Vladimir Trop' Ormož 1941-1945 Ključne besede: Ormož, 1941-1945, 2. svetovna vojna, izgnanci, Nemci, odpor, OF, osvoboditev, ljudski odbori I. Uvod Pričujoči tekst je tretji del raziskovalnega dela, osredotočenega na moj rojstni kraj v času druge svetovne vojne. Zakaj trilogija, zakaj toliko zavzetega dela in ukvarjanja s časom in dogodki, ki bi jih morali že zdavnaj predelati in se osredotočiti na sedanji čas in prihodnost, v katerih nas ne bi smele več razdvajati zamere iz preteklosti? Odgovor je preprost - ker se ni do danes s tem obdobjem iz ormoške zgodovine še nihče nikoli resno in poglobljeno ukvarjal in ker imajo zanamci pravico zvedeti, kako in kaj je v resnici bilo v mestu Ormož! Ne nazadnje in predvsem pa tudi za to, da si ob tem vsak zase postavi nekaj izjemno pomembnih vprašanj in si nanje pošteno odgovori. Taka vprašanja so: Kako bi se jaz obnašal oziroma ravnal v odnosu do tistega, ki je okupiral mojo domovino in ima namen uničiti moj lastni narod (tudi mojo mater in očeta)? Ali pomanjkanje, lakota in revščina lahko upravičijo ovajanje, izdajstva, sovraštvo do sosedov in s tem prevlado negativnega v človeku nad tistim, kar je v njem dobrega? Je to, da imam drugačno politično prepričanje pomembnejše od ljubezni do domovine in da se udinjam tujcu? Če pri iskanju odgovorov na takšna vprašanja ne prevladajo osebne ambicije in karierizem, egoizem in sebičnost, potem tudi pri odločanju vrhovnih sodnikov v naši državi konec leta 2019 ne bi moglo priti do škandalozne odločitve o razveljavitvi sodbe in posledične rehabilitacije domobranskega 1 Vladimir Trop, pravnik, Komenda. generala Leona Rupnika, ki se je klanjal okupatorju! V čem je razlika med današnjim sodelovanjem neke politične stranke s somišljeniki v tujini, če ima prav ta tujec enake ozemeljske pretenzije kot takrat, ko je že enkrat v preteklosti zasedel našo deželo? Ni ne vsebinske in ne pojmovne razlike: tisti, ki ljubi tujca bolj kot svojega sonarodnjaka, je bil in bo vedno le izdajalec. Zato ljubimo svojo domovino in svoje sonarodnjake tako kot sebe, da bo lahko domovina ponosna na nas in da se nam potomcem ne bo treba sramovati - tudi zaradi vsega obsojan ja vrednih prizadevanj po spreminjanju zgodOvine pri desni politični opciji v zadnjem času. Prvi del »Po sledeh zavednega ormoškega Sokola (Franc Trop, krojaški mojster: 1905-1983)'« sem posvetil predvsem spominu na svojega očeta, v drugem delu »Ormož(ani) in 2. svetovna vojna«' pa sem se oddolžil tudi vsem drugim zavednim prebivalcem Ormoža, ki jih je nemški okupator izgnal z rodne grude v tuje dežele, in prebivalcem ob koncu vojne požgane Lente, prav tako pa ostalim žrtvam okupatorjevega nasilja. Seznami z razpoložljivimi podatki žrtev in odpornikov so dopolnjeni tudi s seznami tistih, ki so jim povzročili to gotje. Oboje bom v nadaljevanju postavil še v družbeni - socialno ekonomski okvir medvojnega življenja v mestu Ormož tako z vidika funkcioniranja zasedbene uprave in življenjskih razmer pod okupacijsko oblastjo. 2 Zgodovinski zapisi XV/20i8, Zgodovinsko društvo Ormož. 3 Zgodovinski zapisi XVI/20i9, Zgodovinsko društvo Ormož. 27 II. Pred 2. svetovno vojno 1918-1941 vsakdanje novice, ob katerih se navadni ljudje niti Vojno med leti 1914 in 1918 so ljudje zaradi niso preveč vznemirjali, saj so bili preveč razsežnosti spopadov in vpletenosti več držav ter okupirani s skrbjo za lastno preživetje v teh težkih zaradi uničujočih posledic sprva poimenovali kar časih. Vojnaje seveda najbolj udarila siromake in »svetovna vojna«. V njej so se tudi številni taki so prevladovali na kmečkem podeželju že v Ormožani in okoličani borili za »dom in cesarja« času rajnke monarhije pod Avstrijci. Za na strani poražene avsto-ogrske monarhije. vsakokratne oblastnike so bili vedno zlasti Pozitivna posledica konca tega vojnega spopadaje prikladen »kanonen futer« v vojaških spopadih bila za naše območje pomemben nastanek nove {veliko moških je padlo na fronti ali pa so se vrnili države, v kateri se je slovenski narod povezal z domov kot invalidi v fizičnem ali psihičnem drugimi slovanskimi narodi v državo srbov, smislu, saj so grozote vojne pustile na ljudeh Hrvatov in Slovencev, ki jo imamo v neizbrisen pečat prestanega gorja na soški fronti zgodovinskem spominu kot prvo (kralj evino) in drugod) ali v mirnodobnih političnih spopadih. Jugoslavijo. Tako kot so se tega, da so se znebili To nam je tudi danes dobro znano, saj se glede tega avstrijske nadvlade, nekateri Slovenci veselili, so ni pravzaprav nič spremenilo v zadnjih sto letih. bili drugi do »Srbov« oz. do nove državne Čeprav je danes povprečna življenjska raven skupnosti z njimi skeptični. A na tem ozemlju je seveda višja kot takrat, pa je več kot očitno, da se vendarle ostala in še naprej živela tudi nemajhna povečuje razkorak med izjemno bogatimi ljudmi skupnost nemško govorečih ljudi oz. neslovanskih in ostalimi, ki živijo v upanju na boljši jutri, kar pa korenin, ki je seveda tak izid vojne ni razveselil. V je zgolj iluzija navidezne dosegljivosti dobrin in času počasnega in neučinkovitega rojevanja nove ugodja, ki sta ga ustvarila kapitalizem in danes države po končani vojni sta bila ob vsesplošnem predvsem trenutno prevladujoča neoliberaIna pomanjkanju in revščini prisotna precejšnje doktrina. Ne samo to, socialni prepad je vedno malodušje in obup, socialne stiske ljudi pa so se večji in medsebojno nerazumevanje med ljudmi odrazile tudi v medčloveških odnosih, tudi. Nezadovoljstvo množic se seveda odraža na zaznamovanih s povečanim številom kriminalnih različne načine, še posebej, če ga za svoje potrebe dejanj. Tihotapstvo in brutalni umori so postali izrabljajo politične stranke. 28 Ormož kot mestno središče ter okoliški kraji so bili poveselili in naplesali na veselicah. Dogodkov in zaznamovani s karakteristiko izrazito agrarnega možnosti za kulturni dvig in duhovno rast v bolj podeželja, na katerem so ljudje živeli zlasti od kot ne zaspanem mestu ob Dravi ni bilo ravno na kmetijstva in živinoreje na plodnih ravnicah in z pretek,kar se ni spremenilo še dolgo potem. vinsko trto bogatih goricah. Ormož ni doživel Ne glede na skromno in težko življenje v tistem industrijskega preboja vse do šestdesetih let 20. času, pa ljudem ni manjkalo dobre volje in stoletja. Obstajalo je le nekaj manjših proizvodnih hudomušnosti, s katero so se odzivali na takratno obratov, ki jim ne moremo reči niti tovarne, in stvarnost. Za primer navajam le dve anekdoti,kiju precej obrtnikov, ki jim tudi ne moremo reči, da bi je zapisal naš rojak Rado Kukovec s Hardeka: lahko bili ekvivalent temu, kar danes pojmujemo Morda najbolj znan in prodoren predvojni (pred 2. kot samostojne podjetnike (ki zaposlujejo tudi svetovno vojno) ormoški zdravnikje bil dr. Otmar večje število ljudi), saj je šlo v prvi vrsti za Majerič, ki je imel tu svoj sanatorij in kopališče. storitvene dejavnosti, ki so jih ljudje potrebovali Domačini so muspesnili naslednje: »NisemNemec za vsakdanje življenje. Tako ne preseneča, da je - ne Hrvat, tudi Slovenec nisem rad, nisem riba- bilo vse do začetka druge svetovne vojne v nisemtič,jazsemdoktorMayeritsch!« Ormožu največ gostiln, mlinarjev, krojačev, Ko je leta 1939 obiskal Ormož takratni šef Dravske trgovcev in čevljrujev. Na predelovalne dejavnosti banovine dr. Marko Natlačen, ga je v Ormožu pa so bili vezani obrati za predelavo živalskih kož, pričaka! napis: »Naj živi naš ban, vseh dobrot proizvodnjo mila, žaga, opekama, vinske kleti ter natlačen, tebe čaka narod lačen!«' trgovanje z vinom. Zadnji omenjeni, ki so Slovenci zelo radi podpiramo vinogradnike z zaposlovali tudi manjše število delavcev, so bili izdatnim uživanjem rujnega vinca, zato je bila v večinoma v rokah nemško govorečih prebivalcev Ormožu gostilna na vsakem vogalu in tešila žejo Ormoža, medtem ko so bili obrtniki (praviloma ljudstva. Če jih naštejem le nekaj: na današnji brez dodatno zaposlenih) večinoma slovensko Ljutomerski cesti so si lahko ljudje potešili žejo pri govoreči prebivalci Ormoža. gostilničarju Štermanu, takoj zatem pri Horvatu, Ormož je seveda imel tudi takrat svoje »meščane« na železniški postaji pri Grivcu, na glavnem trgu in gosposko, pa tudi intelektualce, vezane zlasti na pri Havlasu, pa pri Gomziju ter Skorčiču ... opravljanje javnih in upravnih funkcij, šolstvo in Nekatere od teh lokacij in ljudi so povezane z zdravstveno dejavnost. Družabno in politično dogajanjem med 2. svetovno vojno in so se tudi kot udejstvovanje je bilo v tako majhnem kraju, kije še take zapisale v spomin. Medtem ko so ljudje lahko leta 1941 štel le okrog 1100 prebivalcev, omejeno »tankali« na več lokacijah v mestu, pa je za zlasti na članstvo v liberalnem društvu sokol in v potešitev motorizacije bilo poskrbljeno le na konservativnem društvu Orel ter na druženja v enem samem mestu na današnji Vrazovi ulici pred gostilnah, kjer so med drugim umovali o trgovino Kuharičevih, kjer je bila prva bencinska vsakdanjih dogodkih in kvartali, kegljali ali igrali črpalka. Konkurenca je bila velika tako med biljard. Kulturno življenje so popestrili z obiskom obrtniki - krojači, čevljarji, peki, prav tako pa med kinodvorane ter ogledom kakšne predstave v trgovci, ki so kar tekmovali, kdo bo imel boljši izvedbi amaterskih igralcev, vsi pa so se radi lokal in več strank. Tako kot je bila prisotna 4 Glede obstoja nemške nevamosti (delovanje t.i. pete kolone) na tleh Kraljevine Jugoslavije je general Draža Mihajlovič leta 1939 poročal, da naj bi se ban Natlačen v sklopu tumeje po obmejnih področjih v Ormožu srečal tudi z vodilnimi kulturbunda (morda samo z Brodarjem). Takrat naj bi Natlačen nastopal proti Srbom; pripisujejo mu celo geslo: »Srbe na Vrbe!«. https:llwww.novosti.rs/dodatnLsadrzaj/clanci.119.html:385528-Vojsci-preti-r. 29 nacionalno razdeljena sestava prebivalstva, so si ranljivost običajnih ljudi, po drugi pa hkrati na posamezni ponudniki tudi prizadevali pridobiti nepremišljenost in grozljivo razčlovečenost v naklonjenost nemško govorečih domačinov, k medsebojnih odnosih, ko gre za preživetje v drugim pa so zahajali zavedni Slovenci. Tipična sta razmerah različnih antagonizmov.Tako kot po primera trgovca Augusta Gotwaina in njegovih drugih mestih na slovenskem ozemlju, Iger so pretežno Nemcem naklonjenih strank na eni prebivali ljudje nemško govorečih korenin, so strani ceste, na drugi pa Slovenca Tomaža Kosca, Nemci (dejansko pa so to bili po poreklu Avstrijci) ki si je uredil še lepšo trgovino s tekstilom v in njim naklonjeni Slovenci, ki jih je preslepila zgradbi, ki je bila v neposredni bližini gasilskega HitleIjeva velikonemška propaganda, ustanovili doma. podružnico švabsko-nemške kulturne zveze Po koncu 1. svetovne vojne si niti gospodarstvo še (Schwabisch-deutscher Kulturbund) tudi v ni prav opomoglo, že je nastopila velika Ormožu leta 1939. Ustanovni občni zbor so imeli v gospodarska kriza konec dvajsetih let, ki je zavrla kinodvorani Avgusta Kreutza, ključavničarskega razvoj in ekonomsko ter socialno stisko le še mojstra, na naslovu Ormož 99. Podružnici je povečala. Ljudje so živeli iz rok v usta in načeloval zobozdravnik dr. Aribert Brodar, sin marsikomu se je že začelo tožiti po prejšnjih časih bivšega trgovca Štefana BrodaIja, ki je izviral s pod avstrijsko nadvlado, še posebej zato, ker je Hrvaške in v Ormožu (hišna številka 22) kupil vilo, prevladovalobčutek,dasevnovidržaviKraljevini prej v lasti trgovca z vinom Urha. Dr. Brodar je v Jugoslaviji ne izpolnjujejo dovolj hitro naslednjih dveh letih včlanil v organizacijo več kot pričakovanja ljudi po boljšem življenju za vse. V sto članov. vodilni člani so se sestajali v njegovi takšnih neperspektivnih razmerah hitro vznikne hiši/stanovanju in tam kovali načrte o primerno okolje zademagoge inpopu!izem. Pojav nasprotovanju jugoslovanski državi ter o in vzpon fašizma in nacizma sta kmalu oplazila prevzemu oblasti, ko bodo v bližnji prihodnosti tudi naše kraje. Razočarani ljudje z ukradenimi Nemci ponovno zasedli to ozemlje. Prav tako so že sanjami so postali lahka tarča tistih, ki so jim oblikovali sezname zavednih Slovencev, ki jih obljubljali boljši jutri z več službami, možnostjo bodo takrat zaprli in izgnali. Na seznamu Nemcem dela in zaposlitve za ljudi, boljšim plačilom, sovražnih in nevarnih Slovencev, ki so ga učinkovitejše delovanje države ipd. Narodnostno kulturbundovci sestavili že oktobra leta 1940 na mešano okolje, razklano že od prej tako po sestanku v goricah na Jeruzalemu pri njihovem nacionalnem kot političnem ključu se je še bolj članu, zagrizenem nacistu iz Zg. Štajerske, polariziralo. Z vedno agresivnejšim fašizmom in veleposestniku Avstrijcu Fischerauerju,' se je nacizmom so se stopnjevali tesnoba in trenja med znašel tudi moj oče Franc Trop, ki so ga izgnali v tukajšnjim prebivalstvom. Zgodovinarka dr. Srbijo. V začetku leta 1941 so postajali sestanki vse Mateja Ratej' je v svojih raziskovalnih projektih, pogostejši, pred okupacijo že kar vsakodnevni. vezanih na prelomne dogodke med obema Udeleževal se jih je tudi predstojnik Okrajnega svetovnima vojnama razgalila vzroke in posledice sodišča v Ormožu dr. Fabian Friderik. teh dogajanj na naših tleh in hkrati opozorila po Kulturbundovci so sestankovali v prostorih eni strani na ekonomsko in socialno stisko ter kinodvorane Avgusta Kreutza, pa tudi v hotelu 5 Mateja Ratej. Vojna po vojni. Stajerske kmečke družine v dvajsetih letih 20. stoletja. Modrijan. 