Št. 96. V Gorici, v lorck drift 1. dwumbra 1903. Letnik V. l/.h:.ij;i vs.i lotM'k in solioto dI) 1 I. in i |iri'i||ii)|i|iii /,;i ini'sto Icr oL H. uri | ( ji. /;i di'zi'lo. Ako p;nli' 11:1 t;i iln v (joriri v h> lüikarnun Sclivnr v Šnlskili uln:ih. J r I I e rs i t/. v Nu kih ulieali in L <¦- b a n na \ fnlijcvf in ti'kaliSOu po S vin. GOR CA (Zjutmiije i/daiijo.) Ireütiistvo in upravuistvo *>¦ nahajata v «.Narodni hakirni», iihra Wtturmi U. 3t. 9. iJopise j)' /1 a a I o v 111 iiu ijrei]iii4( vi), '»plus»« in narot'iiiiiu pa na upravipätvo »lionet-«. Uglaai st* račuiujo po p»»tit- vrstah in sict-r ako ac tiskajo 1 -krat pa 12 vin, 2-krat pu 10 vin., b-krat po 8 vin. Ako at- večkrat tiükajo, račti- iiijo a»- po pugodbi. Izdajutelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" iodgov. J. MaruSič). Našim obrtnikom. V (iorici so je onnoval zavod, kate- rcmu j(! namen pospe.ševati koristi in napredek takozvane malt, ubrti. Taki za- vodi obstojo v drugihkronovinah že dije časa; a južno dožele priSle so šde sedaj na vrsto. Vlada jo nnmeravala osnovati jeden «am tak zavod za vao I'riinorje in Dalmacijo v Trstu ; toda prizadavanju nierodajnih činileljev trgovske zbornice in drugih zastopov, posrečilo so je spri- jaznili vlado z idojo, da se ustanovi za na$o kronovino posebej tak zavod. V pokritje stroškov, ki so z narncro takih institucij v tesni zvezi, prispevajo vlada, dežela, trgovska zbornica in go- risko niesto. Vsi ti činitelji imajo tudi svojo /astopnike v varuštvu, kateremu je naloga po možnosti pospeäevati in podpirati obrtnijo v naši dežfli. Deželni odbor pošilja v ta zavod štiri odposlance, dva odbornika in dva obrtnika ali tr- govca. Za sedaj sta slovenska odposlanca deželnega odbora odbornik Berbuč in lokavški župan V i d m a r. Varuštvo tega zavoda imelo je do sedaj že dve seji. Prva je bila name- njena večinoma osnovnim formalnostim. V tej seji izvršila se je volitev predsed- nika in podpredsednika; kot taka sta bila izvoljena poslanec Holzer in in- žener Battistig. Pri tej priliki je na- risal sekcijski načelnik Exn er v velikih potezab namen in pomen zavoda ter oznaöil nalogo> katero bode moral rešiti. V drugi seji v dan 24. novembra preciziral je predsednik društveni pro- gram za 1. 1904. Spominjal se je najprej pokojnega večletnega podpredsednika in bivšega dež. poslanca Mighetti-ja, ki si je pridobil za ustanovitev tega, za našo kronovino prevažnega zavoda, mnogo zaslug; poročal je potem o svojem spre- jemu v ministerstvu, kjer se je mudil in posvetoval o začetni izvršitvi važne in težavne naloge, ki je zavodu dana. Pri- pomnil je, da si je ogledal mimogrede sorodni zavod v Gradcu, da bi izkoristil in uporabil tudi za našo deželo tamošnje uapehe, ter nadaljeval: Naloga, katero imamo reäiti, ni lahka. Na Štirskem n. pr. so pogoji za vspešno delovanje takega zavoda ugod- nojši nogo pri nan. Tarn ponpe.šujo deio toliko večja Ijudska jzobrazba, kakor tudi druge hi obstoječe urcdlw, katerih pri nan nimamo. Tarn ho snn'ni, da ho do- bili vodjo, ki živi le svojfMnu poklicu in jo duSa vse institucije. In f-avno oa dobroga ravnatelja. je odvisen vspeh zavoda. Takega pa ni za naSe kraje in razmero lahko dobiti, zato je bolje, da smo začasno brcz njega, nego da bi ho prehiteli ? izvolitvi ter sprejeü človeka, ki ne bi zadoSčal vnem zahtevam naäega zavoda. Opornniti jp, da jf» obrtnija pri nas šele v povojih, skrbeti moramo /a njen razvoj in za uatanovitev novih obrtnij. Pred.sednik poud»rja, da nimamo ne za- do^tnega Alovila Sol, ne muzejev in a I i e - nih naprav za obrtni pouk. Tuii organi- zacija posarneznih obrtnih strok je po- manjkljiva. Vne to povzročuje pa, da naletimo tuintam na nevednost, kije po- tom temelj indifereniizrnu in brezbriž- nosti za moderni napredek na tern polja. Če zahtevajo pa že vse te po- manjkljivosti previdnega in neumornega delovanja za povzdigo naše obrtnije, na- letimo na drugi strani pa še na druge težkoče, namreč na pičlost denarnih sredstev, ki so nam na razpolago. V prvi vrsti moramo obračati svojo pozorno8t obrtnijara in obrtnijskim pod- jetjem z lesovino, ki se je začela lepo razvijati in je za naäo kronovino velike važnosti. Potem nam bode skrbeti za obrtnike, ki oddajajo svoje izdelkenepo- sredno strankanr), za čevljarje, krojače itd. In tako moramo skrbeti za kovinsko, kovaško, kotlarsko, kleparsko obrt itd. Posebne pozornosti potrebuje tudi stav- binstvo, tkalstvo in obrtnija za pohištvo. Z ozirom na potrebe in hitro po- moč 8tavim — tako poudarja predsednik — za prihodnje leto sledeče predloge: 1. da se nvede tekom leta spopolnit- veni tečaj za mizarjo v Gorici; 2. da se spoji s tem tečajem razstava mizarskih in drugih izdelkov, katerv dobi zavod na posodo iz c. kr. avstrijskega muzeja na Dunaju ; 3. da se podpira navonstanovljena mizarska zadruga v Gorici; 4. da se uvede spopolnitveni tečaj za mizarstvo tudi v Korminu, ter se tudi tarn osnuje posobna zadruga ; i). da se untanovi poseben točaj v Gorici za mokrino, pokostenje in uglajo- vanje lesa, ki bi se morai smatrati le kot začetni tocaj umetnemu mizarstvu, s čig&r pomocjo bi so imelo uventi v de- želi izdelovanje najmodernejäih mizar- skih izdelkov; 0. da se napravi v Tržiču wpopolnit- veni tečaj za krojače ; 7. da se istotako ustanovi tak tečaj v i Sežani, ako bodo okoliščine to dopuščale; 8. da se prouči razmere čevljarske j obrti v Mirnu ter se ji priskrbi širji iz- \ozni delokrog : 9. ravno tako da se priskrbi pleteni- ski obrti v Foljanu žirji izvozni delokrog; 10. da se uvedeta dva tečaja za otrtno knjigovodstvo i jeden tudi slovenskii; 11. da se priredi razstava začetnih del od vajencev pod nadzorstvom gospodar- jev in mojstrov. Predpednik naglaša še, da bode treba stopiti ? dotiko z varuštvom obrtne nadaljevalne sole, se nadeja, da bode mogoče odpreti že s prihodnjim mese- com oktobrom tozadevno brainico v dru- štvenih prostorih ter misli, da na ta na- čin izpolni varuštvo vsaj za prvi težavni začetek rvojo nalogo. Iz tega načrta razvidijo labko naši obrtniki, v kateri smeri misli razvijati zavod svoje delovanje in na kak način j pospeševati koristi in napredek male obrtnije. Nado gojimo, da se bode varastvo z isto iskrenostjo oziralo na potrebe slovenskih obrtnikov kakor italijanskih. A našim obrtnikom polagamo na srce, da se ganejo, da objavijo bodisi pred- sedništvu ali slovenskima zastopnikoma svoje težnje in želje, ki se bodo gotovo po možnosti denarnih sredstev v poštev jemale. Dop i si. Iz poriške okoliee. — Ciro/a, strah te je samije. Tako torej, prijatelj Gabršček, zdaj sva sama, prav sama. Drugi gospodje konsortisti so odšli iz okvirja najine po- lemike, vrata so se za njimi zaprla, za vedno zaprla. In kakih zadovoljnih obra- zov so odšli. Dobro, da jih nisi videl, prijatelj, ko so odbajali skozi vrata. To bi te bilo še lo peklo! Ali areca tvoja je bila, da si se umikal s hrbtom vedno bolj proti vratom. Tvoja najbolj vročt» želja je bila namreč smukniti skozi vrata za drugimi gospodi ter zakrivati se se nadalje za njihovimi hrbti. Jaz seveda ti nisein mogel te igre še dalje dovoüti, zgrabil sern te krepko za pleča ter te pridržal, dokler so se vrata za onimi gospodi zaloputniia. Ostala sva sama, oni pa so odšli, odšli z izrazom veselja in zadovoljnosti, kakor si ni mogoče večjega misliti. Eden se je samega veselja za trebuh držal; drugi je zadovoljen ploskal z rokama; tretji mi je jasnega obraza pomenljivo z očesom mežikal ; četrti se mi je z najuljudnejšim poklonem hvalež- nega kazal: peti je proti tebi prijatelj, obrnjen stegnjena kazalca drug ob dru- gega drgnil ter radoljno šepetal : šlek, 5lek, šlek; äesti je mahal za tvojim hrb- tom s stegnjeno pestjo po zraku, kakor bi mi hotel reči: le dajte mu jih; sedmi je odhajaje veselega obraza globoko vzdih- nil, kakor človek, kateremu se je odva- lil velik kamen od srca ; osmi je skakljaje same sreče roko ob roko drgnil: le de- veti je delal nekam dolg obraz, on je že vedel zakaj in jaz tudi. službe-sinekure ne cvetejo na vsakem grmu. Ali ena la- stavica ne donaäa pomladi. Odhod je bil torej pojav sreče, veselja in zadovolj- nosti. In to mi je najbolji dokaz, da sem pravo zadel. Zato sem vesel. In ti, prija- telj ? — Kaj vraga, ti si potrt! Tvoje oko se plaho ozira po zaprtih vratih ! Rdo bi bil to mislil! Ti, ki si nekdaj uga- njal v kozji rog laške barabe, ti, ki si z najhujšim pretil dr. Gregorčiču, svojemu največjemu dobrotniku, ti, ki si vihtel že pesti in stole nad glavami onih, ki ti niso hoteli molčati, ti — pravim — sto- jiš rdaj tukaj kot „zgrevanau duša. Se- veda, seveda, ^Krojaška zadrugau te je spravila na led. Qloge so se temeljito izpremenile. Bili so lepi časi, ko si sedel lepo skrit za hrbtom svojega odgcvor- nega urednika ter metal pušice, ne pa- šice, strele in bombe na osebe, katorim ni rodoljubno srce dovolilo podpirati PODUSTEK. Mladi gozdar. Izvirni roman. Spisal Soški-črnošolec. (Dalje.) „Nocoj ne pojdcva po navadni slezi, ampak ubcreva jo po stranski, ki je krajša", de Sever, ko sta stnpila Cez prelaz nadgozdarjeveyja vrta. „Cemu neki? — Tenia je; daljša steza je lepša in vaniejsa", pripoiinii Mirko. „Nocoj ne. — Stopaj za menoj In molči!" „Ali slutiš kaj, Tone?" — „Tilio! — Pojdiva". Mirko je ubogal in ves čas molče stopal za Tonetorn. Knialu sta prikorakala do stanovaiija. Pred hišnimi vrati se pa Tone kar naenkrat vstavi in reče tiho Mirku: „Postojva malo tukaj, morda bodeva kaj slišala". — Res, čakala nista dolgo, in začula sta iz daljave surove kletvine, ki jili je nekdo z inočnim, hreščečim glasoni bruhal iz sebe. „Poznaš-li ta glas?" vpraša Sever važno. ,vMeni je iieznau. — Najbrže je zgrešil kak pijanec pravo stezo, pa koine". „Prav praviš: — pijanec je, Tine Podleskov. — Izgrešil pa ni steze, ampak tebe in mene. — Ali veš sedaj, 2akaj sem hotel, da pojdiva po stranski stezi?" — — Nato je odprl Tone vrata in, ko sta bila oba vstopila, zaklciiil jih je takoj zopet in še zapahnil. — Nenavadiio dolgo je gorela ouega večera luč v Mirkovem stanovanju .... XIV. ,Nas je narod vazcia lirabar bio, l'a je u/ to rujiu) vinoc pio...." Vatroslav V'ernak. Stari Strug, blizu sestdesetleten mož, je točil v Lesju boljše in slabše vino, kakor je nanesla sreča pri kupčiji. Bil je bogat; a pri vsem tem pa prijazeu, postrežljiv, zgovoren, s kratka: kakor nalašč stvarjen za krcmarja. Jedina njegova napaka je bila, da je neizmerno ljubil — denar. — Vže petindvajset let je preživel niirno v zakonu se svojo Meto; a otruka ni mu dal Bog nobenega. Ob delavnikili, ko sta sedela z Meto navadno sama v kreini, vpletlo se jima je večkrat niej razue po- govore tudi važno vprašauje, komu prepustita po smrti -- svetle deuarce. Ta skrb jima je bila — rekel bi — jedina in najnuičnejša. Zato sta se je pa vselej kolikor mogoče hitro rada iznebila z navidezno tolažbo: „Saj se ne mudi. — Mlada sva še: smrt je že daleč". Kako sta bila vesela Strug in njegova zvesta ženica, ko sta iinela uekaj mesecev po zgoraj omen- jenih dogodkili natlaCeuo krcmo pivcev. Bila je namreč nedelja, — lep, vroč dan v rnesecu avgustu. Postafua Meta se je onega due kar pomladila od zadovoljnosti. Tekala je kakor osemnajstletno dekle iz pivnice v klet, iz kleti pa zopet v pivnico. Največ dela so ji prizadeli vaški in okoliški mladeniči, sedeči okrog dolge mize v vrtu za hišo. Mej mladeniči je bil tudi nam uže znani Podleskov Tine. „Hoho, Tine, sedaj treba, da p'acas pa ti en- krat", oglasi se nekdo mej mladeniči in pahne prazno steklenico pred nagovorjenca. „I, kaj inenis, da sein tako na suhern!?" odvrne bahavo Tine, položi na mizo denar in zaklice: „Oče Strug, napolnite vse, kar je prazuega; tu je denar". Mladeniči se začudeuo spogledajo in eden reče na- gajivo: „Kdo bi bil mislil, Tine, da si tako petičen!" „Kaj ne bi bil, saj je žagal celo pomlad v gozdu za žive in mrtve", pristavi drug mladenič in skrivaje namežikne tovarišem. „Molči mi o gozdu, drugače — —" zagrozi se Tine in se ozre srdito po tovariših. „Kaj, ali nisi veduo rad delal v gozdu?" „Kaj meni mar za gozd in za onega zelenega gozdarskega pritepenca! — Jaz sem Podleskov, in ne potrebujem nikogar". „Aha", pravi zopet prejšnji mladenič „zaradi onega zelenca, gozdarja, ti sinrdi gozd!" „Molci, sem dejal, če ne ti stlačim glavo mej ramenal" zadere se Tine jezno. i,Dalje pride.) SenNMij sv. Autfriija. U«b je sicer, da jo o sv. Andreju nkoro vHHko loto neogodno vromo. Ta can namretf ali dežuje, ali snezi, ali jo pa tu.li htida burja Ali I?