmeronna redke, ae niso zlahka obrabljale; lahko so se prenašale; ni težko dcliti jih in se lahko obdelujejo. Zato sta se ti dve kovini rabili kot denar Že leta 1800 pred Kristusom. Njuna raba je razvila nadaljno nalogo denar- ja, t. j. njegovo rabo v shrambo bogastva in kot pod.ago za poznejša plačila. Ako je Človek imel prebitek pridelkov, je bil v stanu zr -.enjati jih s kovanim denarjem in sh_aniti te kovine za ketsnejšo rabo, ker je bil gotov, da vrednost ne bode nikakor zmanjšana. Nadalje je on sedaj mogel prodati svoje blago proti obljubi, da se bode ta kovina plačala nekdaj v bodočnosti. Na tak način je kredit postal činitelj v izmenjavi blaga in zadolžnice in razne oblike pogodb so prišle v rabo. Kreditni denar. Kreditni denar je bil nadaljni razvoj. Prevažanje kovine je neumestno, nevarno in zvezano s stroški. Tako je prišlo do uvedbe papirja, ki predstavlja kovino. Švedska narodna banka je baje izdala prvi papirnati denar leta 1658. V začetku se je izdajalo le toliko novčanic, t. j. papirnih not, kolikor je bilo na razpolago kovanega denarja, ki bistveno ne zgubi svoje vrednosti. Razvoj denarne podlage je bil vedno zvezan z velikim trpljenjem. Vojska je prišla in države so izdajale kreditni denar brez ozira na zlato ali srebro na razpolago. Denar je izgubljal na svoji veljavi, krize in panike so sledile. Da papirnati denar utegne imeti malo veljave, ako nima primerne podlage dragocene kovine, je dokazala svetovna vojna. Kaj se se zgodilo z rubljem in marko, ve vsakdo. Razmerje med zlatom in srebrom. Ko sta srebro in zlato skupaj prišla v rabo kot denar, je okolšCina, da je zlato bolj redko in višje kakovosti, imela za posledico, da se je zlatu dajala večja vrednost. Tekom stoletij je vrednost srebra padla. Leta 1500 je razmerje v vrednosti med zlatom in srebrom znašalo 11 proti 1, leta 1800 pa 15 proti 1. Srebro je torej napram zlatu zgubilo veliko na vrednosti. Srebro se sicer rabi dandanes kot denar več kot nekdaj poprej, ali le v podrejeni obliki, kot kovani denar za manjše vrednosti poleg drugih kovin, kot so nikel, bron in med. Zlato glavna podlaga. Moderni svet je doživel, da je zlato popolnoma izpodrinilo srebro kot glavno sredstvo.za izmenjavd blaga. Na tej podlagi je zgrajen ves denarni sistem. Ena dežela za drugo so sprejele zlato vrednost ali standard, kar pomenja, da so uzakonile, da zlati denar bodi neomejeno zakonito sredstvo za plačanje vseh dolgov. Papirnati denar, izdan od vlad, je postal zadolžnica, s katero se vlada obvezuje plačati nominalno vrednost v zlatu, kadarkoli imejitelj to zahteva.