. B SC! & Ni Našana,o0a ';_,I o Prebuja in napredek naroda! Naš namen : * V edinosti in slogi do cilja! | NAR©QN1 VESTNIK % Največji « m Zed ki dvotednik ’* .m državah. NATIONAL HERALD.i j| The Largest Semi-Weekly in % the United States of America. . 0)NO GLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BEN”T SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CIT Y, PA. DULUTH, MINN., THURSDAY, JUNE 25, 1914. — ČETRTEK, 25. JUNIJA 1914. Volume IV.—Letnik IV. I0VI KRVAVI IZGREDI MED RUDARJI V DUTTE. ^ p . tMONSTRANTI SO HOTELI Z DINAMITOM POGNATI V A ^H -aZRAK DVORANO RUDARJEV. POMOŽNI ŠERIFI SO * STRELJALI V MNOŽICO TER ENEGA USMRTILI, DVA S 1 -RANILI. URADNIKI RUDARSKE FEDERACIJE SO MO- ^ KALI POBEGNITI. , 4 utte, Mont., 24, junija. — Gu- ^ per Stewart je tekom telefoni- 1 [a. pogovora izjavil, da bode pj milično vojaštvo \ Butte, r j e zopet prišlo do izgredov krvavega pobitja. Tekom noči o,,, ^ jd unije odcepljeni rudarji po- l 'USTVENlO('| no poskusili, pognati z dina- * U v zrak dvorano rudarjev, )VFNracije se je razmerje zopet po- l0i Balo. Prišlo je do ponovnih kr- ■-i Ut izgredov, in ko so vdrli po- “MlTTSSI «a»co urn,, i. bqh»l »trt i rocn;j ui šerifi v dvorano federacije, 4coo nuan.j Kidali več strelov iz samokre- pri čemur je bil usmrčen nek alcc, dva druga moža pa sta ranjena. radniki Western Federation liners, ki so nameravali govo- so morali pobegniti, in kakor 'ovori, so odšli iz mesta, ker si bili več svesti svojega živije- ruitvo it. Franc i etui j ri čiščenju linijske dvorane u- ' nii jeni se imenuje ErnestNoy, bil ustreljen slučajno. Pomo- »rifi so namreč kar slepo za- « a j{ streljati v množico. Tudi o- i I dva ranjenca se nista udele- Jdemonstracij. Brune je dobil mi 1° T glavo, in najbrže ne bode iBsifi" T A ne ki Clrarles Kramar iz m* Angeles pa je zadet v spodnji 5 n ^lesa ; njegova poškodba ni jowvl> ^ te i Mont., 24, junija. — Me- —.—i so naprosili guvernerja Ste- . ^ rt, Ci*oaj z vojašk pomočjo na- J rU1 V. iLJjjjl } mir v tem mestu. Tudi pred- “V: lk Vestern Federation of Mi¬ jo** 'jjjt t f* ^ ru gi uradniki, ki so bili Kjem P re S n 'ani iz unijske dvo- I so naprosili za državno kon- 1 t, a yor Duneas je izjavil, da i ni tfeba, da je naloga pomo * "!• L |l» r o f.W žnih šerifov, napraviti red. Šerif je povedal, da njegovi pomočniki niso streljali, da so tedaj morali biti oddani streli od druge strani. V rudnikih se dela, kakor je pod sedanjimi' razmerami sploh mogo¬ če. Ofieijelno se naznanja, da se lastniki 'rudnikov niso nič vtaknili v spor rudarjev, od druge strani, bolj verojetne, pa zagotavljajo, da so lastniki s svojimi metodami za¬ krivili razkol v organizaciji, da bi jo uničili. Preteklo noč je eksplodiralo na ulicah v mestu tekom štirih ur 250 funtov dinamita. 'Dinamit so dobili izgredniki iz West Stevvart rudnika, katerega so naskočili. Rudar C. C. Gole je zahteval od okrajnega pravdnika zaporno po¬ velje za Mayerja, predsednika Ve¬ stern Federation of Miners pod obtožbo umora. Povedal je, da ve, kdo je streljal pri izgredih prete¬ klo noč. Delavci, ki so se odcepili od sta¬ re organizacije, so ustanovili v nedeljo novo unijo. — Iver imamo v Butte nekaj naših naročnikov, prosimo te, da nam natančno po¬ ročajo o zadnjih dogodkih ker, ker so nam na razpolago večinoma le poročila kapitalističnega izvo- izvora. Uredništvo, Pittsburgh, Pa. 23. junija. — Tajnik Alleghany Congessid In- dustrial unije, ki vodi štrajk elek¬ tričnih delavcev Westinghouse električne družbe je izjavil, da še ni dobil iz 'Was 1 hingtona nobenega poročila glede odposlanja posredo valcev. Tudi predsednik družbe je izjavil, da mu ni bilo znano o tem, da bi vlada hotela prevzeti vlogo posredovalca v sedanjem štrajku. Okoli Westinghouse delavnic je štiritisoč štrajkarskih straž. Ako bi družba poizkusila obratovati s skebi, bi se le-tem najbrže slabo godilo. Družba se je udala upanju da se bodo “stari lj-udje” prosto¬ voljno vrnili na svoja ‘mesta. NOVI ŠKANDAL PRETI PRITI V JAVNOST. Trust za praške za peko ter tovar¬ narji so si zopet v laseh. Pod¬ kupovanje ljudskih stopnikov. za¬ it') i*,: [PRISPEVEK ZA ŠTRAJKARJE V COLO. i° es jo prejelo uredništvo Mimi, iz _ . , —*x., prvi prispevek za P ar Je v Colorado, i sicer katerega je daroval G* .,[1 lm* Žumar. V imenu slo- ■,e* >u s ‘'Mkarjev v Colorado, ki 8 '* Lil 30 1 na J v ečji bedi, se do- Vr^; pmu darovalcu najiskrenej L® ' ,U ' ,emo - Upamo, da bodi i ■■ n-t? v 0go Posnemovalcev se bode Ape- iH°>jioiai n enkrat na ro ii a;ke > da se i x- SV031,h *>&<>-, ^ se p7aviT a i sreno bo -i u -i e -i° za ^Klef :katenl1 niS0 ° plaŠi ’ vohT* ln ne ka 'joneti mili čar- , -^,1 L Jakov - Pomo-Č " . : lldi >e je nujno po- io n m- 6 do,k,rod ošel. Darove ki ° S1 . J a li podpornemu od- e je vstanovil v Pueblo, Vakraj 1 ^ 11 ^ 6 S ^’ k dor hitro ES REČA v zraku a,/^ a > 21. junja. — , v . ri ' )s kili vojaških zrako- 0( j‘ l ^P 0llesre čil o v soiboto ne - f °j v Una3a ’ ko J* e ne k letal- VREMENSKO NEURJE ZAHTEVALO ŽRTVE. St. Rani, Minri., 24. jun. — Pre¬ teklo noč je divjal silen ciklon po South Dakoti, Minnesoti, severni Iowa ter zapadnem "Wisconeinu. V kolikor je dosedaj znano, je zahte val vihar okoli deset človeških žr¬ tev, materijalna škoda je pa ogrom na. Samo v Minneapolis so bile ubite štiri osebe. Wa's ( hington, D. C., 23. junija. — Nov “lobby” škandal preti priti v javnost, in v njem bodeta zaplete¬ na najmanj dva člana kongresa, ako bode sprejeta v zbornici reso- v zbornici 'resolucija poslanca Johnsotna. Preteči škandal je smatrati za posledico onega boja med tako- zvanim trustom praškov za peko in neodvisnimi tvorničarji, ki se je začel že pred leti in tekom katere¬ ga si je pridobil senator Stone le¬ po ime “Gum Shoe Bill”, ker se mu je z gotovimi metodami posre¬ čilo prepričati poljedelski depart- ment, da galun kot pridevek pra¬ šku za peko ni škodljiv zdravju. Sedaj pa niso napadalci člani tru- sta, ampak neodvisni tvorničarji, in ne gre se za galun, ampak za beljak, Johnsonova resolucija zahteva temeljito preiskavo s strani polje¬ delskega departmenta o vplivu be¬ ljakovine v zvezi s praškom za pe¬ ko na človeški organizem, in če je v tej zvezi zdravju škodljiva ali ne. Druga resolucija je naslovlje¬ na na pravosodni oddelek, tretja pa zahteva preiskavo o domnevani podkupnini, katero so dobili ljud¬ ski zastopniki, da so se potegnili za interese te ali one stranke v kongresu. V zbornici sta bili predloženi pred nekaj časa d e. .odlogi kAterih' ZahtevA ena, na uLoiitATof v prašku za peko beljakovina, dru¬ ga pa, da ne sme biti ter da se naj krivci kaznujejo. Vsekakor je go¬ tovo, da so gotovi interesentje imeli pri tem svoje roke vmes, za¬ to tedaj zahteva po preiskavi. SENAT STOPA NA PRSTE POŽREŠNIM TRUSTOM. Začetek posvetovanja o “Trade Commision Bill” velja za zna- . men j e vladnega boja zoper truste. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Lima, Ohio, 21, junija. •— Vče¬ raj je skočil iz tira nek vlak Cin¬ cinnati, Hamilton & Tayton želez¬ nice med tem mestom in Wapako- neta. Osem oseb je bilo ranjenih. Včasliington, D. C., 23. junija. — Senat se je začel baviti z vladnimi protitrustnimi predlogami. Na dnevnem redu je najprej “Federal Commision Bill”’ katero je pred¬ ložil senator Newlands, predsed¬ nik meddržavnega trgovinskega odseka. Rešiti je treba nadalje Claytonovo protitrustno predlogo ter predlogo glede kontroliranja iždaje bondov železniških družb. Ti dve predlogi sta še v rokah pri¬ stojnih odsekov, a pričakovati je, da ib odeta vsak čas predloženi se¬ natu. Začetek posvetovanja o “Trade Commision Bill” se smatra za znamenje 'boja, kterega je sklenila voditi vlada zoper truste. Predlo¬ ga je dodatek hišni predlogi, v re¬ snici pa ni nobene razlike. Senator Newlands je izrazil upanje, da bo¬ de predloga sprejeta brez velikega nasprotovanja. Pristojni odsek je dodal proti- 'trustnim predlogam določbo, da je smatrati nepravično konkurenco za nepostavno, ter da se da meddr¬ žavni trgovinski komisiji pravica, nastopiti proti temu. Druga določ¬ ba se nanaša na inozemske trgo¬ vinske razmer in njihov vpliv na amerikanski izvoz, ter na vprašan¬ je kombinacije med amerikanski- mii in inozemskimi producenti v isvrlio kontroliranja o ne, ' ir V . - .