/..«) lUMJ^odno vrcmo, knknrsrio hmio imeli letOH o hv. Amlreju, ni bilo pri rutH ).() vfu: lot. l)o?.ov)ilo jo /(, v nodoljo po poiudno in celo noč od ncdf-ljo rm pon- deljek. Vreraj pa je lilo od 9. ure pred- poludno <'ttli dan nopronohoina. Na bližnjih gorah bil jo. j>a sneg. Vrs!od \»v.gn toga bil jo vceraj.'mji Homonj v vsakom pogledu jako slab, tor slabo obiskun. Iz St. Andre/a nam pis>jo : „So- ča" je v svoji 9.r). št prinenla dopis iz na^(! nbčino, ki nokako čudno pripovo.- dujo način nabiranja milodarov /,h iiovo Hliko sv. Androja, nnmonjeno za tuk. rorkov. Dopisniku so zdi, da jo podoba do cHa nopotrobna v corkvi, potrob- nejSa ho mu pa vidi na prnčHju corkvo. Kot utnovno, boji so dopisnik, da bi po- dohe no vidol, kcr no \ 7i v rorkov; primernoj« bi mu slal kip nji pi iclju, katercga bi mimt ^rcdo vsaj veasih vidol. — Prav pravi g. urodnik ,,Sss vcku so zdi, da so jo dopisniku zmoäalo, zalo bilo bi vsaj človokohubno od g. urodnika, da obrne dopisnika na (irmo v uliei Alva- roz nasproti protestantnke corkvo. Samomor. — V soboto zvečer ustre- lil so je na KospiSču blizu Panovca 40 tni France K o s s i, občinski tajnik iz St. Vida v Karniji. Povod samomorn jo bila nosrečna ljubozen. Rossi snubil je «,'čno K. S , biväo učiteljico na Laškem. Sta- riši pa niso bili zadovoljni s snubačem. Roasi priSel je v nedeljo zvočer na Ko- spišče, kjer stanuje družina S., da bi sta- riše pregovoril; a ker mu niso dovolili ustopa, ustrelil se je nesrečneš in ostal na mestu mrtov. l/.^ubljono lnosto ukrndcno. — Včeraj 8 dni zjutraj pripoljal se je poštni voz, ki vozi med Gorico in Ajdovščino v Sempas. Ko se je ustavil pred žempasko poštr, zapazili so, da so bila vratca poštne skrinjce od zadaj odprta in da je manj- kalo nekaj poštnih zavojev. Hkratu nastal je velik alarm. Ni drugače mogočp, kakor da je bila pošta med vožnjo okradena. Pisati se je začelo na vse strani. Zatoklo se je celo k bližnji brzojavni postaji in brzojavke začeie so o tern švigati sem ter tja. Iskati je bilo treba „ravbarjev". Pa glej hudnika. Par dni poznoje so doznali v Šempasu, da so se naäle poštne pošiljatve, o katerih se je menilo, da so jih vzeli „ravbarji", v Gorici, tarn nekje blizu glavnega poštnega urada. Šempasei so si to tolmačili tako, da niso bila naj- brže zaprta vratca poštne skrinjice, ko je „odfnral" postiljon iz dvorišča glavne goriške pošte. Na siiirt obsojen. — V soboto in v nedeljo so je vršila porotna obrav- nava proti 29-letnemu Vincenciju Von- č i n i, rojenemu v Kalu, a priženjenemu v PuiHale v občini grgarski. Tožen je bil zaradi umora, izvršon^ga na svoji lastni ženi, Tereziji roj. M u r o v e c. Iz obtož- nice posnamemo to-le : Na cesti, ki vodi iz Grgara proti Čepovanu, se nahaja na samem hiaa z gospodarskim poslopjem, v kateri prebiva že procej imovita družina Murovec. Ker ni bilo v družini, ki je ob- stala iz mačehe, starega strica in tete, ter iz bolehavega brata umorjene Tere- zije drugih moških delavnih močij, sve- tovali so Tereziji, np.j bi se omožila. Ne- kemu Ivanu Bitežniku, sorodniku Murov- čeve družine, se je posrečilo, dajekmalu pripravil do tega, da se je Torezija omo- žila z obtožencem, Vinconcijem Vončino iz Kala. Že pred poroko, in sicer dne 9. maja t. 1., poklicali so, ker je bil^ brat Terezije nevarno bolan, notarja Čibeja na dom, tor se je napravila pogodba, vsled katere je postal lastnik vsega imetja Vončina. Üne 31. maja pa je nevesiin brat Anton umrl in že drugi dan obha- jala sta Ter. Murovec in V. Vončina po- rojio. Fa kakor postanojo po navadi vsi zakoni sklenjeni iz koristolovja nesrečni, tako zgodilo se je tudi v tem slučaju. Zo po preteku malo dnij, nastal je v hiši prppir in obtoženec bil je skrajno neza- dovoljen, tako, da se je izrazil proti no- kemu Hojako, da bi bilo najbolje, ako bi prodal poseatvo, ter šel z denarom po svetu. Da bi se pa to hitreje izvräilo, rekel je obtoženec Hojaku, bilo bi naj- bolje, zadušiti mačeho. Kasneje se je ob- toženec tudi proti neki drugi prici izra- zil, da se mu ne zljubi delati na pol;u in da bi bilo najbolje, ako bi se prodaia vsa živina. Temu pa, da se prolivi že- na, ki je neumna in ki ima dolge lase, a kratko pamet. Kakor je iz tega raz- vidno, je bil Vončina človek, kateremu je delo smrdelo, in ki je vse svoje živ- Ijenje paael lenobo. Nasprotno pa sta bili maöeha in njegova žena jako pridni delavki in dobri gospodinji. Ni torej no- beno ("'udo, ako jo trajal vefni propir med ljudrni tako razlicnih l.istnostij. Pr:i- pir podtajal je od dne do dne huji. Žena očilala jo možu tudi razno dru«o r«fi, katorib oritanj ni mogol na noben uacin prona^ati /Hto^adclj vrnil so jo Vončina /a|iiiHtivAi /.ono, koncein meHocn junija zopot v Hvojo rojstnu hiSo v KhI. ('lez nokaj casa so rmkntori Vonciuo pripra vili do lega. da so jo zopK povrnil k svoji žoni. Zgodilo ho jo to dno 20. «"p- lembra I. I. Dno 22. sopt. ym bi imel iti Vončina z Wurovcnvimi k n(»tarju v Hi rico, da bi ovrgli prodajno pogodbo proti tomu, da bi izplacaii Murovčevi Vončini 800 K, katoro jp prinosol k hi-^i. To po nudbo jo stavil namreč Vonč-ina sam, prodno ho je povrnil zopot k svoji žnni. A Vonc-.ina so j« promislii in ni hotel iti nikamor. Ostal ji> toroj doma, do- čim jo šla njegova žona dolat na poljc Ko se je o poluJno vrnila domov, sla skupaj obodovala, tor sodola po obodu v kubinji. Tu začno zopot propir. Žona jo očitala Vončini, da ni prav za nič, no za dolo, no za gospodar-dvo in ludi kot zakonski mož, da ni za nič. Pri torn oči- tanju je Vončini zavrola kri, po^rabil jo sekiro tor niHhüi! ž njo svojo žono po glavi. Hila jo polog 12-lctna pastaricn Justina Hojak, ki jo prostra^ona in jo- kajo prosila Vončino, naj za božjo volju odneha. Ali zastonj. Vončina jo mahal kot besen s sekiro naproj in še trikrat ž njo udaril ženo. Najhujši je bil prvi udaroc, s katerim je \ron<5ina prosekal žoni obraz tako, da je spodnja ce'ljust visola navzdol, tor bila ločena od osta- Icga dela glave. Soveda je ostala Tore- zija koj mrtva Ko je Vončina opravil to strašno delo, podal se io v Gorico in se sam predstavil sodniji. Na podlagi vspga tega,tožiloga jo državnopravdništvo zaradi umora. Obtožoncc je priznal dejstvo. re- kel pa jo, da ni namenoma umoril žene, marveč v hudi jozi, ker ga je žena s svojimi očitanji in s svojim ravnanjem spravila ob pamet. Ni pa zanikal, da bi se ne bil sem ter tje iziazil proti drugim ljudem, da bi, ko bi imol revolver v ro- kah, poatreljal z ženo vred vse Murov- čove. Stari Ivan Murovec je kot priča opisal Vončino kot človeka, ki ni bil za nič drngega, nego samo za jesti in piti. Priča 13-letna Justina Hojak pa je iz- povedala, da ni imel Vončina nikdar mini pred svojo ženo in pred ostalimi Murovčevimi. Glede umora pa je izpo- vodala to, kar smo povzeli že zgoraj iz obtožnice. Razpravo je vodil deželno- sodni svetnik Schmarda. Prisednika sta bila deželnosodna svetnika Rutar in Ku- hačevic. Obtožbo je zastopal državno- pravni namestnik Jpglie. Zagovornik je bil dr. Tuma. Zdravnika Luzzatto in Pi- tarnitz sta izjavila, da je bil Vončina pri pameti takrat, ko je izvržil umor. Obrav- nava se je pretrgala in se je nadaljevala v nedeljo. Porotnikom je bilo stavljeno jedno samo glavno vprašanje in to, ti- čoče se umora. Zagovornik dr. Tuma predlaga tudi eventualno vprašanje glede slaboumnosti obtoženca in dodatno vpra- šanje glede uboja. Porotniki pa so glavno vprašanje odobrili z 12glasovi dä, even- tualno vprašanjo pa odklon'ü s 7 glasovi ne, proti 5 dä Na podlagi tega pravoreka bil je Vincencij Vončina obsojen na smrt z dostavkom, da se ga priporoči casarjevi milosti. Ne prisvnjnjtc si najdenih rečij. — Težak Ivan Marinič je našel v Nunski ulici žensko uro z verižico. MesLo da bi to naznanil policiji, zastavil je uro v zastavljalnici za 20 K Potem pa je zopet prodal zastavljalni listek nekemu Kofolu za 10 K. Cela ta zadeva je prišla na dan in Mariniča so spravili pod ključ. V zapore iz Ljubljaiic v (iorico pripeljali so te dni 3l-letnega Mateja MikoŠa iz Perusiča na Hrvatskeni. Tožen je namreč radi težke telesne poškodbe, izvršene v Podbrdu, kjer se je nahajal kot železniški delavec. „llranilnlca iu posojilnica v Cerkijem" je imela prometa Prejete branilna vloge K H.6671—. Izplacane hra- nilne vloge K 11.210 28. Vrnjena posojila K 3.96211. Dana poäojila K 5.100,- . Deputacija koroskih Slovencev ua Dunaju. — Deputacija koroških Slovencev, obatojoča iz gg.: dr. Brejc, Val. Janežič, poslanec Gralenauor, žnpan Kobentar, župnik Ražun, posestnika Major in Božič, jo došla v čotrtok radi znanih razmer pri koroških sodišrih na Dunaj ter je prosila klub „Sluvansko zvezo>l za posredovanje in podporo. „Slov. zveza'1 je zagotovila doputaciji najkrepkejšo podporo. Deputacijo so vodili poslanc; „Slovynske zveze-l Povše, dr. Ploj, Po- gačnik in Žitnik k načelnikom vseh slovanskih klubov ; k načelnikoma mla- dočeškega kluba Pacaku in Stranskenni, k načelniku poljskega kluba Javorskemu in načelnikoma kluba poslancev češkega veleposestva Schwarzenbergii in Metalu. Vsi načelniki so obljubili koroškim Slo- vcncem najizilatnojÄo podporo. Ob pol 3. uri popoludne je deputacijo sprejel minintornki prodsodnik Krirbor. Imonorn doputaoije jf» govoril koroški dož. po- slanoc Graft'iiauor, ki jo dejal, da Slo- vonci no zahtovajo niT: novoga, ampak hoiK-jü samu, da se zopet uslvarijo projsno razinoro, ki «o bilo v vHjttvi $v [irod «iwMJia moHoooijpi, a so so proko riO'''i sprornonilo po uk:izu z visje^a rri(;sta. Grafonauor jp pred Korborjom povdarja1, da dr. Brojc ni noben agitator in da jo dr. Hre;c storil Io hvojo dolžnost kot wlovenski odvetnik. (iralonauer jo povdarjal, da je dr. Brejc nalu rnliziran knroSki Slovenrc, dn so ga koroški Slovenci pozvali na KnroSko in da jo Air prod Brojfisim dr. Kraut imol slo- vonuko razpravo. Kf'irber jo odgovoril, da mu o kakem uka/u z višjoga mosta, ki bi spromonil razmoro, ni nič znanoga Ako so se razmere sprernonile br'»z njo- gove vednosti, bo storil primorne korako. V soboto zvečer je bil v magistratni kleti vof:or na cast slovonski koroSki doputaciji. Nitvzoči so bili posianci „S'o- vansko zvozo ' in mnogo druu'ih slovanskih poslanc-'v. V navdu3enih napitnicüh so govorniki pozdrav'jali slovonsko Korožce in jih vspodbujali k'vstrajnosti. I/ nu'stiu'^a svt'ta tržaškfata.