Oldest Slovene in Ohio Best Advertising Medium XIX. — LETO XIX. W SO RAZ iimii SVOJE ^ _ v IJE ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) AUGUST 31, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 206 Ivan pojasnjuje odklanja i- , , dejo "vednega miru" novo stalisce —, do Dri, j "°če, da bo-Ve,j ^ "prijateljske ' ««v. Rusijo." '^OSKVa "" '^ockiio, 1 je obšir- ki je ^ založbe i« železni- Rij„i •• pisatelje v sov-%iti kj.'. ^^terega namen je ^ Sera p°- ^''°ckijevcev. Ga-!^kova, žena Gre- V "Prosveti" z dne 26. t. m. ima njen glavni urednik Ivan Molek daljši članek, v katerem stavlja vsa naša kolektivna prizadevanja. Na polju naše delavske kulture in podpornih orga- ponovno pojasnjuje svoje stali-., nizacij je naš zavedni imigrant en; «" rs Mlona, vklju- tf ^ Taraso-^ L, ^bdnU. . So V»ili __ • I/ ^ol^ni %' direktno ipl^ zveza r Pisa- &* k*%%aUhrl% %* smqebdk^ ree.' kf.^nika . ^°^enova, biv-ild»^ Zl^&revii. !" zdaj u- ^<* '\to revije u- in raf Boljsevik" Gron- a 'ifžavnega >p»d'''!^.'.® J' odkrilo ^ VPI-] id i f4 m m f' »rvjr^'^du v + -" UUKniO v rke% ., Jamosnjem peda-. ^.^^dent Mi*^ •^' bil ne- kot Hi T imenu, raz-btpoke;^'^** adwtWnisL. Hh trrvS^ je bilo ob-® troip aktivno- ' študentov, bp);v, ^^*.dYa. hmša šče z ozirom na novo taktiko, ki jo je priporočil slovenskim naprednim delavcem v Ameriki. Ker stvar nedvomno tudi zanima naše čitatelje, ki ne dobivajo "Prosvete", navajamo v naslednjem glavne izčrpke Molekove-ga članka: "V razpravo o vprašanju, ki sem ga sprožil z dvema člankoma — Naši raztreseni udje in Nove razmere, nove naloge — v Prosveti, so doslej posegli štirje člani. Nekaj simpatičnih odzivov je bilo tudi v drugih listih, toda večina naših listov je pokazala, da ne razume stvari ali je pa — noče razumeti. Neki list (milwauski Obzor se je nedvomno prenaglil s svojimi 'simpatijami'. Ni pomislil, da nova taktika, katero jaz predlagam, se tiče samo naših naprednih, radikalno orijentiranih podpornih, prosvetnih in političnih organizacij, pri katerih nima ta list nobenega vphva. Prištulil se je zraven le zato, /da si nabere, če izvršil krasno delo. To delo stoji, je impozanten monument, ki ga lahko vsakdo vidi. "Toda Garden je za ta kredit porabil le polovico ali še manj kot polovico svojega dela. Večji del svojega napora je vložil v politično akcijo, ampak rezultata te akcije ni videti nikjer. Recimo, da je Garden 75% svojega dela porabil za politično akcijo in 25 procent na našem polju . . in od vsega dolarja, ki ga je žrtvoval, je šlo 75 proc. za stranko in 25 proc. za naše stvari . . . Ali ni to žrtvovanje tragično?" Molek nato vprašuje Gardna, ali bi ne bilo bolje, ako bi spremenil svojo taktiko, da bi vložil poslej 75 proc. svoje energije v naše zadeve (tisk, dramatika, pevski zbori, vzgoja mladine, naše gospodarske ustanove itd.) v prid politične akcije pa 25 procent, torej baš obratno kot doslej? "Petindvajset odstotkov politike bi lahko uključilo vse," pravi Molek, "kar je našim de- «4teri)i ^»-uuentov, belih 1^ (kuiakaf Posest- idllL^^ali Dod eni- da so ir^^^deia ,.^°dstvom terori-jiylLi'deloval pod Ravna- : > j« bil ob- mogoče, kaj kapitala zase in lavcem treba, da se informirajo malo razdraži sršene, da me opi-kajo. Zadnje se mu je nekoliko posrečilo.) Po tem uvodu Molek omenja Gardnovo razpravo v isti šteVil- 0 splošni situaciji v Združenih državah. Bi pa Američani morali toliko bolj delati, če bi hoteli imeti gibanje. Namesto da bi Garden nabral tisoč podpisov za kk* jebU ob- ijj službenih dan, liff\ ® /vnatelj Državne te bil aretiran, ^ ^»ote denar- koiir^-®' ^^čelnik u- ^0 in je bil tudi ^tenizstnui. vkda >e,da?.^vair je od v soboto norveške ®na ^ izžetie iz v ^kija fjz^^orveške Le- N S M%% "kenll. in M. odnosa je Norveško. "il ^?^oto gj. ^""^^ništvu 1% Vrv Hay,,.: , ^ Martin ki, s katero skuša ovreči njego-; kandidate, Američani pa komaj ve misli, nato pa nadaljuje: po 200 vsak, naj si Garden od-■*'Kar jaz trdim, je to, da nam deli 200 in prepusti tisoče do-je praksa, lastna in dolgoletna | mačinom! Ako bi pa kje kazala izkušnja pokazala, da so naši zmaga, pa naredimo izjemo in politični napori in žrtve — za-, pritisnemo vsi stoodstotno. A-man toliko časa, dokler velika meriška revolucija ne bi s to masa ameriških delavcev ne sto- taktiko prav nič zakasnela. Vse-pi na samostojno politično fron- eno pride ob svojem času, med-to, dokler ni te revolucije, je na- tem pa mi lahko podvojimo ali še politično delo — izvzemši tu potrojimo finančni in kulturni pa tam lokalno — zapravljeno,, kapital naših institucij in bo-vrženo v vodo. mo toliko bolj pripravljeni za "Tone Garden je že star imi- preobrat. Bomo vsaj nekaj ime-grant. Lahko rečem, da on pred- i ti od svojega dela!" foiak v našem , Deber- ^ka 1 M k nf\ fi' J® prišel ^tw Ocviri? ne- ^evei^^> z Mig \ ^Histo iz 1%%* Wkry 8pik iz ^O.^redništV^ ustavili \j, ^3a, John Just iz John m Afn,. Sk ^»tanova Ust? P^^topili k ^%^^;»tanovi društvo VvSrak'i^ c^288 T. M. v B ^tanley Donu. J . ^^ch T , 'jer J jc v p_ -^"iey do-, '• liobll ®rove. Ind., -aroi. SL \>ik ■iohlij^ I ter Obljubil, da Ri BTksnik' Prank* in An- NT^kovr^'Wico X Irt ""tejc Hospital KM" " % Oodn-ea o. Ustrelil ženo Sam Coco, 27-letm cleveland-ski reketir, ki je imel v Clevelan-du dve ženi, je včeraj tekom prepira ustrelil v glavo svojo drugo ženo, s katero je živel v bigamičnem zakonu, potem pa jo je peljal v clevelandsko klinično bolnišnico in mu je umrla na rokah, ko jo je nesel po stopnicah v bolnišnico. Coco pravi, da je hotel ženo samo postrašiti, da se mu je pa revolver pri tem po nesreči sprožil. Obtožen je bil umora drugega reda. Teta štorklja Teta štorklja se je oglasila pri družini Mr. in Mrs. Miklič, 846 Wayside Ave., ter pustila krepkega sinčk?., prvorojenca. Dekliško ime matere je bilo Rose Turk. Oglasila se je tudi pri družini Mr. in Mrs. Anton Lau-še, 1037 East 61 St., in pustila zalo hčerko. Pri Mr. in Mrs. J. Slapar, 6725 Bayliss Ave., je pa pustila sinčka. Dr. James Mally Dr. James Mally nam sporoča, da bo moral vsled nepričakovanih ovir izostati iz svojega u-rada v S. N. D. na St. Clair Ave. V uradu se ga bo zopet dobilo v torek dne 8. septembra. V Kanado John Prostor, ki ima urarsko delavnico na 15701 Waterloo rd., je z ženo, sinom in snaho odpotoval za nekaj dni v Kanado, kjer bodo obiskali razstavo v Torontu, Ont. Vrnili se bodo v sredo. DIPLOMATKA RESIGNl-RALA RAPIL CITY, S. D. — Mrs. Ruth Bryan Owen Rohde, ameriška poslanica na Danskem in prva ženska v ameriški diplomatski službi, je včeraj podala resignacijo, ki je bila sprejeta. Resignacijo se je pričakovalo že ob priliki njene poroke z danskim kapitanom Rohde jem, s katero je postala žena inozemka. DEČEK IZVRŠIL SAMOMOR ERIE, Pa. — Tu je izvršil samomor s strelom v glavo 16-let-ni Earl Nelson. Od matere se je poslovil s pisemcem, ki se je glasilo; "Zbogom, mati, jaz odhajam v boljše kraje kot so ti. Jaz sovražim šolo in je ne morem več prenašati." Pravi, da je ta ideja absurdna in tuja "fašistični veri" in temperamentu fašistov. "Mi moramo biti močni!" kriči fašistični diktator. AVELLINO, Italija. Italijanski diktator Benito Mussolini je včeraj posvaril svet, da lahko mobilizira osem milijonov vojakov v nekaj urah % enostavnim poveljem. Mussolini; je govoril ob priliki obsežnih'-manevrov i-talijanske armade, idejal, da odklanja "absurdnost yednega miru" in da je afriškja zmaga prinesla za posledico, je italijanska armada močnega kot kdaj prej, nato pa je izjavil: "Mi moramo biti' močni! Mi moramo biti vedno ^ločnejši! Mi moramo postati ta^o močni, da bomo kos vsakimj eventualno-stim ter zmožni naravnost pogledati v oči vsaki situaciji, pred katero bomo postavljeni." Mussolini pravi,da si Italija želi miru s sosedi in da je pripravljena prispeval svoj delež pri ustvarjanju m|inih odnoša-jev med narodi, da jpa se nahaja svet v krempljih ,neodoljive o-boroževalne tekme, in da mora biti Italija vsled tega pripravljena na vse. Špansko situacije ni omenjal