- - i&P 1 ' ' ‘ " "■* VIVISEKCIJA MORILCEV. Berolin, Nemčija, 24. junija. — Veliko pozornost je vzbudil pred¬ log tukajšnjega profesorja Kohler- ja, naj se vivisekcija (poizkusne o- peratična preiskave na živih bit¬ jih) izvršujejo na zločincih, ki so bili obsojeni v smrt. V nekem me¬ dicinskem strokovnem listu izvaja ta sloviti jurist, da važnih medicin¬ skih problemov ni mogoče rešiti potom poizkusov na živalih, in da se naj torej eksperimentira na mo¬ rilcih, ki so itak zapadli smrti. NOVI ALBANSKI KNEZ SE NOČE UMAKNITI. Pravi, da raje umre z orožjem roki, kakor se dal spoditi. Na¬ kup bojnih ladij Grške od Združenih držav. Dunaj, Avstrija, 23. junija. — Položaj v glavnem mestu Draču je za pristaše kneza Viljema na¬ ravnost obupen. Pri branjenju me¬ sta so napravile knezove čete iz¬ pad, ki se je pa ponesrečil. Upor¬ niki so pobili 200 vojakov ter jih 250 ranili. Knez Viljem, videč, ka¬ ko slab utis je napravil njegov svojeeasniibeg na italijansko bojno ladjo, pravi sedaj, da raje umre z orožjem v roki na stopnicah svo¬ je palače, kakor da bi se umaknil. Mohamedanski uporniki se pri¬ pravljajo za nov naskok na Drač. Mednarodno brodovje v pristaniš¬ ču je ponudilo knezu zavetje, kar je pa odklonil. Berolin, Nemčija, 23. junija. — Vznemirljive vesti o položaju v Albaniji so tudi vplivale na borzo. Govorilo se je tudi, da je knez Viljem padel v bojn z uporniki. Washington, D. C,, 23.. junija. — V zbornici je bilo sklenjeno z 174 proti 87 glasovi, da se prodata dve stari bojni ladji Združenih dr¬ žav Grški. Turčija je protestirala proti prodaji, ker se boji nove voj¬ ne z Grško, a ta protest ni imel ka¬ kor se vidi nobenega vspeha. Atene, Grško, 23. junija. — Vojna nevarnost Grške s Turčijo se je zmanjšala zbog zadovoljive¬ ga odgovora Visoke porte. Turči¬ ja je dovolila, da se smejo grški begunci, vrniti nazaj ozemlje VAŽNO MESTO ZACATECAS V OBLASTI UPORNIKOV. GENERAL VILLA NAZNANJA, DA JE PADLO TO VAŽNO OSREDNJE MEKSIKANSKO MESTO. OSVOJILI SO JE NJEGOVI VOJAKI. PROSLAVA ZMAGE V JUAREZU. POSREDOVALNA KONFERENCA V NIAGARA FALLS NIMA SKORAJ NIČ USPEHA. El Paso, Tesas, 24. junija. — Zaeatecas, zelo važna postojanka v osrednji Meksiki, je- padla v o- blast konstitucionalistov. Tako se ofieijelno poroča iz Villajevega glavnega stana. Dva Villajeva ge¬ nerala sta bila pri zavzetju mesta ranjena. V Juarezu so takoj začeli slavi¬ ti to zmago, godba je igrala na tr¬ gu, vojaki so napravili slavnostni obhod po mestu. Brzojavno poro¬ čilo o zmaga je dobil col. Ornelas, poveljnik v Juarezu, ter Lazaro de la Garza, Villajev zastopnik. Po¬ ročilo je podpisal gen. Crestes Pe- rera, poveljnik v Torreonu. Washington, D. C., 24. junija — Semkaj je došlo poročilo, da so Villajeve čete po hudi in krvavi bitki zavzele mesto Zaeatecas. Po¬ ročilo naznanja, da je v bitki pa¬ dlo mnogo vojakov na obeh stra¬ neh, zmagovalci so napravili lep plen. ‘VVashington, D. C., 23. junija. — Mirovni posredovalci ne vedo, kaj naj bi odgovorili Carranzn, je naznanil v ljubeznjivem tonu, naj si ne prizadevajo odvrniti nje¬ ga z njegovega stališča. Rekel je, da nikakor ne mara skleniti s dik¬ tatorjem Huertom premirja, da je pa pripravljen poslati svoje dele¬ gate. Iz tega je tedaj jasno razvideti, da Carranza nič ne misli na to, da bi se njegovi zastopniki pogajali z Huertovimi pooblaščenci. El Paso, Tex., 22. junija^ — Tu¬ kajšnji glavni stan Carranzovih pristašev je bil danes obveščen, da so se Carranzovi pooblaščenci r peljali v Washington, ter da so danes zvečer že prišli v San Anto¬ nio. Niagara Falls, Ont., Canada, 23. junija. — ABC posredovalci se danes niso posvetovali z meksikan skimi in amerikanskimi delegati ker imajo ti svoja posvetovanja med seboj. Kaj se zopet začne ofi- cijelna konferenca, še ni znano Samo toliko se euje, da se je pred¬ sednik MGlson s svojim apelira¬ njem na Carranza blamiral. na tupsiso odkoder šo bili pregnani. PORAZ VLADE. Mashington, D. C., 22. junija. - Sodnik vrhovnega sodišča Van- devanter je v procesu, katerega je' vodilo več železniških družb z zvezno vlado radi petrolejskih zemljišč v vrednosti 700 milijonov dolarjev razsodil v prid družb. U- temeljil je svojo sodbo s tem, da kupne pogodbe niso dovolj jasne, toliko pa vendar, da jih je smatra¬ ti za veljavne. SKRIVALNICA: PO KATERI POTI GRE i LJUBOSUMNE ZVERI. Chicago, 111. 23. junija. — Kro- tilka Adgie Costillo, katere levi so raztrgali njenega zaročenca, kro¬ tilca Emersona Die.trich pravi, da so zverine iz ljubosumnosti napa¬ dli njenega zaročenca. Lev “Ted- dy” je bil že pred meseci nemi¬ ren, ko je videl, da je Dietrich krotilko objel. Ta lev ga je sedaj tudi prvi napadel. Kakor tudi pra¬ vijo, izgubi zaljubljen krotilec vso kontrolo nad zvermi. Jiv j di 4 r ®kspii Precejšnji visočini zadel v °jaški zrakoplov. Na- #4*4" VJi str r 0zi i a > je razdejala ^ ka i° n - Častniki in eligf 1 ® tev iin devet, so V/j so 0 fgani na tla. Se- takoj mrtvi. J? v/j FRIEDMANOV SERUM. Berolin, Nemčija, 24. junija. — “Norddeutsche Allgemeine Zei - tung” ofieijozno poroča o vredno¬ sti Friedmanovega seruma zoper jetiko. List pravi, da ta serum ni samo za nič, ampak da je celo na¬ ravnost škodljiv. Članek poziva merodajne oblasti, naj prepovedo “zdravljenje” s tem sredstvom. SRBSKI KRALJ PETER ODSTOPIL OD VLADE. Belgrad, Srbija, 24. junija. — Srbski kralj Peter je odstopil vla¬ do svojemu drugemu najstarejše¬ mu sinu Aleksandru, ki je postal prestolonaslednik, ko se je leta 1909 njegov starejši brat Jurij od¬ povedal prestolonasledstvu. Kralj Peter se je iz zdravstvenih ozirov odpovedal prestolu. Tozadevna proklamacija bode objavljena. STAR ŠVINDEL. New York, N. Y., 24. junija. —- Na ukaz glavnega poštnega moj - stra Burlesona so aretovali poštni inšpektorji poslovodjo “Souden Electric Co.” radi zlorabe pošte v sleparske namene. Ta družba je prodajala nekake električne paso¬ ve, o katerih je zatrjevala v ogla¬ sih, da ozdravijo vsako bolezen. — Švindel ji je dobro nesel, ker je na¬ pravila družba v zadnjih 20 letih za več kot milijon dolarjev čistega dobička. POIZKUSNI POLET. Haimnondsport, N. Y., 24. ju¬ nija. — Velikanski letalni stroj “America”, s katerim namerava poročnik John G. Porte kot prvi poleteti preok oceana iz Nove Fundlandske preko Azarskih oto¬ kov na Špansko, se je dobro obne¬ sel pri prvem poizkusnem poletu. Porte in Glenn H. Curtis, ki sta po naročilu Rodman AVannamakerja zgradila 5000 funtov težak letalni stroj, sta podvzela poizkusni polet. Začetkom- meseca julija nastopi zrakoplovec svoj drzni polet. Letel bode v visočini 500 čevljev, ter s •hitrostjo 60 milj na uro. Letalni stroj je tako zgrajen, da se more v slučaju potrebe tudi obdržati na vodi. DELAVSKA PRILIKA. Virginia, Mimn., 23. junija.- — Velika žaga Virginia & Rainy La¬ ke družbe, ki je bila zaprta v svrho popravila dalj časa, je zopet zače¬ la obratovati. Šeststo delavcev bo¬ de dobilo delo. Splošno so se tu¬ kajšnje delavske razmere obrnile na boljše. (Nek rojak nam je na¬ znanil, da pridejo v poštev naj¬ prej oni delavci, ki so bili pri tej družbi vposleni že prej. Na nego¬ tovost torej ne moremo priporoča¬ ti brezposelnim rojakom, da bi ho¬ dili tja dela iskat. Prijatelje v Virginji prosimo, d*a nam poročajo o sedanjih razmerah. Uredništvo.) PREISKAVA KATASTROFE. Quebec, Canada, 23. junija. — Pri preiskavi vzroka katastrofe “Epress of Ireland” se kapitan Kendal, in prvi častnik Tuftenes “Horstada”, ki rabita oba ameri- kanske karte, nista mogla spora¬ zumeti glede točke, kjer se je pri¬ petila katastrofa. Kapitan Gagnon od oddelka za mornarico in ribolov je natančno določil, kje leži po¬ topljena ladja. Kapitan Kendal je označil na svoji karti mesto, ki se nahaja V /4 -milje proč od prave točke, medtem ko je zaznamoval Tuftenes več milj v jugovzhodni smeri oddaljeno mesto. “NOBEL” FEHTARIJA. Budimpešta, Ogrsko, 23. j unij a — Grof Mihael Karoly, vodja “ne¬ odvisne stranke” v ogrskem par¬ lamentu, obišče 'zopet Združene dr¬ žave, ter se ukrca dne 28. junija. Grof upa dobiti za svojo stranko med Ogri v Ameriki par milijonov dolarjev. VELIK POŽAR. 'St. Louis, Mo., 23. junija. — Pri velikem požaru, katerega vzrok je še nepojasnjen, so bile razdejane delavnice Luyties Pharmacy druž¬ be. Napravljena škoda znaša okro¬ glo $200,000. Le z najveejim tru¬ dom se je posrečilo požar tako 0 - mejiti, da se ni 'razširil -po vsem mestu. DRZNO PODVZETJE. Winnipeg, Canada, 23. junija. — Da dobi nagrado v znesku $25.000, katero je razpisal londonski list “Daily Mail”, se poda 22 let sta- ri Lawrence Marples s tremi pri¬ jatelji meseca avgusta s 30 čevljev dolgim motornim čolnom preko 0 - ceana. Vožnja bode trajala po pre¬ računu 7 dni in 7 ur. čoln bode opremljen s aparatom za brezžično brzojavljenje. 2 I ■ | \ r ^'f : « SLOVENSKO KATOLIŠKO __,„r; i PODP. DRUŠTVO SVETE BARBARE ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporlrano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvanla. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willock, Pa. I podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. H. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Springs, Wyoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. Tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St., Joliet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa, I. nadzornik: JOHN TORN1C, Box 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas. I. porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas. II. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave., Detroit, Mieh. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box 11%, Bridgeport, O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK’’. MINNESOTA. Duluth. — Pretekli teden so ope¬ rirali zdravniki v St, Luke’s bol¬ nici 7 let starega Joh\i Smoltza, ki j, kakor poročano, ponesrečil blizu Chishakna, ko so metali otroci di¬ namitu e patrone v ogenj. Zdrav¬ niki so izrezali dečku desno oko, Ja če le mogoče ohranijo drugo, ki ni tako mulo pošn-.u >v«.t,o. Ven¬ dar se niti cu res še n: ve, ako po polnoma ne izgubi vida. Njegov osemletni uatec Fr j. . r , ki je tu¬ di zadobil precj h i le poškodbe ter se zdrn-r. v bolnišnici v Chis- holm, je žr ozdravi,', m. Vid mu je •chrnrjtn — Porote je zavrnila odškod¬ ninsko tožbo 16 let starega John Hamuela, >n je prišel pred lil Jeti ob obe nogi ter tožil sedaj Duluth •S: Iron E »-a ge Reilre i i družbo za $30.000 odškodnine. Družba je pla¬ čala eno 'eto po nesreči dečkovemu očetu $600.00, in s to odškodnino se mora siromak brez nog zadovo¬ ljiti. To ti je pravica! — Več Duluthčanov je dobilo zadnje dni vabljiva pisma špan¬ skih sleparjev, ki so začeli sedaj iskati svoje žrtve tudi tu. Kdor bi dobil 'kako tako pismo, naj je vr¬ že v peč. Sleparji se poslužujejo starega “trika”, da imajo nekje nek zaklad, katerega pa ne more¬ jo dvigniti, ker nimajo denarja. Kdor bi jih odrešil te stiske s par tisoči, mu obljubujejo polovico za¬ klada v biserih v vrednosti $530,- 000. 'Sleparji prilagajo tudi neko sliko, ki predstavlja starega go¬ spoda s 'krasno deklico ob strani, katera naj bi bila njegova hči. — Torej pozor pred temi sleparji! — Pretekli teden je obiskalo Duluth 600 Detroitčanov, ki so bili tukaj kar najprijaznejše sprejeti, Ta teden je pričakovati 1000 go¬ stov iz raznih krajev. Mesto Du¬ luth je prišlo na glas kot najpri¬ mernejše za konvencije. — Mogoče je, da bode v Dulu- thu z dnem 1. julija proglašen štrajk električnih delavcev pri Bell Telephone Co. Na ta dan bodo namreč zaštrajkali nastavljenci te družbe v Minnesoti, Iowa, Nebra¬ ski ter North in South Dakoti za povišanje plače p 01 ki » e j- e ne* 11 leo nO^Sjek ^ n iP< e ž k 1 g flošk 0 pa 1° 3 lta h um „ r dniiel P?; žul: sta kraj jeklarne v Minnesoti, sta edina kraia n . « tvornice MINNESOTA STEEI. KOMFANIJE vi ^ta hi h J okraju ko in je že vstanovilo tisoče jeklarskih S25 ,W 0 ,ft>; ^ Izvrstne prilike za vsakovrstno trgovino. Bavcev svojo , J* Stanovanjske lote merijo 30 in 33x100 čevllev l„ naprej, In sicer $25.00 do $100.00 naplačnine ostaLi sta »ej° w ,, p. po $10.00 do $15.00. — Trgovske lote od $700 00°nantS 1 V.J ostanek $25.00 na mesec. Cene so take, da sedaj ?ahl’ 0 ie - trtilu “»5 Prebivalstvo šteje že danes 2000, konec te ra i»t- ae V8a l k.;.~ moderna izboljšanja, tako da lahko sami izračunlte v? 1 , 0 .’ 10 750c ikor se tiče zvišanja cene: zato kanite e ’ ia 1 l>o to v -V bolnišnico-. Ponesrečeni P° stlJ jak poljansk - -- j M.«. icbiiis.u sami lzracu kolikor se tiče zvišanja cene; zato kupite sedaj. Za popolne podatke pišite ali se pa zglasite na „ ■ -r^ bolnico. Gary Land Companv Kpnj. Dne 4. t. m 202 Palladio Building Duluth, M - f ' Ifcaricev ZASTOPNIK ZA EVELETH K , : je bil ravno Max Volčanšek, Jones Street, Eveleth, Min j* J al p T ^ k t ° v d ~_!_7~~~. . . .. Cm Suhadolu pri 1 - ' _ i s kmalu pogasili. sto iz Gorel 0. Ker pa je >na, je in mu je jetnikov, šlo •anjenega so ned ! ko Najgotovejši zašli je gotovo na farmi, in zato je tudi denar najl naložen na zemljišču. Če imate zemljišče, ii domačijo in imate zagotovljen kruh; nič va. briga, če so časi dobri ali slabi, če so stavke, izp m brezdelnost v industriji. Vi ste neprizadeti ' imate stalno delo in stalni zaslužek, in kar storile je v vašo korist, ker je zemlja vedno več vred: če se čisti in obdeluje in spreminja v lepo farm: Kupite od kompanije, ki lasti zemljo, in jepn- pravljena vam pomagati, če potreba. Duluth' Iron Range železniška kompanija je vstanovila u več lepo se razvijajočih naselbin po St. Louis con: ty, Minn. Zemlja se zamore kupiti od $15.00 n- prej na lahka odplačila. Pišite za podrobno.-' slovenskem jeziku na: (tetrok. -Dve nesreči v deiži L Vdeželni bolnišnii r umrl 16 meseci . sin krojača ‘ah, ki so ga i i domačo hišo s davi. 'Povozil ne kak voznik * Pomočnik Al o, 1 Predtrga pri R a <■- doma na stopnica * * eT, no možgane iiipeljali v 4 - junija ;Beno Saboth; tT Kranju g( ^erjevO’ hčerko -t; gaposesti ■■ Junija t. 8- Karl L. B. ARNOLD, Land 110 Wolwin Building Duluth, Mf" | Ravnatelja aD3U ’ * 8 u!? 0 domače | ' sr očn o! nj, u tr g0v ^ --vn- »MU S?*' 1 moški - apit ^: V založbi Narodnega Vestnika je DELAVSKI ODŠKODNINSKI 10 ZA DRŽAVO MINNESOTO (Minnesota Worlvmen s Com{>ens ® tl011 ^ Cena 30 Centov Navodila kako postati dr Cena 15 Centov °bli ocen "Mit a Mti tern P: ov, P' ll >j •>v> ( >k t U1 a. kr ‘hij S 1 ; Oj 4v il T ' , Pot f - l n H *.isO teč 1 Iz stare domovine. ^^^^S^2§SMB5Ž8ŽŽŽŽSt2SSS8S®S®«*f®$& kranjsko. Obsojen je 'bil od novomeške , oženjeni delavec Janez Pi- f° te . w, u 5 zaradi nenravnega a 2 leti ječe. |a 'Igreča divjega lovca. Franc ,. lZ Drganjega sela pri Topli- lf e re d nedavnem v mraku ča- ^bito puško na divjačino, ■ bi i m el lovskega dovoljenja, i. d8 enrožil na srno, je puška po- '^n mn je strel odletel nazaj v 8 1 ter j e težko poškodovan! Obstrelil je neki neznanec po¬ mika Jožefa Šinka iz Moš v Idniškem okraju, ko se je le-ta Lkoštni ponedeljek zvečer pe- ' domov. Krogla je Šinku pro- čevelj in 'g a poškodovala na 0 7ftl ii Storilca še niso dobili. lu, % Na cesti umrla, 2. t. on. je pri- tW YntP, vv Radovljico na semenj oTletna Unica Barbara. Na potu na H *A8E iodvor pa jo je zadela srena kap L. v par minutah umrla. F Vlak povozil železniškega ču 52Jetni železniški čuvaj M. adn iz Černivca, občina Mo¬ je te dni šel po železniški pro- a ’ e d Eadovljico in Otočami. Do- vlak, ki ga pa ni čnl, ga je po- iin mu odtrgal desno roko. Po- i rečenca so prepeljali v ljubljan- deželno bolnišnico. , f ‘L Ponesrečeni postiljon. 391etni w2 Ž^Utin Bizjak, poljanski postiljon, ‘ C ‘ T vozil pošto iz Gorenje vasi v •">N Ifjo Loko. Ker pa je bila pošta J «$55 napolnjena, je med vožnjo od- ' ""kil z.voza in mu je kolo voza, ki N biiHil poln potnikov, šlo preko gla- Težko ranjenega so prepeljali :eželno bolnico. ny _ Ogenj. Dne 4. t. m. popoldne Duliith k orela hi * ica ' m kovačnica ko- 1 a Škocjana. Gasilcev je bilo do- L ker je 'bil ravno semenj. O- )! reet, Eveletti|i i e nasta l vs] - e ^ bovaškili isker 1 popoldne pa je tudi gorelo v [njem Suhadolu pri Gabrju. 0- S j so kmalu pogasili. Zažgal je otrok. v - Dve nesreči v deželni bolniš- T l Vdeželni bolnišnici v Ljub- i je umrl 16 mesecev stari Iv. Ovnik, sin krojača na Ježici Črnučah, ki so ga našli na ce- p pred domačo hišo poškodova- »jana glavi. Povozil ga je nam- bržkone kak voznik. — 561etni rski pomočnik Alojzij Skulia- t|Ez Predtrga pri Radovljici je ,v neprpf 1 ^ oma na stopnicah in si pre- . i Jel nevarno možgane. Nezavest- ' a so pripeljali v ljubljansko ... j : j VCC ®nišnico. . i v lepo® r Poroki. 4. junija t. 1. je po¬ lji 1 o■ dr. Beno Sabothy, kazenski tvornik v Kranju gospico Inko j Bergerjevo, hčerko c. kr. no- ; e in hišnega posestnika v Kra- Dne 7.. junija t. 1. se je vr- ; poroka g. Karl 'Schindlerja, rniškega ravnatelja tvrdke Y. I 1 dič v Kranju, z gdč. Faniko F 0 ™! Po domače Kamenčamo- Pčerko gospe Marije Polak, hi' iPOseStnice in trgovke v Kran- jPlo srečno! ii Tatvina v kapiteljski cerkvi j Vem Dne 3. t. m. popel¬ je prišel v kapiteljsko cerkev | aa moški, oblečen v ponošeno Jr ? obleko, z malim v belo pla pvitini zavitkom v roki. Y eer- F 1 čilo ljudi. 'Na pragu sta se •1 j{ h aTs ^ u K a nt Kalan in ne- l!!‘ Potem so oparili, da je v e» l pcec izpraznil vse pušice za r are . Opazilo se je tudi, da je F 1 za izpraznitev “limani- a jat mora biti isti, ki je v leta izpraznjev-al v novo- 0 oliei pušice pri kapelicah lora biti I®. Compa jenama]® emljisče, ih; nič« o stavk zemMj potreba, nija je vsl in P® ^ ^ cupiti p uite za oodfi^ tem poslu že bolj Id. 1 Povodenj v Zg. Radolni. Iz j Fsejo : V Z g. Radoliui sta 0 "otrajnega deževja in ta- a ne ^ a Potoka Krma in Kot iji^ as ri| da sta preplavila po ■ L 6 travnike ter z gramo- io ^okaterih krajih pol metra asula. N e j ca j j e g p r j_ ilii- 6 Učenih. Največ škode oin p a P rav il Jakobu Prešern, "or v galU ' ^ 0< ^ sve ^ a odda- °t e S 1 P° ses ‘tniki so povečini \ & J P°trebujejo pomoči za Žent. 1911 at the post Office _ Duluth, Mlnn., onder the Act March 3, 1879." _ »NARODNI VESTNIK« izdaja Slovenska tiskovna družba, Dulutb, Mlnn. »hala vsak ponedeljek In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko za celo leto . $2.00 za pol leta $1.00 Za Evropo In Ca nado za celo leto ... $3.00 _ Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne poslljatve m dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duluth, Mlnn. Telephone, Melrose 1113. KAPITALISTIČNI FIGAMOŽJE. Po dolgotrajni, žal brezuspešni delavski borbi v bakrenem okrožju v Michigan, se ču¬ tijo sedaj kompanijski mogotci neomejene go¬ spodarje in postopajo iz delavci, kakor s tla¬ čani. Preklicano jim je za časa štrajka že šla trda, a da so končno vendar porazili delavce, se imajo zahvaliti le nečuvenemu nasilju svo¬ jih priganjačev, uvažanju skebov, v veliki meri pa tudi lepim in vabljivim obljdbam, ka¬ tere so delali štrajkarjem za časa štrajka. Ču¬ dno ni, ako so se sestradani možje končno ven¬ dar podali, saj se vendar niso zastonj borili, dosegli so raizun