— V petek je imel tržaški mestni svot sej i. pri katori so prišli na dnovni red tudi zadnji dogodki v Inomostu, kjer so Nemci zjipodili na nelep način domov ital. pros Gubernatisa. ki je hotel vkljub vladino propovodi na demonstrativen način p-*o- davati italijan^kim vseučiliščnikom. Mestni svetovilec Zanolla je glasno protestiral proti vladi'ii prepovedi glede svobodnega ital. vsoučilišča v Inomostu. Zanolla je tudi ožigosai postopanje nemSkih dijakov v Inomostu nasproti prof. Gnbernatisu, kateri se je po mnenju govornika, usodil iti med nje, neoborožen z drugim, nego z rokopisom, pripravljenim za predava- nje. Predlagal je: I. da se dovoli 1000 K podpore dijakom vseuoilišča v Inomoatu; 'I. da se skličejo zastopniki istrskih in prirrorskih občin v Trat na slovesen protest proti vladini prepovedi in proti postopanjn Nemcev. Na to se je oglasil za besedo svet. dr. Otokar Rybaf, kateri je dejal: ,.Tudi mi smo dol mrstnoga sveta in torej smo poklicani tudi mi, da orotestuiemo proti Burschenschaf'.er-jem, kateri zatirajo ital. dijake, odrekaje jim njihovo pripoznano pravico vzlic vsem političnim, kulturnim in literarnim zvozam. Moram pa tudi iz- javit', da ?o Italijani ne smejo pritoževati proti temu „furor teutonicus*', ker so bili vse do včeraj prijatelji istih Nemcev! Govornik je nadalje dokazal, da so bili Italijani vsikdar zavezniki Nemcev proti Slovanom, le tedaj, ko so Nemci kazali kolikor toliko prijazneje lice Slovanom, le tedaj so bili Italijaoi nasprotniki Nem- cev. Navajal je Taatlejevo vlado, katerej so Italijani na vso možne načine naspro- tovali, ker je bila Slovanom nfikoliko prijazneja ,.Ne bi bilo čudno", dejal je govornik, ,.ako bi mi ostali hladni vspričo dogodkov v Inomostu, ako se pomiali na prijateljstvo Ualijanov do Nemcev na škodo Slovanov. Sicer pa moram beie- žiti, da to, kar delajo v Inomostu Neraei proti Italijanom, delajo Italijani tu proti nam. Tarn Nemci Italijanom, a tu vi Ita- lijani nam Slovanom odrekate vsako pra- vico, odrekate nam pravico do ljudske sole. Torej sto vi, Italijani, v narodnem oziru ravno tako intolerantni, kakor Nemci, kajti ravoo take in še hujše de- monstracije nego so inomostske proti Itali- janom, so se uprizarjale v Istri proti slovanskim deželnozborskim poslancem. Dr. Venezian je odgovarjal dr. Ry- bahi in rekel med drugim, da so Itali- jani na Primorskem in v Trstu v lastni hiši. Kje smo pa mi primorski Slovani, ako ne v lastni hišii Taki so in ostanejo vedno ti Italijani. Ako jim kdo po njih mnenju le jedno las skrivi, pa vpijejo na vse grlo ter opozarjajo ves svet na namiä- Ijenje krivice, pozivajoč se vedno na svobodo vseh ljudatvev. Ne vidijo pa, kako nesramno teptajo svobodo oni tarn, kjer so v premoči in imajo oblast v svo- jih rokah. Loterijsko štovilke. Trst Line 28. iiuvprabra. .. 72 78 88 8 14 . . 9 43 6t 73 38 Leop. Reja, gostilničar .Pri Golobir na voglu ulice Morelli Priporoča pr atna briska be- la in črna vina. - Izborna kuhinja postreže o vsakom ča8u z okusnimi mrsslimi in gorkiini jedili. 2astopstvo za prodajo pra- vcga ljubljanskcga kislcga zclja v ^abojih od 25 do 50 kg. Za mnogobrojen obisk se pri - poroča slav. občinstvu v mostu in na dožoli. Podpisani priporoča slavnemu ob- činsivu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin V zalogi ima kave vseh vrst, raz- licne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goršice (Sons.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi te- atenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko apadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutiu, trgovec v Semeniški ulici h. Jstv. 1 (v laatni hiäi.) Priporočilo! Josip Noviö, krojaški minister v Gorici, Gosposta alica vst 21 (tik pošte prvo nadstropje. se priporoča slavnemu oh- činstvu. cast, duhovščini v mestu in na deželi. Fani Drascek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne obroke. Stroji so iz prvili tovarn ter najboljše, kakovosti Priporoča se slav. občinstvu. ..Slov. bralno in podporno društvo v Gorici naznanja tem potom, da hi r.ido društveno imetjo devet do deset tisoč krots z dnom 31 (Uceinbra 1003 naložilo proti pupilarni vamosli na vknjižbo I. loco. Prosilci naj svoje pismcuc prošnje polagajo do 15. deceinbra t. 1. pri torn društvu. Gorica, 26. novembra IQOJ. ODBOR. tvojo pogubno politico. 0 kako je švigal tvoj ,.pU8ji bič" okoli glav teh žrtev! In ti Hi *i zadovoljno mel roke v zatisju, pasotf svojo duäo na teh žrtvah. üa, za- pomni si dobro, ni ga slcrenskega čas- nikarja, in ga morda tudi ne bo, ki bi bil zakrivil toliko osebnih napadov kakor li. Do zdaj so ti napadi nosili še vedno dobiček. bili so ti prava moizna kravica. Z njimi si si ustanovil nad go riškimi Slovenci, po^ebno mestnimi, pravo praviato strahovlado. Vendar pa ne tolmači tega izraza krivo. Ne domižljuj si, da pega moč tvoje strahovlade tudi čez nas, ki so — oprosti, prijatelj, da ti prav naravnost povem — tebe, tvoje re- volverske ,.Soče'L in tvojih napa- dov nrav nič ne bojimo. Ne veruiom, iia si si* jako otroi'ji in si morda še to d^mi^ljujori. Suj vidiš, da so noben na- padaneo za tvojo bevskanjo niti ne zmeni. Pustijo ti prosto roko in tiredo daljo mimo tebo, kakor bi te no bilo. Tudi najostrejše zdravilo, prepogosto rabljeno, izgubi svojo moo. Tako je s tvojimi oseb- nimi napadi. Saj je med nami nwstal Žo piegovor: Ta že nekaj veija, kogar Ga- bršček poliva z gnojno ,.Sočou. Ne do- mišljuj si torej, prijatelj, da izgabi v jav- nosti kaj na svojem ugledu in c*a3ti mož, kogar ti blatiš v „Soči". Vendar je so mnogo ljudij, ki trepetajo, če vidijo svoje ime natisnjono v „Sočift, mnogo jih je, ki se tvojega „ne-ovaduškegau peresa bojijo /.arad svoje take ali take preteklosti, mnogo jih je, ki trepetajo pred tvojim ,.np-denanciranjemM zarad nekdaojih zvez s labo in tvojim listom, mnogo jih je zo- pot, ki se tresejo pred tvojimi napadi v ^Soči** in sk,rbi za vaakdanji kruh zarad svoje kupčije ali obrtnije. Čez vse te, prijatelj, si s svojiin revolverskim listom ustanovil grozno strahovlado. Tebe se ti Ijudje boje bolj kot peklenšček križa. Le premisli, kaj bi ti naredil, ako bi imel tudi izvrševalno raoč k svojim željam in pretnjam. Goriški magistrat bi te bil go- tovo že imenoval za častnega občana; kajti ti bi mu bil izgnal najmanj polovico Slovencev iz mesta. Tvoji policaji in pandurji bi utjanjali z nami huje nego basiboznki z ubogo turško rajo. Al> i-c varaj se, prijatelj, ta bojazen je prisi- ljena. ta strah je nenaraven, in kar je nenaravno, nima obstanka. Ne slepi se, prijatelj! Ti misliš, da je molčanje teh ljudij k tvoji časniskarski strahovladi, njih dobrikanje, njih navidezno prikimo- vanje v tvoji navzočnosti, ljubezen, spo- Štovanje do tebe in soglašanje s tvojo pisavo. 0, kaj se! Ti Ijudje te mrzijo, te zanifujejo. Ti Ijudje se ti kažejo prijazne le, dokler se molčeč in tebi zahrbtni od- por zoper tvoje rogoviljenje v „Soči" med tvojimi — lahko rečem — bivšimi somišljeniki bolje ne razširi in ojači. In la trenotek pride, pride gotovo. Z uro v roki ga lahko pričakuješ. Ti se seveda tega ne zavedaš. Tako se je godilo že vsem „strahovladalcem". Če se sme ma- lenkost primerjati z velikostjo, te opo- zarjam, na nesrečnega kralja Aleksandra srbskega. Dalje ne govorom, ker je tvoja moč premalenkostna. Ali ne vidiš, prija- telj, da se krog okoli tebe vedno bolj zožnje? Ali ne vidiš, da se smor pušic vedno bolj proti tebi konceatruje ? Nič čndnega. Potreba miru se vedno bolj po- javlja, dosledno tudi prepričanje, da si ti zaželjenemu mira največja zapreka. Saj to ti sam pripoznaš, trdeö: prepir je potreben, pa tcdi tvoje delovanje, tvoje javno staliSče od razkola sem to potrjuje. Ti pač faktično od prepira ži- viš. Ker pa mora prepir enkrat nehati, mora biti tndi tvoje „strahovlade" enkrat konec. Čim prej ta pride, tern bolje za napredek narodne stvari na Goriškem. Tvoje osamljenje, to, prijatelj, je geslo pravih miroljabov, in te podpirati, je naloga tudi teh dopisov. A. K. Politični pregled. Polltlčnl položaj. Ne gre pa ne gre. Ne to ne on- etran Litve. Obstrukcija tu in lam. Pri se nočejo dati Slovanom ustavno za- jamčene pravice in ker we jih lioče po vsi sili ponemnti ; obstrukeija na Mad- jarskem pa /.ttradi tega, ker so se opo- zieijske *¦;ranks» preprjčale, da dosežejo Ž njo, ki>r hočojo, in konečno morebiti eelo povoljni armadni jezik. Torej na Madjarskem popolna knpitulavija, pri ims v Avstriji pa najoilločnojSi „justament nut", Rain dovede državo taka politika, tega danes natanjko Je nikdo ne ve. So pa Ijudje, ki pravijo, da gotovo ne do dobrega konca. 0 našem državnem zboru se govwi, da ostane skupaj morebiti 5e p \r dni ter da se polem umakno paragrat'u 14. 