2016 in Markuzzijev madež, Rojevanje človekovih pravic po prvi svetovni vojni, Modrijan, 2017. 6 Tone Luskovič, Ormož v času II. svetovne vojne (http://www.zb-nob-ormoz.silindex.php/obelezja-v-obcini-ormoz/61). 30 Rajh (Ormož 111), v hiši lekarnarja Gustava Avstrijci, ki po koncu 1. svetovne niso preboleli Trautwetterja (Ormož 103), pri Adolfu Stammenu izgube svojega kulturnega, (ne pa tudi večine) {Ormož 87) indr. OtmarjuMajeriču {Ormož 58). ekonomskega in političnega primata na naših PO nemški priključitvi Avstrije k tretjemu rajhu tleh, temveč tudi Slovenci. Med zadnje leta 1938 in zlasti po napadu na Poljsko jeseni leta omenjenimi bi bilo nekako logično pričakovati 1939, so na naših tleh živeči Nemci in domačini, ki simpatizerje predvsem med premožnejšimi in bolj so simpatizirali z njimi, dobili še dodaten veter v izobraženimi ljudmi, a spoznanja zgodovinskih jadra in že prej prisotni in razraščajoči hitlerizem raziskav' pokažejo drugačno stanje, saj je bilo za je postajal vse hujša grožnja slovenski večini. nacistične ideje najti več navdušenja med Zavedni Slovenci niso stali križem rok in so preprostimi ljudmi - dninarji, viničarji, delavci, ki razmišljali, kako se obvarovati pred pretečo vojno so se pokazali kot lahka tarča političnih nevarnostjo, predvsem kako zaščititi ljudi pred agitatorjev. Trenja med simpatizerji vojaškim napadom po eni strani, po drugi pa pred velikonemštva, ki ga je poganjala nacistična špekulanti in dobičkarji, ki se v takšnih razmerah ideologija, in zavednimi Slovenci, ki sta jih (strahu in pomanjkanja) okoristijo in kujejo oplajala ljubezen do domovine in občutek dobiček s tujo stisko. V sklop teh prizadevanj ogroženosti, so se vedno bolj stopnjevala in kazala sodijo ukrepi, ki jih je sprejela mestna oblast pod v organiziranih oblikah. Izstopajoča sta zlasti vodstvom zadnjega slovenskega župana Franca dogodka ob priliki pristopa Kraljevine Jugoslavije Hanželiča. Leta 1939 so tako ormoški sokoli k trojnemu paktu 25. 3. 1941. Slovenci so se tudi v dovolili občini, daje začela v Mestni grabi gradnjo Ormožu 27. marca 1941 zbrali na protestnem zaklonišča.' Pred samim izbruhom vojne pa so zborovanju v Prosvetnem domu, kjer so govorniki sprejeli ukrepe, s katerimi so trgovcem omejili - med njimi so s svojim revolucionarnim cene živil in onemogočili kopičenje zalog nastopom izstopali upravnik kmetijske zadruge (bogatim), saj so bile razpoložljive količine za Martin Skoliber, ravnatelj ormoške osnovne šole preskrbo prebivalstva vedno bolj skromne. S Alojz Tomšič in dr. Anton Hrovat, primarij podobno racionalizacijo in omejitvijo (zaradi ormoške bolnišnice - polni zanosa nasprotovali pomanjkanja) so imeli opraviti ljudje ponovno takšni odločitvi jugoslovanske vlade. takoj po končani vojni, sajje primanjkovalo vsega Manifestacij o ljubezni do domovine so in so bili takšni ukrepi za zatiranje špekulacije demonstranti nadaljevali s pohodom po mestnih nujni za vsaj približno normalno oskrbo ulicah.'Nasprotnastranjenaslednjednipravtako prebivalstva z najnujnejšim živežem. Že na začetku tridesetih let je bilo na naših tleh zaznati zasevke nacistične ideologije, ki se je počasi, a vztrajno, priplazila k nam čez severno mejo. Plodna tla za širjenje velikonemških protestirala proti takšnemu izkazovanju domoljubja in nasprotovanja velikonemštvu. Vse to vrenje se je dogajalo le dober teden dni pred nenapovedanim letalskim napadom nemške vojske na Beograd, kar je pomenilo začetek rasističnih idej niso bili le predvsem tu živeči naslednje velike vojne na naših domačiht1eh. 7 SI_ZAP/0070/0006, Zgodovinski arhiv na ptujul v nadaljevanju krajše ZAPI, Rokopisna zbirka, Kronika mesta Ormož 1877-1956/v nadaljevanju krajše KMOt). 8 Dr. Mateja Ratej, Slovenci in hitlerizem, Mladina 33, 16. 8. 2019. 9 Drago Novak, Prlekija 1941-1945, Založba Borec Ljubljana, 1987. 31 111.2. svetovna vojna 1941-194510 vzdušje, vredno objokovanja in za pozabo, je bilo Na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941,je nemška vojska zabeleženo s fotografskim aparatom, da priča o prodrla na jugoslovansko ozemlje z avstrijske in sramotnem obnašanju večine prebivalcev Ormoža bolgarske strani. V Ormož so prodrle nemške tisti dan. V Ormožu je na veliki petek, 11. aprila enote (najprej tankovska izvidnica) iz Radgone 1941, kulturbundovec Ivan Remšnik, sicer čez Ljutomer, v torek, 8. aprila 1941. obratovodja v lokalni podružnici falske Jugoslovanska vojska se je iz mesta umaknila brez elektrarne, odstavil ormoškega župana Ivana boja na hrvaško stran in pri tem za sabo porušila Hanželiča in prevzel vodstvo občine v svoje roke. most čez Dravo. od tam so nato obstreljevali Ker je bil ravno v tistem času v tujini,je prelomne področje mesta - proti gradu in cestno povezavo trenutke proslavljanja njihovega zmagoslavja proti vzhodu; pri tem ni nastala nobena posebna in pre vra ta zamudil vodj a ormo ških škoda, niti ni bilo človeških žrtev. Naslednji dan so kulturbundovcev dr. Brodar, ki se je sicer že videl Nemci pripeljali topove in jih namestili na kot novi župan. od tod zamera stremuškemu dvorišču sodnijskega poslopja pri hišni številki 76, Re m š nik u, tak o k o tne s o gIa s jam e d kjer so z vzpetine nad Dravo obstreljevali bunkerje kulturbundovko Jahnovo in dr. Majeričem, ki ga je na hrvaški strani. Medtem se je skozi Ormož vmedsebojnihprerivanjihkasnejecelospravilaza pomikalo nemško vojaštvo proti ptuju, kjer so pri zapahe. Prevratnik Ivan Remšnik je opravljal Borlu čez pontonski most prečkali Dravo in se županske posle le slab mesec, saj jih je moral že v pomaknili na Hrvaško. ob prihodu nemške vojske začetku maja predati v roke Andreju Froschauerju v Ormož na velikonočni torek, 8. aprila, je iz avstrijskega Gradca, ki jih je opravljal dobro leto okupatorje pričakal veličasten sprejem s špalirjem dni. Tega je na čelu občine za krajši čas nasledil na glavnem trgu pred hotelom Rajh, množica Gottfried Pichler, od novembra 1942 naprej je bil (prevladovale so ženske in dekleta v belih župan Fritz Gartner iz Šlezije. po dveh letih gaje nog avi c ah, k a k r š n e s o hit 1 e rja n k e nasledil neki Sutter, zadnji nemški župan Mestne demonstrativno nosile že več let) Nemcev in občine Ormož pa je bil Machalka Ehrenfried, njihovih slovenskih simpatizerjev jim je razigrano nekdanji živinozdravnik s ptuja. mahala s hit1erjanskimi zastavicami in jih navdušeno pozdravljala z vzkliki »Heil Hit1er!«, jih obsipavala s cvetjem in jim ponujala pijačo (»nalivala žganje«) pod velikanskimi hitlerjanskimi zastavami, ki l~~MtfI1! so se vile z obcestnih Y~~~{ijh,~;'~ kandelabrov ob današnji Ptujski cesti. Scena in ~I ~~~~:i: 10 Kronika mesta Ormož 1877-1956 (krajše - KMO), predvsem poglavje o Velikonemški dobi 1941-1945, ki ga je napisal dr. Alojzij Trstenjak, je najpomembnejši - in v veliki meri tudi edini obstoječi vir podatkov za to obdo~je ormoške zgodovine, ki sem mu kar se da dosledno in zvesto sledil zlasti v III. in prvem delu IV. poglavja (zato Je v tem delu članka avtorstvo v veliki meri pripisati dr. Trstenjaku). Le izjemoma so črpani posamični podatki tudi iz kakega drugega vira (ker ga v KMO ni ali pa ni popoln), kar je posebej izpostavljeno. 32 Na t.i. Spodnjem Štajerskem je 14. aprila 1941 žrtve lokalnih kulturbundovcev. Ker sem o obojih prevzel upravo Hitlerjev odposlanec dr. Siegfrid že podrobno pisal v drugih dveh člankih/2 se bom Uiberreither z nalogo vzpostaviti čimprejšnje tukaj omejil le na skrajšan povzetek. Takoj po oblasti na okupiranem območju; 26. aprila je v prihodu nemške vojske je stopila v ospredje Mariboru sprejel Hitlerja, ki mu je ob tej priliki sudetska NemkaValerijaJa(h)n, kije postala strah ponovno izrecno ukazal: »Naredite mi to deželo in trepet tako Slovencev kot tudi samih Nemcev. zopet nemško!«l1 To poslanstvo je začel takoj Bila je namreč gestapovka (nemška tajna državna uresničevati že komandant vojaške enote, ki je policija) z visokim činom (generala), kije do tedaj prikorakala prva v mesto Ormož. Nemudoma je delovala kot prikrita vohunka (z zelo dobrimi namreč izdal ukaza o takojšnji oddaji orožja zvezami celo na beograjskih ministrstvih!), saj je (zaradi grožnje s smrtno kaznijo so ljudje iz strahu bila zaposlena v ormoški trgovini z usnjem pri v roku štiriindvajsetih ur izročili 180 kosov Mariji Pirich. Ta nacistka do izbruha vojne ni različnega orožja) in uvedbi policijske ure (po posebej izstopala, prav tako s svojim sedmi uri zvečer). Nedolgo zatem so prebivalcem protislovenskim delovanjem navzven niso zasegli vsa motorna vozila (avtomobile in delovali agresivno niti drugi kulturbundovci. To motorna kolesa). pa seje začelo spreminjati z bližajočim se vojaškim posegom, ko so postajali njihovi provokativni izpadi do Slovencev vse pogostejši, z arogantnim vedenjem in izzivalnost jo so ljudi zavajali in v pogovorih navajali k nepremišljenim izjavam proti Nemčiji in Hitlerju, nato pa jih ovajali dr. Brodarju injanovi; taje v pogovorih s strankami kot trgovka prihajala v pogoste vsakodnevne stike z raznimi ljudmi. Kot ovaduhi so se izkazali tudi nekateri drugi, vajenci in pomočniki, v trgovinah (med drugimi Hrvat iz Križovijana Pavel Lazar, pa neznan pomočnik iz Pevčeve trgovine, ki je ovadil svojega delodajalca Rudolfa Pevca13 in je kriv za 15. aprila so Nemci pripeljali v Ormož kakih 800 smrt človeka, čigar roka mu je dajala jesti razoroženih jugoslovanskih vojakov in jih kot vsakdanji kruh!). Prevelika zaupljivost in vojne ujetnike nastanili v močno zastraženo nepremišljenost je marsikoga kmalu drago stala. šolsko poslopje, nato pa jih naslednji dan Nemci so nastavili svojega župana, vzpostavili prepeljali z ladjami čez Dravo in napotili v svoje oblastvene organe (kjer se je našla boljša Varaždin, od koder pa jih je uspelo precej služba tudi za omenjenega Pavla Lazarja) in pobegniti. seveda pripeljali svojo zloglasno tajno policijo Kmalu zatem so Nemci z velikodušno pomočjo gestapo. Za uresničitev njihove raznarodovaine domačih izdajalcev začeli zapirati prve civiliste - politike in izpolnitev firerjevega ukaza o 11 Tone Ferenc, Nacistična raznarodovaina politika v Sloveniji 1941-1945, Založba Obzorja Maribor, 1968, str. 143. 12 Za obširen seznam z natančnimi podatki vseh izgnancev, prav tako pa bolj znanih ormoških kulturbundovcev glej članek: Vladimir Trop, Ormož(-ani) in 2. svetovna vojna, ZZlXVI-2019. Vsi podatki v mojih treh člankih temeljijo na verodostojnih dokumentih iz arhivskih gradiv, črpani pa so tudi iz preverljivih pisnih in ustnih virov. 13 Ustni vir. 33 ponemčen ju slovenske dežele so s seboj prinesli že vnaprej pripravljene sezname ljudi, ki so jih nameravali zapreti in izseliti. Tako je bilo od sredine aprila do konca julija 1941 aretiranih in izgnanih 120 zavednih Slovencev iz Ormoža. Vsa vodilna inteligenca in predstavniki slovenskega kulturno-političnega in gospodarskega življenja, sokoli in Maistrovi borci, pa tudi drugi, ki so se vodilnim članom kulturbunda kakor koli zamerili, so bili zaprti. Na tem mestu jih bom naštel nekaj: ormoški župan Franc Hanželič, dušna pastirja župnik Remigij Jereb in kaplan Rupret Pušenjak, od pravosodnega osebja sodnika dr. Dušan Pipenbacher in dr. Adolf Obran, vodja zemljiške knjige Jurij Karba, odvetnik Milan Šijanec, notar Alojz Ponebšek, primarij ormoške križniške bolnice zdravnik dr. Anton Hrovat , živinozdravnik Jožef Nardin, agronom Miran Veselič, prosvetni delavci: ravnatelj meščanske šole Alojz Jenko, učitelji: Alojz Tomšič, Fortunat Turk, Ema J anežič,J osipina Polak, Martina Šijanec; šef davčne uprave Alojz Štrekelj, poštni uslužbenci: upravnik pošte Anton Pevec, uradnik Jožef Zidarič, pismonoša Ivan Vaupotič; zaposleni pri železnicah: uradnik Dimitrije Roganovic, mizar Ferdinand Malin; zaposleni v obratu Falske elektrarne: namestnik obratovodje Mihael Kojc, uslužbenec Viktor Gorjup, bančni uslužbenci: Alojz Novak, Anton Polak, trgovci: Rudolf Pevec, Ludvik Kuharič, Franc Gaberc, Franc Šumak, Marija Polak, poslovodje: Martin Skoliber, Martin Puklavec, obrtniki: gostilničar Stanko Grivec, pek Adolf Breznik, krojaški mojster Franc Trop, dimnikarski mojster Ivan Rakuša, posestniki: mlinar Peter Zadravec, vinar Boris Veselič, kmet Martin Ivanuša, orožniki: Ivan Rojs, Štefan Anžlovar ... 