direktno, pač pa se je je dotaknil indirektno^ ko je potem, ko je izjavil, da je'ideja večnega miru smešna in nrisprotna veri i.i; (wnc- nil gotovo politično situacijo, v kateri se nahajamo in ne vemo, kako se bo razvila. Glede zadnjih dvanajst mesecev, tekom katerih si je Italija podvrgla Etijopijo, je fašistični diktator izjavil, da se bo vpliv dogodkov v tem času še vse bolj občutilo, in zaključil svoj govor z obdjubo, da bo italijanski fašizem korakal dalje v začrtani smeri, torej v smeri nadaljnih imperijalističnih avantur. LETALO ZGORELO NEW YORK. — Neko privatno letalo je včeraj treščilo v plamenih med piknikarje na Long Island Soundu, pri čemer je bila ubita neka ženska, tri osebe so bile pa ranjene. Letalo je zgorelo, toda pilot in jegov tovariš, ki sta bila v ponesrečenem letalu, sta se rešila. Doma iz bolnišnice John Samsa, 10510 Prince Ave., se je vrnil iz mestne bolnišnice. Prijatelji ga lahko sedaj obiščejo na domu. Oče in mati se žrtvujeta za sina CHICAGO. — Zakonca Morris in Fay Levitt sta postala živi "poskusni tudi" v poizkusu, da se reši življenje njunega sedemletnega sina Philipa, ki ga je napadla neka smrtna boleeen (streptococci infection), proti kateri poznajo samo en lek: serum iz krvi bolnika, ki je pravkar sam prebolel to bolezen. Cim jima je bilo to povedano, sta se oče in mati takoj ponudila, da tvegata svoje življenje, da se reši sina, če le mogoče. Zdravniki so jima nato vcepili bacile smrtonosne bolezni, kar se bo zdaj ponavljalo skozi dva tedna, nakar se jima bo vzelo nekaj krvi ter se jo vbrizgnilo bolnemu sinu, ako ne bo že prepozno. Medtem se je ponudilo v to svrho že tucat ljudi iz raznih krajev Združenih držav, ki pa so bili najbrž mnenja, da se gre za navadno krvno transfuzijo, kar pa je zmotno. Kakor že omenjeno, je edini lek proti tej bolezni kri pravkar ozdravljene žrtve te bolezni, ki pa je po izjavi zdravniških izvedencev tako smrtonosna, da le redkokdo okreva od nje. S tem, da sta se dala infi-cirati z bacili te bolezni, sta zakonca Levitt postavila na tehtnico njuno lastno življenje. Umazana gonja kaplana Jagra Kaplan Matija Jager danes zopet rohni proti "rdečkarjem" (mi smo seveda vključeni), ker po njegovem mnenju posvečamo premalo pozornosti "grozodejstvom", ki da jih španski delavci izvršujejo nad tamošnjo duhovščino. Pri tem je celo tako absurden, da izjavlja, da se nam vsem, ki simpatiziramo s španskimi delavci in delavskim gibanjem sploh, 'ne gre v prvi vrsti za boj proti kapitalizmu, ampak za boj proti veri, cerkvi in proti Bogu." Ta trditev je tako otročje smešna in njen namen (vzbujanje verskih predsodkov proti nam) tako prozoren, da nanjo ni vredno odgovarjat. Kar se pa tiče "umorov duhovnikov nun itd." po španskih delavcih, moramo pa pribiti, da tem vestem, ki jih razširjata svetovna klerikalna in fašistična propaganda s tako naslado, da izgleda, kakor bi rada videla, da bi španski delavci v resnici popolnoma iztrebili špansko duhovščino — da tem vestem ne verjamemo ! Možno sicer je, da je bil tekom krvave revolucije ubit tudi kak duhovnik in razdejana kaka cerkev — v Barceloni n. Dr. so bile vladne čete prisiljene ooškodovati cerkv'e, ker so se v njih ugnezdile, fašistične čete! —, toda krvavim vestem, ki jih razširjata klerikalna in fašistična propaganda, ne moremo verjeti, dokler niso podprte z dokazi! Trditev fanatika Jagra, da mi uživamo .spričo strahotnega (lanja v nesrečni Španiji, — ki io ga izzvali fašisti, monarhisti in klerikalci, ne delavci! — je pa najbolj umazan primer vzbujanja verskih predsodkov proti /sem prijateljem svobode in pravice, ki je v španskem primeru očitno na delavski strani! Jager (človek, ki se povzpne do tako nizkotnih trditev, ne zasluži več niti toliko, da bi se ga po pravilih meščanske vljudnosti tituliralo z "gospodom"!) to nora vedeti! In on nedvomno tudi ve, da če bi bilo v naši moči, bi v Španiji ne padla nobena žrtev — ne duhovnik niti delavec — in da ne bi bila prelita kaplja človeške krvi, če bi bilo to v moči španske ustavne ljudske vlade! Mi obžalujemo vse žrtve španske civilne vojne in vse razdejanje, ki ga povzroča, zavedamo se pa pri tem, da je bilo vse to španskemu ljudstvu vsiljeno od fašistov in klerofa-šistov in da je svetovna fašistična in klerofašističua propaganda stalno na delu, da spodkoplje ugled ljudske vlade z lažmi o rdečkarskih grozodejstvih, do-čim o fašističnih grozah molči! In tej propagandi mi nočemo nasesti! To je vse. Špansko letalo napadlo ameriško ladjo Na zvezni rušilec Kane je bilo spuščenih šest bomb, ki pa niso zadele; ameriški mornarji so odgovorili s protiletalskimi topovi. Washington protestira pri vladi in rebelih. Rebeli so v petek ponoči začeli z zračnimi napadi na Madrid. RAPID CITY, S. D., 31. avg. — Marvin H. Mclntyre. tajnik predsednika Roosefelta, je včeraj podal novinarjem izjavo, da je neko neindentificirano špan-sk^ letalo napadlo ameriški rušilec Kane, ki je bil na potu iz Gibraltarja v Bilbao, ter spustilo nanj šest bomb, ki pa niso zadele cilja. Rušilec se je tedaj nahajal kakih 40 milj od španske obale na visokem morju. Prvič je špansko letalo napadlo ameriško bojno ladjo ob 4:25 popoldne (španski čas) ter spustilo dve bombi, ki sta padli v morje, potem pa odletelo. Rušilec je imel razvito ameriško zastavo, poleg tega pa je bil tudi njegov krov prepleskan z ameriškimi barvami. Petnajst minut pozneje se je letalo vrnilo ter spustilo tretjo bombo, nakar so ameriški mornarji dvakrat u-strelili proti napadalcu, ki se je takoj nato obrnil ter spustil tri nadaljne bombe, ki ..so, čofile -v-morje. Nato je letalo zbežalo in ameriški rušilec je poslal za njim še sedem izstrelkov. Ali je bilo letalo rebelno ali vladno, se ni moglo razločiti. (Bržkone je bilo rebelno.) Rušilec Kane je bil poslan v španske vode, da pomaga pri evakuira-nju ameriških državljanov iz Španije. Ko je ameriški državni department prejel poročilo o tem napadu, je dal razumeti, da te? ga napada ne smatra za nameravanega. "Ker sta doslej obe bojujoči se stranki pokazaU, da sta pripravljeni storiti vse, da se prepreči poškodovanje Američanov ali ameriške lastnine v Španiji," je izjavil. državni tajnik Hull, "se mora smatrati, da je bil napad izvršen pomotoma, silam, katere vztrajno napadajo. Vladni letalci so bombardirali mesto Llanes in preprečili rebe-lom zavzetje Puerta Espina, ki je edina točka, odkoder bi rebeli lahko čli na pomoč fašističnim četam v Oviedu. V Toledu se nadaljuje obstreljevanje mavrske trdnjave Alcazarja in njeno severno obzidje se počasi spreminja v razvaline. Fašistične čete, ki skušajo osvoboditi oblegane rebele v Toledu, so pri Meridi prisilile vladne čete na umik. Vsi rebelni napadi na Irun ob severnem vznožju pirenejskih gora so se izjalovili. Rebeli, ki so pet dni srdito napadali irunske vladne postojanke, niso mogli nikamor priti. Rebeli, zlasti maroški tujski legijonarji, so začeli dezertirati preko meje v Francijo. V soboto so rebeli u-strelili dvanajst legijonarjev, ko so poskušali pobegniti preko meje. Rebelna komanda je spo-i»ečjia,--da-lao-d««es~Eaičela bombardirati Irun in civilno prebivalstvo. predvsem ženske in o-troci, so se včeraj začeli seliti preko meje v Francijo. Rebelna ofenziva proti Valen-ciji in Cartageni na južnovzhod-ni obah se je izjalovila in so vladne čete porinile rebele nazaj. FRANCOSKI DELAVCI PRETE PARIZ. — Militantni voditelji francoskih delavcev so včeraj zagrozili, da bodo proglasili novo stavko "prekrižanih rok", a-ko ne bo Blumova koalicijska vlada Ljudske fronte takoj začela izvajati pred kratkim sprejetega zakona o 40-urnem delovnem tednu. Vlada se je takoj podala na delo, da se ta zakon čim kajti ne vladne niti rebelne sile. delodajalci pro- ne morejo imet. noben^a povo-j,^^ da ne bodo mogli da za napade na amenske ladje Državni department je poslal protest tako madridski vladi kot rebelni komandi. Vstavite se v gostilni "Ljubljana" tia Veliki jezerski razstavi. Smrtna kosa V soboto zjutraj je