0 ogrskem parlamentu pa sc govori,da bode najbrže v kralkom razpušOen. Glede našegn državnega zbora pravijo, da hoee dr. Kürber Se jodenkrat poskusiti pri Čehill Ni pa dosti upanja, da bi kaj opravil, posebno ko stoji na staliäcu, da hi vlada Cehom I« to dala, v kar bi pri- volili Ncmci. V ogrskem parlamentu pa je hotel grof Tisza obstrukc j > utruditi s tot», da jf» vsled njegove inicijative zbor- niea vsprejelapredlog posl Podmaniczkyja, da ae obtiržujejo odslej po dvo seji na dan. A dosegel je a tern grot' Tisca ravno nasprotno, kajti opozicija začela je na- stopati še z veejo silo in izusiiil je tudi grota Apponyja iz liberaln« stranke, ka- teremu bode sledilo še kakih 34 poslancev. Meato jednega sovražnika, nakopal si je torej grot" Ticza dva, in si s tern ne- izrečeno otežil svoje stali^če. Kakor re- čeno, ne gre, pa ne gre, a iti vendar mora, kako pa da pojde, o tern nas prepričajo v kratkem dogodki prihodnjih dnij. Pretep v avsrijskl državnl zbornicl. V četrtek so tekom seje češki ra- dikalci odločno zahtevali od poslanca Steina, naj pove, kako more dokazati, da bi bil Fresl v konakn v Belemgradu ukradel uro. Stein je dejal, da mu je neki časnikar Mandl dejal, da je Fresl nekaj dni po umoru kralja Aleksandra vzel iz konaka neko uro „za spornin seboj". Ko je Mandl prišel v poslopje drž. zbora, ker je čol, da bo zaslišan za pričo, sta ga skoro dobila Klofač in Fresl, ki je stopil pred Mandla ter dejal: ,.Jaz sem tisti, o katerem ste dejali poslancu Steinu, da sem v belgrajskem" konaku ukradel uro". Mandl: „To ni res, kar je dejal Stein v zborniri, jar, sem le pravil o govoricah, ki so razširjone po Belgradu, da je bil mej onimi osebami, ki so si smele ogledati konak, tudi avstrijski drž. poslancc Fresl in da je ta, kakor tudi ostali obiskovalci, vzel neko stvar za spomin seboj". Fresl je Mandla udaril, nakar je Mandl Freslu dal dve klofati. Češka radikalca Klofač in Sehnal sta priskočila Freslu na pomoč, nakar se je pričel pravcati protep. Udarcev je kar deževalo. Mandl je bil baje pobit na tla. Prihiteli so poslanci in časnikarji, katerim se je posrečilo ločiti pretepače. Mandl je bil takoj na to zaslišan pri ravnatelju državnozborske pisarne. V petek je poslal Mandl poslancema Klofaču in Sehnalu svoje price, Fresla pa ni pozval na dvoboj, ker se Fresl nekoč s poslancem Albrechtom ni hotel dvobojevati na način, kakor je hotel Albrecht. • Vlnska klavzula. Z dnem 31. dec. t. 1. poteče doba trgovinskemu ugovoru naše monarhije z Italijo ; s tern seveda poteee tudi vinska klavzula, ki je toliko škodovala našim vinorodnim krajem, zlasti v Dalmaciji. V tern kratkem času do 31. dec. se ne more skleniti končna trgovinska pogodba; na to niti ni misiiti. Vladi, avstrijska in ogrska, si bosta pomagali a provizorijem, ki jima da na razpolago časa za končno pogodbo. Ogrskemu parlamentu je bila prodložena zakonska osnova, s katero se vlada pooblastuje, da uredi zaČasno trgovske odnošaje z Italijo; avstrijskemu parlamentu ne bo predložena enaka osnova; naša vlada bo rešila to vpra- šanje s § 14. Smatra se za gotovo, da bo največje težkoče zadajala vinska klavzula. Naši poslaniki o^potovali so že minuli teden v Rim, da zacuo dogovor z ondotnimi državniki. Avstrijski vino- gradniki so odločno zoper vinsko klavzulo, a vlada se boji, da bi to moglo neugodno vplivati na politično zvezo naäe mo- narhije napram Italiji. Bojimo se, da bo diplomacija nekaj ukrenila, kar ne bo zadovoljilo nikogar. Italija, ki je zadujih 15 let uvažala k nam na milijone hek- tolitrov vina, ne bo mogla več delati tako izvrstnih kupčij. Pri nag so velike površine vinogradov na novo nasajene, in nova trta je tako rodovitna, da ne vemo, kam z vinora. llalijanski trgovinski minister ve, da je sedanji vinski klavzuli odzvonilo, a morda bo zato zahteval, da se klavzula prenaredi. Govori ae tudi, da je Italija zato zadnji čas sklepala zveze s Francijo in Anglijo, da bo lažje z večjo silo pritiakala, da se vinska klavzula zopet sklene. V sluöaju, da ta izostane, Italija baje no bo sklenila trgovinske oocodbe. Čehl In Jtalljanl Tržnškomu „Piccolo" brzojavlja mjo- go v dopisnik z DtinajK, da se hočojo C^hi dogovoriti z llalijani za sknpno akcijo proli poneinuovalniin tendenciun sedanjo vlade. Isti dopisnik om^nja tudi, da mu j'» pripovodovnl neki netnSki nacijonalec, da bi nit dvoru radi videli, d:i l>i prenehal prepir med Cehi in Nemci, ker se boje slrtbih poslodic tega prepira in da bi ruje vidoli, da bi se počelo s ponem- ("evanjom julnih pokrajin naše držnve. Dljaške ilemonstracije na Duuaju. V sohoto so bile vpüke dija^ke tlcinonstracij«4 pred univorzo in parla- m^nt^ni. Nemški dijaki so v soboto na- meravali prirediti demonstracijo proti nenr»niškim univerzam, proti čoški uni- verzi na Moravskem, alovenski univerzi in proti laAki univerzi. Slovanski dijaki so zvedeli za to nnmero in so se v vp- like:n ätovilu zbrali nh vsoučilišcu Po- nebtio veliko število jo bilo nuvzoöih slovenskih dijakov. Navzoči Ia5ki dijaki so se pridružili Slovanom Ko so Nemci viileli, da so Slovani in Lahi v veliki premoči, jim je upadel pogum za de- rnonstracijo. Nato so so vrsila pogajanja (tbt'h strank t rektorjem. i. 'car so Nemci opustili svojo demonslracijo. Zlruženi slovanski in laški dijaki so korakali nato pred parlament, kjer so glasno klicali : „Ven z našimi univerzami !". ,,Vsi imamo enake pravice za to !>l Policija je dijake potisnila proö. Dijaki so šli nato na rampo vseučilišča, kjer so peli narodne slovanske in laško pesmi. Mimo je v istem trenutku prižel oddelek bosenskih vojakov. Dijaštvo je vojake burno po- zdravljalo s klici : „Slava slovanskim bratom!" Policija je zopet nastopila. Di- jažlvo se je spopadlo s policijo. Šele po daljsem trudu se je policiji posrečilo nupraviti mir. Nekaj dijakov je bilo are- tiranih, a so bili po zasliäanju takoj iz puščeni. Razburjenje med dijaštvom se vedno narašča. Značllne vest! iz Bosne. ,.Jedinstvu" v Spljetu se poroča, kakor pravi list iz verodostojnega vira iz Sarajeva, da pojde feldcajgmajster baron Apel že v najkrajšem času v po- koj in da pride na niegovo mosto feld- cajgmajster Varešanin Kutschera, ki bode imenovan generalnim guvernerjem Bosne in Hercegovine. Omenjenemu li^tu so tudi poroča, da se gradijo železnice proti novemu Bazaru in proti Srbiji z nena- vadno hitrostjo. Dela se namroč po noči in po dnevu. Občno je mnenje, da bodo korakale spomladi avstrijske vojne čete v Macodonijo in to v popolnem spora- zumljen.ju z Rusijo. Pripravljajo se tudi baje volikfi reforme na korist Bosne. Bivšl ogrski minlsterski predsednik o avstro-ogrski nagodbi. Nedavno tega je baron Banffy v svojem javnem govoru rekel mej drugim: ,.Država je močna, ako je samostojna in neodvisnH. Zato se Ogrska ne more raz- vijati, ker je zvezana z Avstrijo. Ogri moramo zahtevati samostojno cariusko ozemlje. Ko sem bil na čelu vlade, nisem smel izzivati novega boja med krono in narodom, ker cerkveno-politični boji še niso bili pozabljeni. Toda sedaj je čas, da se to vprašanje več ne odlaša. Ako sklenemo z Avstrijo nagodbo za de3et let, pototn ie naša samostojnost za dolgo časa netnogoča. Treba bode žrtev, toda te so potrebne, to je dolžnost vsakega O^ra na korist domovine. Že danes mo- ram reči, da bi bila nadaljnja gospodar- ska skupnost z Avstrijo zločin proti ko- ristim mailjarskegii naroda'. Ali more Ko- suth več zahtevati ? Madjar I za Slovane. Poslanec Kossuth je priobčil članek, v katerem pravi, da se avstrijski Nemci obnašajo sovražno napram Madjarom, zato se morajp Madjari postaviti na sta- lii^če, da se Cehom in Poijakom mora vrniti njihova zgodovinska samostojnost, Francoski parlamunt. V francoskem parlamentu je stavil poslanec Allard predlog, naj se iz dr- žavnega proračuna izbriše zuesek 60.000 frankov za vzdržavanje francoskega po- slaništva pri Vatikanu Ta predlog pa je zbornica odklonila s 324 proti 231 glasov. Domače in razne novice. Imeiulan. — Včeraj je praznoval naš prernil. knezo-nadäkof svoj imendan. Čestitat sta mu priäla ob ti priliki že v soboto kriezoäkof ljubljanski monsig. Jeglič in tržaški škol" monsig. dr. Nag I, ki sta se pa že isti večer vrnila. V so- bolo so je poklonila in čestitala preinil. knezo-aadškosu k imcndanu tudi cast. mestna duhovščina pod vodstvom stol- nega prožta preč. dr. F a i d u 11 i j a. Posvetovanje zastopuikov ii- viuskih zavarovaluic. — Na povabilo g dežolnega poslanca Grce se je zbralo včeraj v gostilni pri „Zlatem križu" ne- pritakovHno voliko stevilo zaalopnikov za- varovalDic /.a «ovojo živino in drugih go- spodov. PoHvotovanj« so jo vrsilo od 11. uro predpolinluo do I. ure popoludne. Kazprava je bila jako živnhnit. Obäirnejä« porotilo prinosomo v prihoduji Stov. svo- j,alostnem stanju krnelskega slanu. Ljudje so ga mirno poslu^ali tor odSli, tnislec si vsak po svoje o torn ^udnoin preroku. Čeravno so jimjo Kopac ponudil, da jih pride še tnlažit, ako hi to žololi, si» Ijudje to ponudbo molče odklonili. Da bi imel Kopač voc poslušnleev, pri^ol je osebno v Kamnje ter vabil Ijudstvo n« shod. Torej vidis, ti ktnečko lju Istvo, da nisi osamljeno. Prijatel.jev ti ne manjkn. V Trsti! imas na razpolaganje Kopač », v Gorici pa dr. Tumo. Cesa si moreš več želeti ? fialirSfckov od^ovor. — Gab. nam v predzadnji ,,Soči" zopet ni dal stvarnega odgovora, pač pa je štol, ko- likokrat smo ga v svojem clanku ime- novali. To je že stara Gabržčekova na- vada! Tudi prodlanskim je pridno ätol vrste naSih člankov, ne da bi bil pobijal njih vsebine. Kar je po svojorn odgovoril, zadeva Lebherzove užigalice, „Sjčino" ravnanjo s slovcnskimi goriškimi peki in „velikonočne piruhe". 0 Lebherzovih užigalicah se je že večkrat pisalo in ta zadova je slo- venskemu občinstvu popolnoma jasna. Gabršček j« te užigalice v „Soči" pri- poročal v uredniškem delu in v plačanih oglasih. Ob ednem je tadi dajal slo- venskim tobakarnarjem potuho z več- kratnim pozivom, naj prodajajo Leb- herzove užigalico takrat, ko ne morejo ali nočejo prodajat užigalic društva sv. Cirila in Metoda. Jasna jo tudi zadeva italijansko- židovske mehaniSke pekarne. Dejstvo ostane pribito, da je „Soča" sprojela oglas židovske pekarne, a odklonila dopis slovenskih pekov proti tej nevarni kon- kurenci. Gabrščekovo opazko, da „Soča" ni ghisilo pekov, naj si zapomnijo slovenski obrtniki in posebej še slovenski poki za slucaj, ko se bo „Soča" zopet delala zaščitnico slov. obrtnikov in lovila okoli njih inserate. Kar se slednjiČ tiče „velikonočnih piruhov", rečemo le toliko: Ako se Ga- bršček drzne še enkrat trditi, da ni on polisnil dr. Tumo v stran, ker je bil ta proti nekatorim „velikonočnim piruhom", nas prisili, da objavimo dobesedno to, kar sta govorila o tej zadevi neki An- drej Gabršček in dr. Tuma. Anti je vsaj eden izmed teh dveh resnico govoril! — No, mogoče pa tudi, da sta obadva I'ar- bala, ker jima to kaže in bi rada mo- goče odslej naprej ribarila v motni vodi. Nekaj za Ahasverja. — Ahasver pripoveduje v „Soči" o Indijancih, ki imajo vsled pijančevanja tako bakrene nosove, da jim žarijo in temno nod raz- svetljujejo. Dragi Ahasver! to ni nič proti bakrenim nosovom evropskih be- lokožcev. Mi poznamo n. pr. v Gorici ljudi, ki ne rabijo pri zapaljenju cigaret ne Lebherzovih ne drugih žveplenic — oni vžigajo cigarete ob avojem „bakrenem nosu". Ako želi Ahasver porabiti to pi- kanterijo za svoj podl-istek, mu da- mo o „bakru" belekožcev še natančnej- še podatke! — Kobaridske gospe ustanovile so „Božičnico" za uboge kobaridske šolske otroke. V ta namen priredile so večerjo, pri kateri je ostalo čistega dobička 30 K. — Nadalje so darovali sledeči gg.: Jurij Peternel, dekan, 2 K, Ciril Metod Vuga, kaplan, 4 K, Mat. Fabijan, sodnik, 6 K, Miroslav Premrou, c. kr. notar, 6 K, Srečko Bisail, c. kr. avskultant, 2 K. dr. Franc Franjek, 5 K, Josip Frandolič, dav. progi., 4 K, Ivan Lapanja, dež. po- slanec, 6 K, Miklavž Gall, kancelist, 2 K, Aleksij Golja, davč. pristav, 2 K, Viktor Kaučič, davč. vajenec, 2 K, Gvido Stres davč. vajenec, 1 K, Anton Kalan, gozdar, 1 K, Ivan Gruntar, posest., 2 K, Ferdo Volarič, dacar, 1 K, Josip Ursič, urar, I K. Skupaj torej 77 K. — Darove, bodisi ? blagu ali denaru, hvaležno sprejema Olga F r a n d o I i Ö, blagajničarica. J V ; Jo. Ix ob Siilig-oj, ««&*, \ urar c. kr. železnic, \ v <*ori«'i. olj priprosio vezilne aparate (StkKaparate), ( katere so more porabiti /a vezenje (rekauiirauje) < na vsakom „Singer-ievenr _„.