14 Ustni vir. 15 Ustni vir. 34 Gestapo je prihajal aretirat te ljudi v glavnem ponoči. Nekaterim so dovolili vzeti s seboj vsaj najnujnejše reči (oblačila, nekaj denarja), drugim še tega ne. S poročenimi so morali domača ognjišča zapustiti tudi njihovi družinski člani. Najprej so jih zaprli v novozgrajeni Prosvetni dom (poznejši Dom partizana oz. današnji Dom kulture), nato pa odvažali v ptujske zapore in na Borl ter naprej v Maribor ali Bresternico, od koder so jih odpeljali s transporti v izgnanstvo na Hrvaško, v Srbijo ali drugam, da bi »crkavali na tamkajšnjih gnojiščih«, kot je zaničljivo komentirala nacistka Janova. Da cinizem in človeška zloba ne poznata meja in nacionalnosti, pričata tudi vsega prezira vredna sramotna primera človeške pokvarjenosti in privoščljivosti nesreče, ki sta se zažrla v spomin dveh ormoških izgnank, ki sta jih bili deležni od someščank. Ko so na tovornjak naganjali in odpeljali vso družino F. M.,14jimje nemškutarska soseda M. zabrusila, »da se ne bodo nikoli več živi vrnili sem« (in res se niso mogli, ker so jim vmes požgali dom na Lenti). Kaj (vse slabega in nizkotnega) se skriva v ljudeh je pokazala M. T.15 - hčerka znane ormoške trgovke, ki se je nadrejenim Nemcem pritožila nad zbiranje v organizirano skupino in opravljene neenakim obravnavanjem zapornikov (ženske v diverzantske akcije na železniški infrastrukturi. isti celici, v kateri sta bili skupaj zaprti: L. S. naj bi Tako je gestapo s pomočjo slovenskih ovaduhov imela »protekcijo«) zaradi tega, ker se je njena na podlagi izdaje uspel razbiti aktiviste OF in noseča sotrpinka iz Ormoža zasmilila celo onemogočiti oborožen odpor v Ormožu. O tem, paznikom in je niso silili v najtežja dela na Borlu. prav tako kot o vseh žrtvah okupatorja, sem prav Namesto da bi zaprti someščani držali skupaj in si tako že podrobno pisal v prejšnjih dveh člankih, pomagali preživeti, če jim je že bila namenjena tako da bom na tem mestu le bežno omenil enaka kruta usoda izgona iz domovine, so nekateri nekatere od izgnancev, ki se v rodni Ormož po (sicer redki posamezniki) iz gole nevoščljivosti in vojni niso več vrnili. Kot talca sta umrla Alojz hudobije (ter morda zaradi kakih starih zamer) Novak v Kragujevcu in Janez Trstenjak v skušali izboriti zase kakšno malenkost na račun Frankolovem, zaradi posledic okrutnega mučenja drugega, kije trpel enako ali pa še bolj. Vojne (z staumrlatrgovecLudvikKuharičst.intrgovecter grozodejstvi in s pomanjkanjem) postavijo ljudi na bivši narodni poslanec Rudolf Pevec, kot največjo preizkušnjO, razgalijo njihove značaje in odpornika sta po mučenju umrla zajeta Dimitrije tudi naplavijo na površje njihove plemenite, a tudi Roganovic in Martin Skoliber, v Srbiji so za najslabše lastnosti. To se je takoj po prihodu posledicami bombardiranja umrle Marija Lašič, okupatorja v Ormož pokazalo tudi tukaj. Marica Lemut in Marjeta Karba, v taborišču Predvidenim za izgon so že pred »vuzmom« in Jasenovac se je končalo življenje mladih Cirila aretacijami omejili prosto gibanje, tako da niso Zadravca in Ivana Jeremica, prav tako v NDH smeli zapustiti kraja bivanja. Pred zlo slutnjo tega, Franca Žigra, iz Dachaua pa se ni vrnil Vaso kaj jih čaka, se je nekaterim uspelo umakniti iz Vlaisavljevic. Ormoža in se izogniti aretacijam, a so jim zato 10. maja 1941 je dr. Uiberreither ustanovil zaplenili premoženje (z obrazložitvijo, da se ga bo posebno politično organizacijo Steierisches uporabilo »za utrditev nemštva na Spodnjem Heimatbund (Štajerska domovinska zveza) z Štajerskem«). Druge pa so začeli zapirati (prve v nalogo, da »duševno, duhovno in politično vodi noči iz 16. na 17. april) injih surovo pretepati, kar ljudi injih napravi za zveste pripadnike Reicha in je značilno za prve dni nemške strahovlade pri polnovredne člane nemške ljudske skupnosti«. Pri nas. Sadistična izživljanja nad someščani so tej (novi) organizaciji je šlo v bistvu za zakrivili lokalni kulturbundovci in jih propagirali nadaljevanje dela švabsko-nemške kulturne zveze kot »hec«, če so »na občini« pretepali domačine, in se je tudi povsem naslonila na že izpeljano nad čimer pa so se nekateri očitno tudi naslajali organizacijo Švabsko-nemške kulturne zveze. (brivec L. je neimenovanega vabil na en tak velik Tako je bil za vodjo ormoške celice ŠDZ postavljen hec 16. aprila, ko so »mlatili« Vindišarje - »die dr. Brodar, ki je bil vodilni kulturbundovec." Windischenwerdenverprugelt«). Štajerska domovinska zveza je kot politična V poznejših letih so Nemci iz političnih razlogov organizacij a nadomeščala Hitlerj evo zapirali le še ujete odpornike, ki so simpatizirali z nacionalsocialistično delavsko stranko na osvobodilno fronto slovenskega naroda, in slovenskem Štajerskem (do njene končne njihove sorodnike ter jih praviloma pošiljali v priključitve Tretjemu rajhu). Oboroženi del zapore in koncentracijska taborišča. Povod je bilo štajerske domovinske zveze je bil vermanšaft, 16 Tone Luskovič, Ormož v času II. svetovne vojne (http://www.zb-nob-ormoz.silindex.php/obelezja-v-obcini-ormoz/61). 35 njegovi pripadniki pa vermani, večinoma ukinila in prenesla vse posle na Okrajno sodišče slovenski Štajerci.17 Ptuj. Tako je Ormož po več stoletjih izgubil svoje lastno sodišče, ki se je kot deželno sodišče prvič pisno omenilo 7. 10. 1638.Je pa bilo tudi med vojno poskrbljeno za redno plačevanje davkov. Če kdo tega ni pravočasno izpolnil, ga je obiskal davčni izterjevalec s ptuja. Jeseni 1941. so odstranili Marijin kip s podstavkom, kije stal pred hišo s št. 75 na Glavnem trgu. Kip je bil tam postavljen leta 1828, in sicer na mestu prejšnjega kužnega znamenja, postavljenega leta 1680. Župljani so kip shranili v cerkvi in tako preprečili njegovo uničenje; po vojni so ga lahko spet postavili in še danes stoji v bližini cerkve. Pod nemško okupacijsko upravo je tako sledil za domačine Političnoupravno je Ormož ostal v območju udarec za udarcem, saj so hitro izgubljali svojo Ptujskega okrožja, h kateremu so pritegnili tudi lastno identiteto in v zgodovini težko pridobljene onkraj Drave ležečo vas Virje z Otokom. Občinski atribute lokalne suverenosti, kot sta bila sodišče in urad Ormož, ki ga je vodil Andrej Froschauer,je za davkarija. To jim je otežilo opravljanje nujnih opravljanje administrativnih poslov takoj nastavil poslov v uradnih inštitucijah. Dodatno in še huje 4 ljudi, ki so skrbeli zlasti za izdajanje različnih pa so zarezali v duše zavednih Slovencev drugi vrst nakaznic (za nakup živil, tekstila), kmalu pa se okupatorjevi ukrepi, zlasti prepoved uporabe je to število povzpelo na 14 zaradi razširjenih njihovega maternega jezika v javnem življenju, saj delovnih obveznosti (mdr. vodenje matičnih je Nemce najbolj motil slovenski značaj mesta in knjig). Pisarne so si uredili na glavnem trgu na okoliških krajev. Z namenom čimprejšnjega hišnih številkah 73 in 75. Nemci so na Ptuj prenesli ponemčen ja so zato takoj ponemčili krajevna davčno upravo, prav tako pa so ukinili Okrajno imena in odstranili vse slovenske napise na sodišče v Ormožu in njegove pristojnosti prenesli občinskih tablah, vaških križih in kapelah, na na Okrajno sodišče na Ptuju, v Ormožu pa je med cestnih križiščih, na železnici, pošti, trgovskih in vojno delovala le njegova ekspozitura za obrtnih lokalih, kakor tudi na tablicah s hišnimi opravljanje sodnoadministrativnih poslov. številkami, saj je bil Ormož po novem vendarle Ekspozituro je vodil neki Koelbl, na obravnave, ki spet Friedau am Drau, čvrsto v nemških rokah, še so potekale tukaj, je prihajal sodnik s ptuja, na posebej po tistem, ko so iz mesta in okolice zapuščinske obravnave pa notar iz Ljutomera. odstranili in poslali v izgnanstvo vse Odvetniške posle je opravljal dr. Viktor Pravdič, ki najzavednejše, ponosne in hrabre Slovence, ki bi je likvidiral obe predvojni slovenski odvetniški se jim lahko uprli. Kronist dr. Alojzij Trstenjak je pisarni in notariat (oba slovenska odvetnika in trpko pripomnil, da so ostali slovenski napisi le še notarja pa so zaprli in nato izgnali). A tudi na pokopališču! Izgnali so slovenske duhovnike, ekspozitura sodišča je leta 1945 doživela klavrn prepovedali so slovenske pridige in slovensko konec, saj jo je Narodna vlada republike Slovenije petje v cerkvi, ustavili slovenski pouk v šolah, v 17 Dr. Mateja Ratej, Bombe v Mariboru, Mladina, št. 45, 8. 11. 2019, str. 48. 36 društvenih in šolskih knjižnicah, prav tako pa so iz okupirano in zaničevano slovensko prebivalstvo zasebnih knjižnic posameznih intelektualcev naučiti razumevanja hit1erjanskih ukazov, so pobrali vse knjige v slovenskem jeziku in jih pozimi 1941/2 organizirali obvezne jezikovne znosili v zgradbo s hišno številko 73. Ko so v tečaje za odraščajočo mladino. Jeseni 1943 so zgradbi svoje nemške občinske uprave (vogalna odprli tudi podružnico ptujske glasbene šole, aje zgradba med Vrazovo ulico in Glavnim trgom) zanimanje od začetnih 105 pevcev kmalu zbrali zaplenjene knjige v slovenskem jeziku še iz splahnelo na minimum. Zanimivo, da se večkrat Središča in Velike Nedelje, so jih z dvema pojavlja številka med 100 in 120, kolikor je bilo v tovornjakoma odpeljali v Maribor. So pa januarja 1942 odprli ljudsko knjižnico in zanjo iz Gradca pripeljali 500 knjig (večinoma propagandističnega značaja) v nemškem jeziku. Izkoreninjenje slovenskega jezika se je leta 1942 nadaljevalo še s ponemčenjem slovenskih osebnih imen, saj so odredili, da se morajo rodbinska imena (spet) pisati z nemškim pravopisom. Ker je bilo treba Ormožu leta 1941 članov kulturbunda (ti pa so znali prepevati hitlerjanske napeve že nekaj let pred tem). Morda ni popoln slučaj, da so izgnali 120 zavednih Slovencev (kot da bi moral vsak kulturbundovec kot zaveden hitlerjanec zagotoviti po eno žrtev za izgon - zavednega Slovenca!). Ponemčevanje kraja in okolice so izvajali z velikim naklonjene ljudi - upokojene avstrijske orožnike, nasiljem pod okriljem krajevnega odbora bivše učence nekdanje nemške šole v Ormožu, pa Nacionalsocialistične delavske stranke. Ne glede tudi druge s hitlerjanstvom zaslepljene na različno poimenovanje organizacije Nemcev in posameznike. Dr. Tone Ferenc je v svojem simpatizerjev v kulturbund oz. kasneje monumentalnemdeluNacističnaraznarodovalna Heimatbund (ŠDZ) je bila organiziranost enaka, politika v Sloveniji 1941-194518 natančno popisal, prav tako članstvo. Vodje so imeli svoje zaupnike kako je potekalo nacistično selekcioniranje in po posameznih rajonih - četrtih, blokih, vaseh... razvrščanje Slovencev v različne kategorije bolj ali Brodar in njegova desnarokaJanova sta v Ormožu manj naklonjenih Nemcem, ki so jim glede na za vohunstvo (zbiranje informacij o ljudeh, tudi s rasno pripadnost in ne-zanesljivost izdali osebne prisluškovanjem pod okni) uporabila Nemcem izkaznice treh različnih barv (rdeče, zelene in 18 Založba Obzorja Maribor, 1968. 37 bele), zato o tem na tem mestu ne bom obširneje preskrbo v prvi vrsti zase (za potrebe nemškega pisal. Rdeče izkaznice so imeli člani KB in drugi rajha) in tudi za podjarmljeno ljudstvo. Za trajno neoporečni, Nemčiji predani ljudje (ti so spodbujanje živinoreje in kmetijstva so nabavili lahko edini postali člani NSDAP). Zelene izkaznice plemenske bike simentalske pasme, kmetom pa so namenili drugim nesumljivim ljudem, ki so jim dajali semenska žita in krompir. Leta 1943 prav tako priznali nemško državljanstvo, a z je Mestna občina Ormož ustanovila možnos1jo naknadnega preklica. Bele izkaznice so Dorfmaschinengemeinschaft (strojno zadrugo) in namenili zaščitencem nemškega rajha - to so bili zanjo nabavila poljedelske stroje, da so si lahko v politično nezanesljivi ljudje, ki jih niso imeli za njej kmetje izposodili stroje za lažjo obdelavo svoje, čeprav so bili arijskega porekla. Obstajala pa kmetijskih površin in zagotovili večji donos. PO je še četrta kategorija, v katero so razvrstili ljudi prvem letu zasedbe so (z ugodnimi krediti) prav brez državljanstva (tujce in tiste - pretežno tako začeli spodbujali kmete k nakupu lastne delavce - ki niso zaprosili za nemško mehanizacije. Pozneje pa so si morali za nakupe državljanstvo ali niso pokazali interesa za cementa, železnine in drugega materiala članstvo v njihovih organizacijah). Imetniki priskrbeti dovolilnice od občinskih uradnikov. rdečih in zelenih izkaznic so morali plačevati Kmetje seveda niso mogli sami razpolagati s članarino in se vsaj enkrat mesečno udeležiti svojimi pridelki, saj so jih morali oddajati političnih sestankov, t.i. »appellov«, imeli pa so oblastem po uradno določenih odkupnih cenah za možnost prosto potovati po celotnem rajhu; ostali mleko, zrnje, seno in druge pridelke. O tem, koliko so za to potrebovali posebna dovoljenja, imeli pa pridelka mora kdo obvezno oddati,je odločil za to so tudi pravico do priložnostnih dodatkov na pristojen občinski organ (Ortsbauernfuehrer), ki živilske nakaznice. je tudi izdajal dovoljenja kmetom o številu svinj in Nemška okupacijska oblast je takoj po zasedbi goveda za domači zakol ter o dovoljeni količini za popisala prebivalstvo - zlasti vse za delo sposobne mlelje krušnega zrnja. Prav tako so ustanovili, moške in ženske, velikost in zmogljivost vseh bolje rečeno reorganizirali, prejšnjo zadrugo za kmečkih gospodarstev ter obrtnih in industrijskih reg u l a c ijo Dra ven a ob moč ju Or mož obratov, prav tako so prešteli vso živino in -Pušenci-Frankovci. V Ormožu so ustanovili urad perutnino. Za ažurnost stanja so izvedli takšne za delo, ki je med tukajšnjimi ljudmi iskal delavce popise vsako leto. Uničenje dotedanje ureditve in za delo v Nemčiji. Ljudje so v tem videli priložnost odstranitev Slovencev s položajev v teh za zaslužek in se sprva prostovoljno javljali v ustanovah, so po pravosodnem in upravnem ter velikem številu. A tako, kot pove marsikateri od davčnem področju nadaljevali tudi na razočaranih in ogoljufanih delavcev, ki tudi v gospodarskem področju. Likvidirali so Zadružno današnjih časih skusi takšno na videz mamljivo elektrarno, kije štela 174 članov, in izročili vse možnostzadelovtujini{kjernajbisecedilalemed njeno premoženje ormoškemu obratu Falske in mleko), so povedali tudi prvi delavci, ki so se elektrarne. Kmetijsko in vinarsko zadrugo vrnili iz Nemčije