umrl na svojem domu na 1008 E. 64 St. Joseph Majer, star okrog 40 let. Bolehal je 9 dni. Bil je vdovec; žena mu je umrla pred tremi leti. Rojen je bil v Dešeči vasi pri Žužemberku, kjer še zapušča mater, brata in sestro. V Jolietu zapušča sestrično in bratranca. Pogreb ima v oskrbi A. Grdina in Sinovi. Cas pogreba bo naznanjen kasneje. Seja Prog. Slovenk Redna seja Progresivnih Slovenk, krožek št. 1, se bo vršila v torek 1. septembra v čitalnici Slov. Del. Doma na Waterloo Rd. Članice so prošene, da pridejo v obilnem številu, ker so važne stvari za rešiti. Pripeljite tudi kaj novih članic. Prav vse so dobrodošle. — Tajnica. MADRID. — V noči od petka na soboto so rebelna letala dvakrat napadla Madrid ter ga obmetavala z bombami. Dve bombi sta eksplodirali pred madridskim severnim kolodvorom in smatra se, da sta bili namenjeni veliki vojašnici Montani, ki sta jo pa zgrešili. Sledile so nadaljne eksplozije v raznih delih mesta in vrgle prebivalstvo glavnega mesta iz spanja. Ob dveh zjutraj je vladno poročilo javilo, da so rebelni letalci vrgli na mesto štiri bombe. Ob petih zjutraj je priplulo nad mesto še eno rebelno letalo ter spustilo več bomb. Prebivalstvo se je tekom napada dobro držalo zadevnih instrukcij. Cim je v mestu eksplodirala malo pred polnočjo prva bomba, so ugasnile vse luči in mesto se je zavilo v temo. Vladna letala zdaj stalno patruljirajo nad mestom, da preprečijo morebitne nadaljne rebelne zračne napade na prestolico. Nadaljnje vladno poročilo pravi, da so vladna letala povzročila veliko škodo rebelnim prenašati bremen, ki jim jih nalaga nova socialna zakonodaja. Nepoboljšljiv pijan voznik Charles Witushinsky iz Cle-velanda je bil pred tremi meseci spoznan za krivega, da je vozil avto v pijanem stanju ter postavljen pod sodnljsko nadzorstvo. Izučilo ga to ni. Ko je včeraj pijan vozil po Pearl rd., se je zaletel z avtom v zadnji konec nekega drugega avtomobila in ubil 45-letnega Edwarda Ni-cholsa, ki je baš jemal "tajer" s kolesa svojega avtomobila. Witu shinsky pravi, da se ničesar ne spominja, razen da je spil "kake tri kozarčke žganja in deset kozarcev piva". Obtožen je bil uboja. Seja Enakopravnosti Nocoj se bo vršila redna seja direktorjev tiskovne družbe "E-nakopravnosti". Vsi direktorji naj bodo navzoči. Himen V soboto 5. septembra se poročita v verkvi sv. Vida Miss Frances Slapar iz Bonna Ave. in Rudolph Koporc (Kalister) iz 72 Street. STRAN 2. ] ENAKOPRAVNOST 31. avgusta, 1« "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. A PUB. CO. VATRO J. GRILL, President 6231 ST. CLAIR A\'E.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holldayi Po raznašalcu v Cleveland«, za celo leto ..........$5.50 M 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1-50 Po pošti v Cleveland« za celo leto ................$6.00 U 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$3.00 Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 fft 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameiiko in druge inozem.=':e države ca 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under thft Act of Congress of March 3rd, 1879. ~ loi "PROTIFMŠKE GONJE" Zadnje čase zopet pogosto naletimo na trditve v nasprotnem časopisju o "protifarških gonjah," zlasti pa se ta izraz dopade našemu kaplanu Matiji Ja-gru, ki se ga poslužuje na način, kakor bi v našem naprednem časopisju kar mrgolelo "farjev." Zato je potrebno, da stvar nekoliko prerešetamo in pogledamo, kje prav za prav največ govore o ''farjih." Izraz "far" je prišel med Slovence od Nemcev in se je med njimi udomačil davno predno je sploh kdo vedel kaj o "protifarških gonjah." Z njim je kmečko ljudstvo označalo duhovnike in je ta izraz med našim ljudstvom še zmerom v rabi in v bistvu pač ne pomeni nič drugega kot navaden ljudski izraz za duhovnika. V tisk pa je prišel ta izraz in dobil deloma zaničljiv pomen tekom bojev med izumrlim slovenskim liberalizmom zadnjih desetletij preteklega in prvih desetletij našega stoletja na eni in slovenskega klerikalizma na drugi strani. Izraz "far" je postal zaničljiv priimek, s katerim so tedanji slovenski liberalci "pitali" svoje politične nasprotnike v duhovskih suknjah, d očim istočasno niso imeli nič proti veri in cerkvi, kar se je pokazalo ob raznik procesijah, ko 80 isti liberalci kaj radi poprijeli za drog ter nosili cerkveno bandero ali "nebo." Naravno, da so Slovenci prinesli ta izraz s seboj tudi v Ameriko. Tudi je povsem umevno, da se ga je rabilo v boju proti vplivu duhovščine, ki je imela sprva monopol na udejstvovanje našega človeka na vseh poljih. Toda stvar je prišla primeroma hitro iz rabe ali "mode." Slovenski delavec v Ameriki se je namreč začel zavedati, da se z zabavljanjem čez "farje" ne bo rešil pritiska e-konomskega izkoriščanja, da glavni povzročitelj vsega zla ne čepi v farovžu, da je pravi "lintvern" kapitalizem, fa-rovž pa samo njegov pokorni sluga. Čim se je tega zavedel, je usmeril svoj glavni boj proti pravemu sovražniku — proti kapitalizmu z vsemi njegovimi odrastki. Začel se je udejstvovati na polju razredne delavske izobrazbe in začel je po^ segati tudi na delavsko politično polje. ' Slovenski delavec v Ameriki je nastopil svojo pravo pot. Klerikalizma pri tem ni pozabil, kajti zavedal se je, da je zaveznik kapitalizma. kateremu pomaga držati nevedne ljudske mase v ignoranci in podložnosti. Toda glavni boj ni več veljal klerikali-lizmu, temveč kapitalizmu, kateremu se j(> cerkev zaradi "posvetnih dobrin" sama udinjala. Udari gospodarja in zadel boš tudi lilapca ali deklo! je postalo novo geslo. "Protifarške gonje," kolikor jih je bilo men nami, so postale stvar preteklosti. Takisto so bile poslane v pozabo "farovške skrivnosti." "Far" je prenehal biti pred'net b.^ja, kajti naš delavec se j C zavedel, da je duhovnik samo ne-zraten delec mogočnega izkoriščevalske-ga sistema, vsled česar se je začel boriti proti sistemu in ne več proti posameznikom kot takim, ki bi bili lahko prav take pijavke tudi brez duhovske suknje in kolarja na sebi. Saj , so naposled tudi med duhovniki pošteni ljudje, žrtve istega sistema! Toda naši klerikalci, zlasti njihovi voditelji v duhovskih suknjah, pa tega ne morejo pozabiti. Toži se jim po tistih (Dalje v 6. koloni) UREDNIKOVA POŠTA: Uredništvo "Enakopravnosti" z veseljem priobča dopise naročnikov, kar pa ne pomeni, da se strinja z izjavani ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove svoje mnenje o vsem na drugem mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni. Tudi "pri" nas rohne rebeli Cleveland, Ohio Španska vlada, ki je bila u-stavno izvoljena od španskega ljudstva, delavcev in kmetov, i-ma krvave boje s fašističnimi rebeli, ki hočejo vsiliti španskemu ljudstvu krvavi fašizem, da bi se španski kapitalisti, velika-ši in cerkveni knezi lahko še naprej nemoteno gostili na račun ljudske mizerije. Če španski delavci v tem boju podležejo, bo posledice kaj kmalu občutil tudi ameriški delavec, ki v svoji nevednosti še na slepo tava po labirintu ameriške kapitalistične politike. V tem boju so škofje na strani fašistov, kar je razumljivo: če bodo fašisti tepeni, bo tu-df španska cerkvena gospoda ob svoje ogromno premoženje, ki maram ga!" je rekla lisica, ko* grozdja ni mogla doseči . . . Smo j kislo grozdje, Matija, zelo kislo,! Fašistični rebeli ne rogovilijo samo v Španiji, tudi pri nas rohne in skačejo. In dočim španski fašisti napadajo Madrid, pa naši rebeli naskakujejo Cankarjevo ustanovo in "Cankarjev glasnik." Uspeha Bodo imeli toliko, kot so ga imeli doslej španski rebeli z Madridom. Mi gremo naprej proti začrtanemu cilju in ne Lemont niti Baraga nas ne bosta ustavila! Kaplan Matija ima čudna očala in se mu vidimo vsi strašno rdeči, da ga je že kar strah, če mu verjamete. Pa ni take velike sile. Samo črni ne moramo biti. Ali nam more kaj takega zameriti ? ga je izprešala iz španskega - ljudstva, katero je bilo v tem j V soboto je kaplan Matija i-procesu vrženo v največjo mize-1 mel