______( l Jivalnem stroju, tor staue tak g aparatsamoTK. ¦- Kdortoroj ö hoC-e iiiioti libor in trpežon I šivalni stroj in jako po eeui, y naj si nride ojjlodat siv.sirojo ä) novih sistoinov, kateie jani- Oi od 5 do 10 lot. 9 Dalje priporoča i.ajboljše l a^r švicarske žepne ure -« » |\> /nuTiiih oonali. Popravo s poroštvom enoga lota. <*o*tiliia „pri Z&ga$}«" tik nove postaje na Blančah, toči vedno naravna doma- ča črria in bela vina. JKuhinja je preskrb- ljena vedno z gorkimi in mr'Iimi jjedili. Cene ^merne. F'riporoca se zaobilen obisk iz rnestrt in dežele. „Narodna tiskarna" priporoča vizitnice. Ivan Bednarik ]>ri|toi'(ii'H. svojo knjigoveznico v (Jorici ulica Vetturini št. 3. ) Krojaška mojstra 1 Gufer & Bajt v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 I v hiši f>. Jerneja Kopača | izdelujeta i vsakovrstne oblckc za mo5ke ' po meri, bodisi fine ali pa | priproste. i Priporočata se svojim rojakom " v Gorici in na deželi,posebno pa i č. duhovščini za oi>ilna naročila. Jesen je tu "¦¦¦»¦¦¦¦¦¦^¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦^¦«^, in bliža Hf /ini:i ; Iiliža sc pa tiuli '4faß potrebii, kupiti za hišuo oz. Isistno l»otrel»o raziH'Ha zniskcqa hlaya. l'oiiovno s<; tt.'daj obniča vdaiio poil- pisani (Jo conj. svojih odjcnialccv s prusujo. da st' pri nakupu raznili zini- skili putrobščin tudi za naprej !>lu na : Aiioiicimi-.\lil.!ii'iliiim dcs HH „Merkur-, Mannheim, ""'S!11;!."""11 H HHHHHHHHHHHHHHHnHBHHflJHHHHSHHHpJHHHJHPHJHHHHHHHHHBHHHj Anton F3ecenko Vrlna ulica 8 I.OHKA Via Giardino 8 nriuoroča pristna bela in drna vina t «z wipavskih, furianskih. Driskih, dal- matinskih in isterftkih « i - nogr j d o v. Doaliivlja na iloin in ra/.jioäilja po želtv^- .lici na vsc krajc avslrocgcrsk«! mouarhije T su.lih od 68 litrov naprcj. Na zahU>vo poäilja tudi u/orct'. Cene zmerne. Postr«»žba poštena. 4K Mejnarodni panorama \Jr iz Berolina, odlik. na vseh svetovnih razstavah. Kestavnwija „LA BOiTTTmK", »oriea, tekalisee Josipa Ycnlijit št. 3H. Potovanje po svetu, /n vseh zaiiiinivo. Vsak teden nov program! Od 29. nov. do 5. decembra: Prvo potovanje po severnili deželali od Stavauigerja do llaiimicrsfesiH in severnega rta. Siklo naj it zamnfli ogleäati si teh krasnib naravnih lepot. Odprto vsak dan od 9. zj. do 9. zv. Vstopnina 40 nin., otroci in vojaki flo nareflnika 20 via. TiCkarna ' TrskuoWkBevOjctao CRISTO FOLETTI, olje. v Gorici, na Travniku. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirnisteklenieatega olja naravno-rumene barve po K l'40,bele barvepo K 2. Trsliino 7«'h"/nato jetrno cljc. i Trskino jetrn« «lje se zoh'zium i j«Mh'«'«*ni. lialia l('j.-a. olja j«' sosebno pripo- ! Stem oljcni s<> zdravrjo v kralki'iu n.i-ljiva olnikoni m dirkom. ki so ncr- ,-.;lsll \n A ^»t'ovustjo vsc koslnc liolc/.ni, vn/.iii in ncžiic 11,-uavc ; /J|./jii oioki. uiolsc, inalokivnost in splnšna sla.l)ost. Cena ene steklenice 1 K 40 v. ! Opomba. Olje, katcn-ira. naruriiin dircklno i/. iXorvc^ijc. prciščc sc vcdno v inojcin k«¦ 111i4~*111¦ 111 lal)()i-al.oi-ijii pri'ilno sc n;i|m>Ini.jo slcklcnii-c. /aid zaiimrciii jamrili svojiin ; raslilini *»•!|i-r«»-i!«*r;tii «rlcdc čistolc in slalin1 sposulinosl.i za zdravljt'iiji1. Cristofoletti-jeva pijača iz kine in železa. najboljši pripomoček pri zdravljonju s trskinim jelrnim oljem in izborno '< sredstvo za malolrvrno. Eüa steklenica stane 1 K 60 v. Sprejema hranilne vloge katere obrestuje po 41 j" o polumesočno; ne- VÄdignene obrestipripi- suje konec leta k glav- nici. Rentni davek pla- čujo poBojilnica sama. PoNojilu udom na OHebui kredit po 6°/u in na vkuji/bo po 5V2Ü/O „Centraina posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejeraa nove člane z glavnimi in opravil- nimi deleži. Glavni de- lcži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovorn. Uradiie ure vsak dan od 8. ure /jutraj pa do 1. ure popoludne. Št. 96. V Gorici, v tor«»k <\ne- 1. «liM-mibra 1903. Letnik V. l/.hrijn vs.i forek insolioto nli 11. in i |>rr|illie /;i ini'sUi ter uL ,'i. uri I i p. /,i (l"ž)'lo. Ako |j;iflc nil la f 11 |)ošilj;iii (I'loli'lno K '\, polli'tnf) i- K in öt'trll»'!' 'i K. I'roilnjasi1 v (Joriri v to- l)ukarn;i.(i Scliw.ti/. v Šolskili ulir;tti. ,1 c I I c r H i t /. v Nunskili ulinili in l,e- ban na VnriJiji'Vfiii leküli^öu po K vin. ixUxtlUA Irrriuistvu in upravnistvo «* n&hajata v «Nnrodni tiakarui», nlicä Vfttunni ti At. 9. iiopise j>- nasloviti na ureilniilvo, oglas»* in naroOiiino pa na upraviuitvo »Oorir»-«. (Jjflasi *•• račumjo po prtit- vrtitah in aciT ako ae tiskajo 1-krat po \'i vin. 2-kral pu 10 vin. H-kral pn K viti Ako si- \»'čkrat tiskajo, ra*5u- nijo ue pu pcjgoiiiil. (VnVrno izrianjc) IzdajatHj in odgovorni urcdnik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" iole sedaj na vrsto. Vla muaejev in slič- nih naprav za obrtni pouk. Tudi organi- zacija posameznih obrtnih strok je po- manjkljiva. Vse to povzročuje pa, da naletimo tuintam na nevednost, kije po- tem ternelj indil'erentizmu in brezbriž- nosti za rnoderni napredek na tern polju. Ce zahtovajo pa že vso te po- manjkljivosti previdnega in neumornega delovanja za povzdigo naše obrtnije, na- letimo na drugi «Irani pa še na druge težkoče, namrec na pičlost denarnih sredstev, ki so nam na razpolago. V prri vrsli moramo obračati svojo pozornost obrtnijam in obrtnijskim pod- jetjem z le^ovino, ki se je začela lepo razvijati in je za naäo kronovino velike važnosti. Potem nam bode skrbeti za obrtnike, ki oddajajo svoje izdelke nepo- sredno strankam, za iVvljarje, krojače itd. In tako moramo skrbeti za kovinsko, kovaško, kothirsko, kleparsko obrt iid. Posebne pozornosti potrebuje tudi stav- binstvo, tkalstvo in obrtnija za pohištvo. Z ozirorn na potrebe in hitro po- moč stavim — tako poudarja predsednik — za prihodnje leto sledeče predloge: 1. da se nvede tekom leta spopolnit- veni točaj za mizarje v Gorici ; 2. da se spoji s tern tečajem razstava mizarskih in drugih izdelkov, katere dobi zavod na posodo iz e. kr. avstrijskega muzeja na Dunaju; 3. da ae podpira navoustanovljena mizarska zadruga v Gorici; 4. da ae uvede spopolnitveni tečaj za mizaratvo tudi v Korminu, ter ne. tudi tam osnujo poaobna zadruga ; a. da se ustanovi poseben točaj v Gorici za mokrino, poko.st(3nje in uglaje- vanje lesa, ki bi se moral srnatrati le kot začetni točaj urnetnemu mizarstvu, s čigar pomočjo bi se im^lo uvesti v de- želi izdelovanje najmodernejäih mizar- skih izdelkov; ti. da se napravi v Tržiču spopolnit- veni tečaj za krojače ; 7. da se istotako ustanovi tak tečaj v Sežani, ako bodo okoliščinc tc dopuščale: 8 da se prouri razmere čevljarske obrti v Mirnu ter se ji priskrbi äirji iz- \ozni delokrog : 9. ravno tako da se priskrbi pleteni- ški obrti v Foijanu Airji izvozni delokrog; 10. da se uvedeta dva tečaja za obrtno knji^ovodstvo ijeden tudi slovenski : 11. da se priredi razstava začetnih del od vajeneev pod nndzorstvom gospodar- jev in mojstrov. Predsednik nagla5a še, da bode treba stopiti v dotiko z varaštvom obrtne nadaljevalne sole, se nadeja. da bode mogoče odpreti že s prihodnjim mese- com oktobrom tozadevno brainico v dra- štvenih prostorih ter misii. da na ta na- čin izpolni varustvo vsaj za prvi težavni začetek «vojo nalogo. Iz tega načrta razvidijo lahko naši obrtniki, v kateri smeri misli razvijati zavod svoje delcrvanje in na kak način pospeševati koristi in napredek male obrtnije. Nado gojimo, da se bode varnštvo z isto i^krenostjo oziralo na potrebe slovenskih obrtnikov kakor italijanskih. A našim obrtnikom polagamo na sree, da se ganejo, da objavijo bodisi pred- sedništvu ali slovenskima zastopnikoma svoje težnje in želje, ki se bodo gotovo po možnosti denarnih sredstev v poštev jeraale. Dop isi. Iz goriSkc okoliee. — üro/j, str.ih te je satnije. Tako torej. prijatelj Gabršček. zdaj sva sama, prav sama. Dragi gospodje konsortisti so odšli iz okvirja najih > po- lemike, vrata so se za njimi zaprla. za vedno zaprla. In kakih zadovoljnib obra- zov so odäli. Dobro, da jih nisi videl, prijatelj, ko so odhajali skoii vrata. To bi te bilo 5e le peklo! Ali sreča tvoja je bila, da si se urnikal s brbtom vodno bolj proti vratom. Tvoja najbolj vroča želja je bila namreč smakniti skozi vrata za drugirni gospodi ter zakrivati se že nadalje za njihovimi hrbti. Jaz seveda ti nisem mogel te igre se dalje dovoliti, zgrabil sem te krepko za pleča ter te pridržal, dokler so se vrata za onimi gospodi zaiopatnila. Ostala sva sama, oni pa so odšli, odšii z izrazom veselja in zadovoljnoati, kakor si ni mogoče večjega misliti. Kden se je samega veselja za trebuh držal; drugi je zadovoljen ploskal i rokama: tretji mi je jasnega obraza pomenljivo z očesom mežikal ; četrti se mi je z najnljudnejšim poklonem hvalež- nega kazal; peti je proti tebi prijatelj, obrnjen stegnjena kazalca drug ob dru- gega drgnil ter radoljno šepetai : šlek, šlek, šlek; šesti je maha! za tvojim hrb- tom s stegnjeno pestjo po zraku. kakor bi mi hotel reči: le dajte ma jih ; sedmi je odhajaje veselega obraza globoko vzdih- nil, kakor človek. kateremu se je odva- lil velik kamen od srea; osmi je skakljaje same sreče roko ob roko drgnil: le de- veti je delal nekam dolg obraz, on je že vedel zaksj in jaz tudi. službe-sinekure ne cvetejo na vsakem grmu. Ali ena la- stavica ne dona§a pomladi Odhod je bil torej pojav sreče. veselja in zadovolj- nosti. In to mi je najbolji dokaz, da sem pravo zadel. Zato sem vesel. In ti, prija- telj ? — Kaj vraga, ti äi potrt! Troje oko se plaho ozira po zaprtih vratih ! Kdo bi bil to mislil! Ti. ki si nekdaj uga- njal v kozji rog laške barabe, ti, ki si z najhujšim pretil dr. Gregorčiča. svojema največjema dobrotniku, ti. ki si vihtel že pesti in stole nad glavami onih, ki ti niso hoteli molčati, ti — pravim — sto- jiš zdaj tukaj kot „zgrevana" duša. Se- veda, seveda. ^Krojaška zadruga** te je spravila na led. Uloge so se temeljito izpremenile. Bili so lepi časi, ko si sedel lepo skrit za hrbtom svojega odgovor- nega urednika ter metal pušice, ne pu- šice, strele in bombe na osebe, katerim ni rodoljubno sree dovolilo podpirati PODLISTEK. Mladi gozdar. Izvirni roman. Spisal Soški-ornošolec. (Dalje.) „Nocoj ne pojdeva po navadui stezi, ampak ubcreva jo po stratiski, ki je krajša", de Sever, ko sta stopila cez prelaz iiadgozdarjevega vrta. „Čemu neki? -- Tenia je; daljša steza je lepša in varnejša", priponini Mirko. „Nocoj ne. — Stopaj za meiioj In molci!" „Ali slutiš kaj, Tone?" — „Tilio! —• Poidiva". Mirko je ubogal in ves čas molče stopal za Tonetom. Kmalu sta prikorakala do saiiovanja. Pred hišnimi vrati se pa Tone kar naenkrat vstavi in reče tilio Mirku: „Postojva malo tukaj, morda bodeva kaj slišala". — Res, čakala nista dolgo, in začula sla iz daljave surove kletvine, ki jili je nekdo z lnočiiiin, hreščečim glasom bruhal iz sebe. „Poznaš-li ta glas?" vpraša Sever važno. „Meni je neziian. — Najbrže je zgrešil kak pijanec pravo stezo, pa koine". „Prav praviš: — pijanec je, Tine Podleskov. — Izgrešil pa ni steze, ampak tebe in meiie. — Ali Nato je odprl Tont1 vrata in, ko sta bila oba vstopila, zakleuil jih je takoj zopet in še zapahnil. — Nenavadno dolLjo je gorela onega večera lue v Mirkovem stanovanju .... XIV. „NaJ jo iKirod va/da lirabar bio. Pa jo u/ io rujiio vince piu..." Yatroslav Vernak. Stari Stru^, blizu šestdesetleten mož, je tocil v Lesju boljšc in slabse vino, kakor je nanesla sreča pri kupčiji. Bil je bogat; a pri vsem tem pa prijazen, postrežljiv, zgovoren, s kratka: kakor nalašč stvarjen za krčmarja. Jcdiiia njegova napaka je bila, da je iieiznicrno ljubil — denar. — Vže petindvajset let je preživel inirno v zakonu se svojo Meto; a otroka ni mti dal Bog nobenega. Ob deiavnikili, ko sta sedela z Meto navadno sama v krcnii, vpletlo se jima je večkrat mej razue po- govore tudi važno vprašanje, koiiiu prepustita po smrti -- svetle denarce. Ta skrb jima je bila — rekel bi — jedina in iiajiuučnejša. Zato sta se je pa vselej kolikor mogoče hitro rada iznebila z navidezno tolažbo: „Saj se ne mudi. — Mlada sva še: smrt je Se dales". Kako sta bila vesela Strug in njegova zvesta ženica, ko sta iinela nekaj mesecev po zgoraj onien- jenih dogodkih natlačeno krčmo piveev. ßila je ,.x ____l_: __!