in navdušenje za odhod je (Kletarsko društvo) ter denarne zavode skopnelo. Zato so Nemci uvedli prisilno delovno (hranilnice in posojilnice) so ponemčili in obveznost; tiste, ki so od tam pobegnili,je poiskal podredili Zvezi zadrug iz Gradca. Trgovska, obrtna gestapo in jih poslal nazaj v nemški raj(h). Na ta in industrijska podjetja so pod novo oblast jo delala način je bilo med vojno iz urada za delo, ki je naprej, saj so morali zagotoviti normalno zajemal območje Ormoža in Zavrča, poslanih 6000 38 ljudi. Na delo so jih napotili v Nemčijo, kjer so domobrancih prav tako 2. Če je bilo zaradi delali večinoma v vojaški industriji, pa tudi v vpoklica vojnih obveznikov med vojno ogroženo kmetijstvu; nekatere pa so poslali prisilno delat preživljanje njihovih svojcev, jim je okupacijska kot pomoč pri poljedelskih opravilih na področje oblast sicer priznala podporo. PO določenem času Brežic, od koder so izselili Slovence in tja priselili služenja v nemški uniformi je vojakom pripadel kočevske Nemce. Doma pa so ljudi zaposlovali z dopust. Ker se marsikateri slovenski fant ni več urejevanjem cest, saj so popravljali okrajne in želel vrniti v svojo enoto, so se nekateri skrivali in občinske ceste. Cesto ptuj-Ormož-Čakovec so tako izmikali vojaški obveznosti, drugi pa so se asfaltirali. Kot je videti iz stare razglednice mesta raje priključili narodnoosvobodilnemu gibanju, ki Ormož iz leta 1930,je bila tudi glavna mestna cesta je pridobivalo na razmahu. Zaradi takšnih pojavov (današnja Vrazova ulica) še vedno makadamska in od leta 1944 dalje slovenskim vojakom niso več dovolj evali preživeti dopusta doma na so jo tlakovali z granitnimi kockami šele v letih slovenskem ozemlju, temveč so ga morali 1943-1945. Pozimi 1941/42 so v Pušencih končno preživljati drugje v rajhu. Da v tem času ne bi regulirali potok Pušenca in zgradili most po že v mogli oditi k partizanom, so jih nastanili v stari Jugoslaviji pripravljenih načrtih. Med vojno vojašnico (najpogosteje v bližnji Gradec), kamor je bila vzpostavljena tudi cestna (gramoz) so jih potem lahko prišli obiskat njihovi svojci. povezava med Dobravo in Litmerkom. Slovenci, ki so služili v nemški vojski, so tako Nemci so začeli vabiti naše može in fante v svojo doživeli različne usode: nekateri so se predano vojsko že jeseni 1941, a je bil odziv slab, zato so borili za tujce, nekaterim je uspelo pobegniti v uvedli obvezno služenje v njihovi vojski, se pravi, partizane ali pa se skrivati, spet drugi so padli da so jih prisilno mobilizirali. Za mesto Ormož ni (poleg zgoraj naštetih še 14 ljudi iz Frankovcev, 3 podatka, a kot je razvidno iz znanih podatkov za iz Ormoža, 2 z Dobrave, 3 iz Litmerka, 1 iz nekatere okoliške kraje, so Nemci za uresničitev Pavlovcev ... in iz številnih drugih krajev, za katere svojih velikonemških načrtov v svoje vojaške pa nimam podatkov) ali se vrnili s fronte kot za vrste očitno pritegnili veliko število prebivalcev iz delo nezmožni invalidi, mnogo pa jih je prišlo v naših krajev - 19 ljudi s Hardeka (od tega jih je 5 vojno ujetništvo zavezniških sil - rusko, anglo- padlo), 39 s Huma (od tega jih je 11 padlo), 35 iz ameriško, francosko - iz katerega so se vrnili po Loperšic (od tegajihje 6 padlo), 2lizPušencev (od končani vojni. Nekaj od teh se jihje prostovoljno tegajihje5padlo)in25izLešniškegaVrha(odtega vključilo v prekomorske brigade, ki so kot del je 1 padel) - ki so se borili po vsej Evropi. V partizanske vojske sodelovale v zaključnih bojih madžarski vojski sta služila 2, pri hrvaških za osvoboditevnajugoslovanskem ozemljU. ~ D t \ \ ~ l odtisi žigov, ki so jih v Ormožu med vojno uporabljale nems"ke okupacijske oblasti: levo mestni žig~ desno žig Štqjerske domovinske zveze (Vir: SI_ZAP /0070/00068, Rokopisna zbirka, Kronika mesta Ormož 1877-1956). 39 Nemci so postavili na čelo občine svojega župana nemško. Taki bi si morali s seboj vedno pripeljati in pripeljali v mesto svoje ljudi tudi za vse ostale tolmača, a to ni bilo vedno tako, saj tudi uslužbenci ključne funkcije, ki so zagotavljale delovanje sami niso vedno dosledno govorili le nemško, ustanov v mestu. Občinska uprava je (vključno z čeprav so jim zaradi tega nadrejeni vodje grozili z županom) štela 14 uslužbencev, od tega so bili 4 odpovedjo službe. Kot zavedna Slovenca in torej nemške narodnosti,ostalih 10 paje bilo Slovencev; nenaklonjena oz. Nemcem sovražnaje okupator moškihjebil09,ženskpa5.Kersomedzavednimi izgnal iz mesta tudi ormoškega župnika in Slovenci iz mesta Ormož izgnali tudi slovenskega kaplana. V župnišče se je vselil krajevni vodja župana in upravnika pošte, sta ju zamenjala (Ortsgruppenfuehrer) s svojim štabom, namesto Nemca, prav tako so dobili novega šefa na njiju pa pripeljal vojnega kurata dr. Majerja. Za železniški postaji - sicer človeka slovenskih njim je prišel superior Polak, pater Bernhard, ko korenin. Johan Markovič je bil namreč doma v pa je ta odšel v hiralnico v Muretince, ga je Lokavcih pri Ljutomeru, sem pa je prišel iz zamenjal Franc Laundl iz Feringa. Ta je bil tudi Enzensdorfa na Sp. Štajerskem. ob nastopu službe svojevrsten izgnanec (in je pravzaprav bil poslan v postajnega načelnika v Ormožu je uslužbence Ormož »po kazni«), sajje bil nasprotnik hit1erizma opozoril na dejstvo, da je vojna in naj bodo inje pred tem v Avstriji zaradi tega moral prestati previdni v svojem govorjenju, naj se medsebojno trimesečno zaporno kazen. Posebej ga omenjam ne ovajajo (očitno je dobro poznal slabosti zaradi tega, ker je bil ob postajnem načelniku slovenskega človeka). Do vseh podrejenih je bil Johanu Markoviču edini Nemec s človeškim dober in prizanesljiv in uslužbenci so imeli vtis, da obrazom, ki ni zatiral Slovencev. Župnik Laundl je se je zavedal svojega slovenskega pokolenja. bil namreč dober in prijazen človek, ki se je celo Zadnje tri mesece vojne pa je bil kolodvor, oz. kar dobro naučil slovenski jezik. V Ormožu je ostal železniške komunikacije, pod vojaško upravo. vse do julija 1945, ko sta se iz izgnanstva vrnila Tudi na pošti je bil le upravnik Nemec, vsi ostali naša domača dušna pastirja. Pa ne samo to: v uslužbenci pa ne. Nemci niti niso mogli s sebOj nasprotju z razširjenim mitom o tem, kako da so pripeljati zadostnega števila svojih ljudi, da bi komunisti brez milosti preganjali kar vse povprek zamenjali celotno osebje, saj so jih potrebovali za (zlasti Nemce in duhovnike), je treba resnici na opravljanje takih opravil doma v Nemčiji (s ljubo povedati naslednje: kljub temu da je bil že priključeno Avstrijo), po drugi strani pa so tukaj v konec vojne, ta župnik ni pobegnil z Nemci, saj se Ormožu zaposleni domačini skoraj vsi razumeli in mu zaradi tega, ker je bil poštenjak (za razliko od tudi dokaj dobro govorili nemško. od predvojnega marSikaterega izdajalskega domačina), ni bilo osebja niso obdržali v službah le tistih, ki so bili kot treba nikogar in ničesar bati in nikamor pobegniti nasprotniki nemštva izgnani. Čeprav je bil med 2. ali se skriti. Še več: ob priliki osvoboditve Ormoža svetovnovojnotukajuradnijeziknemškiinjebilo je prav on vodil bogoslužje - sveto mašo na uslužbencem tudi med sebOj strogo prepovedano glavnem trgu pred partizani in komunisti, ki so govoriti slovensko, se tega niso vsi vedno držali. sedeli v prvih vrstah, in pred nepregledno Do kršitve prepovedi uporabe slovenskegajezika množico ljudi, ki je na tem mitingu proslavila je - kljub stalnim opozorilom nadrejenih, da odhod okupator ja! Še cela dva meseca po koncu morajo vedno in povsod govoriti samo nemško! - vojne je opravljal svoje božje poslanstvo v našem najpogosteje prihajalo v primerih, ko so si mestu ob hvaležnosti ljudi, prav tako pa je bil prihajali urejat različne zadeve ljudje, ki niso znali deležen spoštljivega ravnanja novih oblastnikov. 40 Kak odnos pa so imeli Nemci do vere in naših cerkvenih objektov, pa priča tudi to, da so leta 1944 v župnišču uredili kuhinjo za delavce, ki so jih zaposlili na utrjevalnih delih (Stellungsbaum), izvajali so jih na obrambni črti v pričakovanju bojev s prodirajočo rdečo armado in partizanskimi silami. Kmetijstvo in obrtno-industrijska dejavnost ter iiv!lenje na karte Zaradi prevladujoče kmetijsko-živinorejske dejavnosti v naših krajih so za časa nemške okupacije naših krajev bili najbolj prizadeti ravno okoliški kmetje. Nemci kmečkim gospodarstvom sicer niso predpisali, kaj in koliko morajo na obdelovalnih površinah posejati, so pa morali svoje pridelke po uradno določenih cenah oddajati v skladišča kmetijske zadruge na (grajskem) marofu; kamor so pripeljali pridelke iz zbiralnic po okoliških vaseh, kamor je bilo treba oddati pšenico, rž, oves, krompir, seno, slamo, jajca in mleko. Obvezna oddaja žitaric je za ormoško območje (že) jeseni 1941 znašala 26.391 kilogramov. O količinah za oddajo je odločal pristojni občinski organ za to področje t.L Ortsbauernfuehrer. Količine niso bile previsoke in ljudem v kmečkih gospodarstvih je ostalo dovolj pridelka za lastno preskrbo, da so lahko nahranili ljudi in živino, čeprav je bilo določeno, koliko svinj smejo klati doma in koliko zrnja so smeli dati mlet v mlin za domačo porabo (za kar so jim izdali ti. mlinske in karte za zakol). Domači mlini, t.i. žrmlje, so bili prepovedani. V goricah je bilo obvezno oddati 4/5 pridelanega vina. Preskrba prebivalstva je bila regulirana s t.i. kartami, ki so ljudi omejevale v prostem razpolaganju z lastnim pridelkom in pri oskrbovanju z živili in s tekstilom. Za nakup soli, sladkorja, (nadomestek za) kavo, milo ipd. so dobili živilske karte, enako je veljalo za nakup železnine in tekstila (Bezugscheine in Eisenscheine). Pomanjkanje je 41 veljalo predvsem za tekstil in železnino, saj je že vse od začetka okupacije primanjkovalo takih izdelkov (oblačila, metrsko blago, žeblji in žica), ker so ga Nemci očitno vsega porabili za potrebe vojaške industrije in izbranega arijskega ljudstva. ln za njihovo oskrbo (Nemcev) je šlo v prvi vrsti tudi to, da so ljudem na okupiranem ozemlju omogočili nakup poceni industrijskih izdelkov in umetnih gnojil. S tem ko so kmečki gospodarji dobili možnost nakupa kmetijskih strojev in gnojil so lahko hitreje in učinkoviteje obdelali več obdelovalnih površin ter tako zagotovili več pridelka. Če so imeli ljudje ob nizkih davkih na splošno tudi dovolj denarja, pa je vendarle določenih stvari zelo primanjkovalo in je bilo tekstilno blago za obleke le redkokdaj možno kupiti, v mestih pa je prav tako primanjkovalo živeža. Zato so ljudje tudi z Dunaja in Gradca hodili na podeželje in tam kupovali živila, kmetom pa dajali za to blago za obleke; pa tudi za modro galico, sol in sladkor se je dalo od ljudi iz Prekmurja, Medžimurja in s Hrvaške marsikaj dobiti. Zato je tudi cvetelo tihotapstvo s temi dobrinami, čeprav so bili ljudje v strahu, saj so bile za prekrške predpisov glede prehrane, kart in zatajitve pri oddaji pridelkov zagrožene hude kazni, prisilno delo, in v primeru ponovitve česa takega tudi izselitev. Ne razumem najbolj, zakaj so se nekateri tako zgražali nad tem, daj e nova oblast v letih vsesplošnega pomanjkanja po koncu 2. svetovne vojne urejala preskrbo prebivalstva s kartami, če paje s popolnoma enakimi ukrepi pred tem na naših tleh to izvajal tudi okupator, saj sicer ni bilo mogoce zagotoviti relativno normalne preskrbe ljudi z najnujnejšim za preživetje. Le s takšnim strogo reguliranim (omejevalnim in nadzorovanim) planskim gospodarstvom je bilo mogoče zagotoviti, da so bile v mejah dovoljenih količin, za katere so bile izdane karte, trgovine med vojno kar dobro založene z osnovnimi živili, enako je veljalo za mesnice (a le za tiste, ki so bili do tega upravičeni). V takšnih razmerah so lahko pred vojno,je bilo operativno vodstvo opekarne v in dobro delali mlini (ki jih je bilo na ormoškem Mariboru, tukaj je bilo le tehnično osebje - območju skoraj toliko kot gostiln), pa tudi kolarji poslovodja in knjigovodja. V času nemške in kovači se niso pritoževali zaradi pomanjkanja okupacije je bila opekarna pod strokovnim dela. slabše se je pisalo čevljarjem, najslabše pa nadzorom opekarske industrije iz Gradca, ki je krojačem zaradi pomanjkanja tekstilnega blaga, preko svojega zastopnika v Mariboru dajala medtem ko je imela industrija v času okupacije vedno dovolj dela. Žaga, ki je bila last Ludvika in Marije Kuharič iz Ormoža, je bila med vojno sicer še naprej v njuni posesti, aje bila pod nadzorstvom lesne in gozdne naročila za delo. Prebivalci Ormoža in okoliških krajev so lahko kupili do 500 opek za svoje lastne potrebe, večjo količino pa le na podlagi predhodno pridobljene odobritve iz Gradca. Večino opeke so dobavljali v Strnišče, kjer so Nemci zgradili uprave iz Maribora in so jo dejansko upravljali taborišče za vojne ujetnike. Delo v opekarni so Nemci s svojimi komisarji. 