v "A. D." ganljivo pridigo c rijo. In tega se boje. I ruskih delavcih in kmetih, kako --j grozno trpe pod boljševiškim Zakaj španski delavci umirajo | jarmom. Jaz mislim, da bi svoje danes na krvavih bojnih polja-, vehke pridigarske zmožnosti nah? Zato, ker se jim je predo-!lahko porabil drugače; lahko bi bro godilo in ker so imeli preveč ! začel pisati kako Mussolini kr-svobode in so bili kapitalisti, ve- j vavo zatira primorske Jugoslo-likaši in cerkvena aristokracija j vane in kako papeška vlada pri predobri z njimi ? Neumno vpra-1 tem sodeluje. . . S tem bi lahko šanje, kajne? Ampak klerikalci, I pridobil pri nas več "kredita" tudi naši, kriče kot srake, kot ; kot ga bo pridobil s svojim o-da so se španski delavci uprli; bregovanjem ob sovjetsko Rusi- Vranjska oblast je tudi tista, ki spaja Severno in Južno Srbijo. Prihajamo na stara zgodovinska tla. Pri Ristavcu je tekla meja med Srbijo in Turčijo do balkanske vojne. Naprej drve, o-stajajo za nami na zapadu kristalni organiski Skopske Črne gore. Morava je reka, ki bi pri nas veljala kvečjemu za potok. Vendar nanese ob času deževja ogromne množine blata s hii-bov tik do proge ter časih celo zavre železniški promet. Ti predeli so zanimivi ne le po svojem geološkem sestavu, temveč tudi po življenskih razmerah. Prebivalstvo je tod pomešano z Arnavti, ki žive povečini v goratem svetu, dočim je srbski ži-velj ostal v ravnini. Domačini so sprejeli od priseljenih Ar-navtov celo nošo. En skok čez Preševo, pa smo v Kumanovu. Mestece leži na ŠKRAT Dve zarjaveli devici sta se srečali na ulici in Mica je hotela vedeti: "Pa se je kdo odzval na tisti tvoj oglas, v katerem je bilo rečeno, da želi zapuščena devica več svetlobe in toplote v svojem življenju?" "Seveda," je odgovorila Neža, "tri pisma sem dobila in sicer dve od elektrarskih kompanij in eno od neke plinarne." . Neki vladni department v Washingtonu je dobil novega načelnika, ki ga je eden izmed podrejenih uradnikov vprašal za dovoljenje, da se vrže v peč , kup nepomembnih in nevažnih južni strani Pieševsko kuma- j dokumentov, ki so samo napoto delali. Novi načelnik je odvažno Ob prelomu dveh dob ■/asS^ fe" 0 čim se je jji-ogiasilo, da private lali.stični dobiček ni osnovno pravilo^^ spodarskem delu in drnžl)i, je že l)lag'08laiije množic ljudi, in so up nazaj k svobodi nrivaUiei'ii kapitaW' v . . , T V ngal vec se more preiti k vedno vecjcni" " iiju sredstev g<).s])odarskeHa dcki v družabne skupnosti. Ali v svetinji Evrojji se dane?* i' nahajamo ob prelomu dveh dob. n je že izvršil. Neizogibno nujni raxvoj ^ ])i1alizma k .socializmu se no more W \ili. Ta razvoj gre v Franciji jo Vsiljujejo gospodarsko in politi«'""^ re v tej deželi. Sedaj so tudi v ju je, da so imeli prav oni sociali^^'-'"' retiearji, ki so pobijali zablodo, ' samo ena edina metoda za osvaj*^ sti v državi in za oi'ganizacijo Kakor je bil fevdalizem v ^ šeu ])() strahovit ill i-evolucionariiili P . ia doeiin je bil v drugih državah likvidiran, tako tudi ne bosta pitalizem in socializem v vseh ko.—D.P. pristal na to, potem pa prav tako odvažno pristavil: "Toda, ne pozabite napraviti po ene kopije od vsakega dokumenta!" proti samim dobrotam! Kaplan Matija pravi, da Kra-^ jo, o kateri nič ne ve, in vzbujanjem verskih predsodkov proti ševci nismo neumni. You bet, da ljudem, ki nočejo gledati skozi nismo. Če je kdai povedal resni-j njegove naočnike in skakati na-co, io ie povedal to pot. Zato j lik kužku preko njegove paliči-tudi ne bomo šli na njegove li-:Ce. > manice. "Grozdje je kislo, ne A. S. in Co. Na kržiščih zgodovine in legende "Kaj ti ,je rekla Julija, ko si ugasnil luč in jo poljubil?" "Da me ne mara več videti." novske kotline. V knjigi osvo-bodlinih vojn stoji Kumanbvo zapisano z zlatimi črkami. Turška vojska na Vardarju je imela nalogo, započeti ofenzivo, ki naj bi porazila Srbe ter jih vrgla v tesen Južne Morave. Junaško srbsko vojsko je vodil tedaj prestolonaslednik Aleksander in prav njegove čete so bile, ki bo odločile zmago v slavni kumanovski bitki 10. in 11. oktobra 1912. Ta zmaga je dobila velikanski moralni in gmotni pomen. V moralnem pogledu je osvestila Kosovo, dvignila samozavest Srbov ter oplodila vero Jugoslovenov v skupno stvar. Materialno je pridobila Srbiji celo porečje Vardar-ja in osrednje Makedonije. I Od Kumanovega vozi brzec še tri četrt ure do carskega besedno zasluži to ime, dokler Skoplja. Mesto ima edinstveno sopiha hlapon, otovorjen s kak- Sedel sem* v Beogradu na vlak dvanajst o^iinut pred polnočjo tistega dne, ki ga je oznanil pre-stolniški tisk za prvi najbolj vroči dan letošnjega poletja in so beležili listi, da so posrebaii Beograjčani 80 tisoč porcij sladoleda ter se je hladilo na Savi 15 tisoč kopalcev. Na beograjski kaldrmi i h pločnikih so še bili vidni sltdovi predvečerne plohe. Nisem si predstavljal, da bo nočni vlak proti Skoplju tako nabit. Spoznal stm pa, da ljudje, zlasti poslovni ljudje, med kakršne štejejo tudi btio-giajski oro. latli potujejo ponoči iz dveh razlogov: prvič pridobe na času, drugič se ognejo dnevni vročini. Poleg tega se v tej dobi sta m in mlado vozi v vsakovrstne "banje.' Ne bi morda dobil pravega okusa potovanja po deželi, ki se začenja pri Bcor^iadu, da nisem takoj v začetku vožnje doživil v vlaku pravcate cinoarske komedije. Izbral sem si v k upe ju prostoi tik okna, da bom zjutraj, ko napoči dan, lahko o))a-zoval pokrajino. Toda našel w je dedec, ki je prekrižal moje račune. Cincar me je vljudno navrtal, češ, da ; premija bolnico, ki se ji lahko primeri, da bo rodila na potu. To napoved je s primernimi besedami in gesta mi ponovil vsala nm potniku, ki je odprl vrata v njegov kupe. Seveda se je vsakdo umaknil, da ne bi bil takšnemu dogodku na poti. In ko je pridirjiil tik pred odhodom vlaka v kupe moški, ki je dejal, da je šef kabineta, ga je cincar krepko nahi-u-1 lil. On, je dejal, pozna Jel, z-niške predpise in \c, da je treba bolniku postreči s prostorom tudi če se mora izprazniti vlak do zadnjega sedeža. V veri, da se cincar pelje najmanj do gif.kf meje, se je tudi šet kabineta umaknil. Kmalu pa smo prepričali, da smo vri skupaj žrtve potegavščine. Cincar in njegova sopotnica sta v kupeju ! sama mirno prespala par ur, I nato pa izstopila. Videl sem I dedca, kaico se jo muzal tedaj, j češ, dobro sem vas ukanil! Pač I cincaraki posel. I V Mladenovcu so se jutranji j potniki oskr'beli s "pogačicami" I po 2 Din. V Prilepu sem videl ' pozneje prav tolikšne, samo bolj j Itruhke po 50 par kos. Ne vem, j čemu takšna razlika v ceni med I mladenovskimi in prilepskimi ! Mogočo je v prvih umešen no-jwc za poldrug dinar? I Vozili smo se že proti Nišu ko se je storil dan. Prekinil sem tedaj dremež, ki se me je dotlej poninlirm loteval in sem stopil na hodnik k oknu. Čudovita panorama! V predmestnem delu Ništi spijo ciganke in cigani na tloh in se niti ne zmenijo, ko pi impoče mimo hr-opeči \ lak. ' Na postaji smo ob četrt jired peto zjutraj. Natakarji v kolodvoi-ski restavraciji ma-nejo oči od zas|)anoKti. Pli najboljši volji 110 morejo spraviti skupaj potrebnih žlic za kavo, ki je že nalita v skodelicah. Tekanje sem, tekanje tja -- črnja-vo vendar no moreš pomešati % umazanim prstom! Naposled je nekdo prinesel žlice. Kakor da sem zadel tombolo, sem si u-grabil eno v spoznanju, da le tako pridom do svoje pJačaue pravice. V Nišii se odcepi proga proti Sofiji in Carigradu, mi pa s«| poženemo naprej po tiru, kjer ^e je ustavil vlak. Zdaj nisem več zaprl oči, kajti svet postaja od tu naprt j za potnika čedalje bolj zanimiv. Vozimo se naprej iiii' mo Doljevca, nato skozi Leskova oko polje, \'zdolž struge ne Morave skozi Korčulsko kH", guru pri Vranju (Stankovičevf "Nečista kri!") in Vranjskoni^ polju. V vranjski banji izgubimo dobršno število potnikov' Ta kraj ima najtoplejšo vodo državi, namreč 86 stopinj- Tone se je pritoževal: "Kadar pijem kavo, ne morem spati. Kako pa ti, Jurij?" "Jaz pa ne morem piti kave, kadar spim." var in Kičevo ter s^ končuje ob Ohridskem jezeru. V Velesu so nas odtrgali od brzega veselja. Prekrcali smo se na polževo železnico, ki do- lego ob Vardarju, skoro same nove monumentalne stavbe in je poleg Beograda gotovo najži-vahnejše in najnaprednejše srbsko mesto sedanjosti. Tu je vladal car Dušan Silni, ki se je dal kronati in so za njegove vlade kovali srbske novce. Prišla pa je turška invazija, Skoplje je padlo v sužnost. Sledovi stare srbske kulture so izginili, Turki so jeli razseljevati Srbe, na njih mesto so dovajali makedonske koloniste. Do 1. 