-_-• zadovoljuosti. Tekala je kakor osemnajstletno dekle iz pivnice v klet, iz kleti pa zopet v pivnico. Največ dela so ji priradeli vaški in okoliški mladeniči, sedeči okrog dolge mize v vrtu za liišo. Mej mladeiiiči je bil tudi nam uže znani Podleskov Tine. „Hoho, Tine, sedaj treba, da plačaš pa ti en- krat", oglasi se nekdo mej mladeniči in pahne praztio steklenico pred nagovorjenca. n\, kaj nieniš, da sem tako na suhem!?" odvrne bahävo Tine, položi na mizo denar in zakliee: „Oče Strug, napoluite vse, kar je praznega; tu je denar". Mladeniči se zaeudeno spogledajo in eden reče na- gajivo: „Kdo bi bil mislil, Tine, da si tako pctičeu!" ,.Kaj ne bi bil, saj je žagal celo pomlad v gozdu za žive in inrtve", pristavi drug mladenič in skrivaje naniežikne tovarišeni. „Molči mi o gozdu, drugače — —" zagrozi se Tine in se ozre srdito po tovariših. „Kaj, ali nisi vedno rad delal v gozdu?" „Kaj uieiii mar za gozd in za onega zelenega gozdarskega pritepenca! — Jaz sem Podleskov, in ne potrebujem nikogar". „Aha", pravi zupet prejšnji rnladenič „zaradi onega zeleuca, gozdarja, ti smrdi gozd I"' „Molči, sem dejal, če ue ti stlačim glavo mej ramena!" zadere se Tine jezno. Uiiiiwiiii uv A I 111 1*4'ID |{hm IM • " ••¦' *"tl ¦' • •--------......» —¦ •» sicer, da je o hv. Andreju skoro v«ako let*» noogodno vrorno. Tk cas namroe ali dežuje, ali sneži, ali jo pa tn.li budu burja. Ali tako neugodno vrcinc, kakorsno smo imeli letOH o sv. Androjii, ni bilo pri mis že več let. Deževalo je ;,(» v nedoljo po poludno in celo nor od nodolje rm pon- deljok. Veeraj pa jo lilo od 9 uro pred- poludne eeli da'i nepronehorim. Na bližnjih gorah bil j<> pa snog. Vsled \sega tf?ga bil je veerajAnji semenj v vsakem pogledu jako slab, ter slabo obisknn. Iz St. Ainlroža narn piäejo : „So- ča" je v svoji 9f>. št. prinesla dopis iz naSe občino, ki nokako čudno pripnve- duje iiHČin nabiranja milodarov za novo K'iko sv. -drejii. namonjono za tuk. crrkov. Dopisniku i,.* zdi, da jo po.lobi do ce!a nepotrobna v oorkvi, polreb- nejšjs se mu pa vidi na pročelju cerkve. Knf „.iipvno, boji se dopisnik, da bi po- dobe no vidol, ker no hodi v eorkov; primernojo bi mu stal kip na pročelju, katercga bi rnirncgrrde vsaj včasili videl. — Prav pravi g. urodnik „Sneo", da do- pitsnik ' Vbasu o nanib zvonovib Cli'Voku so zdi, da ho jo dopi.sniku zmečalo, zato bilo bi vsaj clovokoljiibno od g. urodnika. da obrne dopisnika na firmo v ulici Alvt;- roz nasproti protestantske corkvo. Samomor. — V soboto zvečer ustre- lil so je na Kospišču blizu Panovca 40 tni France Hossi, obeinski tajnik iz St. Vida v Karniji. Povod samomorn jo bila nesrečna ljubezen. Rossi snubil je g.čno K. S., bivšo učileljico na Laškem. Sta- riši pa niso bili zadovoljni s snubačem. Hossi priSel je v nedeljo zvečer na Ko- spišče, kjer stanujo družina S., da bi sta- riše pregovoril; a ker mu niso dovolili ustopa, ustrelil se jo nesrečneš in ostal na mestu mrtev. Izguhljcno mesto ukradono. — Včeraj 8 dni zjutraj pripoliH ae je puštni voz, ki vozi mod Gorico in Ajdov^ino v Šempas. Ko se jo ustavil pred šempasko pošto, zapazili so, da so bila vralca poštne skrinjce od zadaj odprta in da je manj- kalo nekaj poštnih zavojev. Hkratu nastal je velik alarm. Ni drugače mogoče, kakor da je bila pošta med vožnjo okradena. Pisati so je začelo na vse strani. Zatoklo se je celo k bližnji brzojavni postaji in brzojavke začele so o tem švigati sem ter tja. Iskati je bilo treba „ravbarjov". Pa glej hudnika. Par dni poznoje so doznali v Šempasu, da so se našle poštne pošiljatve, o katerih se je menilo, da so jih vzeli „ravbarji", v Gorici, tam nekje blizu glavnega poštnega urada. Šempasci so si to tolmačili tako, da niso bila naj- brže zaprta vratca poštne skrinjice, ko je „odfaral"1 postiljon iz dvorišča glavne goriške pošte. Na sinrt obsojcn. — V soboto in v nedeljo se je vräila porotna obrav- nava proti 29-letnemu Vincenciju Von- č i n i, rojenemu v Kalu, a priženjenemu v Puštale v občini grgarski. Tožen je bil zaradi umora, izvršenoga na svoji lastni ženi, Tereziji roj. Murovec. Iz obtož- nice posnamemo to-le : Na cesti, ki vodi iz Grgara proti Čepovanu, so nahaja na saniern hiša z gospodarskim poslopjem, v kateri prebiva še procej imcvita družina Murovec. Ker ni bilo v družini, ki je ob- slala iz mačehe, starega strica in tete, ter iz bolehavega brata umorjene Tere- zije drugih moških delavnih močij, sve- tovali so Tereziji, naj bi se omožila. Ne- kemu Ivanu Bitežniku, sorodniku Murov- čeve družine, se je posrečilo. dajekmalu pripravil do tega, da se je Terezija omo- žila z obtožencem, Vincencijem Vončino iz Kala. Že pred poroko, in sicer dne 9. maja t. 1., poklicali so, ker je bil brat Terezije nevarno bolan, notarja Čibeja na dom, ter se je napravila pogodba, vsled katere je postal lastnik vsega imetja Vončina. Dne 3t. maja pa je nevestin brat Anton umrl in že drugi dan obha- jala sta Ter. Murovec in V. Vončina po- rojjo. Pa kakor postanejo po navadi vsi zakoni sklenjeni iz koristolovja nesrečr i, tako zgodilo se je tudi v tem slučaju. Žo po pretoku malo dnij, nastal je v hiši prepir in obtoženec bil je skrajno neza- dovoljen, tako, da se je izrazil proti no- kemu Hojaku, da bi bilo najbolje, ako bi prodal poaestvo, ter šel z denarom po svelu. Da bi se pa to hitreje izvrailo, rekel je obtoženec Hojaku, bilo bi naj- bolje, zadušiti mačeho. Kasneje se je ob- toženec tudi proti neki drugi priči izra- zil, da se mu ne zljubi delati na polju in da bi bilo najbolje, ako bi se prodala vsa živina. Temu pa, da se protivi že- na, ki je neutnna in ki ima dolge läse, a kratko pamet. Kakor je iz tega raz- yidno, je bil Vončina človek, kateremu je delo 8mHelo, in ki je vse svoje živ- ijenje pasei lenobo. Nasprotno pa sta bili mačeha in njegova žena jako pridni delavki in dobri gospodinji. Ni torej no- beno cndo, ako jo trajal vočni prepir med ljudmi tako razlicnih lastnostij. Pre- O^ÜhIh m innJn 111¦ 1 ¦ rnyn<» (lriic<» rf»T*i kalorih oritauj ni inogel na noben naöin prona^ati. /atogadidj vrnil ho jo Voncina zapustivAi žono, koncem mesoca junija zopot v svojo rojstno U'\:^ v Kn\ i,ez nokaj casa so nokalori Vonfino pripra vili (In toga, da sc je zopot povrnil k svoji žoni. Zgodilo ho jo to dno 20. s^p- tf'rnbra t. I. Dno 22. sopt. pa bi imel iti Voneina z Alurovcrvirni k notarju v Gi rico, da bi ovrgli prodajno pogodbo proti tomu, da bi izplacjili Murovčovi Vončini 800 K, katero jo princsol k hi^i. To pr.- ni.dbo jo MtaviI n»rnro(': Voneina sarn. prodno ho jo povrnil zopol k svoii /, pr(?ko no^'i sprornonilo pi> ukuzu i viAjega rnosta. Grjil'cnauor jo prod K^irborjorn povdarjal, da dr Hrejc ni noben «gitator in da j(> (Jr. Iir>',c storil lo, svojo dolžnost kot nlovenski odvotnik. Grafonaus'r jo povdarjal. da jo dr. lireje natu raiizirar1 koroSki Slovonoc, da ho ga koroški Slovonci pozvali rm KoroAko in da jo Ac prod Brojeem dr Kraut imol bIo- ven*ko ra'/priivo. Körbor jo odgovoril, da mu o kakorn ukazu z višjoga rnosta, ki bi spromenil razmorn, ni nie znanoga Ako hü so! ra/.rnoro spremenile bniz njo- gove vodnoHti, bo sloril priinorne korako. V soboto zvoeor jo bil v magistratni kloti voeor na cant slovenski koroski doputaeiji. Navzoči so bili poslanci ^S!o- vansko zvozo1 in mnogo drug h slovanskib poslanet'v. V navdiMonih napitnietth so govs>rniki pozdravliali slovonnko KoroSce in jih vijpodbujali k vstrajnosti. Iz inestiu^a svfta tržaškoo;». — V petek je iinol tržaški montni svot nej•>. pri kateri so priSIi na dnovni red tudi zadnji dogodki v Inomostu, kjer so Nemei zHpodili na nolop način domov ital. prof Gubornatisa. ki jo hotel vkljub vladino propovodi nu dtMimnstrativen način pro- davati if.alijanskim vseučiliščnikom. Mestni svetovf.lec Zinolla jo glasno protestiral proti vladiii propovedi glede svobodnega ital. vseučilisča v Inomostu. Zanolla jo tudi ožigosal postopanje nemSkih dijakov v Inomostu nasproti prof. Gabernatisu. kateri se je po mnenju govornika, usodil iti mod njo, nooborožen z drugim, nego z rokopisom, pripravljenim za prodava- nje. Predlagal je: I. da se dovoli 1000 K podpore dijakom vseučilišča v Inornostu; II. da se skličejo zastopniki istrakib in primorskih občin v Trat na slovesen protest proti vladini prepovedi in proti postopanjn Nemcev. Na to se jo oglasil za besedo svet. dr. Otokar Hybai1, kateri je dejal: ,.Tudi mi smo <]p\ mostnoga sveta in torej smo poklicani tudi mi, da nrotostuiemo proti Bursehonschaftor-jem, kateri zatirnjo ital. dijako, odrokaje jim njihovo pripoznano pravieo vzlic vsem političnim. kulturnim in literarnitn zvozam. Moram pa tudi iz- javit'. da so Italijani no smejo pritoževati proti temu „furor teutonicus", ker so bili vso do včeraj prijatelji istih Nemcev! Govornik je nadalje dokäzal, da so bill Italijani vsikdar z&vezniki Nemcev proti Slovanom, le tedaj, ko so Nemci kazali koiikor toliko prijazneje lice Slovanom. le tedaj so bili Italijani nasprotniki Nem- cev. Navajal jo Taatlejovo vlado, katerej so Italijani na vso možne načine naspro- tovali, ker je bila Slovanom nokolik prijazneja „Ne bi bilo čudno", deja' je govornik, „ako bi mi ostali hladni vspričo dogodkov v Inomostu, ako se pomisli na prijateljstvo Italijanov do Nemcev na Škodo Slovanov. Sicer pa moram bele- žiti, du to, kar delajo v Inomostu Nemci proti italijanom, delajo Italijani tu proti nam. Tam Nemci Italijanom, a tu vi Ita- lijani nam Slovanom odrekate vsako pra- vico, odrf-kate nam pravico do ljudske i^ole. Torej ste vi, Italijani, v narodnem oziru ravno tako intolerantni, kakor Nemci, kajti ravno take in še hujše de- monstracije nego so inomostske proti Itali- janom, so se uprizarjale v Istri proti slovanskim deželnozborskim poslancem. Dr. Venezian je odgovarjal dr. Ry- baru in rekel m?d drugim, da so Itali- jani na Primorskem in v Trstu v lastni nisi. Kje smo pa mi primorski Slovani, ako ne v lastni hiäi! Taki so in ostanejo vedno ti Italijani. Ako jim kdo po njih mnenju le jedno las skrivi, pa vpijejo na vse grlo ter opozarjajo ves svet na namiš- ijonje krivice, pozivajoč se vedno na svobodo vseh ljudstvev. Ne vidijo pa, kako nesramno teptajo svobodo oni tain, kjer so v premoči in imajo oblast v svo- jih rokah. Loterijsko številke. 