80 zaposlenih je delalo ustavili septembra 1944, ko so tam zaposlene pod budnim očesom pripadnikov nemške delavce prerazporedili h gradnji obrambnih varnostne službe (bolj se je bližal konec vojne, več jarkov vzhodno od Ormoža. Ko so se Nemci začeli jihje bilo - sprva le 1, od leta 1944 dalje pa 10, ki so umikatiiz naših krajev, so nastavili mine na cesti k stanovali kar tam). Kmetje so ji morali obvezno žagi in v nekaterih objektih, a jih k sreči niso oddajati vsako leto predpisane količine lesa iz })spustili v zrak« (zaradi pravočasne odstranitve njihovih gozdov, večino lesa za žaganje pa je žagi eksploziva na žagi ali ker tega v naglici ob pobegu zagotovil mariborski lesni in gozdarski urad s niso uspeli aktivirati). Pohorja. Na žagi so izdelovali tehnični (za Posel paje medz. svetovno vojno še posebej cvetel mostove, deske, parkete idr.) in jamski les (za premožnim ormoškim Nemcem in drugim rudnike). Preden so Nemci ob koncu vojne pobegnili iz Ormoža, so na žagi nastavili 16 min, a je gospa Kuharičeva (kije vmes postala vdova, saj je mož umrl za poslediCami nemškega mučenja, izgubila pa je tudi sina Ludvika) to izvedela in jih je eden od njenih zaposlenih uspel še pravočasno deaktivirati in odstraniti, tako da je rešila žago. Tudi iz tega primera lahko vidimo, kako nepredvidljiva in kruta je lahko za nekatere usoda, saj so gospe žago kmalu po koncu vojne nacionalizirali in jo je izgubila (čeprav ji jo je malo pred tem uspelo rešiti pred uničenjem). Opekarna, le streljaj oddaljena od žage (ob današnji Ljutomerski cesti), je bila naslednji velik proizvodni obrat, ki je (z nekoliko zmanjšano proizvodnjo v času vojne vseeno izdelal 1,5 mio. opek letno) obratoval v Ormožu med 2. svetovno vojno in zaposloval 50 delavcev. Lastnik je bil Maks Jerauš s Pobrežja pri Mariboru. Kakor že zagrizenim sovražnikom Slovencev, združenim v kulturbundu. To so bili : dr. Aribert Brodar, ki je trgoval z vinom, Jožef Dogša je imel obrat za proizvodnjo mila, Oton Kralj je imel obrat za obdelavo kož in proizvodnjo usnja, Maks Petovar je bil posestnik in mlinar, Alojz salek (Salleg) je bil posestnik in medičar, posestnika sta bila tudi udo Kautzhammer in Karel verhovščak. Pred prodirajočo rusko Rdečo armado, pod poveljstvo katere so sodile tudi enote bolgarske vojske, so se Nemci skušali ubraniti - jo zaustaviti ali vsaj upočasniti napredovanje - z intenzivno gradnjo različnih naravnih in tehničnih preprek (protitankovske ovire t.i. Panzergraben - 4 m globoki in 3 metre široki jarki) in objektov (železobetonskih bunkerjev) ter strelskih jarkov (Schutzengraben) vzhodno in severovzhodno od Ormoža, ki je potekala od jeseni 1944 do marca 1945. Obrambna linija za zaščito nemškega rajhaje 42 potekala zelo blizu Ormoža, saj so jo potegnili po nasprotnik vedno znova naskakoval nemške obrambni črti od Zavrča prek ViIja proti središču postojanke. Naslednjih 10 dni ni bilo vojaškega ob Dravi, Vitanu in Kogu ter se nadaljevala proti preboja med Ljutomerom in Ormožem, saj so medvojni razmejitveni črti z Madžarsko na Muri. Bolgari začeli z močnejšimi artilerijskimi Za delo so angažirali vse razpoložljive obstreljevanji položajev pri Loperšicah in KajžaIju zmogljivosti, saj so pri izkopavanjih in gradnji šele konec aprila, 2. maja pa pri Šalovcih in morali delati vsi: moški, stari od 14 do 65 let, in Loperšicah začeli napredovati proti Ormožu. ženskeod1sd050Iet,Štajerciodblizuinoddaleč, Nemci so ob umikanju za seboj porušili mostove kmetje z vozovi in vprežno živino, vojni ujetniki čez reke in potoke in uničevali tudi druge (italijanski in nizozemski), k utrdbenim delom pa infrastrukturne objekte, da bi upočasnili so pritegnili tudi bavarske kmete z vozovi in s zasledovanje zavezniški vojski. Proti Mariboru so k o nji. Nat emo d s eku ob ram b n e črt e se v presledkih pomikale kolone različno velikih (Reichsschuetzstellung ali Sudostwali), ki bi naj vojaških enot, ki so s seboj gnale tudi velike črede zaščitila nemški rajh, je tako delalo okrog 5000 goveje živine iz izvedene rekvizicije v krajih ljudi (na treh pododsekih, na vsakem po približno vzhodno od Ormoža, kjer so se pred tem ti vojaki 1500 ljudi). Šlo je vendar za obstoj rajha in vragje zadrževali celih 5 tednov. Ne samo, da so jim že vzel šalo na vzhodnih bojiščih, kjer so Nemci odvzeli živino, Nemci so kmete celo silili, da so jim dOŽivljali poraz za porazom in od koder so jih na vozovih peljali njihov nakradeni plen. Na ruske sile že pregnale. Konec marca 1945 so se Rusi železniški progi Središče ob Dravi-Ormož-Velika že zelo približali Štajerski in prodirali med Dravo nedelja so razstrelil železniški most čez Pušenco in Muro ter skušali priti čez Muro pri Veržeju in ter vse mostičke zahodno od ormoške železniške drugih krajih med Ljutomerom in Radgono. postaje (pod škarpo in čez Lešnico na Lenti). 6. Bolgarske enote pa so prodirale po cesti od maja 1945 so Nemci razstrelili most čez Dravo, na Čakovca proti Ptuju in v začetku aprila potisnile kolodvoru pa poškodovali železniške tire, skrivili Nemce iz Središča ob Dravi, pred 9. aprilom pa so tračnice, podrli kretnice in razbili črpalko za vodo. bile že pri Frankovcih. Ne tem delu fronte so se v A hitrega napredovanja močnih bolgarskih enot zaključnih bojih za osvoboditev odvijali srditi (vojakov je bilo kot listja in trave) ni bilo mogoče spopadi z medsebOjnim obstreljevanjem s težkim zaustaviti, zato Nemci tega niso več niti poskušali. orožjem, v katerih so uničili mnogo poslopij in Pred topniškim obstreljevanjem so se umikali tako povzročili veliko škode na infrastrukturi. Boji so hitro, da v samem mestu niso imeli več časa do potekali v Šalovcih, Jastrebcih, na Kogu ter v konca izpeljati svoje namere, da ob pobegu Hermancih in Vuzmetincih, 15. aprila pa še na razstrelijo določene objekte. Mine so že nastavili v KajžaIju in v Zasavcih, od koder so se naslednjega objektih žage in opekarne, v občinsko stavbo v dne bolgarske sile usmerile proti zahodu. od Ormožu št. 64, kjer so imeli sedež svoje artilerijskega obstreljevanja je bil najbolj uničen žandarmerije, pa v hišo posestnikaPetra Zadravca Kog," pa tudi Hum in Loperšice sta utrpela v Ormožu št. 12S ob Dravi, v kateri je med vojno precejšnjo materialno škodo. O teh težkih borbah stanoval nemški župan. V grajsko zidovje so že je 20. aprila poročal tudi časnik Marburger izvrtali luknje, a min niso več imeli časa niti Zeitung in zapisal, da so med 7. in 17. aprilom polOŽiti. Edina hiša, kije zletela v zrak v središču potekali tukaj obrambni bOji, v katerih je mesta,je bila na hišništevilki 65 ob Glavnem trgu, 19 Tonček Luskovič, Kog - krajepis in zgodovinopis, Pozoj, Velenje, 2009. 43 ki pa si jo je dal minirati pred pobegom lastnik soseda, Slovenca!} iz Frankovcev Anton Masten in Walter Diermayer sam. So pa svoj peklenski načrt Rudolf Korič, ki sta to izdala Nemcem; ti so nato v celoti uresničili tri tedne prej, ko so minirali in kmetom vzeli vso živino (45 glav iz Pušencev in 25 do tal požgali celotno naselje Lenta, Iger je bilo iz Frankovcev). (Okupatorski) hlapci in izdajalci- popolnoma uničenih vseh 15 stanovanjskih hiš z pač, in to do konca! Dobro izhodišče za gospodarskimi poslopji vred. O tem sem že preizpraševanje človeške narave ponuja tudi obširno pisal v svojih dveh prejšnjih člankih v primer vodilnega ormoškega kulturbundovca zgodovinskih zapisih, zato na tem mestu le še Ariberta Brodarja, ki je ravnal tako kot marsikak ponovno poudarim, da je bil za to najbolj današnji novopečeni bogataš (ljudem ne plačajo, »zaslužen« edini kulturbundovec z Lente Maks ampak denar sami zbašejo v svoj žep - okrade jo Petovar, ki je svoje hlapčevsko udinjanje upnike). Brodar, ki je bil vodja vse gonje proti okupatorju in izdajalstvo kronal še s tem zavednim slovencem v Ormožu pred 2. svetovno zločinskim dejanjem (to navajam zato, da mu ne bi vojno,je nadaljeval očetov donosni posel vinskega danes kdo v Ormožu pel drugačnih slavospevov in trgovca. odkupil je od kmetov velike količine vina, slučajno še postavil kakega spomenika ali ki pajim ga ni hotel plačati pod pretvezo, da so za marmorne plošče kot nekaterim drugim rojakom, to krive slabe gospodarske razmere v Jugoslaviji. ki si tega zaradi kolaborantstva prav gotovo ne Da je na vse pretege hvalil Hitlerja in Nemce zaslužijo). Nemci so prebivalce Lente o svojem seveda ne čudi. Še po tistem, ko so Nemci že izgnali peklenskem načrtu obvestili 15. aprila 1945 ob vse zavedne Slovence, je po ormoškem okraju devetih dopoldne, ob treh popoldne pa so že organiziral shode, na katerih je blatil Jugoslavijo gorele vse hiše. Na tem mestu so domnevno in hvalil Hitlerja ter propagiral nacizem. nameravali imeti obrambno linijo (in se iz 8. maja 1945 zjutraj so bile v mestu Ormož že terenske vzpetine nad naseljem »junaško« bolgarske sile. Čeprav so pregnali okupator ja, zoperstaviti napredujočim bolgarskim silam, ko bi bolgarski vojaki prebivalcem mesta niso ostali v se te spustile iz Ormoža pod bolnico naprej proti dobrem spominu, saj so se obnašali še slabše kot Veliki Nedelji), ajim požig in to, da so vse zravnali nemški vojaki. Pod pretvezo, da iščejo skrite z zemljo ter porušili drevesa in z njimi ter z opeko Nemce, so preiskali vse hiše in iz njih odnesli vse, zapolnili obcestne jarke, ni prav nič pomagalo, ko kar jim je prišlo uporabnega pod roke in v žep. Pri sovnočiiz7.na8.majšezadnjinemškivojakizelo tem so ljudem kradli zlatnino, srebrnino, žepne hitro in brez slehernega boja strahopetno zbežali ure (mimoidočim na ulicah celo iz rok), budilke, iz Ormoža. Svoj pravi obraz in podlost so Nemci v obleke, nekemu čevljarju 100 kg usnja idr. PO zadnjem mesecu vojne do konca razkrili tudi s vaseh so ljudem jemali celo živino, če so jo Nemci tem, ko so sredi aprila 1945 zaukazali kmetom iz pustili. Bili so nasilni, nesramni, prostaški in Pušencev in Frankovcev, da pripeljejo v Ormož razuzdani, nadlegovali so zlasti ženske in dekleta; svojo govejo živino. Ti pa tega niso storili, temveč v Obrežu so neko dekle, ki se jim ni vdalo, kar so živino odgnali na »grijez« ob Dravi injo skrili v ustrelili. A v takšnem vsega obsojanja vrednem na gosto poraščenem gozdu ter tako skušali nebrzdanempočetju se niso razlikovali od vojakov preprečiti ropanje njihovega skronmega imetja. drugih zavezniških vojska, ki so takrat podile Čeprav so se Nemci že nmožično umikali iz naših Nemce iz drugih dežel na široko po Evropi. krajev in je bilo vsem jasno, da so izgubili vojno, sta Naslednjega dne, 9. maja zjutraj, so prišli v Ormož se vseeno še vedno našla dva kmeta (njihova člani Mestnega odbora Osvobodilne fronte in 44 vzpostavili narodno zaščito, ki je takšnemu barbarskemu početju Bolgarov hitro naredila konec. Osvobodilno gibanje in vzpostavitev nove oblasti v mestu Ormoi Zametki osvobodilnega gibanja na širšem ormoškem območju segajo sicer že v leto 1941 kmalu po prihodu Nemcev, čeprav v samem Ormožu niti ni bilo pričakovati organiziranega odpora proti Nemcem, saj so ti v prvih treh mesecih po zasedbi našega ozemlja izgnali iz mesta vse najzavednejše Slovence, ki bi jim lahko bili nevarni in s tem ogrozili izvedbo načrta čim hitrejšega ponemčen ja, kar je bil njihov poglavitni cilj. Njihovo nasilje nad slovenskim življem, zapiranje in mučenje ter izgon spoštovanih rodoljubov, prepoved slovenskega jezika in drugi sovražnikovi medvojni ukrepi so seveda pri enem delu prebivalstva povzročali ne samo skrbi zaradi negotovosti, temveč tudi gnev in nemoč ter notranji odpor (večinoma pri narodnozavedni mladini). Drugi - in tehje bila večina- paso začeli hliniti (z upanjem, da bi vsaj ostali na svoji domači grudi) ali odkrito simpatizirati z Nemci. Ljudje so bili razdeljeni v dva tabora, ki sta gledala drug na drugega z velikim nezaupanjem. Ta bipolarnost (med takratnimi klerikalci in liberalci) je bila med nami Slovenci prisotna že dolgo pred nemško okupacijo, med vojno se je to še posebej kruto izrazilo, in ne glede na boleče izkušnje iz preteklosti ostaja del našega vsakdana še danes, saj tudi nekatere politične stranke še naprej gradijo svojo identiteto in politiko na podpihovanju sovraštva med ljudmi, ki ne mislijo tako kot oni. Pri razmišljanjih, kako se upreti Nemcem in njihovemu početju, so nekateri narodnozavedni mladi pomislili tudi na uporabo orožja, ki je po umiku jugoslovanske vojske ostalo na hrvaški strani Drave in so ga v zavetju noči skrivaj vozili s splavi in čolni na slovensko stran. Orožje so zbrali pri trgovskem pomočniku Božu Kuhariču v Ormožu št. 82, od tu pa so ga premestili v hišo njegove matere Marije Kuharič na Lešniški Vrh št. 24, Iger so ga skrili na podstrešju pod deskami, kasneje pa pod lesen pod v sobi. 9 karabink, 2 lovski puški, nekaj revolver jev in ročnih bomb ter precej streliva je tako čakalo skritih med goricami na čas, ko bi ga lahko uporabili - a se to, žal, ni zgodilo, saj je prišlo leta 1943 do izdaje v Horvatovi gostilni, na podlagi katere so zaprli več ljudi in zaplenili vso skrito orožje. Ker sem o tem nesrečnem dogodku že obširno pisal v drugem članku, je vse podrobnosti mogoče prebrati tam in jih tukaj ne bom ponavljal. Že leta 1941 se je v Ormožu začela tajno sestajati skupina domoljubov, ki so si medsebojno zaupali in se na srečanjih pogovarjali o možnostih za odporniško udejstvovanje, kje oz. pri kom bi lahko dobili podporo za svoje skrivne namere, iskanju zvez s somišljeniki na Ptuju in v Ljutomeru ter kasneje s partizani na Pohorju. To skupino ljudi so ob že omenjenem Božu Kuhariču (Božeku) sestavljali še Franc Horvat, Rudolf Krajc, Ivan Likavec ter Martin in Ciril Puklavec iz Ormoža, Ivan Masten,Janez Trstenjak in Ivan Vaupotič iz Pušencev, Ivan Munda iz Frankovcev, Anton Plavec in Jože Sever iz Loperšic, Ciril Pintarič iz Pavlovcev in nekateri drugi. S ptuja so jih (tamkajšnji podporniki OF) napotili