1453. je bilo Skolpje celo prestolnica turških sultanov, do kraja 15. stoletja pa turški center na Balkanu za osvajanje novih dežel. Padale so cerkve in samostani, vstajale so džamije. V 16. in 17. stoletju, je doseglo Skoplje vrhunec razvoja, v jeseni 1689. je pridrl avstrijski vojskovodja Piccolomini, požgal mesto in ga uničil. Kmalu nato so prišli vanj Turki. Nadlog pa še ni bilo konec. Pritisnila je tudi kuga. L. 1875. je postalo Skoplje središče kosovskega vilajeta, 1888. je dobilo železniško zvezo z Beogradom in Solunom. Za Srbijo je bilo dokončno osvojeno šele 1. 1912. Ker je Solun pripadel Grški, je postalo Skop-lj(^ gospodarsko središče za vse nove kraje in danes leži vsa trgovina Južne Srbije proti njemu, Od Skoplja ni daleč do Vele-•"ii kjer se je še ohranilo nekoliko stare lončarsko tradicije. Z šnimi tridesetimi tovornimi in potniškimi vagoni proti Bogomili in Vojvodi Babunskemu. Velezanimiv svet, zgodovinski in legendaren! Polagoma, počasi rine vlak navzgor. Nekje v naročju hribov se zasveti samostan, da se spomniš na pesniške primere D jure Jakšiča o belem golobu, ki je razpel krila in sedel na skalo. Naselja so redka, vode pa je dovolj, saj tečejo tod med planinskimi strugami Babuna, Črna in Rajec. Pri Orizarih uzremo sočno zeleno travo. T6 so riževa polja. Makedonec je mojster v namakanju. S primitivnim kolesom, na katerega pritrdi v enakomernih presledkih pločevinaste zajemalke črpa vodo iz struge in oddaja močo polju, da ne trpi Huše. Tako si zasigura letino. Toda tako izrabljena voda ni vedno blagoslov za ljudstvo. J'fnnasa tudi prekletstvo v deželo. Malarija, ki se časih sto))-njuje do tropike, je ena izmed neprijetnih posledic r i zevih močvirij. Pripovedovali so mi, da so Turki prav zaradi te bolezni toliko nasprotovali riževim kulturam. S tem so, če ne zatili, vsaj omejevali malarič-na obolenja. Današnja uprava se ravna po drugih vidikih. Dovoljuje pridelovanje riža ne glede na to, da nastajajo s tem škodljive posledice za ljudsko zdravje. Omenil sem ime vojvodo Ba- RUSKI FIZIOLOG OBUDlt MRTVECA Po (loljiotrajnih poskusili jo ^ prof. Bruhamonko sestavil miieti'" je vbrizgal nekemu obešencu dve ' ti. Obešencev obraz se P S'ovi smr._. _ _____ . _ srce je začelo biti in začel je nato je mož sicer definitivno ^ pa u])a ruski učenjak, da bo vsaj v nekih primerih mrtvece obuj' način. Njegov tovariš, prof. Judin-l)oljšal metodo transfuzije krvi > majhne lirizgalke. Kri darovalci'^ je uspelo konsf 1'virat i s citrouo^" Ijo in zamrznjenjem, tako da .je ^ tek ))ri]jravljena za transfuzijo. O podolniili poskusili po'*"''"''^. njem času tudi iz Francije. I ^ ; polnoma. Po raziskavah nagi'f i/. •" ki'>' Ki al tli VflK K ,0# t) belovo nagrado prof. Fischerjfi va vemo, da je hemoglobin uaso (len rastlinskemu zelenilu. Amei iški zdravnik dr. nekem ])otovanju ' po Tndokini obravnavajo domačini izgube kvvi ^ čin, da vbrizgavajo v žile raiijei"^'^j^|, ? katei'i so bili raztopili liste mere je to ])rimitivno metode f pridobil iz destilata rastlin j/)' linsko kri. Prašič, ki je liil že ' vel, se je s pomočjo injekcije s t<» jo spet ivsH, na isti naeiii .)e sum""", m'"- ranjenega dirkalnega konja. celo, da je zelena kri boljša od UČENI PRESTOLONASLEJ'^^ Petletni belgijski prest^'^|||^ jg Paudouin se je vrnil pred kratk'^^. landske, kjer se je mudil šesl 1^'^ se ueii izgovorjave liolandščine. ^ k!''','; K Od nilad(*ga princa zaliteV'Y'^jy,]/)''^ če jezikov, mnogo. V ki'alji'^'' ob a D; ,1 II oil"" braim vlakom se vozimo to po-lbunskega, pa naj se še s- par slednjo etapo proti cilju debelo besedami pomudim pri ujmi. uro. V Velesu se razcepi želez-' Bil je čotniški vojvoda, oden ti-nica na tri proge. Ena je lo- stih, ki mu pripada levji delež kalna in ostane doma. Druga xa osvoboditev Velesa. V Ijud-je mednarodna in vozi čez Grad- sko šolo je šel, ko mu je bilo sko in Strumioo v Djevdjelijo,' let. Pozneje je obiskoval od tam pa ob Vardarju na Egej-^ gimnazijo v Beogradu ler bo-sko morje v Solun. Tretja, naj- goslovno in učiteljsko šolo. Do--novejša, ki so jo otvorili šele bil je službo v Tetovu na novi letoK spomladi, se vzpenja pi-oli' srbski šoli. 9 tem je opozoril Prilepu ter nadaljuje v Bistolj.' nase bolgarsko organizacije, ki V Južni Srbiji je š« četrta že-' - t, parkrat napadle. Tedaj leznica: iz Skoplja na jugo- ^e je v njem zbudil srd in odpor vzhod.. Pelje v Tetovo, Gosti- (Dalje na 4. str.j riaiicošrina ohrcvaliii jczilv uincviH), (lil se mora iiiiiic kol . v. VV II ski kralj lu^ili liuli tlamščiiic. ' je \až)ia /,a\(iljo tesnili kultnrii'' (Ilirskih stikov iihhI olx'ina ^ ško mora /.nati /-o zalo, ker jii' \' o lic h holgijskili provincah madv. .\ jcgov oče, ki s<> je nčil n" '' ' ' • ' tut" ; liiona obvladal popolnoma, a . . 1 i ii H jiokojnc malcrc, ki je lula Sv<.'<' ■ I a princ m'-iti tndi sv('(lš(~''in(.'. (Dalje iz 1. kolone) j " lirt čaeih. In dočim v slo venske''^ nem tisku v Ameriki ne opazile ^ p n ,1 j/ pjt/.i na to. da ho hodot'i kralj tu' i' Il3' jev," pa jih klerikalni tisk ^ Samo poglejte dopise kapl^^'^^jjie'}' Sam sebe "pita" s "farji" "protifarških gonjah." In vendar bi moral vedeti, ne velja njemu niti njegovi": bratom kot posamez^ukoni kom, temveč sistemu, v '% tiče z nami vred, in svetovn^i kalizmu, ki ta sistem brani iii Bežite, nam ni prav nič bi "žrli farje." G. Jager pa bi zadnjič na pikniku, Jto je žup'\ var balincal z našimi "rdečii^^^^^')^ ki ga niso požrli, temveč se ^ nitno razumeli z njim. Videl njegovo življenje ni prav nic ^ sti zaradi njegovega kolarja i avgusta, 1036 ENAKOPRAVNOST STRAN 3, Spomini na Maksinna Gorkija o njegovi ljubezni do Rusije.' Spominjam se, kako sva načela, to vprašanje. Velika ruska vi-: ruski pevec šaljapin tega je imelo njegovo telo še h 'a naju je pognala na dve raz- Jaz sem bival v Parizu, Gorki pa je prišel na po- (Slavni ^^l^piaai ob priliki nedavne razne brazgotine in vzbokline.'lični strani. ®iiako slavnega Dejal sem: ^ Maksima Gorkija "Kaj se pa tako grbasto dr-j ti v Moskvo iz Sorrenta v Rim. javlip ki je tu ob-,žiš, zakaj si pa tako napenjaš Pripomniti pa moram, da je "Ko'^s/ ) I mišice?'' spm o« - In tedaj mi je povedal tole. v izčrpku.) PdfU bTSvew "fforrnandijo ' dobil ^ Havre, Na prvi"J ladijski list. ikano' X' t Težko k; ^°rky eat niort". k vest kako me je Qo dna pretresla. Ule-^ sem zaprtih oči črnem postavo v njs .. kakršna je v j^ižča ^"[gorodskega gle-lirasni « menoj. ^ počesani lasje, ^ prejšnji 'f ^ ruakcR, ° ^ate po- j:,l "ifiiiHi, rad ! t Sicer d "i^orov D 1^ ^skonemških •wLf'"'' " jokate, ^»ooite otrok, to mi je Gorki soglašal s tem, da odidem iz Rusije: "Tu, dragi moj, česar svoj ziv dan ne bom po-j ni več prostora zate," mi je bil zabil: j dejal. A ko sva se bila 1. 