pripoznanja unije, skoraj vse. Znano je, da dolgotrajna borba človeka ubi¬ je, in pri pogledu na lačno in vsega potrebno rodbino, na zapeljive obljube kapitalističnih mogotcev, jim je upadel pogum. Tolažila jih je zavest, da se niso borili popolnoma zastonj, m da v doglednem času vendar dosežejo to, česar za enkrat pod danimi pogoji ni bilo mo¬ goče . Veliki štrajk je bil proglašen konča¬ nim, delavci, prejšnji štrajkarji so čakali, kdaj bodo zopet šli na tlako, da si kaj zaslužijo in opomorejo. Sedaj pa je prišlo razočaranje! Kapitalisti¬ čni mogotci, videč, da so uklonili tilnik svo¬ jemu robu, so naenkrat pozabili na vse dane obljube. Izkazali so se kot figamožje, vse ob¬ ljube so enostavno snedli. In še več kot to. Predsednik neke lokalne unije rudarskih delavcev v calumetskem bakrenem okrožju je naznanil kongresnemu poslancu W.. J. Mac- Donaldu iz Michigana, da so .bili postavljeni oni rudarski delavci, ki so pričali pri preiskavi štrajka pred kongresno preiskovalno komisijo, od lastnikov rovov, na takozvano ‘ ‘ črno listo ’ ’. Nadalje naznanja unijski predsednik, da onih delavcev, ki tekom štrajka niso nikdar bili aretovani pri štrajka'rskih izgredih, se sploh nikdar niso udeležili izgredov, lastniki rovov ne marajo več vzeti nazaj na delo, dasi je bilo izrecno dogovorjeno pred koncem štraj¬ ka, da kompanija ne bode izvajala posledic, in da bode vzela nazaj na delo vse štrajkarje, iz- vzemši onih, ki so bili obtoženi izgredov. Ali, kakor že omenjeno, so lastniki rovov na ta dogovor “pozabili”, kar so gotovo že sklenili prej, da so tedaj štrajkarje naravnost nesramno ogoljufali. Pokazali so jim kruh, se¬ daj pa mečejo kamenje vanje. Toda, kaj jih to briga, samo da so pokazali svojo moč, vesti pa ti ljudje itak nimajo nobene. V Združenih državah obstoji neka organi¬ zacija po imenu “Industrial Relation Com- mission”. Ta komisija si je nadela nalogo, ko¬ likor mogoče odstraniti nasprotstva med ka¬ pitalom in delom, ter poiskati sredstva in pota, da bi vladali prijateljski Odnošaji med tema nasprotnikoma. Ta komisija naj bi najprej preučila take slučaje, pa bi kmalu vedela, za¬ kaj med kapitalom in delom ne more biti pri¬ jateljstva. ‘S figamožmi se ni bratiti.... Izkušnje učijo, da delavci, katerihkoli ve¬ likih industrijalnih podjetji ne morejo zaupati delodajalcem in verjeti njihovim besedam ter obljubam. Prej ne bo prijateljstva med delo¬ dajalci in delavci, dokler ne bodo imeli de¬ lavci pravice do celega deleža proizvodov svo¬ jega dela! Figamožakarstvo mogotcev v ba¬ krenem okrožju ima pa tudi svojo dobro stran: delavci sedaj vidijo, da je bilo njihovo zaupa¬ nje zlorabljeno in je zato ne bodo zapet kmalu komu dali. Sedaj vidijo, da so navezani sami nase, da si morajo sami pomagati, ako hočejo kdaj doseči svoj cilj ! STATISTIKA O NEZGODAH V INDU¬ STRIJI. Strokovni list “Coal Age” je začel pobijati splošno razširjeno mnenje, da zahteva pri vseh industrijelnih podjetjih rudarstvo največ žr- tev, mrtvih in ranjenih. Ako so statistični po¬ datki, na katere se opira omenjeni strokovni lislt, le količkaj resnični, potem bi moralo v resnici biti to mnenje že davno napačno. Mo¬ goče, da je bilo na podlagi izkušenj v prejšnjih časih pravilno, mogoče je pa tudi, da so prišli ljudje, kar sami do tega zaključka, ker se niso mogli otresti nekake groze, ako so pomislili na delo pod zemljo, kamor ne posije solnčni ža¬ rek. Iz sličnega vzroka je tudi mogoče nasta¬ lo povsem napačno mnenje, d i a zahteva promet na morjih več žrtev, kakor promet na suhem. Strokovni list “Coal Age” navaja v prizade¬ vanju oslabiti napačno mnenje o izredno veliki nevarnosti rudarstva sledeče statistične šte - vilke : Leta 1911 je zadobilo od 729,229 v rudni¬ ških 'zaposlenih oseb 31,334 več ali manj težke poškodbe; od vseh rudarskih delavcev, po šte¬ vilu 1,669,809 je bilo poškodovanih 126,039. V jeklarski industriji pa je ponesrečilo izmed 158,604 oseb 35,674. Tedaj pride na tisoč de¬ lavcev pri rudarstvu 42 ranjencev, v železni¬ škem prometu 75 in v jeklarskih delavnicah 225 ranjencev. Slednje število je naravnost strahotno visoko, skoraj neverjetno, dasirav- no so posneti podatki po neki ofieijelni listini 62. kongresa. Nad dvesto nesreč na vsak ti¬ soč delavcev! Človek skoraj ne more verjeti, da more taka industrija s toliko nevarnostmi sploh toliko časa obratovati, ker bi končno mo¬ ral poiti človeški materijah To bi se tudi zgo¬ dilo, ako ne ibi moloh kapitalizma dobival ve¬ dno svežih moči, ako ne bi bilo stalnega nase- sljevanja, ki je za jeklarsko industrijo neiz- črpljiv vrelec. Vsak pametno misleč človek si mora staviti vprašanje, ali res ne bi bilo mogoče bolj var¬ nega obratovanja v jeklarski industriji, da vse, kar je z njo v zvezi, ne bi spominjalo na klanje in trpinčenje ljudi? Ako tako strašne etatistične številke ne napotijo merodajnih krogov, da se naj kaj več stori za varnost delavcev, pade tudi odgovornost nanje, in prej ali slej bodo morali dajati za to odgovor. ČESA NAM MANJKA. Priznati se mora, da je slovenski narod v Ameriki zadnjih 25 let precej napredoval, si napravil mnogo ustanov v prid celokupnega Slovenstva v tujini, kjer smo navezani na sa¬ mopomoč, v političnem oziru pa žal ni zazna¬ movati posebnega napredka. Za politiko se Slovenci vse premalo brigamo, kar pa nikakor ni prav. Res je, da se večina zanima za držav¬ ljansko pravico, toda kaj pomaga to, ako jo ljudje ne znajo, oziroma nočejo izkoristiti. Da je to res, nam dokazujejo zadnje primar¬ ne volitve. Za vzgled si vzemimo mesto Eve- leth, ki je menda največja slovenska naselbina v Minnesoti. Uradno poročilo naznanja, da je bilo pri primarnih volitvah dne 16. junija 1914 oddanih v Eveleth tisočosemnajst glasov za državne poslance. Uradni izvid nam pa doka¬ zuje, da so volili nekateri samo enega ali dva kandidata. Kandidati za državnega poslanca države Minnesota 61. zakonodajnega okraja so dobili sledeče število glasov v Eveleth: Gill 174, Mur- phy 166, L. M. Osborn 132, J. W. Osborn 110, Salomon Sax 436. Skupaj je bilo tedaj odda¬ nih 1018 glasov. Toliko volilcev se je tedaj udeležilo volitev, da pa niso ti glasovali tudi za druge državne in okrajne uradnike, nam dokazujejo sledeče številke. Tako je bilo u. pr. oddanih v mestu Eveleth za šerifa St. Louis okraja samo 720 glasov, ki se razdelijo sledeče: John R. Meining 281, Black\vood 31, Frank Magie 143, Walter John¬ son 83, Charles Miller 182. Skupaj tedaj 720. Iz predležečega uraJdnega poročila oddanih glasov za šerifa 'St. Louis okraja je razvidno, da 298 volilcev ni oddalo glasov za kandidate za ta urad, dasi so glasovali za državnega po¬ slanca, in dasi so bila imena kandidatov na istem volilnem listu, kakor imena kandidatov za državnega poslanca 61. zakonodajnega okraja, Ta razlika pa se ni zgodila samo v mestu Eveleth, ampak povsod na železnem okrožju. To je dokaz, da marsikateri volilec ni znal gla¬ sovati. Dobil je v roke glasovnico z različnimi imeni raznih kandidatov za okrajne in držav¬ ne uradnike. Mesto, da bi si listek natančno ogledal in volil za vsak urad kandidata, kate¬ remu je namenil svoj glas, je glasoval samo za enega ali dva, ostale je pa ilzpustil. Vse drugače bi pa bilo, ako bi imeli Slovenci po vseh naselbinah svoje izobraževalne politič¬ ne klube, kjer bi se Vršila vsakovrstna preda¬ vanja ter se politično in vsestransko izobraže¬ vali. Nekaj dni pred volitvami bi si napravili ravno take glasovnice, kakor so oficijelne, ter bi se poučili, kako je voliti. Kdor ima volilno pravico, naj se je tudi popolnoma poslužuje, kar zahteva že državljanska dolžnost vsakega zavednega volilca. Upati je, da se bodo v vseh slovenskih na¬ selbinah vstanovili v doglednem času izobra¬ ževalna politična društva, povdarjam pa, da nimam v mislih takih političnih klubov, ki bi jih vstanovili kaki politiki pa’r dni pred volit¬ vami, potem bi pa vse 'zopet zaspalo. Izobraže¬ valna društva pa imajo zasiguran obstoj, ako so pravi ljudje zraven ter niso samo za politič¬ no izobrazbo, ampak za vsestransko. Na delo torej, da nam ne bode mogel kdo očitati na- zadnjaštva. K. VIDOV DAN. Po prvem ali usodepok.em porazu srbskih vojsk pod Vukašmom na Marici so Turki stal¬ no in nevzdržno napredovali v Makedoniji in 7 Bolgariji. Padle so jim druga zn drugo v ro¬ ke vse srbske, makedonske kraljevine in kne¬ ževine. Sedaj je moralo še priti do poslednje cdločilme borbe med staro centralno srbsko dr¬ žavo in med mlado, napredno, sdm turško ea- NARODNI VESTNIK revino. Odločitev je pa dla na Ko. oveni polju 2S. junija 1389. na Vidov dan. S bsko orožje je podleglo in poleg sultana Ma-ata je padel v bitki t a d poslednji neodvisni srbski knez La¬ zar. Z nj,m je izginil cvet srbske vojske, vite- štva in velikašev: srbski neodvisnost' je pri - t.