k inženirju Leopoldu Bercetu iz Grab pri Središču ob Dravi, ki je bil tehnični vodja kamnoloma na Humu. Med tamkajšnjimi delavcije skušal organizirati OF, a so ga Nemci jeseni 1941 aretirali in zaprli v Mariboru ter v začetku naslednjega leta ustrelili. Zato so se nekateri tukajšnji odporniki umaknili na Hrvaško, predvsem vV araždin, odporniško gibanj e tukaj pa je zastalo, ker še ni bila vzpostavljena trdnejša organizacija. Ti » V araždinci« so stopili v stik z nekaterimi tja izseljenimi ljudmi iz Ormoža in okolice (Martin Puklavec, Martin Skoliber, Ciril in Janko Zadravec, Ivan Jeremic idr.) ter s pomočjo 45 Ivana Munde, Janeza Trstenjaka idr. organizirali že povezala tamkajšnja učiteljica IrmaKuharič) ali sestanke s tukajšnjimi rodoljubi na nekem otoku v pa stopiti v stikz Gorenjskim odredom v Begunjah, Dravi blizu Frankovcev. Ivan Mundaje opravil več s katerim naj bi imel vzpostavljen stik Milan kot 30 voženj z ladjo na ta otok. Naši ljudje so Šonaja (tedaj je bil v Radgoni, a naj bi bil menda prinašali živež za izgnane na Hrvaškem, prav on pobudnik tega sestanka). Vse, kar so na iN araždinci« pa so naše ljudi oskrbovali s tem sestanku govorili, je Franc Horvat povedal propagandnim gradivom, ki so ga potem širili v svoji ženi, isto pa je potem v njihovi gostilni Ormožu in okolici. Zanimivo je, da je bilo to izvedel gestapovski agent Jože Lovrenčič iz propagandno gradivo (ki so ga pripravljali in Budine, ki je bil Brodrujev vrinjeni vohun. Naprej tiskali odporniki) osredotočeno le na pozive k sta zgodba in njen epilog že znana: sredi meseca odporu zoper okupatOlja in da je imelo poudarjen oktobra istega leta so Nemci zaplenili vse orožje in vsenarodni - jugoslovanski značaj. V njem ni bilo zaprli ter poslali v koncentracijsko taborišče zaslediti nobene političnostrankarske tendence (tudi v gradivih OF v ljubljanski pokrajini sprva tega ni bilo), ki bi lahko vodila k razdvojenosti ljudi. Je pa bilo to značilno za (tudi takratno) časopisje, saj so Slovenec (glavni urednik je bil RudaJurčec iz Ormoža!) in Jutro, Slovenski narod in Slovenski dom idr. venomer pisali o tem, da stojijo za osvobodilnim gibanjem komunisti, ki hočejo zrušiti dotedanji družbeni red. Dachau več ljudi iz Ormoža (za natančnejše podatke in podrobnosti glej moja prej omenjena članka). V samem mestu Ormož tako ni bilo več nikogar, ki bi lahko kaj organiziral, so pa (na iniciativo od drugod prispelih kadrov) na Ijutomersko-ormoško-ptujskem območju vzpostavljali organizacijo za vodenje odpora in vzpostavitev organov za prevzem oblasti iz zaupanja vrednih posameznikov na tem področju. Tukaj lahko navedem, da so bili ljudje iz naših V zadnjem letu vojne so se stopnjevale tudi krajev v začetnem obdobju odpora povezani z oborožene aktivnosti na območju našega mesta. organiziranimi odporniki na Hrvaškem (npr. Ena takih akcij je bilo miniranje železniške proge Kalniški odred) celo bolj kot pa na Slovenskem, saj Ormož - Središče ob Dravi, ki so jo izvedli tukaj (Štajerska) takrat še ni bila vzpostavljena partizanski minerci Lackovega odreda v tesni ustrezna organizacijska oblika za delovanje. So pa povezavi s celico osvobodilnega gibanja med kmalu začeli na naš konec prihajati kadri, ki so jih tukajšnjimi železničarskimi delavci. S tem za organizacijo odpora poslali k nam od drugod. Ti dogodkom je usodno povezan nesrečen slučaj ljudje (med njimi Zora Rupena - Katja, Ela Letonja terenke Helene Praprotnik - Dane, ki so jo jeseni - Atena, Rado Pušenjak - Prlek) so vzpodbudili bolj 1944 Nemci ujeli ob napadu na domačijo Franca množičen pristop in večjo aktivnost odpornikov, Zrnca v Sodincih, kjer je bila partizanska sajje prejšnji poskus samoorganiziranja ormoških postojanka. PO mučenju v ptujskem zaporu je odpornikov v lokalno organizacijo OF leta 1943 izdala vse svoje sodelavce in kasneje celo postala klavmo propadel. Spomladi tega leta je bil pri sodelavka gestapa. Tako je prišlo v nemške roke Božu Kuhariču v Lešniškem Vrhu tajni sestanek, ki več ljudi, povezanih z miniranjem proge, ki so jih v se ga je udeležilo 24 ljudi iz bližnje in daljne naslednjih mesecih ubili. Ponesrečen poskus okolice. Sklenili so, da se bodo povezali s reševanja ujete partizanke (ki ga je organizirala pohorskimi partizani, če pa jim to ne bi uspelo, pa njena sestra Cvetka Praprotnik - Štefka, članica so nameravali svoje skrito orožje odstopiti Oblastnega komiteja KPS za Štajersko) pa je odporniškemu centru v Ljutomeru (s katerim jih je zahteval dodatnih 20 nedolžnih življenj, ki so jih 46 ustrelili kottalce na Ptuju (o tem sem prav tako že Runčem. Pušenjak je določil Mastena za prevzem obširno pisal v prejšnjih člankih), ter življenje oblasti v Ormožu takoj po umiku Nemcev. ob mladega, komaj 12-letnega fanta Edija Križanca, ki Mastenuje v okrajni odbor OF Ormož imenoval za ga je justificirala OZNA (zaradi vloge njegovega sekretarja Franca Kajnča, za člane pa so očeta - gestapovca slovenskega pokolenja, ki je dogovorno postavili: Franca Irgoliča - mlinarja in izdal dogovorjeni načrt - pri tej akciji, inje za to posestnika iz Sodincev, Draga Klobučarja - žrtvovallastnegasina)." posestnika iz Središča ob Dravi, Marijo Kuharič- trgovko iz Ormoža, Rozino Petek - sodno uradnico Fonniranjeodborov(OF//judsldh) iz Cvetkovcev, Franca škrleca - posestnika iz Sv. V hribih severno od Ormoža so odjeseni 1944 dalje Tomaža, Zoro Zamuda - kmečko dekle iz Središča snovali odbore osvobodilne fronte na lokalni ob Dravi ter Rozalijo Zorčič - Bredo - trgovsko ravni. Akcijo je vodil pokrajinski odbor OF, ki je pomočnico iz Velike Nedelje (doma iz kraja Pišece deželo razdelil na okrožja in okraje. Za Ormož je bil pri Brežicah). Za člane mestnega odbora OF pa so predviden okrajni odbor, podrejen okrožnemu v bili ob Mastenu (kot predsedniku oz. sekretarju) Mariboru. Franc Belšak - Simon (kmet iz imenovani še Milan Šonaja (za tajnika) - davčni Muretincev, ki je bil sekretar okrajnega odbora OF uradnik v Ormožu, Rado Kukovec - krojaški in komiteja KPS na ptujskem področju) je jeseni pomočnik s Hardeka, Ivan Rakuša - dimnikarski 1944 za sekretarja okrajnega odbora OF Ormož mojster iz Ormoža, Miha Nemec - lončarski določil Franca Kajnča - Izidorja, študenta mojster iz Ormoža (drug vir navaja - manj elektrotehnike iz Velike Nedelje." Ta je decembra verjetno - namesto njega ključavničarja Franca 1944 zadolžil Franca Mastena - Zvonka iz Kokolja ter Boža Kuhariča - absolventa trgovske Pušencev," da sestavi odbor OF v Ormožu. Masten akademije), Vinko štrucl- hišnik meščanske šole se je takrat zadrževal v vinogradih pri iz Ormoža in Marko Štuhec - stavbenik iz Ormoža Ivanjkovcih, pred vojno pa je bil zaposlen v (ravno v hiši, kjer sta takrat stanovala Nemec in Ormožu kot mizarski pomočnik pri Avgustu Štuhec - Dogševi »žajfariji«" v Ormožu št. 149 - Heidenkumerju. Prve dni leta 1945 je Masten v pozneje Ljutomerska cesta 11 - je bil prve dni leta Ormožu ustanovil mestni odbor OF, ki seje nato 1945 ustanovljen odbor OF zaOrmož). sestajal v enih in drugih goricah po okoliških V nekaj tednih so nato zgoraj imenovani krajih. Na sestankih so razpravljali o organiziranju organizirali še vaške oz. krajevne odbore OF vvseh prihodnje oblasti (v kateri ne bo predstavnikov krajih ormoškega (sodnega) območja. Za nekdanjih političnih strank), o zavarovanju komunikacijske povezave med posameznimi ljudske imovine ipd. Marca 1945 je po nalogu področnimi organi narodnoosvobodilnega okrožnega odbora OF iz Maribora prišel na naš gibanja so bile med kraji vzpostavljene kurirske teren Rado Pušenjak - Prlek, kije imel sestanek s postojanke. Okrajni odbor OF je za potrebe člani ormoškega odbora OF v Kociprovi šumi pod prenosa informacij in gradiva ter medsebojnega 20 Ljuba Dornik Šubelj, Oddelek za zal§čito naroda za Slovenijo, Arhiv Republike Slovenije, 1999, str. 206. 21 Glej njegove spomine v publikaciji »Skozi viharje v lepšo prihodnost«. Pokrajinski muzej Pluj. 1981, str. 277-278. 22 Glej njegove spomine v publikaciji »Skozi viharje v lepl§o prihodnost«, Pokrajinski muzej Pluj, 1981, str. 298-305. 23 Ta zgradba še vedno stoji, obnovljena »Dogševa« vila pa ima danes na pročelju napis Center Jurkovič. V tej znameniti hiši sem preživljal svoje otroštvo tudi avtor tega prispevka, naša soseda pa sta v njej bila tudi dolgoletni občinski tajnik Jakob Megla, in za njim dolgoletni direktor KK Jeruzalem-Ormož Matija Ratek z družino. 47 obveščanja vzpostavil učinkovito mrežo kurirjev, na Kogu delovala kurirska postaja TV -15-5, ki je ki so povezovaliposameznejavke. Odjulija 1944je povezovala ptuj sko o bmočj e (TV -14) s Prekmurjem in Medimurjem (TV _15_A).24 l Odtisi žigov, ki so jih v Ormožu in okolici uporabljale ob koncu vojne inštitucije nove ljudske oblasti (Vir: SI_ZAP /0070/00068, Rokopisna zbirka, Kronika mesta Ormož 1877-1956). Kurirska linija je potekala od Velike Nedelje čez ovaduhi in izdajalci slovenskih sonarodnjakov, Hajndl mimo Ormoža na Hardek in se nadaljevala nasprotniki osvobodilnega gibanja iz kakršnih čez Pavlovce in Krčevino skozi Vukomorje mimo koli razlogov - prevladovali pa so taki, ki so se Kajžarja skozi Zasavce in Lačaves na Kog. Povsod v zaradi svojega nečastnega ravnanja med vojno teh krajih je imela OF svoje postojanke in bali maščevanja oz. kazni za svoje zločinsko zanesljive zaupnike. PO tej liniji je prihajal med početje (sodelovanje z okupatorjem). Tako kot so z ljudi tudi Radijski bilten, ki ga je izdajal okrajni izgnanimi zavednimi Slovenci ob začetku vojne odbor in so ga tiskali oz. ciklostirali v svoji tehniki morale (kot kolateraine žrtve) zapustiti rodno na Žvabu pri Lunovcu (vodil jo je Franc Hribar - grudo tudi žene ali možje in otroci, so sedaj ob Savinjšek), v njem pa objavljali poročila o koncu vojne z izdajalci odšli tudi njihovi partnerji dogodkih na raznih bojiščih (v Sloveniji, pa tudi in otroci. Nekaj pa jih je ostalo tukaj bodisi zato, drugje po Jugoslaviji, in s svetovnih bojišč). kernisoimelikamoz.skomoditivtujinoinbijim Pomemben vir informacij jim je bil tudi radijski bila zato tujina še večja neznanka in tveganje od sprejemnik, ki so ga z rekvizicijo marca 1945 tega, da ne zapustijo svojega premoženja in odvzeli ormoškemu trgovcu Gotwainu. Izšlo je 6 sorodnikov ter ostanejo tukaj. Proti Ptuju in (ali 7) številk Radijskega biltena v nakladi 100 do naprej proti Mariboru je umikajoči se nemški 120 izvodov. vojski in pobeglim izdajalcem sledila bolgarska Nemci so začeli zapuščati naše kraje že konec vojska, ki se je iz Ormoža umaknila po enem aprila 1945, zadnje enote pa so se umaknile iz dnevu; v mestu pa je ostala le manjša posadka Ormoža v noči iz 7. na 8. maj 1945. Z njimi paje ob Bolgarov. koncu vojne pobegnilo od tukaj tudi kakih 150 V sredo 9. maja 1945 sta kot prva predstavnika ljudi, od tega 68 jugoslovanskih državljanov (25 nove oblasti prišla v osvobojeni Ormož Milan moških in 43 žensk). To niso bili le ljudje nemškega Šonaja in Rado Kukovec, za njima pa še drugi člani porekla, ki so pred tem živeli na našem ozemlju, mestnega odbora OF, ki je ob 14:00 uri že imel prvo temveč tudi Slovenci. Družila pa stajih ljubezen do sej o. Na tem sestanku, ki so mu prisostvovali tudi Nemčije in nacizma po eni strani in prezir do nekateri člani okraj nega odbora OF, so sprejeli več lastnega slovenskega naroda, po drugi strani. To pomembnih sklepov, vezanih predvsem na oskrbo so bili člani kulturbunda, Hitlerjugenda prebivalstva s hrano ter na zaščito premoženja (nacističnega podmladka), vermani, nemški pobeglih izdajalcev. V ta namen so odredili 24 Tonček Luskovič, Kog - krajepis in zgodovinopis, Pozoj, Velenje, 2009. 48 zaplembo vseh razpoložljivih količin moke in drugih živil po trgovinah, mesarjem so prepovedali zakol živine, oskrbo prebivalstva z živili pa organizirali z nakaznicami. Za varovanje in zaščito premoženja so imenovali »komisarje«, ki so bili zadolženi za »nemška podjetja«. Med komisarji so bili tudi Ivan Masten iz Pušencev, ki je bil zadolžen za graščino, bivši davčni uradnik Edvard Margač iz Ormoža je bil zadolžen za Kraljevo IRecitatorke na prvem ormoškem mitingu v mestni lF'otodokumentacija PMPO; foto Štefan Hozyan. usnjarno, krojaški mojster Franc Trop iz Ormoža paje bil zadolžen za Brodarjevo veletrgovino z vinom. V naslednjih dveh dnevih so organizirali Narodno zaščito, katere člani so bili (formalno) vsi Ormožani, na čelu pajije bil Milan Šonaja. Obstajala je približno tri tedne, mestni odbor OF pa je (izbranim) narodnim zaščitnikom izdal dovoljenje za nošenje orožja, s katerim so zastražili mestni občinski urad, sodišče, bolnišnico, Isproščeno vzdušje na mitingu v Središču ob Dravi ni bilo nič drugačno kot v Ormožu in drugod po osvobojeni domovini. Fotodokumentactja PMPO; foto Štefan Hozyan. vinarsko zadrugo, Kuharičevo žago, brod čez Dravo in druge javne ustanove in podjetja. Hkrati so zaščitili kot narodno imovino premoženje tujcev in pobeglih Ormožanov, ter privatno lastnino domačinov - pred Bolgari. Prebivalce je dokončno rešil bolgarske nadloge bližnji prihod oddelka partizanske - narodnoosvobodilne vojske v mesto, ko je skozi Ormož prodirala Prekmurska brigada, ki je nadaljevala pot iz Prekmurja proti Ptuju in Mariboru. »Velikonemška doba« našega mesta se je tako klavrno končala natanko štiri leta in mesec po tistem, ko so Nemci kot okupatorji pridrveli s svojo vojsko v Ormož. Za Ormožane je svoboda tako tudi dejansko nastopila 9. maja 1945. 