1928 "Ah moj ljubi Fedor, saj se sešla v Rimu, v času, ko se je mi zdajle že bolje godi, a po-j bilo po mnenju mojega prijate-glej — in pokazal mi je brazgo- j Ija že marsikaj spremenilo v ti no nad srcem — tedaj sem v i Rusiji in bi imel (kakor je mis- Wio ® sem čiru se potrudil, da bi vjff^ le bila čeprav bi : ,Ttko rsaničncetna/' 1)»' in . ^'krat spoznal S%o je bilo |j| '^Weljsj.y toplo, prisrčno v* 'wna. Mnogi l"^živeio • ^ ^orkim skup-8va^^ mladost-Si. da Z "kupaj delala na A ^Gno delala '■ Ko je neres- kdo ^°''ki nekoč ■ ^^tnu I ^ živliAM- govoriti o tedaj ae je za naju oba i,l» iA svoji neumnosti, ko sem bil ves obupan, pištolo ustrelil semkaj." "Kako? Zakaj pa?" "Bilo mi je, da se mi je zdelo vse trapasto na svetu, da ni vredno več živeti, ker je toliko laži in sleparij krog in krog! Sploh pa — kar je glede na moj hrbet in pleča in žile in vse . ^ . , , . ... iLe to prav za trdno vem, da je drugo — mora ze tako biti.i, ____, , ,____ Le j, semkaj sem se bil ustrelil, lil) spet priliko v Rusiji delovati, mi je strogo rekel; "Zdaj pa, Fedor, je čas, da prideš v Rusijo!" Na tem mestu ne bom govoril, zakaj da tedaj nisem slušal Gorkega. Odkrito priznam, da do današnjega dne ne vem, kdo izmed naju je imel bolj prav. ^0. da bila že v da bi bila na Dri drugega, "čil , primer, ko a tu so rebra zlomljena." "Glej ga — sem se pošalil —, steljaš se, lomiš si rebra!" "Nisem si jih sam zlomil, dru gi so mi jih štrli. take. V tisti vasi, kamor sem bil slučajno prišel, sem zagledal tale prizor: gola ženska raz-puščenih las je stala ko konj vprežena v voz in kmetje so sedeli na vozu in so udrihali z biči po njej. Pristopil sem in krik-nil: Nesramna banda, ali ste vsi znoreli? Kaj pa počenjate? — Kdo si pa ti, — so odvrnili —, odkod pa si, kaj te pa to briga? — No — in sem se zavedel, ko sem že ležal v jarku. Pa le zato sem se zavedel, ker je deževalo in sem že ležal v vodi, ki me jo osvestila. Komaj sem se bil privlekel v vaško bolnišnico. bil njegov poziv glas ljubezni, ljubezni do mene in do Rusije. Gorki je govoril v globokem prepričanju, da smo vsi last svoje dežele, svojega ljudstva To e bilo i moramo živeti vsi skupaj ^ — ne samo moralno, kakor sem ga hotel večkrat potolažiti —, marveč tudi telesno — z vsemi brazgotinami, vsemi vzboklina-jTii in vsemi grbami." Društveni veselico priredi pevsko društvo "Jadran" v SDD na Waterloo Rd. SEPTEMBEB NOVEMBER (). septembra, nedelja — Piknik novembra, nedelja — Radnič pcv. zbora "Delavec" na Zor- ^ ka Organizacija, Predstava v novi farmi, Bradley Rd. Avditoriju Slov. Nar. Doma. 6. septembra, nedelja — 25-let- ], novembra, nedelja. — Kon-nico obstanka praznuje dru- cert pevskega zbora "Jadran" štvo "Zavedni Sosedje" št. 1581 v SDD, Waterloo Rd. SNPJ z veselico in progra- 7. uovcmbi-a, sobota — Cerkniš- Azijski Arijci In arabske babice če hoče danes nekdo v Nemčiji dobiti kakšno nameščenjc, se mora izkazati s svojo "plemensko čistostjo.'' Kdor se hoče udejstvovati kot časnikar, kdor hoče v SA, SS ali katerih drugih organizacijah narodno socialistične stranke imeti kakšno vlogo, se mora izkazati z arijskimi predniki do 1. 1800. i«.v I ...........Tako je režim uvedel nekakšen ^kufel duše tega ^st, ki pred- . težkimi deli človeka. Ženska, ki so jo bica- - I Odtod so ta rebra ™ se v j® bil Gor-j Vsa ta znamenja in vsa ta ineje bil bližnji ulici. Kovetja, ki so bila v njih za- Oa poti '*'' nekem via- {i isana, so bila, kakor mislim, v / " DMwm •. aeii ^ ^alai kaj zaslu- ^•"Jl'hlacah K v luki Sama ao bik, nareiAHA liv narejene '"i kil"*;:] ;;*i: (»lai ' 'fl J'«"' "tgmL '»sopise. t'"% 3 A sva K,^. razvi 'f! dbu! ?' " T"W%su ži- I*''" jij. ^Pit za ^"Sega. A gle-«da sva u pa to >tS«va T s'ed''' kil. # k ' "»Stane J ihi ^ Pevp^ ' ^ kdo ■ ' h.Sea ' em »^.»•.ker;® ®p«jell, mc-(,>% svoj glas of" ..- -VH ^eč ai?^ ki ima bi P'-ainje iiii' ^ ga opazilIn '^■•<1, J^fPWastr. !)ie% vdrte "^Pete. Mimo li; težaška dela brezdomovinca na Volgi in zdvajanje — ne samo njegovo, marveč tudi zdva-janja vseh teh temnih, bednih milijonov o pomenu in resnici življenja — to je bilo tisto, kar je Gorkemu stisnilo pištolo v roko. Naj mi kdo karkoli reče o A-lekseju Mihajloviču, sem pa v dnu svoje duše, ne da bi malo pomišljal, prepričan, da so izhajale vse njegove misli, vsa čustva, dejanja, zasluge in zablode — iz ene same korenike: iz Volge, iz tega velikanskega, ruskega veletoka in iz njenega ječanja ...Če je Gorki burno in samozavestno stopal naprej, tedaj je šel boljši bodočnosti svojega ljudstva nasproti. In če se je motil, zašel na stran-pota, pa je vendarle stopal istemu smotru naproti . . . Omenil sem Gorkega bolečino za svoje ljudstvo, ki ni bila nikoli utešena. Povedal bi še besedo o njegovi drugi strasti: LIFE'S BYWAYS JPb.vT ToKCET To VuCK : Jkor. f^^dvcK. /l/JL^.lTitJ /n^n / ii i'E fH'l V JJO)^l^*C. (tlASSf.Sf TijUtUMi ^ Sj. T ? I stavlja neko vrsto rodbvnika. Dobiti ta uradni rodovnik, pa ni tako lahka reč. Kompetenti zanj se morajo obrniti do cele vrste oblasti in potem dolgo čakati na odgovor, kajti uradi so zavoljo silnega povpraševanja po arijskih prednikih preobloženi z delom kakor nikoli. Nemško ljudstvo velja za povprečno zelo izobraženo in inteligentno, vsaj hvali se rado s tem, toda dejstvo je, da večina prebivalstva nima pravega pojma o tem, kaj pojem "Arijci" prav za prav pomeni, čeprav je to vendar beseda, ki jo uporabljajo milijonkrat na dan. Iz tega se rodijo najbolj smešni nesporazumi. Berlinski list "Neues Volk'' je objavil v eni svojih zadnjih številk precejšnjo zbirko najbolj grotesknih vlog, ki jih je prejel en sam matični urad v tem mestu. Tako piše neki nesrečnež: "Pogledal sem v leksikon za Arijci. Tam pravijo, da živijo Arijci v Aziji. Mi pa nimamo i v Aziji nobenega sorodnika, kajti doma smo iz Prenzlaua." mom v Slov. Društ. Domu na Recher Ave. 6. septembra, nedelja. — Srbski kulturni vrt, proslava /a spomenik Njegosha in koncert v avditoriju S. N. Doma. 8. septembra, torek, — Pri-četek konvencije Jugoslovanske Katoliške Jednote, v avditoriju SND. If) hoptembra, sobota — Confetti Ples pevskega zbora 'Cvet' v Slovenski Delavski dvorani na Prince Ave. 20. septembra, nedelja. — Slov Del. Dpm., koncert, otvoritev sezone. 2fi. septembra, sobota — Društvo "Comrades" št. 566 S. N. P. J. ples v avditoriju S. N. D. 26. sept. sobota — Slov. Democratic Klub ples v SDD. 27. septembra nedelja — Društ. St. Clair Grove, WC. Prireditev v Avditoriju SND. OKTOBER 3. oktobra, sobota — Žensk'.* Zveza št. 50 Plesna veselica v Avditoriju SND. 3. oktobra, sobota — 32nd Ward Young Men's Democratic Klub ples v SDD. 3. oktobra, sobota — Veselico priredijo Brooklynske Slovenke, št. 53 SŽZ v Sachsenheim, dvorani, 7001 Denison Ave. 4. oktobra^ nedelja — 2r'letmca društva "Vipavski Raj", štev. 312 v Slovenskenf Domu na Holmes Ave. I. oktobra, nedelja — Dram dr. "Ivan Canka/", Predstava v Avditoriju Slov. Nar. Doma. 4. oktobra, nedelja — Mladinski zbor SDD, ples v SDD. 10. oktobra, sobota. — Klub 0-Pal, Pler,na veselica v Avditoriju SND. 10. oktobra J sobota — Emanon Club ples v S. D. D., na Waterloo Rd. II. oktobra, nedelja — "Anton Verovšek", igra v SDD, Waterloo Road. 11. oktobra, nedelja — Društvo "Abi-aševič", predstava v avditoriju S. N. D. na St. Clair Ave. 16. cktobra, petek — 23rd Ward Democratic club, ples v avditoriju S. N. D. 17. oktobra sobota — Slovensko Sokolice št. 442 SNPJ 30-letnico v Avditoriju ŠND. 17. okttibra, sobota — liippler Guards WC ples v SDD na Waterloo Rd. J 8. oktobra, nedelja — Skupna društva SSPZ. Prireditev v Auditoriju SND. 18. oktobra, nedelja — Slovenska Zadružna Zveza ples v S. D. D. Še hujše se je zgodilo neke mu drugemu občanu: "Prosim,! pošljite mi arabsko babico oktobra, sobota - Društvo rojstvom in smrtjo, piše mož v svoji vlogi. S sorodstvom je sploh velik križ: "Moj tast pravi, da je Arijec," piše. "Takšna ustna trditev ne velja nič. Toda ko Jezero št. 59 SDZ ples v S. D. D., Waterloo Rd. S. novembra, nedelja — Sam. Pev. Zbor "Zarja" opera v S. N. Domu. 8. novembra, nedelja — Društvo "V Boj" št. 53 SNPJ proslava 30-letnice društva v obeh dvoranah SDD, Waterloo Rd. 8. novembra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Cvet" v Slovenski Delavski dvorani na Prince Ave. 14. novembra, nt^delja — Društvo "Slovenec" št. 1 SDZ — Prireditev v S. N. D. 14. novembra, sobota — Washington No. 32 JZZ. ples v S. D. D., Waterloo Rd. 15. novembra, nedelja — 20-Ictnica Dr. Collinwood Hive v Slovenskem Delavskem Domu, Waterloo Rd. 15. novembra, nedelja — Collinwood Hive—Macc. ples v S. D., na Waterloo Rd. 15. novembra, nedelja — Blaue Donau, koncert v avditoriju g. N. Doma. 21. novembra, sobota — Društ. "Geo Washington" 180 JSKJ Plesna veselica v Avditoriju Slov. Nar. Doma. 21. novembra, sobota — Twelve Spades club — ples v S. D. D. na Waterloo Rd. 22. novembra, nedelja — Koncert društva "Zvoij" v S. N. Domii na E. 80 St. 22. novembra, nedelja — Društvo Sv. Ana št. 4 SDZ. Proslava 25-letnice v Avditoriju S. N. D. 22. novembra, nedelja — Slov. Ženska Zveza št. 41 ples v S. D. D., Waterloo Rd. 25. novembra, sreda — Dramsko društvo "Anton Verovšek" zabavni večer v SDD, Waterloo Road. 25. novembra, sreda — Prosti ples priredi Inter-Lodge liga v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. 