-J kraj. Od tega časa pa vse do K iradžordže- vega in Miloševega ustranka početkora 19. sto¬ letja je srbsko pleme vse globlje padalo v tur¬ ško robstvo. Idrska sila ga je ra .pršila iz do¬ movine na vse 'clrove, a na njihovo mesto so prmajali turski, arnavtski in grški kolonisti. Pako je tudi narodnostno propad;.! kos za ko¬ som stare srbske remije. Vidov dan pomenja najčrnejši dan v zgo¬ dovini srbskega plemena Strašni poraz na Kosovem polju je ustavil ralzvoj Srbov, kakor tudi celokupnega jugoslovanskega naroda za vrsto stoletij. Danes bi bili morda vsi Jugoslo¬ vani že davno kulturno in politično zjedinje- ni, ako ne bi turška najezda povzročila zlom srbskega carstva, kateremu je pripadala izvr¬ šitev te naloge. Zato se je strašna katastrofa Vidovega dne globoko vtisnila v vse srbske duše in klicala pet stoletij na osveto. Celih pet stoletij so javorjeve gusle pripovedovale, oživljale celemu srbskemu plemenu strašno kosovsko zgodovino, pet stoletij so srbske majke z mlekom dojile svoje otroke v težki žalosti Vidovega dne za propadom srbske sla¬ ve in veličine in s silno željo za maščevanjem. Pet stoletij je celo srbsko pleme živelo pod vtisom kosovske pogibelji. Vendar je ravno Vidov dan po svojih no¬ tranjih posledicah največji, najpomembnejši in najslavnejši praznik v srbski zgodovini, ka¬ kor tudi v zgodovini celokupnega jugoslovan¬ skega naroda. Da so Turki uničili srbsko dr¬ žavo, je bila naravna posledica notranjega raz¬ sula, ki je vedno bolj razjedalo korenine sta¬ re države. Sredotočna sila, ki je vzdrževala državo enotno, močno in silno, se je razbila in enotna država je raizpala v celo vrsto manj¬ ših kraljevin in kneževin, ki so imele vsaka svojega 'skoro popolnoma neodvisnega vladar¬ ja. Sloge ni bilo več in državica se je borila proti državici. Nadalje je kmečki stan ravno tedaj živel v težji sužnosti kakor sploh kedaj prej. Zato je bil konec države-o čividen. S tur¬ škim gospodstvom je bila uničena srbska vla- stela in meščanstvo in ostal je samo srbski kmet. To dejstvo je največjega pomena za bodoči razvoj srbstva kakor tudi celega jugo¬ slovanstva. S turško sužnostjo in z njeno po¬ sledico t. j. propadom srbske aristokracije se je srbsko pleme pomladilo. Izravnale so se vse notranje razlike, odstranjeni so bili vsi vzroki notranje nesloge, medsebojnih bojev in » r se nemoči, ker odslej je predstavljal srbstvo samo en stan, kmečki stan, ki je mogel enotno in složno stopiti v borbo za svojo narodno in socijalno osvoboditev. 8 tem dejstvom so po¬ dani tudi temelji in viri bodočega srbskega demokratizma, ki se danes' najjasneje izraža v ustroju kraljevine Srbije. Katastrofa Vidovega dne je za 500 let usta¬ vila razvoj jugoslovanstva; a to je po eni stra¬ ni ogromnega pomena za vse nas, ki je s tem danes bodočnost jugoslovanstva veliko daljša in veliko večja, kakor pa bi bila, če bi že po francoski revoluciji, po prebuditvi nacijonali- zma nastopali kot en narod v enotno tradicijo, z dolgo skupno politično in kulturno preteklo¬ stjo. Težki poraz srbskega carstva na Kosovem polju je popolnoma preobrazil srbsko narodno dušo. Vidov dan je ustvaril ono veliko srbsko narodno poezijo, ki je zadivila največje kul¬ turne može Evrope, ki je odgojila slavnega Njegoša, Mažuraniča, Meštroviča, predvsem pa je spomin na Vidov dan ohranil srbsko ple¬ me pred popolno propastjo, narodno in moral¬ no. Dočim je turška najezda uničila docela narodno zavest pri Bolgarih, srbska narodna zavest nikdar ni zaspala, kajti poživljali so jo sveži viri kosovske pesmi, vidovanske pogi¬ belji. V znamenju kosovske osvete se vršili vsi srbski ustanki do 18. stoletja pa slavne ustaje Karad/orževe ;n Miloševe, ni so udarile temelj nove demokratične srbske države. Na Kosovo' je bil bojni klik Srbijo in srbst¬ va v vseh vojnah s 'Irrki. Tako se je Srbska država vedno bolj širila na jug, 'dokler se ni 1912. s slavno kumanovsko bitko završita Največja prodaja fonogr a f 0v „ _ , X-. ci.ni ki ima najslajši, najjasnejši, naj- Slika Podstavlja REGAL govoreč s J, tr oj aje prikIadnai 12 inčev široka, glasnejši in najčistejši glas. V ■ hrastovine, bogato emajlirana 7 inčev visoka. Omara jtroj« je '^.t se jamči 15 let. Te vrste ter krasno okicena z zlatimi okviri. « P caradi tekmovanja pa prodajamo se- ; . iO OO zaradi tekmovanja pa prodajamo se- stroj, prodajali so se doslejl po de zaenoz 12 najboljšimi pesmami daj te stroje širom ZdruZ. držav in r\ane*» -. . katere si lahko sami izberete iz daj te stroje širom Združ. drž , av Jg šega cen ika in 500 iglami za samo istotako prodajamo dobro poznane" VICTOR govoreče stroje ter COLUM. BIA gramofone. Pišite po naš novi, bogato ilustrovam cenik, katereča Vam pošljemo poštnine prosto. Saul Birns, 117 2 "“ Ave., Dept. 47 New York osveta Kosova. Z osvoboditvijo Kosova in No ve Srbije izgub: Vidov dan svoj poprejšnji poini r : Vir žive narodne zavesti in klic na o- sveto m osvoboditev, pač pa dobi nov pomen, novo značenje beda j slave Srhi Vidov dan kit praznik svojega pomlajenja, kot završi-tev enohe v nji¬ hovi zgodvini. Vsi Jugoslovani skupaj, Slo¬ venci, Srbi in Hrvati pa slavimo Vidov dan zato, Ker nam je ustvaril narodno poezijo, pod lago jugoslovanske nacijonalne filozofije in vse umetnosti, in ker nam Vidov dan živo do¬ kazuje, da narod, ki je podlegel sili in pretrpel stoletja v suižnosti, ue more prop-astd, ako ne izgubi žive narodne zavesti, marveč da čaka tudi njega velika bodočnost, ako nikdar ne klone na duhu, v veri in delu “S. N.” Več žensk v bližini budi vedno misel na grobo telesno uživanje. A ena sama ženska kaže kakor jeziček na tehtnici na ravnotežje, ki naj vlada med našo skrbjo za dušo in telo. Ena sama ženska postane lahko pod našim vplivom naša vodnica, ki nas vodi počasi, a neprestano Više in više na goro harmonične sreče, v ono ljubezen, v kateri se telesno dru¬ ženje tako čisto in božansko uživa kakor du¬ hovno. □ □ □ □ Najmodernejša slovenska tiskarna v Ameriki Tiskarna Narodni Veste 405 West Michigan Str., Duluth, Mi t Izdelujmo vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari lično, ceno in točno. Tiskovine za društva v eni ali več barvah naša posebnost Pismeni papir in kuverte izdelujemo jako okusno. Poskusite naše delo. Mi jamčimo zadovoljnost. - : - Unijska tiskarna. O- f Tužnim srcem naznanjava pri¬ jateljem in znacem, da je dne' 24. maja t. 1. preminula naša ljublje¬ na mati MARIJA KLEMENC (po domače Adamovka) v Črnomlju na Kranjskem. Zapu¬ stila je dva sina v Črnomlju in enega sina in eno hčer na Hib- bing, Minn. Naj v miru počiva! žalujoča Marija Zubrhich. Frank Klemenc. Koliko zaslužijo aviatiki. GEO. L. BROZICH, blagi;: M. J. MTJRPHY, predsednik. FIRST STATE BANK OF ELY PRVA DRŽAVNA BANKA, ELY, MINN. se vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tudi pošiljanje dem na vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne vloge obrestuje p 3°| 0 od sto od dneva vloge. Naša banka je prva državna banka v mestu in je pod strogim di nim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z obeeznano Union ' - nient Co. iz Minneapolisa, Minn., pri kateri so interesirani glavni iz Ckicage in New Yorka, zatorej so Vaše vloge pri nas absolutno varne. tl. Spomladansko j T imamo dve ali vrteči n t or revolving : •• j.cme disc ae nože. Oba t sli namen, nam plevel in drobit slino ali prvič di ono zemljo, vlegla je dobr ršju, da ima zra boljši pristop * povspeva ra i organizmov, k: itreje gnitje r; ih ostankov. DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo vsak dan in naše vedno nizke. Zastopamo tudi najboljše zavarovalne družbe proti istotako izvršujemo vsa notarska dela. Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačilnih dnevih. — l posluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri so tudi delničarji Dasi letalska umetnost ni več nova in vsled izpopolnitve letal tu¬ di ne več tako nevarna kakor pre¬ je, vendar razni letalci' še veliko zaslužijo. Tako si je n. pr. Paulhan v nekaj mesecih zaslužil skoro mi¬ lijon kron, nekoliko manj Peugod, Latham, VVhite i. dr. Paulhan je K a polet London-Manehester 1.1910 dobil 200.000 K, pri tekmovalnih poletih v Lyomu 40.000 K, v Bu¬ dimpešti 13.000 K in za največji polet ua kopnem 20.000 K, skupaj torej v enem letu 273.000 K. Za njim pridejo Lathan, ki je v istem letu zaslužil 231.000 K, Graham White z 205.000 K, Leblanc s 139,- 200 K. Francoz Beaumont je 1. 19- 1J za svoje zmage v daljavskem poletu Pariz—Rim, evropejskem o- krožnem im angleškem okrožnem poletu dobil 400.000 kron. Od te¬ ga leta dalje ui bilo več izstavlje¬ nih tako visokih nagrad za letal¬ ce. Tako je lani Helen za svoj 21,- 000 kiloiueterski polet dobil le 16.000 K, Brindijouc za svoj slav¬ ni polet Pariz—Varšava celo samo 8000 K iu Garro>s se je moral pri poletu čez Sredozemsko morje za¬ dovoljiti zgolj s slavo, da je on pr¬ vi izvršil ta polet. Prihodnje leto pa se letalc m zopet obeča sijajna nagrada na razstavi v £an Fran¬ ciscu za polet okrog sveta, za kar je razpisanih 750.000 kron. Tudi za prvi polet preko Atlantskega oceana je ‘še razpisana nagrada 200.000 kron. KDOR HOČE DOBRO. PODUČNO ČTIVO. NAROČI NA ‘NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENSKI TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH AMERIŠI Pačenje r S' ra ®eže 1 ^>pri t0re ' biiaT® ali da Jf ! a d °br 0 h, Si %e t!n ' le Zc ^ C f abi :i - 4 ,!>va Polje!] 9 ! 