49 Ta dan je namreč predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS) proglasilo za praznik zmage jugoslovanskih narodov in dokončno osvoboditev domovine od tUjih osvajalcev. IV. Konec 2. svetovne vojne, prvi meseci v svobodi osvoboditev oz. dan zmage so ljudje praznovali v vseh krajih po vsej domovini s proslavami in z velikimi prireditvami. V Ormožu so ga praznovali prvo nedeljo po osvoboditvi, to je 13. maja 1945 - dopoldne s slovesno službo božjo na glavnem mestnem trgu in z velikim ljudskim mitingom v Mestni grabi popoldne istega dne. Naslednjega dne, 14. maja 1945,je prispel v Ormož sedežem v Ormožu, kije kot oblastveno višji organ oddelek naše partizanske vojske (iz sestava usklajeval in nadziral delo podrejenih odborov - Prekmurske brigade), ki je štel 27 dobro Mestnega narodnoosvobodilnega odbora Ormož oboroženih vojakov. Poveljeval mu je poročnik in krajevnih narodnoosvobodilnih odborov po Anton Krafogel - Boro iz Dolnje Lendave, ki je vaseh - ter gospodarska in obrtna podjetja na takoj naslednji dan kot komandant mesta Ormož z svojem območju. Poslovanje in pristojnosti vseh odredbo št. 1, ki jo je sopodpisal politični komisar teh odborov je bilo urejeno z odlokom SNOS, ki je Karl Vitanc, zahteval od vseh prebivalcev, da do bil objavljen v Uradnem listu SNOS št. 2,zdne21.5. 25. maja oddajo vse orožje, vojaško obleko in 1945. S tem ko je po koncu vojne takoj začela opremo, sanitetni material ter vsa prometna delovati nova oblast, ki se je srečevala s številnimi sredstva, ki so bila last bivše nemške vojske. V problemi pri tem, ko je zagotavljala opravljanje nasprotnem primeru bi jih postavili pred vojaško vseh za življenje in delo potrebnih funkcij, se je v sodišče. Izvedelo se je namreč, da je civilno odborih, odsekih in referatih močno povečala prebivalstvo skrivalo orožje in vojaški material. potreba po uradnikih in pomožnem osebju, tako 16. maja pa je odredil poliCijsko uro od 21. do 5. ure da je bilo samo v Ormožu v teh organih zaposlenih za vse civiliste in vojno osebje, ki ni bilo v tem času kar do 80 ljudi (ki za to praviloma niso bili v službi oz. na dolžnosti. Zadnje dni maja je posle usposobljeni - niso imeli niti potrebnih znanj niti komande mesta v Ormožu prevzela komanda (še) izkušenj). Žal se še danes prepogosto kadruje mesta Ljutomer. Kmalu zatem je prispela v Ormož po načelu, ki je takrat prevladovalo: »Saj ni važno, 1. Inženirska brigada z večjimi številom vojnih če kaj zna - samo da je našl«. Do sredine junija 1945 ujetnikov nemške narodnosti, ki so morali nato so že bili konstituirani v glavnem vsi potrebni odstranjevati mine, uporabljali pa so jih tudi za odstranjevanje ruševin, popravila cest in mostu ipd. Že med vojno zasnovani odbori OF so na ravni mesta in okoliških vasi začeli opravljati oblastveno funkcijo takoj po odhodu Nemcev. Čeprav so v njih prevladovali v upravnih poslih nevešči ljudje, jih je prebivalstvo podpiralo v njihovih prizadevanjih za red in mir, saj so polagali temelje nove oblasti. Mestni in krajevni odbori OF, ki so v času svojega obstoja pri svojem poslovanjU tudi uporabljali svoje lastne prepoznavne žige (ki so nadomestili medvojne nemške), so bili pod tem imenom dejavni do konca oblastveni organi, ki so se angažirali zlasti pri mobilizaciji ljudi pri obnovi porušene domovine, za kar so skrbeli v prvi vrsti z zavzetim političnim delom, saj so morali ljudi nagovoriti za prostovoljno delo pri popravilu cest, porušenega mostu čez Dravo, pripravljenosti na morebitno vojaško mobilizacijo (takrat še ni bila znana usoda vseh slovenskih ozemelj - Trst in Koroška). Pri takšni aktivistični propagandi je tudi preko objav agitacijskih okrožnic z napotki prednjačila zlasti Roza Zorčič - Breda, kije bila sekretarka okraj nega odbora OF, objavljene pa so bile tudi v lokalnem glasilu »Novi čas«, ki je (šapirografiran) izhajal v Ormožu. Če je ob začetku okupacije v Ormožu igrala eno ključnih vlog ženska (ValerijaJa(h)n), ni avgusta 1945. Sredi avgusta so bile namreč bilo nič drugače po koncu vojne, saj vsepovsod izvedene volitve v nove organe oblasti, ki so se od naletimo na ime Roza Zorčič - Breda. Kot politično 1. septembra 1945 naprej (pre)imenovali v aktivistko jo je bilo zaslediti in srečati vsepovsod, narodnoosvobodilne odbore (leto kasneje pa v tudi v okrajnem odboru Slovenske protifašistične ljudske odbore). Za bivši ormoški sodni okraj je ženske zveze (SPŽZ). Ta je 27. 5. 1945 pozval tako obstajal okrajni narodnoosvobodilni odbor s krajevne odbore, naj aktivno vključijo v politično 50 delo tudi ženske na vasi, jih ustrezno »zgradijo« (na obveznih »študijskih sestankih« - enkrat tedensko) in jim namenijo opravljanje določenih pomembnih nalog, mdr. za borbo proti špekulantom (tj. ovajanje sokrajanov; metode delovanja se pač ne spremenijo, ne glede na nosilca oblasti, kajne?). Zapisnik s seje okrajnega odbora OF Ormož, dne 8. 6. 1945, razodeva po eni strani, s kakšnimi hudimi težavami so se spopadali (vsesplošno pomanjkanje živil, tekstila, živine idr.) v prvih mesecih svobode, po drugi strani pa je tipičen primer agitpropa iz prvih povojnih let, ki kaže, kaj vse je bilo narobe in česa vse in na kak način se ne bi smelo reševati: »Pri ljudeh je treba popularizirati delo organizacije za zaščito naroda (OZNA) ... , da bo uživala podporo pri narodu« ... itd. Tukaj naj povem, da OZNA na ormoškem območju med vojno ni mogla niti zaživeti, saj niso našli primernih - dovolj zanesljivih ljudi.25 V poročilu, zakaj edino v Ormožu niso vzpostavili mreže sodelavcev, je poudarjeno, da je primanjkovalo ustreznega kadra. To je bila posledica razbitja odporniške celice leta 1943 in zlasti leta 1944, ko je preostale aktiviste OF izdala ujeta terenka Helena Praprotnik - Dana. Paradoksalno je, da je OZNA resno računala prav nanjo, ko je načrtovala vzpostavitev mreže na tem koncu Slovenije! 25. maja 1945 je že poslovalo okrajno načelstvo narodne milice, ki ji je bila podrejena narodna zaščita. Na čelo tega novega organa (policija) so v Ormožu postavili Ivana Rojsa. 11. junija 1945 so končno spet odprli trgovine (a le za preskrbo z živilskimi proizvodi). Voj ska je v politične namene organizirala miting 17. junija (če bi bilo treba mobilizirati ljudi). V ormoškem okrajuje bilo 8 šol, za vsako sta bila na voljo v povprečju le po 2 strokovno primerno izobražena UČitelja, zato je bilo treba poslati na tečaj učiteljskih pripravnikov 13 tečajnic, da bodo na hitro usposobljeni zpoučevanje do 1. septembra, ko se bo začel pouk. 9. junija 1945 je bilo v Ormožu uradno odprtje prvega otroškega vrtca v mariborskem okrožju (referenta: Viktor Vipavec in Zora Zamuda). Dr. Jurij Čarfje poročal, da so zdravniki že začeli delati in da bodo do konca julija 1945 začeli cepiti otroke, ter, da so uredili prvo pomoč za delavce. Junija 1945 je bilo pri okrožnem odboru OF v Mariboru ustanovljeno javno tožilstvo, s katerim so bili dolžni sodelovati vsi podrejeni odbori OF kot oblastveni organi. Za pomoč javnemu tožilcu so vzpostavili aktiv narodnih tožilcev, ki pa so opravljali to funkcijo nepoklicno. Za to častno funkcijo so jih predlagala lokalna okolja (odbori OF,podjetja, ustanove ipd.). Okupatorjevo medvojno oblast je po osvoboditvi maja 1945 nadomestila nova ljudska oblast, ki so jo takrat v Ormožu predstavljali : rafogel Anton - poročnik, komandant mesta Ormož (na fotografiji označen s št.: 1), asten Franc - predsednik/sekretar mestnega odbora Osvobodilne fronte (2) in Šonqja Milan- tajnik mestnega odbora Osvobodilne fronte (3). (Vir: SI_ZAP/OO70/00068, Rokopisna zbirka, ronika mesta Ormož 1877-1956). 25 Ljuba Dornik Šubelj, Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo, Arhiv Republike Slovenije, 1999, str. 206. 51 V Ormožu ni bilo rednega sodišča, saj okrajno prihodnjega zdravstvenega doma (še danes sodišče ni delovalo. Sodnik dr. DušanPipenbacher domuje v njej zobozdravstvo). 12. avgusta 1945 so je bil po vrnitvi iz izgnanstva dodeljen vojaškemu potekale volitve v narodnoosvobodilne odbore v sodišču v Mariboru. Tukajšnje civilne spore pa so s krajih Ormož, Hardek z Dobravo, Litmerk, pomočjo odborov OF ob sodelovanju kakega Pušenci, Frankovci in Lešniški Vrh. Z 850 glasovi izkušenega pravnika skušali v prvi vrsti reševati od 1222 volilnih upravičencev je bil za na način poravnav med strankami (mediacija). predsednika mestnega ljudskega odbora Ormož Kazniva dejanja so prijavljali vojaškemu sodišču, izvoljen posestnik Peter Zadravec, za tajnika politična kazniva dejanja pa je reševalo sodišče Jakob Megla, za odbornike pa: Martin Puklavec - slovenske narodne časti v Mariboru, ki je imelo poslovodja kletarskega društva iz Ormoža, Boris uradne dneve tudi v Ormožu (tukaj so obsodili Veselič-hišniposestnikizOrmoža,lvanHanželič kakih 40 oseb bodisi na zaporno kazen, prisilno - posestnik s Hardeka, Anton Kuster - posestnik v delo, izgubo narodne časti ali/in izgubo Frankovcih, Martin Skoliber - posestnik v premoženja). Junija 1945 je začela delati borza Pušencih, Franc Žličar - delavec z Dobrave, Anton dela, julija 1945 pa so ustanovili okrajni odbor Kosec - železničar iz Ormoža, Ivan Masten - Rdečega križa, po vaseh pa njegove krajevne posestnik iz Pušencev in Božo Kuharič - trgovski enote. 15. julija 1945 so nove oblasti izvedle popis pomočnik iz Ormoža. Pooblaščenci za okrajni hiš in prebivalcev na svojem celotnem območju. ljudski odbor Ormož pa so postali Vladimir Ban - Prav tako so popisali vsa razpoložljiva prevozna pravnik iz Ormoža, Franc Jeremic - posestnik in sredstva in opravili zamenjavo denarja. Konec mlinar z Dobrave in Ivan Masten - posestnik iz julija je bila odpravljena vojaška cenzura in ljudje Pušencev. Poročilo pravi, da »ni bila izvoljena so lahko začeli oddajati na pošti zaprta pisma. To nobena ženska zato, ker so ženske poverile svoje se je ljudem sporočilo na »na običajen način« - v zaupanje moškim«. Preden so 1. septembra nedeljo po prvi maši pri cerkvi! Zadnje dni julija nastopili funkcijo pravkar izvoljeni, je Ormoški 1945 so ustanovili Nabavno in prodajno zadrugo okrajni odbor OF 31. 8. 1945 še sprejel sklep o (Naproza). Mestni odbor OF je prve mesece po odstranitvi nemških napisov na vseh javnih vojni dejansko opravljal vse (oblastvene) funkcije krajih. ob tej priliki ni prišlo le do preimenovanja občine s področja upravnih in drugih zadev. teh organov in malenkostno spremenjene Rečemo lahko, da je bila prve mesece po kadrovske zasedbe, ampak tudi do delnega osvoboditvi vsa oblast v Ormožu v rokah Franca prenosa nekaterih pristojnosti na druge organe. Mastena in Milana Šonaja. Šonaja je bil (ob Meseca septembra 1945 sta bila v Ormožu tako številnih drugih funkcijah) tudi predsednik poleg mestnega ljudskega odbora samostojni stanovanjske komisije, ki je prevzemala v svojo državni ustanovi le še mestna narodna (ljudska) posest (od tedaj naprej - splošno ljudsko) milica in razdelek finančne straže. Druge ustanove premoženje narodnih izdajalcev, ki jih je nova pa so bile: javna bolnica, osnovna šola, nižja oblast z zakonom razlastninila. Na tej osnovi so državna gimnazija, opekarna, žaga, vinarska vse nepremičnine in premičnine oseb, ki so ob zadruga in nabavno-prodajna zadruga ter otroško koncu vojne pobegnile, komisijsko popisali in jih zavetišče. Na zahtevo delegata ministrstva za kasneje namenili za različno rabo oz. namen. Tako pravosodje, ki je posloval pri okrajnem narodnem so v Heissovo vilo najprej naselili ljudi z Lente, ki sodišču, so bili na sestankih volivcev 17. avgusta so jim Nemci požgali hiše, a so jih kmalu preselili 1945 izvoljeni za sodnike prisednike (porotniki) iz drugam, ker so to hišo namenili za potrebe območja ormoškega mestnega odbora: iz Ormoža 52 Mirica (Ljubomira) Skoliber - roj. 24.1.1911(?, Popis dogajanja v mestu Ormož po osvoboditvi ne dejansko 1919), kmet v Pušencih Ivan Trstenjak - bi bil popoln brez omembe gradu in usod, vezanih roj. 29.1. 1888, kmet v Frankovcih Martin Ivanuša nanj. PO svoje paje čudno, daje grofovska družina - roj. 3.11. 1880, sodna uradnica v Ormožu Rozina vsa vojna leta lahko preživela tam, ne da bijih kdo Petek - roj. 2. 3.1919, sodni uradnik v Ormožu Ivan nadlegoval, saj tega ni bilo nikjer zaslediti. So pa Keček - roj. 12. 3. 1905, ekonom v Litmerku Ivan grofico Irmo Wurmbrand-Stuppach ob koncu Kirič - roj. 21. 1. 1910 in kmet na Hardeku Ivan vojne partizani aretirali in za nekaj časa zaprli v Hanželič - roj. 18. 8. 1902. Okrajno sodišče v Hrastovcu. Je morda vendarle bila naklonjena Ormožu je bilo formalno obnovljeno takoj po Nemcem? Zakaj so jo zaprli in ne zgolj razlastili - osvoboditvi,je pa bilo kmalu spet ukinjeno, ko so zgolj zato, ker je bila grofica ali zato, 1. oktobra 1945 za celoten ptujski okraj ustanovili ker jen a s pro t o val asI o ven s tvu in okrajno narodno sodišče na ptuju. 