28. iiiivembra. Trst......72 78 88 8 14 Line......9 « 6i 7H 38 Leop. Reja, gostilničar .Pri Golobuk na vogiu ulice IMorelli Priporoča pr stna briaka be- la in črna vina. - Izborna ^uhinja poatrože o vaiikem času z okusnimi inraliiui in gorkiiui jedili. Zastopstvo za prodajo pra- vega Ijubljanskega kislcga ^elja v zabojih od2o do 50 kg. Za mnogobrojon obisk se pri - poroča alav. občinstvu v mestu in na doieli. Podpisani priporoea slavnemu ob- činnivu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin V zalogi ima kave vseh vrst, raz- liene moke iz Majdieevega mliny. v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primor: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum. različna vina, goršiee (Sons.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi te- stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba toena in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v Semeniški ulici h. Ätv. 1 (v lastni hi$i.) Priporočilo! i-------------------- —-------------------- Josip Novič, krojaiki mojster T Gorici, Gosposta nlica St. 21 (tik poštei prvo nadstropje, se priporoea slavneinu oh- činstvu. cast, duhov^čini v mestu in na deželi. Fani Drasfiek, zaloga šivalnih strojev Gorica. Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosti Priporoča se slav. občinstvu. ,.SIov. bralno in podporno društvo v Gorici" na/nanja tem potom, i clii bi rado društveuo iinetje devet do deset tisoč krott z dnem 31 I decembra 190H naložilo proti pupilanii varnosti na vknjižbo I. loco. Prosilci naj svojo pismene prošnje polagajo do 15. decembra t. 1. pri tem društvu. Gorica, 26. novembra IQOJ. ODBOR. tvojo pogabno politiko. 0 kako je ivigal tvoj ,f.H9ji bič*4 okoli plav U>h žrtev! In ti h\ *i zadovoljno mel roke v ?atišju, pasoč svojo du5o na t*'h Irtvah. Ha, za- pomni si ilobro, ni ga alovenskega eaa- nikarja, in ga morda tudi ne bo. ki bi bil zakrivil toliko osebnih napadov kakor ti. Do zdaj so ti napadi nosili 5e vedno dobiček. bili so ti prava molzna kraviea. Ž njimi si si ustanovil nad go- riškimi Slovenci, pcnebno mestnimi, pravo praveato strahovlado. Vendar pa r.e tolmači teg« izraza krivo. Ne domisljuj si, da setjK moč tvoje strahovlade tudi čez nns, ki so — oprosti, prijatelj, da ti prpv nuravnost povem — tebe, tvoje re- volvers „Soče" in tvojih napa- dov se prav nič no bojimo. No verujem, da si äe jako otročji in si morda še to domišljuješ. Saj vidiS, da se noben na- padanec za tvoje bevskanje niti ne zmeni. Pustijo ti prosto roko in gredo dalje mimo tebo, kakor bi te ne bilo. Tudi najostrej^p zdravilo, prepogosto rabljeno, izpubi svojo moč. Tako je s tvojimi oseb- nirni napadi. Saj je med nami nastal le piegovor. Ta že nekaj velja, kogar Ga- bišček poliva z gnojno „Sočo". Ne do- misljuj si torej, prijatelj. da izgubi v jav- r.osti kaj na svojem ugledu in časti mož, ko^ar ti blati* v ,.Soči''. Vendar je Se mnogo ljudij, ki trepptajo, če vidijo svojp ime natisnjeno v „Soci'4, mnogo jih je, ki se tvojega „ne-ovaduškega* peresa bojijo y.arad svoje take ali take preteklosti, mnogo jih je, ki trepetajo pred tvojim ,.nr-r' inciranjem*' zarad nekdanjih zvpz s labo in tvojim listom. mnogo jih je zo- prt, ki se tresejo pred tvojimi napadi v ,.Soči>l in skrbi za vsakdanji kruh zarad svoje kupčije ali obrtnije. Čez vse te, prijatelj, si s svojim revolverskim listom ustanovil grozno strahovlado. Tebe se ti IjudjR boje bolj kot peklenšček križa. Le premisli, kaj bi ti naredil, ako bi imel tudi izvrševalno moč k svojim željam in pretnjam. Goriški magistrat bi te bil go- tovo že imenoval za častnega občana; kajti ti bi mu bil izgnal najmanj polovico Slovencev iz mesta. Tvoji policaji in pandurji bi uganjali z narai huje nego basibo/.uki z ubogo tursko rajo. Ali ne varaj se, prijatelj, ta bojazen je prisi- ljena, ta strah je nenaraven, in kar je nenaravno, nima obstanka. Ne slepi se, prijatelj! Ti miališ, da je molčanje teh ljndij k tvoji časniskarski stratnvladi, njih dobrikanje, njih navidezno prikimo- vanje v tvoji navzočnosti, ljubezen, spo- štovanje do tebe in sogiašanje s tvojo pisavo. 0, kaj še! Ti ljudje te mrzijo, te zanif ujejo. Ti ljudje se ti kažejo prijazne le, dokler se raolčeč in tebi zahrbtni od- por zoper tvoje rogoviljenje v „SočiM med tvojimi — lahko rečem — biväimi somišljeniki bolje ne razširi in ojači. In ta trenotek pride, pride gotovo. Z uro y roki ga lahko pričakuješ. Ti se seveda tega ne zavedaä. Tako se je godilo že vsem „strahovladalcem". Če se sme ma- lonkost primerjati z velikostjo, te opo- zarjara, na nesrečnega kralja Aleksandra srbskega. Ualje ne govorom, ker je tvoja moč premalenkostna. Ali ne vidiä, prija- telj, da se krog okoli tebe vedno bolj zožuje? Ali ne vidiš, da se smer pušic vedno bolj pvoti tebi koncentruje ? Nič čudnega. Potreba mira se vedno bolj po- javlja, dosledno tudi prepričanje, da si ti zaželjenemu mirn najveöja zapreka. Saj to ti sara pripoznaä, trdeö: prepir je potreben, pa tadi tvoje delovanje, tvoje javno stališče od razkola sem to potrjuje. Ti pač laktično od prepira ži- viš. Ker pa mora prepir enkrat nehati, mora biti tudi tvoje „strahovlade" enkrat konec. Čim prej ta pride, tern bolje za napredek narodne stvari na Goriškem. Tvoje osamljenje, to, prijatelj, je geslo pravih miroljabov, in te podpirati, je naloga tudi teh dopisov. A. K. Politiöni preglecL Polltlčni položaj. Hirau i-«iiYc. v»/o*»V.--.J- — ___ nas v Avatriji obstrukcija zaradi tega, ker ' ae nočejo dati Slovanom ustavno za- jsmčene pravice in ker se jih hoče po vsi siii ponemriti : obstruknja na Mad- jarskem pa zaradi toga, ker so so opo- zioijskt» -trankt» prepričale, da dosežejo ž njo, kar hoeejo, in konečno morebiti Oslo poveljni armadni jozik. Torpj na Mhdjarskom popolna k»pitulai'ija, pri nas v Avstriji pa najudloC'iioj^i ..justaraent not". Kain dovede državo takn po'itika. tega danes natanjko se nikdo tie ve. So pa ljudje, ki prnvijo. da goto*'" no do dobre^.i konca. 0 na§om državnom zboru se govori, da ostano skupaj morobiti So p-ir dni ter da ho potPiii umakno paragrafu 14. 0 ogrskem parlamontu pa so govori, da bode najbrže v kratkom razpuäc-on. Gledo našega državnej,'a zbora pravijo, da hoče dr. Kürber žo jodenkrnt poakusiti pri Čehih Ni pa dosti upstnja, da bi kaj opravil, posebno ko stoji na »tališču, da bt vlada Cehom le to dala, v kar bi pri- volili Nomci. V ogrskem parlamontu pa je hotel grof Tisza obstrukc jo utruditi s tern, da je vsled njegove inicijattve zbor- nica vsprojelaprodlog posl Podmaniczkyja, da se obdržujejo odslej po dvo seji na dan. A dospgel je s tern grot' Tisca ravno nasprotno, kajti opozicija začela je na- stopati äe z veejo silo ih iztisnil je tadi grot'a Apponyja iz liberal no stranke, ka- tereinu bode sledilo še kakih 34 poslancev. Mesto jednega sovražnika, nakopal si je torej gtof Ticza dva, in si s tern ne- izrečeno otPžil svoje stališčo. Kakor re čeno, ne gro, pa ne gre, a iti vendar mora, kako pa da pojde, o torn nas prepričajo v kratkom dügodki prihodnjih dnij. Pretep v avsrljski državnl zbornicl. V četrtek so tekom seje češki ra- dikalci odločno zahtevali od poslanca Steina, naj pove, kako more dokazati, da bi bil Kresl v konaku v Belemgradu nkradel uro. Stein je dejal, da mu je neki časnikiir Mnndl dejal, da je Fresl nekaj dni po uinoru kralja Aleksandra vzel iz konaka neko uro „za spomin seboj*4. Ro je Mandl prišel v poslopjo drž. zbora, ker je čul, da bo zaslišan za pričo, sta ga skoro dobila Klofač in Kresl, ki je stopii pred Mandla ter dejal: „Jaz sem tisti, o katerem ste dejali pt>alancu Steinu, da sem v belgrajskem konaku ukradel nro". Mandl: „To ni res, kar je dejal Stein v zbornioi, jaz sem le pravil o govoricah, ki so razširjene po Belgradu, da je bil mej onimi osebami, ki so si smele ogledati konak, tudi avstrijski drž. poslanec Fresl in da je ta, kakor tudi ostali obiskovalci, vzel neko stvar za spomin seboj". Fresl je Mandla udaril, nakar je Mandl Freslu dal dve klofuti. ČeŠka radikalca Klofač in Sohnal sta priskocila Fresla na pomoč, nakar se je pričel praveati protep. Udarcev je kar deževalo. Mandl je bil baje pobit na tla. Prihiteli so poslanci in časnikarji, katerim se je posrečilo ločiti pretepače. Mandl je bil takoj na to zaslišan pri ravnatelju državnozborske pisarne. V petek je poslal Mandl poslancema Klofaču in Sehnalu svoje price, Fresla pa ni pozval na dvoboj, ker se Kreäl nekoč 3 poslancem Albrechtom ni hotel dvobojevati na način, kakor je hotel Albrecht. Vln8ka kiavzula. Z dnem 31. dec. t. 1. poteče doba trgovinskemu ugovoru naäe monarhije z Italijo; s tern seveda poteče tuü vinska kiavzula, ki je toliko škodovala našim vinorodnim krajem, zlasti v Dalmaciji. V tern kratkem času do 31. dec. se ne m ^re skleniti končna trgovinska pogodba; na to niti ni misiiti. Vladi, avstrijska in ogrska, si bosta pomagali a provizorijem, ki jima da na razpolago časa za končno pogodbo. Ogrskemu parlamentn je bila predložena zakonska osnova, s katero se vlada pooblastuje, da uredi začasno trgovoke odnošaje z Italijo; avstrijskemu parlamentu ne bo predložena enaka osnova; naša vlada bo rešila to vpra- šanje s § 14. Smatra se za gotovo, da bo največje težkoče zadajala vinska kiavzula. Naši poslaniki odpotovali so že minuli teden v Rim, da začno dogovor z ondotnimi državniki. Avstrijski vino- gradniki so odločno zoper vinsko klavzulo, a vlada se boji, da bi to moglo neagodno vplivati na politično zv(5zo naše mo- narhije napram Italiji. Bojimo se, da bo diplomacija nekaj ukrenila, kar ne bo zadovoljilo nikogar. Italija, ki je zadnjih 15 let uvažala k nam na milijone hek- tolitrov vina, ne bo mogla več delati tako izvrstnih kupčij. Pri nas so velike površine vinogradov na novo nasajene, in nova trta je tako rodovitna, da ne vemo, kam z vinom. Italijanski trgovinski minister ve, da je sedanji vinski klavzuli odzvonilo, a morda bo zato zahteval, govorili z ltalijani za skupno akrijo proli ponemcovalnim tondonoivm »odanjn vlade. lsti dopisnik onvnja tudi, da mu j> pripovodovnl neki nemški nacijonaloi-, da bi nu dvoru rudi vidoli, da l>i prenohal prepir med Cehi in Nomci, ker se boje slnbih poslodic tega prepira in d»i bi rajp v'uleli, da bi so počelo s ponom- tovanjpm ju?.nih pokrajin naSe države. Dijaske demonstraoljo na Dunnju. V soboto so bilo voliko dijaAke (lomonstracijc prod univorzo in parla- iiüMitoin. Nomski dijaki so v soboto nu- moravali prirediti d^monstracijo proti nonemškim univerzam, proti čo^ki uni- verzi na Moravskem, wlovenski univerzi in proti la^ki u»u*erzi. Slovanski dijaki so zvodeli za to nnmoro in so sp v vp- likem ätovilu zbrali na vsoučiliSeu Po- sobno veliko število je bilo navzočih slovenskih dijakov. Navzoci laSki dijaki so so pridnmli Slovanom Ko so Nemci viileli, da so Slovani in Lahi v veliki promoči, jim je upadol pogum za de- monstracijo. Nato so se vršila pogHJanja oboh strank z rektorjem. nakar so Nemci opustili svojo demons!raeijo. Zlruženi slovanski in laški dijaki so korakali nato prod parlament, kjer so glasno klicali: ,.Ven z nasimi univerzami !". „Vsi imamo ennke praviee za to !" Policija je dijako potisnila proč. Dijaki so šli nato na rnmpo vseučilišča, kjer so peli narodne slovanske in laške posmi. Mimo je v istem trenutku prišel oddelek bosenskih vojakov. DijaŠtvn je vojake burno po- zdravljalo s klici: „Slava slovanskim bratom!