0 stl »It L 4 ti Zl*Wiik it«fl » tlldl duel škodo ker jih odglodavajo in od- žrejo. “Ktourm” tako se ta črv iz¬ govori po angleško) se pomnožu- je z jajci, katere zleze samica na rastline ali pa na tla. Samica je nekak metulj ali vesa srednje ve¬ likosti in temne sive ali rjavkaste barve. Prikazuje se začetkom po¬ letja in frfeta okoli po noči. Iz jajc se zležejo črvi še isto jesen, vendar so premajhni da bi napra¬ vili mnogo škoide. Oni prezimijo v rastlinskih ostankih in v zemlji, spomladi pa začnejo njih vničeval- no delo na mladih rastlinah. Ko povsem dorastejo zlezejo v zemljo in se pretvorijo v ličinko iz kate¬ re zleti po leti metulj ali veša. Vničuje se te črve jako težko, in včasih vničijo vse, da je treba zemljo drugič obsejati kadar se zapupijo. Najbolje je napraviti iz otrobov redke žgance, katere je posladki s sladkorjem in zastrupi¬ ti s “Pariš green. ” Te žgance je potrositi okoli rastlin kakor hitro solnce zaide, ker v tem času gre¬ do sekači na plan. Po vrtu je na¬ metati deske, pod katere se sekači skrijejo, in kjer se naj potem po¬ bijejo. Pozno zelje je brizgati z mešanico 50 galonov vode in 2 funta “Pariš green.” Jesensko oranje vrta in njiv je pa najbolj¬ ša pomoč zoper sekača, iker pride¬ jo črvi na površje in jih zima u- mori. (Dalje prihodnjič.) JETIKA ALI SUŠICA. (Tuberculosis). Vlačenje njive z brano iskanje razreže tudi ostanke, površju zemlje, na primer ko- steble in štore, ki so druga- a Poti pri sejanju. Če sejemo orapirjem ali za koruzo žito bila njiva dobro obdelana, ni bi jo pred setvijo orali, ov °lj je, če jo dobro pre- je najbolj znamo orodje ^delovanje vrline zemske pla- ™ ai oenjena je zdrobiti rezi ali , katere smo napravili s plju- 111 ra 'bi se navadno takoj po Le malo stvari se pride- ' Poljedeljstvu brez brane, zravna in zdrobi vrlino zem- Jastmnapravi izvrstno zdro- 'rini pokrov, da ne more a tako hitro bežati iz zem- s premikalnimi zobmi. obdelovati z valjarji, im če bi sle¬ dil dež po valjanju bilo bi več kva- ra kot basni. Če je zemlja lahka in preveč odprta jo je dobro potla¬ čiti in zvezati z valjanjem, vendar ji valjar v kmetijstvu male kori¬ sti in se brez njega lahko izhaja Bolje kot zemljo tlačiti z valjar¬ jem je zbiti skup več desk in jih vleči po mjivi tako da stojijo na strani. Vendar je tudi to delo naj večkrat le male koristi. (Konec prihodnjič). (Dalje.) Minnesotska legislatura je vza- koničila leta 1909 postavo za vsta- novo bolnišnic in senatorijev za je¬ tične, in zadnja leta se je storil ve' lik korak naprej v to svrho. V se- natorijih se drži ozdravljive jetič- be podnebja. V Minnesoti je splo¬ šno zdravo podnebje, in če človek pravilno živi, in če še ni jetika preveč vkoreninjena, je mogoče v Minnesoti ozdraviti kot kjerkoh drugje. Vsekakor je pa prememba zraka tudi včasih blagodejna. 'Sli¬ ka kaže 22 letnega mladeniča iz Minnesote, ki je bil toliko jetičen, da so zdravniki nad njim že ob¬ upali. Podal se je v državo Nev Meksiko, kjer ga vidimo v sliki sedeti pred njegovim zračnim sta novanjem že skoro popolnoma zdravega in čilega. Zdravi se pa v tej naselbini ozdravljivih jetičnih že četrto leto. Države dajo sicer mnogo za zdravljenje jetičnih; vendar pa še primanjkuje državnih sanatorijev in bolnišnic, privatne institucije so pa predrage za navadno ljudst¬ vo, katero največ trpi vsled te bde kuge. Naši jetični prijatelji in na¬ še jetične prijateljice morajo vsled tega večinoma iskati zdravja do¬ ma. Doma naj se pa jetični po¬ trudijo sami, in potrudijo naj se vsi oni, ki pridejo ž njimi v doti- ko, da se vse stori v ozdravljenje in v omejitev te tihotapske bolez¬ ni. Ako se drži kolikor mogoče teh le navodili, dosegel se bo povoljen uspeh tudi 'doma: 1) Bolnik naj biva sam v snaž¬ nem prostoru z zadostno spremem¬ bo zraka. Veranda (poreh) ki je obdelana z žično mrežo je najbolj¬ ša spalnica za jetičnega. Tudi hi¬ šica z eno sobo, koje južna stena je zadelana le z žično mrežo, in pa platneno preprogo za sluČa i 'dežja, je jako primerno stanovan¬ je zn jetičnega. Na vsak način n.tj bodo pa odprta okna sobe v • -jji stanuje jetični. V severnih kraj imamo zimska okna, da držimo to ploto v sobah. Ta zimska okna naj bodo pa tako narejena, da se lab ko odpro, ker stanovanje je, treba zračiti vsaki dan. Sploh naj pri¬ haja sveži zrak v sobe, posebno v NEKAJ ŽUŽELK IN NJIH VNI- ČEVANJE. Slovenci se leto za letom bolj opri jemljem o vrtnarstva in far- merstva, zato je potrebno, da se seznamimo z nekaterimi mrčesi, ki Pogled na “Tuberculosis Sanatorium” za linijske tiskarje v Colo- rado Springs, Colo. Sekači (Cutvvorms). ne eno leto. V teku tega časa se je mnogim obrnilo boljše, mnogi so pa x ovsom ozdravili. 'Polelg tega so senatoriji velikanske vrednosti tu¬ di zato, ker se naučijo bolniki živ¬ ljenja, ki je potrebno, da se ozdra¬ vijo jetike sami in, da ne trosijo jetike med druge. Jetični naj nikdar ne odlašajo, ampak poslužijo naj se državnega ali pa privatnega sanatorija prej ko mogoče. Doma med družino naj bi jetični nikdar ne živel, četudi je mogoče se doma ozdraviti ali doma umreti, ne da bi se drugi o- kužili s to smrtonosno boleznijo. Vendar je zdravljenje doma jako težavno, še težavineje je pa prepre¬ čiti, da bi se od bolnega ne zanesla jetika na zdrave, zato naj gre ne¬ ozdravljivo jetični kakor hitro mo- spalnice, ves čas, ker slabi, smrd¬ ljivi in gnjili zrak je povod večih bolezni kot mraz. Okna v spalni¬ cah naj bodo vedno manj ali več odprta in sicer pri vrhu, da ne bo vleklo po postelji. Sploh je vse zračenje imeti pri vrhu sob, čim bližje stropa tem boljše. 2) Bolnik naj pljuje v papirnato škatlo, katera naj se vsaki dan dvakrat zamenja, ona s pljunki naj se pa zažge. Kadar kašlja, drži naj robec pred usti, da ne bo plju¬ nek škropil na vse strani. 3) Sobna oprava naj bo pripro sta in lesena. V sobi naj ne bo kar- petov, tapeciranih stolov, zofa preproge in druge nepotrebne stva ri. 3 a in pohištvo je treba večkrat vrniti s kakim razkuževalnim sredstvom. Zapeka neprebava slaba prebava otrpla jetra in enake prebavne neprilike se lahko hitro odpravijo s pravočasno rabo Severovega Življenskega balzama (Severa’s Balsam of Life) — Visoko se priporoča za slabo¬ krvne, stare in slabotne lju¬ di, okrevanee in kot dragoce¬ ni pripomoček za zdravljenje ponavljajoče mrzlice. Cena 75 centov. BOLEČINE V HRBTU krajevni revmatizem, boleči - ne v bokih, nevralgija, pre - hlad, vnetje prsne mrene, o- lcorelost in krči se hitro vda¬ jo zgodnji rabi Severovega Zdravilnega obliža (Severa’s Healing Plaster.) Priporoča se za rabo v vseh slučajih, kjer se rabi kak obliž. Cena 25 centov. Otroci radi imajo .Odrasli rabijo SEVEROVE TAB-LAX Sladkorno odvajalo. Cena 10 in 25 centov. Vprašajte lekarnarja za Severova zdravila. Ako jih nima lekarnar v zalogi, naročite jih od nas. W. F. Severa Co. CEDAR PA Pl DS. IOWA Članom S. H. Z. v Calumet, Mich. Na 8. konvenciji v Ely, Mirni., je bila tudi sprejeta Congress” lestvica, kakor sledi spodaj. Plačevati je: ‘National Nova “ILIRIJA” Slovenska naselbina pri Merril, Wisconsin. Vsem onim ki se zanimajo za farme; in, ki so nam že pisali, naznanjamo da smo odtvorili novo poslopje s pisarno na postaji v Merrill, kjer se lahko vsak zglasi ki si ogleduje zemljo v teh krajih. Kupujte zemljo samo pri večjih industrijskih mestih; tam je bodočnost. Nova naselbina “New Iliria” leži do pet milj od mesta Merrill, z blizu 15000 prebivalci, veliko cvetočo industrijo, ki se po celej dolini ne¬ navadno hitro razvija. Glavna reka države. “Wisconsin river”, teče mimo mesta in skoz naselbino. Gradite se dve novi železniški progi in več cest v tem času. Eno miljo od naselbine so dve leto stari naseljenci, ki so letos zgradili novo sirarno. Svet je najrodovitnejši v državi; nič peska nič kamenja; zemlja valovita brez vsa- cega močvirja, s dobrim trdim lesom, ki se lahko proda. Cena samo še za maj in juni $16. Plačilni pogoji lahki, in po dogovoru. Kedor ne najde vse natanko ko je opisano se mu povrne vožnja. Nobenih knjig in podob. Ne hodite daleč od industrij¬ skih mest v gozde, glejte da bo Vaša zemlja hitro rasla v ceni, kar je mogoče le pri velikih industrijlnieh mestih s veliko bodočnostjo. Pišite po pojasnila na IILIRIA GOLONIZATION CO., SHEBOVGAN, WIS. 4) Obleko, posteljo in posodo za jed in pijačo naj bi ne rabil nihče drugi. Posoda, obleka in posteljna obleka naj se opere posebej v vo¬ di 'kjer je razkuževalno sredstvo in posuši naj se na solncu. 5) Voda, v kateri se bolnik ko¬ plje in vrniva naj se sterilizira še pre ! dno ise zlije stran. Isto je sto¬ riti z njegovimi odpadki, ki naj se tako odstranijo, da ne bodo pri¬ šli zdravi blizu njih. 6) Hrana za bolnika naj bo zdra¬ va, priprosta in redilna. Uživa naj mnogo svežih jajc, mleka in mesa. Vse alkoholične pijače je opustiti. (Dalje prihodnjič) VELIKI DOBIČEK NA FARMI. Stanley, Wis., 20. junija. — Farmer W. F. 'Walkovsky, ki ima farmo 6 milj severno od vasi Stan- ley, Taylor county, AVisconsin, je napravil med farmerji države Wi- seonsin Skoro največ dobička, če se vpošteva investiran kapital. Farmer Walkovsky je v teku let investiral v svojo farmo $17,585.