29. november se narodnoosvobodilnemu gibanju - saj odpora je prvič praznoval kot državni praznik in je bil dela gotovo ni podprla? Med samo vojno ni bila v prost dan, z obvezno proslavo »da bi ljudstvo grajskem poslopju nameščena nobena vojaška čutilo, kaj pomeni (za nas) 29. november« (rojstvo enota. V poletnih mesecih 1945 pa so v grajske nove Jugoslavije). Za božič 1945 je okrajna oblast prostore pripeljali večje število (okrog 350 - dovolila sečnjo smrečic, a z naročilom krajevnim večinoma otrok) zapornikov iz taborišča v odborom, da je »treba gozdne posestnike Strnišču oz. iz Šterntala (današnje Kidričevo). To opozoriti,daje običaj božičnih dreves ne samo tuj, poglavje iz povojne ormoške zgodovine je temveč tudi v škodo mladim gozdnim nasadom zanimalo Rajka Topolovca, kije v odmevni knjigi 26 ... «. poslopju je bilo poleti 1945 otroško zavetišče za tiste, so jih pripeljali iz Strnišča (foto: Vladimir Trop). »Ormoški Petriček«27 napisal vse, kar je lahko izvedel o usodi k nam preseljenih ljudi. Rezultat njegovega raziskovalnega dela pa je zaradi spolitiziranosti nekaterih političnih strank in tendencioznih interpretacij v nekaterih medijih vrgel grd madež na naš kraj in tukajšnje ljudi. Pri izbiri besed kaže biti zelo previden, še posebej če se manipulira z izrazom koncentracijsko taborišče. Ta izraz je namreč s svojo v širši javnosti uveljavljeno konotacijo (povezano z nemškimi taborišči smrti Auschwitz, Dachau idr.) sinonim za najhujša grozodejstva nad ljudmi (krematoriji) in pomeni stigmo za vse, ki so v teh tovarnah smrti 26 Od začetka III. poglavja do sem je tekst večinoma povzet iz KMO. 27 Rajko Topolovec, Ormoški Petriček, samozaložba, Ptuj, 2012. 53 to počeli. A kot so avtorju Topolovcu ob pripravi naprej ponosen Ormožan, ne pa da me bo zaradi njegove knjige povedali nekateri (v otroškem razširjanja laži o mojem rojstnem kraju sram zavetišču Ormož od 10. 8. 1945 do 22. 9. 1945) povedati, od kod sem! Proti lažem se (sicer s zaprti nesrečniki, so tukajšnji ljudje v okviru težavo) lahko najbolj učinkovito borimo z resnico, danih možnosti za njih naredili vse, kar se je dalo. zato je treba ljudem omogočiti čim boljši in Prav tako so mu izpovedali, da so se v Ormožu vsestranski uvid v to, kar se je v resnici takrat prvič po zelo dolgem času lahko (pre)najedli in da dogajalo v našem mestu. so jim tudi domačini pomagali (zbirali so oblačila Pozneje so namestili v grajske prostore oddelek zanje, jim čez grajsko obzidje »meta1i« hrano). V jugoslovanske vojske, ki je bil stacioniran v ormoškem gradu je res umrlo nekaj deset (38) Ormožu kakih pet let. V spomin se mije neizbrisno otrok, a zato, ker so tako izstradani in hudo bolni zarisala tudi podoba kolone madžarskih že prišli sem iz taborišča v Strnišču in jih ni bilo beguncev, ki se je leta 1956 po spodleteli več mogoče rešiti. Če jih ne bi pripeljali v Ormož, bi madžarski revolucij i pomikala skozi Ormož. jih zaradi še mnogo slabših razmer v Strnišču Ljudje so počivali za takrat še obstojeČim zidom, ki umrlo neprimerno več. Upam si trditi, da so je ograjeval grajsko posest (proti sedanji Ormožani (s svojo človečnostjo) takrat kvečjemu Ljutomerski cesti), preden so nadaljevali pot proti rešili precej otrok pred smrtjo, ne pa da se jim zahodu, ki pa se je za večino končala na gradu BorI, sedaj pripisuje, kot da so jih oni poslali v smrt. kamor jih je namestila takratna jugoslovanska Ormožani (aktivisti OF in drugi), ki so bili takrat oblast, preden jih je vrnila nazaj domov. To je zadolženi za skrb nad temi nesrečniki, niso bili velika packa na sicer svetli zgodovini našega nikakršni zloglasni pazniki v koncentracijskem naroda v tistem času, ko smo se le nekaj let prej taborišču! Ni treba biti navdušenec nad samiuprliSta!inu,drugegapabrezzadržkovvrnili partizanstvom in komunizmom, a treba je biti za železno zaveso. človek, ki zmore pošteno pogledati resnici v obraz Do konca julija 1945 se je vrnila domov večina in je ne potvarjati. Razširjanje tendenciozno ormoških izgnancev. Njihove nadaljnje usode so prikazanih in interpretiranih informacij o se razlikovale po osvoboditvi še bolj kot pred takratnih razmerah je izprijeno in proti temu in okupacijo. Nekateri so prevzeli funkcije in neprimernemu prikazu razmer in usod otrok v položaje v organih nove oblasti, nekateri so Ormožu leta 1945 bi moral protestirati že avtor naredili kariere drugod (ker so v Ormožu v času knjige sam, saj so njegovo delo politiki in novinarji njihove odsotnosti prve mesece po osvoboditvi zlorabili za pljuvanje po političnih in ideoloških izkoristili priložnost drugi ljudje), nekaj jih je nasprotnikih - seveda, če se (in upam, da se ne) videlo priložnost zase celo v OZNI,kakizgnanec se tudi sam ne strinja z njimi. Zlasti pa bi proti je prelevil v zagrizenega mladega aktivista, ki je potvarjan ju resnice in zgodovinskih dejstev ter preganjalšpekulanteitd.Nekaterisosezodporom proti nepošteni stigmatizaciji poštenih proti okupatorju okoristili, spet drugi so ostali domačinov iz Ormoža morali že zdavnaj razočarani nad »novim razredom«. Kako zelo protestirati oni sami. Ker tega niso storili oni, sem znano! to storil jaz! Iz istega razloga, kot sem se lotil raziskovanja ormoške zgodovine, vezane na V.sk1epnemisli obdobje 2. svetovne vojne - ker želim ostati še Če bi stene starih zgradb znale govoriti, bi 28 Dr. Attila Kovacs, Kam gremo, prijatelji? V svet!, Slovenija in madžarski begunci v letih 1956 in 1957, Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana, 2016. 54 povedale o Ormožu in Ormožanih marsikaj, kar je poveličevanja - kot pri nas, kolaboranti in sicer ostalo neznano kot skrbno varovana izdajalci so pri njih vredni le prezira, ne pa skrivnost, ki so si jo ljudje le na skrivaj šepetali. rehabilitacije in postavljanja spomenikov! Le Danes bi že lahko brez strahu povedale tudi k'1i o vzorniki nekaterih na našem vzhodu in jugu imajo tem, da nasprotnikov niso pretepali in mučili le s tem težave, naši zavezniki v boju proti fašizmu in med vojno in ne samo v zaporih, ampak tudi v kleti nacizmu pač ne. Tako kot v času 2. svetovne vojne, kake zasebne hiše sredi mesta. Pao transformaciji tam še danes velja, da se izdajalcev in splošnega ljudskega premoženja v zasebno kolaborantov kategorično ne rehabilitira (še zlasti lastnino, ko je novi oblastnik sčasoma hkrati iz ne iz zgolj »procesnih« razlogov!) - in se niti ne malega (ženine majhne hiše) ustvaril veliko in se poskuša zmanjševati njihove odgovornosti za sam preselil v vilo pobeglega Nemca. napačne opredelitve in odločitve - in se jim ne Niso pa bila neznana nekatera dejstva o drugih postavlja raznih spominskih znamenj. Oboje - ljudeh, ki pa za nekatere očitno niso imela prav rehabilitacija in postavljanje spomenikov takšnim nobene teže, čeprav gre za moralno in etično ljudem - je zavržno in obsojan ja vredno, tako kot sporne osebnosti iz zgodovine našega kraja. njihova medvojna dejanja. Ljudje, ki zanikajo ali Zanimivo bi bilo slišati utemeljitve in pojasnila zmanjšujejo pomen zločinskega obnašanja in tistih, ki so omogočili postavitev doprsnega kipa ravnanja posameznikov, skušajo dejansko človeku, ki je bil med 2. svetovno vojno glavni prevrednotiti oz. na novo (na)pisati zgodOvino z urednik časopisa, ki je podpiral kolaboracijo. namenom zamenjati vlOgi rabljev in žrtev. Za Začuden ju ne uide spominska plošča na pročeljU zmago objektivne resnice pa se je takšnim hiše, ki jo je »podaril svojemu mestu« človek, ki je prizadevanjem treba najodločneje upreti in se zaradi svojih političnih prepričanj ob koncu vojne zato seznaniti z dejstvi, da bosta zmagala etos in odšel v tujino in ni nikoli več stopil na naša tla. Pa morala. Upam, da bo ta članek vsaj malo prispeval še tre1ji primer emigranta, ki mu danes v Ormožu k temu. prav tako nekateri povsem nekritično pojejo hvalnice zaradi njegove strokovne sposobnosti, Tudi soočenje z dogajanjem v Ormožu med leti poslovne ambicioznosti in uspešnosti, a povsem 1941-1945 sproža zato številna vprašanja. Eno spregledajo, da je bil eden vodilnih takih je, ali je mar v Ormožu že zmanjkalo kulturbundovcev in kot tak velik nasprotnik poštenih in zavednih, pametnih, sposobnih in Slovencev. A to, da gre za skrajno kontroverzne častnih ljudi iz preteklosti, ki bi si zaslužili javno osebnosti in kolaborante, ni delalo nobenih spominsko znamenje (spomenik, spominsko preglavic niti našim vrhovnim sodnikom, ki so ploščo, knjigo ali brošuro), ali pa so pri sodobnikih konec leta 2019 dejansko rehabilitirali - še bolj zgolj potisnjeni v ozadje in pozabo zato, ker se negativno osebo od naštetih - (domobranskega) govori le o nekaterih drugih in drugačnih, ki so generala dr. Leona Rupnika. danes politično bolj sprejemljivi? Se bOjim, daje V zahodnoevropskih demokratičnih in razvitih tako, a za v prihodnje bi bil zelo priporočljiv državah - za kakršno se Slovenija ima - spoštujejo razmislek in razlikovanje med narodoljubjem - zgodovino in vladavino prava in zato znajo in ljubeznijo do domovine in sonarodnjakov ter zmorejo razlikovati po zelo jasno začrtani in ostri nj ego vim nasprotj em - nacionalizmom in ločnici med častni mi in nečastnimi dejanji. izključevanjemvseh drugačnih. To namreč vodi le Nemoralna in neetična ravnanja so zato pri njih k medsebojnemu sovraštvu in kaki novi vojni. vredna obsodbe ter zaničevanja in ne 55 VI. Povzetek Ormož je, tako kot drugi kraji na Štajerskem., med 2. koncu 1. svetovne vojne, ki pa so deloma ostala aktualna tudi po osvoboditvi. Tako lahko mirno zapišem., da za svetovno vojno plačal visoko ceno okupatolju zaradi slovenske gudi ni bilo dobrih let vso prvo polovico 20. njegove nacistične ideologije, ki je z vojas"ko silo na rasni stoletja. Zaradi nakopičenih nasprotij v druz"bi je mir podlagi izvqjal raznarodovaino politiko na slovenskih trqjalle 23 let po končani 1. svetovni vojn~ od konca 2. tleh. Izgon 120 najbog zavednih Ormožanov v tujino, svetovne vojneje nato minilo 46 let miru v socializmu do prepoved uporabe slovenskega jezika, prisilno delo ter novega vojnega spopada na naših tleh, ko nam je leta napotitve v tujčevo vojsko, pregoni in zapiranja 1991 končno uspelo priti do lastne države. Kot da mirne odpornikov iz vrst OF, pošiljanje odpornikov v bi bil najbog zaželena vrednota,je tudi teh zadnjih 29 let koncentracijska taborišča in streganja talcev so slutiti stanje neke prav posebne vojne med nami zaznamovali obdobje njihove okupacije, katere končni Sloven~ kijo bijemo sicer z vsemi drugimi sredstvi -le z cigje bilprikgučitev te lepe dežele knems"kemu rajhu in oro~em (še), ksre~ ne. Skrqjničas bi že bil za streznitev izkoreninjenje slovenstva na tem ozemgu. Kgub in prevlado zdrave kmečke pame~ da bi si končno spet okupato1jevemu nasigu (ob izdatni pomoči posameznih zmogli izvoliti za naše predstuvnike in qjvišje voditege domačih izdajalcev) so se narodnozavedni domačini spoštovane gud~ ki bi si to zaslužili s svojimi visokimi sprva posamično, nato pa vedno bog organizirano in človes"kimi kvalitetami in predanim delom za dobro množično zoperstavgali tujcu in prispevali k njegovemu naše domovine in vseh njenih gudi. S takšno vizijo so se pregonu iz naše domovine. So pa ta njihova odločali za upor proti okupatoljU in žrtvovali svoja prizadevanja spremgala vsa protislovja iz časa po živgenjanašipredniki. Viri Pisni viri so navedeni sproti, ustna pričanja pa hrani zapisana avtor. zahvala Moje prizadevanje in trud ne bi imela posebnega smisla, če ne bi mogel rezultata svojega raziskovanja zgodovine mesta Ormož objaviti in tako nove vednosti o obdobju 1941-1945 prenesti še drugim gudem. Brez posluha Zgodovinskega društva Ormož in še posebej njegovega spoštovanega predsednika Toneta Luskoviča to ne bi bilo mogoče. V njihovi strokovni publikaciji Zgodovinski zapisi je tako v treh delih priobčeno gradivo (ki ga v knjižni obliki dosedaj za mesto Ormožšeni bilo), kije pomembno zapoznavanjezgodovine našega mesta. Hvala tudi zgodovinskemu arhivu Ptuj inPokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormožza pomočpri iskanju dokumentovpo arhivih. Verodostojnost kakega dela in njegovega avtolja namreč zagotovijo le podatki in dejstva, kijihje moč preveriti v dokumentih (jn samo takšne sem uporabil in si jihzato tudi upal zapisati). Posebna zahvala gre našemu rojaku, pravniku dr. Alqjziju Trstenjaku kot dejanskemu avtolju vsebine III. poglavja o obdobju 1941-1945, ki sem ga skušal le čim bogjasno in verodostojno povzeti za potrebe pričujočega teksta. Brez njegovega zelo natančnega zapisa o velikonems"ki dobi iz Kronike mesta Ormož 1877-1956 ne bi imeli na vogo praktično nobenega drugega verodostojnega vira, na katerega bi se lahko oprli pri raziskovanju medvojne zgodovine Ormoža. Hvaležen sem gudem., ki navdihujejo in so mi vzor. Taka sta spoštovana ustavna pravnika dr. Ivan Kristan in prof. dr.Janez Šinkovec, ki sem ju imel kot študent privilegij poslušati in se od njiju učiti. Dr. Kristan se še v visoki starosti zelo jasnega uma kot eden redkih glasno zavzema, da mora Slovenija (kot pravna naslednica po razpadli Jugoslaviji) notificirati Avstrijsko državno pogodbo. Dr. Šinkovec pa nam je kot študentom prava položil na srce: 56 »130!J kot to, da znaš zakone brati,je pomembno, dajih rl1Zl1mešI« Dejalje, da »bo njegovo pedagoško poslanstvo izpolnjeno, če nas bo naučil misliti«. Do dogajanja danes in v preteklosti mora človek zavzeti jasno stališče, ki pa si ga lahko izoblikuješ le z znanjem in rl1Zl1mevanjem. Izpita iz človečnosti in širine umskega obz01ja danes marsikdo ne opravi - tudi med vrhovnimi in ustavnimi sodniki, če so zgolj ČYkobralci, saj s tem povzročajo le nove krivice in nova razočaranja. 51