2G. novembra, četrtfk — Soc. Pevski zbor "Zarja", Koncert v Avditoriju SND. 28. novembra, sobota — Moder-nettes, ples v SDD. 29. novembra, nedelja — Dram. društvo "Ivan Cankar, Predstava v avditoriju S. N. D. 29. novembra, nedelja — Waterloo Grove W. C. prireditev in ples v SDD. Waterloo Rd. DECEMBER 5. decembrji, sobotii— International Workers Union Lokal 32, ples v avditoriju S. N. D. 5. decembra sobota — Castle Club ples v SDD. 0. decembra, nedelja — Društvo 19 3 7 JANUARY 1937 1. januarja— 10-letnica Slov. D. Doma. 2. januarja, sobota — Društvo "Napredne Slovenke" 137 S. N. P. J. Plesna veselica v Avditoriju SND. 9. januarja, sobota — Ples priredi Inter-Lodge Liga v Slovenskem Narodnem Domu, St. Clair Ave. 10. januarja, nedelja, — St. Clair Rifle and Hunting Klub prireditev v SDD. 17» januarja, nedelja — Obletnica Slov. N. Doma proslava v Avditoriju SND. 24. januarja, nedelja — Modem Crusaders SDZ prireditev v SDD. 30. januarja, sobota. — Društvo "Cleveland", št. 126, S. N. P. J, obletnica, ples v S. N. D., na St. Clair Ave. 31. januarja, nedelja — "Carni-ola Tent" 1288 Maccabees, — Proslava 25-letnice v avditoriju Slov. Nar. Doma. ^ FEBRUAR (5. februarja, sobota — Društvo "France Prešeren" 17 SDZ. Plesna veselica v Avditoriji! Slov. Nar. Doma. j 7. februarja nedelja — Dramsko društvo "Ivan Cankar", predstava v avditoriju SND. 21. februarja, nedelja — Slovenski Sokol, javna telovadba v. avditoriju SND. i 28. februarja^ nedelja — Dram« .sko društvo "Abraševic", —, predstava v avditoriju SND. ( MARC 28. marca nedelja — Prosvetni iii klub SND Mladinska predstava v Avditoriju SND. ^ APRIL 7. aprila nedelja — Dramsko dr. "Ivan Cankar", predstava v avditoriju SND. IZNEBITE SE GLAVOBOLA Oiajš« mesečno trpljenje Brez opija ali kinina Ali vas nadlegujejo hudi glavoboli? Iznebite si jih! Za hitro odpomoč — brez kinine, bromlda ali opija — poskusite Garfield prašek proti glavobolu. Za povžlti štiri krat lOc, 12 za 25c. GARFIELD Prašek proti glavobolu 7 1 OTn^ 11 Pišite za brezplačen /AolUllJ! Poiskus Garfield pra-ška proti glavobolu— tudi Garfield čaj proti zapiranju. Pi-5ite Garfield Tea Co. Dept. T, Brooklyn, N. Y. PREOTAJTE in TAKOJ SPOROČITE svoje ime, naslov, poklic in tel. štev. DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLAl , FICIRANI ROOM i/toVENCfu- WLAPIWfO Fifth Ave I6CEJO SE POVERJBNCl za nabii-anje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zanesljivo, inteligentno in poznano osebo. PIŠITE! MilUons prefer it to*, mayonnaise- # Miracle Whip is difcTwt—delicious! The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fashioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness - in "** the Miracle Whip ^ -beater that's cxqIu-' jitc with Kraft. če jo bo iniel črno na belem, tedaj ne bo mogel več dvomiti."' Neki drugi obui)ancc kliče na pomoč: "Prosim, pomagajte mi j mladinskega pevskega zbora do arijske stare matere, r.'i j mo "Pioneers", HBZ, ples v avdi-"Napredni Slovenci" št. 5 S. toriju SND. D. Z. Ples v Auditoriju SND. fi. dtH?embra, nedelja — "Pio- 21. oktobra sobota — Slov. Za-' neers HBZ. Plesna veselica v družna Zveza ples v Slov. Do-1 Avditoriju SND. mu, Holmes ave. G. decembra, nedelja — Oreški 24. oktobra, sobota — Progres- club, prireditev in ples v SDD sive ples v SDD, Waterloo Rd. Waterloo Rd. j 25. aktolira, nedelja —- Koncert 12. decembra, sobota — Room-1 ^ KAJ SEJE ZGODILO M ra bili v vaši matriki.' Neki uradnik pa pravi: "Potrebujem svojo prababico za ureditev u-radnega zakona." Iz neke druge vloge: "Z oziroin na splošni ])reobrat, prosim za izkazilo mojega rojstva." — "Ker nimam v Gdanskem nobenega znanega človeka, so obračam s svojim rojstvom do vas,' piše nekdo. In: "Prosim, pošljite mi moje rojstvo, ker ga potrebujem za ing Knights, ples v SDD. 'Slavčki" v avditoriju SND. j 13. decembra, nedelja—Verov- | na St. Clair Ave. šok igra v S. D. D. Waterloo 'ioi olilol)ni nedelja — Združene 19. decembra, sobota — Mladin-Slovenke, SDZ, ples v SDD. ] ski zbor SDD koncert v SDD. m. oktobra, sobota — Društvo i20. deoembri, nedelja — Pevski "Vodnikov Venec" 147 SNPJ I zbor "Slovan" priredi svoj pr-1'lesna veselica v Avditoriju! vi koncert in ples v S. D. D., SND. Waterloo Rd. i)!, oktobra sobota. — Slov. zen-j20. dtxiembra, nedelja — 1'ro-ska. Zveza št. 18 — plea v S. j svetni Klub SND. Božičnica D. D. Waterloo Rd. I Slov. Mlad. Šole v Avditoriju -------I Slov. Nar. Doma. CA očeta v tamkajšnjih sezna- j 25. decembra, petek — Socija- j poroko," moleduje drugi nesreč-; inih mrtvecev." se je oglasil ne-j listični club št. 49 ples v S. D. než. "Končno vas prosim zA j ki možakar. "Umrl je 1. 1820.' D., Waterloo Rd. 131. decembra, četrtek. — Plesno siwrocilo, da-li ni mojega stare- do 185U." i. t, d. m Novice o dogodkih doma in po svetu dobite dnevno v Enakopravnosti 6231 ST. CLAIR AVE. Htinderson 5811 STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 31. avgu: ,st3,i Carica Katarina Zgodovinski roman so se zbrali temni njen resni obraz — je videl, da ji je storil krivico. Na njenem prekrasnem, res- Na nebu oblaki. V tem času, ko se je priprav- ljala nevihta, da bi pokazala l nem obrazu se je zrcalila železna SVOJO moč, se je Francesco odločil, da bi si poskušal osvojiti Klariso. — Klarisa, — zašepeče Francesco, — pravkar je odzvenela pesem tega človeka, ki poveličuje lepe oči in rdeče, jagodam podobne ustnice. Oh, če bi bil jaz tako srečen, da bi mogel reči: Te ustnice so moje, te lepe oči so samo moja last! Klarisa, dovolite mi, da vam rečem, da vas ljubim! i — Vem, da vas obožujejo moški, ki so bogatejši in mogočnejši, kakor jaz. Marsikateri od njih bi vam lahko posadil na glavo kneževsko krono. Klarisa, krona prave ljubezni pa je tisočkrat več vredna, kakor pa krona iz zlata in dragega kamenja. — Beneškega doža sin sem — toda to je malo! Ker s tem, kar si je moj oče pridobil in s častjo, ki jo je dosegel —• se ne smem ponašati jaz. — Moje slike pa, moje upanje — k rase Petrove cerkve v Rimu. Pa tudi v Benetkah se nahaja mnogo mojih del po raznih zgradbah in cerkvah. — Klarisa, nudim vam življenje, ki sicer ne bo obdano z bogastvom in razkošjem, polno pa bo ljubezni in zvestobe! — Oh, recite mi, da boste moji ! Klarisa, vi ste sami — pripovedovali ste mi, da nimate ne očeta, niti matere. Jaz vam bom nadomestil oba, nadomestil vam bom vse, česar vas je usoda tako neusmiljeno oropala. Čutim,- da sem dovolj močan — grofica, samo ena vaša beseda — in midva bova pripadala, drug drugemu, ločila pa bi naju edino — smrt! Klarisa ga je pogledala s svojimi velikimi, lepimi očmi. Minilo je nekaj minut, preden je Klarisa mogla spregovoriti besedo. Na priznanje pa, ki ga je že davno pričakovala, je morala odgovoriti. Klarisa zmaje žalostno z glavo. — Francesco Armidore, prosim vas, ne jezite se — vaše besede me sicer počaščajo,. vendar pa jih moram odbiti. Francesco prebledi — pogledal je na širno morje — potem pa je vprašal: — Grofica, zakaj? Mar niste svobodni in neodvisni ? Ce me ljubite. — Zakaj bi ne mogli postati moja? — Moja bodočnost! — odvrne mlada grofica odločno. — Vaša bodočnost! Vi ste si že koga izbrali? — Nikogar si še nisem izbrala, moje srce je svobodno — vendar je moja življenska pot čisto točno začrtana. — Kam pa vodi vaša pot? . Klarisa se je nekaj trenot-kov obotavljala z odgovorom, potem pa je enostavno in blago odgovorila: — Moja