— in pri tekmi za dobitke, katere je razpisala kmetijska šola države Wisconsin, je dobil 'Walko\vsky tretjo nagrado. Kmetijski strokovnjaki so obi¬ skali in precenili več farm v dr¬ žavi Wisconsin, in pronašli so, da ,so dale krave, svinje in konji naj¬ več dobička. Iz svinj je dobil far- mer Wa/lkowsky meseca februarja $113.15 iz vsake prašiče. Žrebec “Antekrist” je bil oče 82 žrebet. Vsaka krava mu je dala povprečno $48.42 v letu za smetano. Farma meri 110 akrov in sicer je 75 akrov njiv, 27 akrov pa pa¬ šnika. Malko r wsky dela sam in pa ima enega hlapca. Farmovati je začel z $900.— pred 8 leti. Brata farmer ja Von der Ohe, ki imata farmo blizu West Salem, Wis., sta dobila največ dobička iz krav, namreč povprečno $90.87 na leto iz vsake krave. SPOMINJAJTE SE OB RAZ¬ NIH PRILIKAH SLOVENSKE. GA ZAVETIŠČA V AMEMRIKI. CENTRALNA LEČA. ČISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO KURJAVO, TOPLO IN MRZLO VODO. UREJENE PO NAJBOLJ MO¬ DERNEM NAČINU. Park Hotel tLIJA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE IN SUPERIOR STREET TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, MINN. SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. »HiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHi i Svoj! k svojim! H Hi Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim Hi Hi gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure- Hi jeno in bogato založeno grocerijsko trgovino. V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro- Hi Hi Hi Hi Hi 5 Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi BIVVABIK, MINN. Telefon 63. ££ Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi H5!^!fi Hi Hi HiHi Hi Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja¬ jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! Zalmnogobrofen poset in naklonfenost se uljudno priporočat M A T H. V I D A S, slovenska trgovina Barmvs, Nini na Cuyuna železnem okrožju. Nova naselbina z evliko bodočnostjo. Woodland Park addition je ravno razdeljen v lote. Pravi park z lepim senčnatim drev¬ jem, ravno kot pod, samo nekaj blokov od krasne Mississippi reke in od rudnikov. To je prostor kjer kupite nekaj lot, kate¬ re so sedaj po $100. do $250,, na lahka mesečna odplačila. Cene se bodo »višale, kakor hitro se ho otvorilo več rudnikov in po¬ cestna železnica. Za podrobnosti se obrnite na Barrovvs Realty Co. 312 PMVIDENOE BIOS., DULUTH. ali FIRST HAT'L BANK, BARR0WS. MINN, $ e Dopisi. Pueblo, Colo. Cenjeno uredništvo:— Slučaj je zahteval, da se ustano¬ vi nekak dobrodelni odbor, ki naj razdeli podpore, nabrane za slo¬ venske strajkarje v južni Colora- di. Ustanovil pa se je ta odbor y Pueblo, prvič radi tega, ker je bi¬ lo tja poslanih že več nabranih s:vot, in drugič ker se ta odbor m nikjer drugje ustanovil kljub več¬ kratnim vsestranskim opominom. Ta pueblski odbor, ki obstoji iz treh oseb (dva sta posestnika) bo¬ de torej po svoji previdnosti raz¬ delil že njemu izročene podpore, kakor tudi vse nadaljne svote, ki mu bodejo prišle v roke. Ta odbor hoče širši javnosti po¬ dati svoj načrt, po katerem bo de¬ lil podpore revnim štrajkarjem. Pri rokah ima odbor naslove ka¬ kih 70 štrajkujočih družin in pri¬ bližno 50 neoženjenih štrajkarjev. In to še ni niti polovica prizadetih slovenskih štrajkarjev. Pričeti pa imamo z blagajno, v kateri je pri¬ bližno $100, tako da nobenemu ne moremo dosti pomagati, če hoče¬ mo pomagati vsem. Da bodejo pa te podpore sploh imele kak po¬ men, smo sklenili, da se nobena podpora ne splača za manj kot $5.00. Na vse prizadete se torej v začetku ne bodemo mogli ozirati, toda če dobimo nadaljnih podpor, kar upamo, tedaj pride sleherni na vrsto. In nadalje, ker so podpor najbolj potrebni oni štrajkarji, ki imajo družine, smo sklenili poma¬ gati tem najprvo in kakor hitro nam bo mogoče. Ko bodemo en¬ krat upoštevali vse družine, in ako bodemo imeli dobra sredstva, te¬ daj hočemo tudi samcem pomaga¬ ti. Toda za sedaj se nam vsestran¬ sko svetuje, pomagati družinam, ki so najbolj prizadete. Prizadeti so sicer vsi, več ali manj, in nam nihče noče izbrati najbolj potreb¬ ne. Skoro vsak ki nam pa pomogel preskrbeti imena štrajkujočih dru žin, nam je pisal, da potrebni smo vsi, razlike pa ne moremo delati. Edino ludloivske družine, ki so izgubile pri požarju vse premože¬ nje, se nam. zde najbolj potrebne. Zato bodemo pa tem poslali naj- prvo. Vse ostale družine pa bode¬ mo smatrali kot enako vredne podpor, in jim bodemo poslali de¬ nar, ko pridejo na vrsto. Ker pa ne moremo vsem takoj poslati, da se nam ne bo očitalo, da smo bili pristranski, smo sklenili se poslu- žiti žrebanja — na vsak petak, ki pride v blagajno. Ko bi imeli tiso¬ čake, bi lahko drugače ravnali, toda z malenkostnimi denarji pa nam ne kaže drugače. Zato prosi¬ mo potrpljenja. Nadalje želimo tudi omeniti, da agitacija v korist slovenskih štraj karjev ni napačna msiel. Iz zane¬ sljivih virov se nam poroča, da so zlasti Grki v južni Coloradi dobi li velike podpore od svojih roja¬ kov širom Amerike . Ravno tako se poroča o Italjanih. Vsi narodi se zanimajo za svoje delavske bra te trpine, dočim so bili dosedaj Slovenci pri razdelitvi podpor po¬ polnoma prezirani. Darove v pod¬ poro vsega štrajka podpiramo, ker odobravama stališče štrajkarjev. Toda podpore poslane v centralno štrajkansko blagajno, ne zvišajo tedenske podpore, štrajkarjem. Ista je vedno enaka. In tudi iz ra¬ znih drugih vzrokov priporočamo, da se v prvi vrsti daruje za slo¬ venske štrajkarje. In koneeno hočemo, da nas vsak razume, da smo ustanovili ta od¬ bor iz gole potrebe, da rešimo na¬ loge, katerih nihče drugi ni hotel prevzeti. Pripravljeni pa smo tu¬ di nadaljevati s tem, dokaj nepri¬ jetnim delom, ako nam blagosr- čni Slovenci (zaupajo nadaljne pod pore. Nimamo pravice in tudi ne želimo komu se usiljevati ali dik¬ tirati, toda v imenu mnogih slo¬ venskih štrajkarjev prosimo vsaj toliko pomolči, da pošljemo odmer¬ jeno svoto vsaki slovenski druži¬ ni. Vse naše delo je odprto vsake¬ mu prizadetemu. Za vsak cent jamčimo, da bo šel na pravo me¬ sto. V slučaju, da se temu odboru posije kaj denarja za slovenske strajkarje, naj se upošteva sledeči naslov: Slovenian Stoke« Relief Comitte, Box 1181. Pueblo Colo Za dobrodelni odbor: Frak Pete¬ lin, predsednik, E. J Mensinger' tajnik, Louis Anžič, blagajnik Rock Springs, Wyo. Cenjeno uredništvo N. V. :- Tukajšnja združena podporna dru štva so priredila dne 13. junija skupno veselico v korist štrajku¬ jočih delavcev v Colorado. Uprizo¬ ril se je igrokaz Divji lovec. Le¬ pa hvala vsem, ki so kaj pripo¬ mogli k temu, da se je veselica ta¬ co dobro obnesla. Tukajšnje delavske razmere so slabe. U. P. Coal družba dela 3 : 4 dni v tednu, Cetre Coa.l & Čo¬ ke družba pa dva dni. Tudi nas je dovolj brezposelnih da tedaj ni nikomur svetovati, da bi hodil sem kaj dela iskat. Tukajšnjemu spoštovanemu ro¬ jaku Frank Fortuni sta umrla v dveh mesecih dva sinčka. Zadnje¬ ga smo pokopali 14. junija. Rodbi¬ ni Fortuna izrekam svoje sožalje. Pozdrav vsem Slovencem in Slo¬ venkam širom Amerike, štrajkar¬ jem v Coloradu pa kličem: naprej do zmage! Frank Putz. Kansas City, Kans. Uredništvo Narodnega Vestni¬ ka :—- Blagovolite mi odstopiti ne¬ koliko prostora v našem napred¬ nem listu, da odgovorim dopisni¬ ku v Amerikanskem Slovencu z dne 16. junija, Petru Šterku, po- domače Malica. Ker se norčuje dopisnik iz poštenih delavskih li- stv. kakor tudi i‘z mene, se mi zdi umestno, pokazati tega moža v pravi luči. Peterček, ki sedaj tako junaško suče pero, je bil v stari domovini najprej prav ponižen kravji pastir, ali kakor pravimo tam črednik, pozneje pa je začel krošnjariti po Nemškem. Ko je fa- iiral, je šel k vojakom, a je bil pre več korenjaka, zato so ga kmalu poslali domov. Tam je spet pogra¬ bil pastirsko palico, a ko je nekoč zlezel na tuj vrt, da bi se poslad¬ kal s hruškami, je zahtevala ne¬ sreča, da se je posestnik Pavel Bi¬ zjak zbudil, pograbil dvocevko in poslal tatu šibre v hrbet, kar se um še danes pozna! Tudi tule •, je uganjal razne nerodnosti, sc dal odvezati tretjeredništva, streljal kozle v društvenih zadevah itd. Zato je sedaj tem bolj čudno, kaj se zaganja v druge osebe ko ga itak nikdo ne mara. Piše, da Na¬ rodni Vestnik laže, medtem, ko drugi vemo. da je pošten delavski list, ki lepo napreduje. Samo po¬ trpi, Petrič, in učakal bodeš Na¬ rodni Dom, prej ko si moreš misli¬ ti. Da ni nobenega Slovenca pri šesterih tukajšnjih društvih, je nesramna laž; ali so Veselič, Štu- blar, 'Novak, Cvetkovič in drugi mogoče Irci? Kaj se torej revše zaganja. Pozdrav vsem Slovencem, tebi vrli Narodni Vestnik pa želim obi¬ lo napredka John Bižal, I. nadzornik Hrv. — Slov. Nar. Doma. 3. Pri združeni organizaciji naj se vpelje pet razredov glede po¬ smrtnine in sicer: $150, $300, $600, $1000 in $1500 ter tri razrede gle¬ de (bolniške podpore od enega do tri dolarje 4. Novopristopli člani v starosti od 40 do 45 leta naj se ne zava' rujejo višje, kakor za $1000 po¬ smrtnine in $2.00' bolniške podpo' re; člani pa Od 45 do 55 leta se morejo le zavarovati za $150 po¬ smrtnine in $1.00 bol. podpore. 