*' Policija je zopet nastopjla. l)i- ja^lvo se je spopadlo s policijo. Šele po daljšem trudu se je policiji posrečilo njipraviti mir. Neknj dijakov je bilo are- tiranih, a so bili po zaslišunju takoj iz puščeni. Razburjenje med dijaštvom šo vedno narašča. Značilne vest) iz Bosne. ,.Jedinstvu'' v Spljetu se poroča, knkor pravi list iz verodostojnega vira iz Sarajeva, da pojde Mdcajgmajster baron Apel žo v najkrajšem času v po- koj in da pride na njogovo mesto feld- cajgmajster Vareäanin Kutschera, ki bode imenovan genoralnim guvernerjein Bosno in Hercegovino. Omenjenemu listu se tudi poroča, da so gradijo železnice proti novomu Bazaru in proti Srbiji z nena- vadno hitrostjo. Dela se namreč po noči in po dnevu. Občno je mnenje, da bodo korakale spomladi avstrijske vojne čete v Macedonijo in to v popolnem spora- zumljenju z Rusijo. Pripravljajo so tudi baje veliko reforme na korist Bosne. Bivsl ogrskl mlnlsterski predsednlk o avstro-ogrskl nagodbi. Nedavno tega je baron Bandy v svojem javnom govoru rekel mej drugim: ,.Država je močna, ako je samostojna in neodvismi. Zato se Ogrska ne more raz- vijati, ker je zvezana z Avstrijo. Ogri moramo zahtevati samostojno carinsko ozomlje. Ko sem bil na čelu vlade, nisem smel izzivati novega boja med krono in narodem, ker cerkveno-politični boji še niso bili pozabljeni. Toda sedaj je čas, da se to vprašanje več ne odlaša. Ako sklenemo z Avstrijo nagodbo za deset let, potoin je naša samostojnost za dolgo časa nemogoča. Treba bode žrtev, toda te so potrebne, to je dolžnost vsakega O^ra na korist domovine. Že danes mo- ram reci, da bi bila nadaljnja gospodar- ska skupnost z Avstrijo zločin proti ko- ristim rrm v tu iianion sklical o svojem čnsu. Prvi Morijaliio-ritMiiokrniltiil sliotl na VipavHkt'iii. — holavoc Cvek v aj- lUvski prodilnici jo za nodoljo sklical sociialno-dom-kratski shod pri Robku tin Gurioici. Govori I pa je na shcuiu znani mokruč F.opv.č iz> Trsta. Shoiia <--,«3 je udoložilo nokaj dolavcov iz Šturi;, iz Aj- dovAeino tor iz Lokavr«, kakor hinli nokaj drugih radovedtiih ljiulij. Kopač ]o go- voril o rpzmerah v ajdovski prodilnici in pa o žalostnom stanju kmotskoga stanu. Ljudjo so ga mirno posluäali ter odäli, inislet: si vsak po svojo o tom čuilnom preroku. Čeravno se jim je Kopaci ponudil, da jih pride še tolažit, ako bi to želoii, sn ljudje to ponudbo molee odklonili. Da bi imel Kopač več posluSalcev, priSel je osebno v Kamnje ter vabil ljudstvo na shod. Torej vidiä, ti kinečko Iju tetvo, da nisi osamljono. Prijateljov ti no manjka. V Trgtu imaš na razpolaganjo Kopač t, v Gorici pa dr. Tumo. Čosa si mores več želetiV (iabr&tekov od^ovor. — Gab. nam v predzadnji ,,Soči" zopot ni dal stvarnega odgovora, pač pa je štol, ko- likokrat smo ga v svojem članku ime- novali. To jo že stara Gabržčokova na- vada! Tudi predlanskim je pridno štel vrste naših člankov, no da bi bil pobijal njih vsebino. Kar je po svojem odgovoril, zadeva Lobherzove užigalico, „S3Činoil ravnanje s slovenskimi goriskimi peki in „vo!" nnočne piruho". 0 Lebherzovih užigalicuh se je že večkrat pisalo in ta zadova je slo- venskemu občinstvu popolnoma jasna. Gabršček j« te užigalice v „Soči" pri- porocal v nredniškem delu in v plačanih oglasih. Ob ednem je tudi dajal slo- vonskim tobakarnarjom potuho z več- kratnim pozivom, naj prodajajo Leb- herzove užigalice takrat, ko ne morejo ali nočejo prodajat užigalic društva sv. Girila in Metoda. Jasna je tudi zadeva italijansko- židovske mehaniške pekarne. Dejstvo ostane pribito, da je „Soča" sprojela oglas židovske pekarne, a odklonila dopis slovenskih pekov proti tej nevarni kon- kurenci. Gabrščekovo opazko, da „Soča" ni glaailo pekov, naj si zapomnijo slovenski ohrtniki in posebej še slovenaki poki za slučaj, ko ae bo „Soča" zopet delala zaščitnico slov. obrtnikov in lovila okoli njih inserate. Kar se slednjič tiče „velikonočnih piruhov", rečemo le toliko: Ako se Ga- bršček drzne še enkrat trditi, da ni on potisnil dr. Tumo v stran, ker je bil ta proti nekaterim „velikonočnim piruhom", nas prisili, da objavimo dobesedno to, kar sta govorila o tej zadevi neki An- drej Gabršček in dr. Tuma. Anti je vsaj eden izrned teh dveh resnico govoril! — No, mogoče pa tudi, da sta obadva far- bala, kor jima to kaže in bi rada mo- goče odslej naprej ribarila v motni vodi. Nekaj za Ahasverja. — Ahasver pripoveduje v „Soči" o Indijancih, ki imajo vsled pijančevanja tako bakrene nosove, da jim žarijo in temno noč raz- svetljujejo. Dragi Ahasver! to ni nič proti bakrenim nosovom evropskih be- lokožcev. Mi po2namo n. pr. v Gorici ljudi, ki ne rabijo pri zapaljenju cigaret ne Lebherzovih ne drugih žveplenic — oni vžigajo cigarete ob svojem „bakrenem nosu". Ako želi Ahasvor porabiti to pi- kanterijo za svoj podl-istek, mu da- mo o „bakru" belekožcev še ruitančnej- še podatke! — Kobandske gospe ustanovile so „Božičnico" za uboge kobaridske šolske otroke. V ta namon priredile ao večerjo, pri kateri je ostalo čistega dobička 30 K. — Nadalje so darovaü aledeči gg.: Jurij Peternel, dekan, 2 K, Ciril Metod Vuga, kaplan, 4 K, Mat. Fabijan, sodnik, 6 K, Miroslav Premrou, c. kr. notar, 6 K, Srečko Bisail, c. kr. avskultant, 2 K, dr. Franc Kranjek, 5 K, Josip Frandolič, dav. pregl., 4 K, Ivan Lapanja, dež. po- slanec, 6 K, Miklavž Gall, kancelisl, 2 K, Aleksij Golja, davč. pristav, 2 K, Viktor Kaučič, davč. vajenec, 2 K, Gvido Stres davč. vajenec, 1 K, Anton Kalan, gozdar, 1 K, Ivan Gruntar, poseat., 2 K, Kerdo Volarič, dacar, 1 K, Josip Ursič, urar, \ K. Skupaj torej 77 K. — Darove, bodisi v blagu ali denaru, hvaležno sprejema Olga F r a n d o 1 i ö, i J als ob zJvwIigsoJ* ««L> [ urar c. kr. železnic, j v diorici, skai uliea his. stov. 555. » priporoC'U svojo uajboljšo zulogo givaliiih gtrojeiM /a liospodo krojaC-e in šiviljc po najnižje mogočih « cenah. V zaio^i iiua tudi iiajnovejše in uaj- jj bolj priprostc vozilue aparate (Stiekaparate), | katere sli more porabiti za vezonje (rekainirauje) *>~»i | aparatsamoTK. Kdortorej a hoče inidi doln-r in trpo/on | sivalui stroj in jako po ccui, » naj si prido op:!edat siv.stroje |j nuvili sistemov, kateic jam- či od 5 do 10 let. Daljc priporoca najboljšc a*r švicarske žepne ure -« po zincnuli cenah. Poprave s poroštvoui ono^a leta. Gostilna ,pri Z&g&yjir tik nove postaje na Blančah, toči veduo rcaravna doriu- !i kakur: raznovrstne kožukovine. zimske čevlje za dame, ruske galoše, dežnike, moderce, bluse, spodnja krila, pasove, predpasnike; jako velika zaloga belega perila za gos- pode, krasnih ovratnic, lovskih nogavic itd.; zadnje novosti iničnih okraskov za obleke, razne svile, žamet, pliš, fodre itd.; V3epotrebščine zagg. šivilje in krojače. J. ZOPIlik, Gorica, Gosposka ulica 7. Odlikovana civilna in vojaška krojaška delavnica Anton-a Krušič-a, Gorica. ul. Jos. Verdi 33. Jooqata .^aloqa riomamia in ancilt*šktiaa sukiia. Yclika isber i."iioto 1^'uih oblfk .^a ciosporit* in decke, povrstiih .iiniskih sukfuj. Uavi'lokuv itd. JVsaročiia po novi tueri sc izvvše s po^ebno nataučnoslji). I lUjai\i. p,.iliki „šolskoj-a aonia" Mnogo denarja! I ilo M)ii l\ na iiicsit/.aniiirc \ sakilo/.aslužili ^H lalllin, pnšlciui. Ills/. sIl'uSKiiV ill |l(isel)'ns;;i HI /naiija. Po.šljc iiaj takoj s\mj iiaslov pod WM K KHI.") na: Aiiniircii-Alitliriluiiu' ilt- H „Werkur-, Mannheim. Mtri;(";;r— ¦ JMM—IMMiHII—IM—^——¦^M^B An ton Pečenko Vrtna ulica 8 <.()H1< A Via Giardino 8 priporoca prisina oeia rn črna vina \x. vipavskih, furlanskih. nmsKin, aai- ' tnatinttkih in isterskih w i noaradov. Dostiivlja na doin in ra^poäilja po želi«*- .lii-.i na vac krajc avs'ro cgcrakc inoii.irliijt' f ! »nilih od 6(5 litrov naprcj. Na zahtt-vo poäilja I tudi ii/orcc. Cene zmerne. Postraiba po&lena. iK Mejnarodni panorama kJ iz Berolina, odlik. na vseh svetovnih razstavah. Kostavracija „LA HOHi:MI>% (iorica, tckalisiV Josipa Vordija st. J5S. Hotovanje po nvetu, %a vneh xaiiiuiivo. Vsak tcdon nov program! Od lM). nov. do 5. ra: Pi'vo potovaiije po siMernili deželah od Ntavaii$>erja do llaiiiiii«vrsiVstu in severnega rta. NMo mi He iainili ojleäati si tel krasnih wm\ lept. Odprto vsak dan od 9. zj. do 9. zv. Vstopnina 40 w,, otroci in vojaki äo nareänika 20 Yin. r I^ekariiat Trskmo (šiokflevo) jctrno CRISTOFO LETTI, olje. v Gorici, na Travniku. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. | Izvirnisteklenieatega olja naravno-rumonebarve po K l'4O, belo barvepo K 2. TiHkino ;<'lc/.iiato jHrno «lj«'. I Trskino ji'trno ol.jc se /.•Ie/niin JOU»M*«'111. llaha lcua olja jc susclmo pripo- s lcin oljcni sc /dravcjo v kralkem rocljiva (it:-okoiii in ilcčkom. ki so hit- ,-.;is„ jm z n-oiovnslji) vsc koslnc bolc/.iu, 'll/l|i in ih'Ziii' naravc. /lc/.ni oioki. u'olsc inalokrvnosl in splošna. >l;ilwi^l. Cena ene steklenice 1 K 40 v. Opomba. Oljf. katcrc^ii naročain dircktno iz Xorvcnijr, preiste sr v<'dno v iiiojcin ki-iiiiriii-in blioraloiijii prcilni) sc napoliii.jo slcklcni*1«'. /alo /.aniorcm jaiui:ili svojiin •'•asii!iin oiljrin;ilccni ulrilc ristolr in slaiin1 sposobnosli /.a /dravljcnji'. Cristofoletti-jeva pijača iz kine in železa, najboljsi pripomoček pri zdravljenju s trskinim jetrnim oljeni in izborno sredstvo za nialolrvrno. Ena" steklenica stane 1 K 60 v. Sprejema hranilne vloge katere obrestuje po ^1 'li'Vo poluniese6no; ne- vadign6ne obrostipripi- suje konec leta k glav- nici. Rontni davek pla- čuje posojilnica aama. Posojila iidoni na osebni krcdit p» „Centralna posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. n. kr nnžtnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane z glavnimi in opravil- nimi deleži. Glavni de- lcži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestujepo dogovoru. Uradiift tire vsak dan o