pot vodi na carski prestol! Francesco se zdrzne. Mislil je, da je ta lepa, mlada žena naenkrat znorela, ko pa jp zagledal odločnost. — Francesco Armidore, poslušajte me! — reče mlada deklica po kratkem molku. — Zaupala vam bom tajnost mojega življenje, potem pa boste tudi sami uvideli^ da ne smem pripadati nobenemu moškemu, ker moja pot ne vodi k ljubezni. — Jaz sem hčerka Elizabete, ruske carice in ruska krona pripada meni ne pa Katarini, ki vlada sedaj v moji domovini. Te besede je spregovorila tako prepričevalno, da je bil Francesco prepričan, da so bile njene besede resnične. — Ko sem bila še otrok — so me spravili iz Rusije. — Svojo mater sem videla samo enkrat. Ko sem bila stara štiri leta, so me nekega dne odpeljali v neko krasno palačo. Bil je večer, velike sveče so razsvet Ijale sobe, dragoceno pohištvo in velika zrcala. — Rekli so mi, da bi me moja mati rada videla. Naposled so se odprla neka vrata, jaz pa sem zagledala prekrasno urejeno spalnico. — Na svilnati postelji je ležala neka lepa žena, pri njej pa je sedel mož, oblečen v bogato ko zaško uniformo. — Žena v postelji je bila moja mati, kozak pa moj oče. — Tedaj še nisem vedela, danes pa vem, da je carica Eliza beta darovala meni in mojemu bratu življenje. 102. POGLAVJE. Povest ruske princese Gianettino je pogledal na vse strani. Nebo je bilo pokrito temnimi oblaki. Francesco in Klarisa pa nista opazila spremembe vremena, ker sta bila preveč zatopljena v pogovor. — Da, jaz sem hčerka carice Elizabete, — nadaljuje lepa, mlada grofica. — Oropali so me carske krone, mojega brata pa so zaprli v samostan. Ruski pre stol je moj, ne pa one Katarine, ki si ga je z umorom prisvojila — Peter III. bi ne bil nikdar postal car, če bi se ne pregrešili zoper mene z onim strašnim zločinom, ki je pričel takrat, ko sem prvikrat videla svojo mater in svojega očeta. Francesco Armidore, malo prej sem vam povedala, da so me odvedli v spalnico carice E- ■ bi preživljala vse noči pi'i mrt-lizabete. Ležala je v postelji, pri vecu. — Življenje je hotelo svo-njej pa je sedel lepi kozak, na jih pravic, Elizabeta pa je bila njegovem obrazu je bila žalost,; mlada in lepa. viteštvo, hkratu pa neka kru-; Vsi moški, ki so bili v njeni tost. , bližini — vsi knezi, generali. Kdo je bil ta človek, sem zve-' častniki in dvorjaniki so si pridela šele pozneje. zadevali, da bi ugajali carici. — Čudno je bilo, kako se je ca- Med njimi pa ni bilo nikogar, ki rica Elizabeta mogla spoznati s bi se mogel primerjati s princom tem človekom, ki je bil vedno Holsteinom, nobenega ni bilo, lastnik njenega srca in ki ni ni- ki bi bil tako lep, kakor umrli kdar zapravil milosti vladarice princ. Za Elizabeto ni imel nihče največje evropske države! prav nobene privlačne moči in Elizabeta je bila zaročena s carica se je zgrozila pri misli, da princom Holsteinom. Ta je bil bi se radi enega teh ljudi mogla lep in viteški mladenič. Že je bi- izneveriti spominu svojega zaro-lo vse pripravljeno za poroko in čenča. mladi princ je z vso gotovostjo Nekega večera pa — carica E-računal, da bo vladal veliki Ru- lizabeta je stala baš pri odpr-siji ob Elizabetini strani, ko se tem oknu svoje spalnice, plah, Odda se Lepo zračno sobo na Lucknow Ave. Lahko se dobi tudi zajtrk. Tudi perilo lahko operemo. Naslov se dobi v upravi "Enako pravnosti." Naprodaj Mala slovenska restavracija se takoj proda za $250. Vprašajte na 6603 St. Clair Ave. Naprodaj Pet akrov zemlje na Chardon Rd., blizu Bishop; Cena $1625, pogoji: — Vprašajte Mr. Harrington, 2051 E. 221 St., (na Chardon Hill) KEn. 3546 J. Restavracija naprodaj Proda se moderno opremljena restavracija, ima pripravo za pivo, električno ledenico; lastnik proda za zmerno ceno. 5903 Superior Ave. ViiWWWVWVVVVWVWVWVWV Mi popravljamo pralne stroje vseh Izdelkov, dalje vse električne predmete in radija. — Parts and Service at Reasonable prices — Radio Tubes of All Makes KREMZAR & RENKO Radio and Appliance Co. 6518 St. Clair Ave. ga je nekega dne lotila mrzlica, noben zdravnik mu ni mogel pomagati in mladi princ je moral umreti. Elizabetina bolest je bilo neskončna. — Ta bolest jo je pripravila skoraj ob pamet, vse svoje življenje ni pozabila te svoje ljubezni. Dala mu je postaviti mavzolej kakršnega svet še ni videl. Ta grobnica je bila zvezana z Eli-zabetino palačo in Elizabeta je lahko iz svoje spalnice prišla skozi dolgi hodnik vanjo. Pot je bila lepa in gladka. Iz zanesljivih virov vem, da je Elizabeta še dolgo let po smrti svojega ženina zahajala v mavzolej in prebdela marsikatero noč ob njegovem truplu, ki je bilo samo po sebi umevno bal-zamirano in je počivalo v stekleni krsti. Da — še več! Če je šlo za kako važno državno vprašanje, če bi morali odločati o kaki važni stvari — je pripovedovala to svojemu mrtvemu ženinu ter' posluala njegov glas, ki ga je slišala samo ona. Toda čas zaceli vsako rano. Tudi Elizabetino srce se je spomnilo, da je tako strašno osamljeno in ni ji bilo več dovolj, da pomladanski veterček je majal krone dreves — je carica nenadoma zaslišala neko čudno godbo. To je bil instrument, ki ga E-lizabeta ni poznala. Nikdar še ni slišala bolj žalostne in bolj otožne melodije. Potem pa — potem je zaslišala svež in jasen moški glas, slišala je petje. To je bila ena izmed onih o-tožnih pesmi, ki jih prepevajo ukrajinski kozaki — pesem, pri kateri joka srce — pesem, pri kateri ne ostane niti eno oko suho — te solze pa ne skelijo — to so blage solze, pri katerih pozablja človek na vse trpljenje. V srcu pa ostane samo hrepenenje — neskončno hrepenenje! Elizabeta je jokala — še nikdar ji niso solze podarile slajšega čuvstva, kakor takrat. — Kako redka glasba! — vzdihne Elizabeta. — Še nikdar nisem slišala ničesar podobnega. — To je instrument, — ji je rekel stari komornik, — ki ga u-porabljajo ukrajinski kozaki, i-menuje pa se — balalajka. — Pevec pa? •— je vprašala carica. (Dalje prihodnjič) Na križiščih zgodovine in legende (Dalje iz 2. str.) in začel je nastopati proti napadalcem. Ko so 1. 1908. Mla-doturki proglasili ustavo, se je Babunski v dobri veri z nekaterimi drugimi četniki vrnil iz planine. To zaupljivost je plačal z robstvom, iz katerega je pobegnil. Naselil se je nato v predvojni Srbiji in je kot predhodnik balkanske vojne prepotoval vse bojišče od Kumanove-ga do Bitolja. Pozneje je aktivno sodeloval v svetovni vojni. Ko je baron Giesl zapustil Beograd po vojni napovedi Srbiji, je bil Babunski, ki je poleg majorja Voje Tankosiča branil Beograd proti prvim riavalom av stro-ogrskih čet. Na solunskem bojišču je kasneje s svojo hrabrostjo izkazal zaveznikom neprecenljive usluge, za kar je prejel najvišja srbska in francoska vojaška odlikovanja. U-mrl je 1. 1920. v svobodni Jugoslaviji v Velesu, kjer so mu rezervni častniki postavili spomenik. Skozi predele, koder je če-tašil vojvoda -Babunski, sem imel zanimivega sopotnika, ki je pred vojno služboval v Bogomili. Tolmačil je kraje in povedal marsikakšno epizodo, ki priča, kako trdo so se morali Srbi pripravljati za svojo svo-vodo. Med njegovim obujanjem spominov smo srečno prevozili največjo strmino in največje čudo proge — okrog 2300 m dolg predor pri Bogomili. Skozi zadušljivi dim smo se vozili šest minut. Ko smo smuk- Carigrad. Po zgradbi ske železnice 1. 1873. k"' nili skozi še nekatere planinske! začela jačiti židovska NAJ PRVO PREGLEJTE ČEBER PRALNEGA STROJA, KI GA BODETE KUPILI trAk Ouelim MuUi-ItOv «r EUdrie UoUr V najem se odda Stanovanje, 3 sobe in kopalnica; ima svojo klet in podstrešje. Odda se mali družini brez otrok. — Poizve se na 955 East 76 Street, blizu St. Clair Ave. • Aluminij je najboljši materija! za čeber pralnega stroja, čeber v Maytag pralnem stroju je vlit v enem kosu. Ogljati, z okroglimi konci, poveča Gyratator pralno silo. Na dnu čebra je prostor za odpadke, in na vrhu je pokrov na pantih. Odličnosti tega čebra na Maytag so neštete, in vendar je to le ena mnogih odličnosti na Maytag pralnem stroju. $10.00 takoj, odplačila od 15