5. Članicam naj se da na prosto: ako se hočejo zavarovati za po¬ smrtnino in bolniško podporo, ali pa samo za posmrtnino. 6. Na 'skupni konvenciji naj bi zastopali 100 članov eden in 300 članov dva -delegata. 7. Sedež skupne Organizacije naj bi bil v sredini Združenih držav 8. Apeliramo na pripravljalni odbor, da pove čim prej ko mogo¬ če svoje mnenje v glasilih posamez nih organizacij. 9. Ta resolucija naj se objavi v “Glasilu” 'S. N. P. J., “Glas Svo¬ bode”, “Proletarcu” in “Narod¬ nemu Vestniku” Joe Mrak, predsednik. Jakob Sajovic, zapisnikar. Eveleth, Minn. Cenjeni urednik: — Oprostite, ker sem malo zakasnil z naročni¬ no. Priloženo Vam pošiljam $2.00, da mi ne vstavite lista. Naročen sem tudi še na druge liste, a izpre- vidim, da je Narodni Vestnik naj¬ bolj poduSljiv in pravičen sloven¬ ski list v Ameriki. Naročajte se to¬ rej nanj, da bo čimprej izhajal vsaj po trikrat na teden. Večkrat sem že čital, da je Eve¬ leth največja slovenska naselbina v državi Minnesota, in to je tudi resnica. Čudno pa je, da je tako malo dopisov, da-si je mnogo ta¬ kih med nami, ki znajo tudi dobro sukati pero. Zganite se, rojaki, in pošiljajte dopise, ker zanima tudi Slovence • drugih naselbinah, kak¬ šne so razmere v tem in onem kra¬ ju. Možje se radi po težkem delu vsedemo za mizo ter prebiramo na¬ predne liste, da vidimo,‘kaj se go¬ di po svetu, posebno pa nas zani¬ majo dopisi iz vseh krajev. Pišite 'torej dopise, dokler je še kaj pa¬ pirja. K sklepu dopisa pozdravljam ro¬ jake in rojakinje ter čitatelje na¬ šega vrlega lista. John C. Maurine. Oliver, Wis. Cenjeni urednik:— Že dalj ča¬ sa se pripravljam, poslati dopis v naš delavski list Narodni Vestnik, pripravil sem se pa do tega, ko sem bral pred nedavnim dopis iz Aurore. Dopis mi še precej ugaja, samo zdi se mi, da je dopisnik ne¬ koliko pretrdo prijel tamošnje tr¬ govce. Tudi trgovec mora živeti in njegova krivda ni, ako mora iiz- prememti način trgovanja. Saj se našim malim trgovcem ne godi ta¬ ko dobro,, kakor bi kdo mislil. To¬ rej vse, kar je prav. Dandanes smo še odvisni od trustov, ki nas vse odira, od prvega do zadnjega. Združimo se tedaj tudi mi, in v- stanovimo 1 zadružne trgovine, po¬ tem bode ves dobiček naš vseh. S tem dopisom mislim, da nisem nikogar užalil, in pozdravljam k sklepu vse rojake in rojakinje ši¬ rom Amerike, Narodnemu Vestni¬ ku pa želim obilo novih naročni kov in predplačnikov. Frank Zajec. Cenjeni urednik: — Poslužujem se opomina cenjenega uredništva N. V. ter se izglasim za besedo. Do¬ bro so nam znani nezadovoljneži glede predzadnjega dopisa iz Au¬ rora, 'Minn. Takih brihtnih glav premoremo le dva, 'ki posedate svo¬ je salone. Odvisna sta gotovo od delavskih grošev, ki se zbirajo v teh lokalih. Oseba, ki zna tako do¬ bro tolmačiti, navedla je v presta¬ vi popolnoma drugo jedro, kot je Oregon City, Ore. Uredništvo Narodni Vestnik: — Na izvanredni seji dne 4. junija t. L, katere o se udeležila dr. “'Go¬ renjec”, št. 46, S. N. P. J. in dr. štev. 34 S. S. P. Z. glede zd"ružitve slovenskih naprednih organizacij, se je sprejela sledeča 'resolucija: 1. Člani zgoraj imenovanih dru¬ štev smo za združitev ali priklopi' tev. 2. Protestiramo združitvi proti novi zdravniški preiskavi; le v slu¬ čaju, ako se hoče član zavarovati za višji razred posmrtnine ali bol niške podpore, se mora znova pod" vreči zdravniški preiskavi. Aurora, Minn. naroda. Posebno priporočam dotič- ne ga, ki je rekel: naj se dopisnika ^ T - ^ . kar linča. To pa vse le radi te ga, kaj'ti lahko se pripeti, da bo¬ deta točila izključno le za g. kep- tena Meadovvega rudnika. Za vsak slučaj, da reče zopet kateri o laži, posluša naj napredne Aurorčane. Sme se ponosno obrniti na vsake¬ ga. zavednega Slovenca. A. E. P. Aurora, Minn. Cenjeni urednik N. V.: — "V številki 48 Narodnega Vestnika se nek “ Aurorčan” jezi na trgovce, ter kritizira oklic, katerega so iz¬ dali. čudno je, da onemu dopis¬ niku ni nič prav, kar se (zgodi med Slovenci. Zakaj se pa ne podpiše Pod podpis, da bi drugi vedeli, kdo bi jim spisal prave slovenske besede, da ne bi bilo treba kriti¬ zirati. Glede tega, kar so sklenili tr¬ govci, rečemo toliko, da bi morali ukreniti tako že pred leti. Koliko je ljudi, 'ki nikoli ne premislijo, da je treba trgovcem plačat meso vsak teden. Kako pa naj plača, če njegovi odjemalci ostanejo na dol¬ gu. Večkrat se zgodi, da odjema¬ lec, ki je -ostal na dolgu več dolar¬ jev, kar naenkrat izostane in bo¬ di k drugemu, češ, da je tam bolj¬ še blago. Tako se je delalo tukaj dalj časa, ko so se končno tudi tr¬ govcem odprle oči, te’r so uvideli, da to ni slabo samo za enega, am¬ pak za vse. Na plačilni dan odjemalci tudi nikdar niso bjli zadovoljni s “pre- zentom”. Ako se je komu videlo malo, in je mislil, da je drugi do¬ bil več, je pustil trgovca in bodil kupovat drugam. Tega pa ni nik- do pomislil, da plača trgovec po $800.00 in čez $1000 naenkrat, pa še 'smotke ne dobi za “prezen-t”. Plačati mora, ali pa ne dobi blaga. Ako ima kdo avtomobil, ga je tudi težko zaslužil, medtem, ko o- eita dopisnik, da trgovci nič ne de¬ lajo. Ko bi bili nekateri lju-d e sposobni za drugo delo, jim tudi ne bi bilo treba delati s krampom in lopato. Vsak ima 'rajše lahko ko trdo delo, a ima tudi vsak stan svoje težave in skrbi. Aurorski trgovci. je ravnati s topovi, jaz sem jima pa raztolmačil španska povelja, jim napisal španske označbe za po¬ samezno orodje, dele topov itd. Potem smo se razšli. L. in K. se u- čit španskih povelj, jaz pa sem zopet začel vežbati svoje možtvo po avstrijskih principih. Neglede na to, da so se vršile vaje pod pe¬ kočimi žarki tropičnega solnca, je bilo vežbanje tem težavnejše, ker je imel vsak top drugačno lafeto ter ni bilo mere. Basati in name¬ riti smo morali tedaj približno. Zvečer dne 16.. marca me je pre¬ senetil adjutant generala Cueva s sledečim poveljem: “Zadnji fran¬ coski legijonarji odplujejo jutri popoldne ob štirih iz tukajšnjega pristanišča. Fort Concepcion mo¬ ra na pozdrav cesarske francoske ■zastave odgovoriti s -salutom. 21 strelov iz topov.” Takoj sem se pripravil. Postavili smo topove na zdolenj-i in gorenji etaži v vrste, in določil sem, da morata po dva to¬ pova oddati pozdravne strele. Malo pred četrto uro 17. marca 1867 so prišli vsi generali z veli¬ kim spremstvom na fort Concep¬ cion. Francoska bojna ladja je razvila zastavo in se začela poča¬ si pomikati naprej. Sedaj je prišel trenutek, ko sem se moral prvič v svojem življenju pred višjimi častniki pokazati 'kot topničarski poveljnik. Postavil sem k topo¬ vom svoje najboljše ljudi; Sjam sem ostal na prsobranu ter krep¬ ko zapovedal: “fuego”. Šlo je prav dobro, celo enako¬ merno. Padel je enaindvajseti strel, nakar so mi čestitali od vseh strani. Kar zrastel sem za par pal¬ cev ter gledal preko generalov na svoja avstrijska tovariša. Generali in spremstvo je odšlo. L. in K. sta ostala pri meni, zbija^ la dobre in slabe šale o manevru, a me potein tudi opozorila na re¬ sno okolnost: sovražnik se je nam¬ reč že nevarno približal trdnjavi Španski višji častniki niso polaga¬ li na to nobene važnosti, L. in K. sta me pa svarila, ter mi svetova¬ la, naj postavim topove na goto¬ ve razdalje in dam nabiti s kar- tečami. To svarilo je bilo na me¬ stu, kmalu sem moral postati pra¬ vi topničar. (Dalje prihodnjič.) Samostojno Slov.-Hrv. Podporno h Složni Bratje Ustanovljeno 1 svečana 1913, £ Ve , Društveni odbor: Predsednik: Jolm Intihar, Box 123. Podpredse*d I. tajnik: Frank Peterlin, pox 706. II. tajnik- Oln, Blagajnik: Josip Francelj, Orana *a Bolniški odbor: Frank Blatnik, predsednik. M ‘ Gregor Gregorčič za Spruce Loc J Bt °rat rrank Pi at zi m*. Nadzorniki: John Tanko. Frank štrukelj, John K apttS Društveni zdravnik: Dr. Johnson Bedne seje se vrše vBako tretjo nedeljo v mesecu v Francelj. , Dragi rojaki Slovenci in Hrvatil Zanimajte i, , štvo, katero vam nndi lepo podporo v slučaju boletni ** 5 °4p»Ui ,» rl ’ LETEČI VLAKI. v? ■ in - > eS ’ p !’ieg° VI izrl; za . bila maj* 16 .. ,a» ieD Zd rž® ožje® strani- d-nvi® or0 „ "* in ČTnee ilino, ® TA MOKA SE SAMA HVALI Ako hočet biti med onimi, ki pečejo najboljši kruh, rabite Duluth Universal (Najboljša moka za kruh) moko DULUTH UNIVERSAL MILLING SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA VMttl mTE St boš, razbojnik; resnici 'zapisano v listu! No, pa tu nimam namena se pečati z je¬ drom dopisa, ki je bil na pravem mestu, temveč orisati resnico, kaj¬ ti nezadovoljnež pravi, da je bila laž citirana v N. V. Isti dan, datiran v N. V. bilo je stoštiri delavcev za Mea-dow rud¬ nik. Nezadovoljneža med vso to množico ni bilo opaziti. Brisal je menda isti čas zaprašene stole. G Huds-on, 'ki je imenovan “kepten” izbral je med celo množico osem¬ indvajset oseb za delo na cesti. De¬ lo so dobili tudi štirje Slovenci in eden Črnogorec. Med vsemi temi zaposlenci bili so ostali Finci. To¬ da čudno, ti Finci niso bili vsi iz Aurora, temveč plrišli so od vseh krajev železnega okrožja. Tako je seinintam prašal g. kepten ali Hud¬ son, odkod da pride. Tretji mož od dopisnika, ki je stal poleg g. Hudsona oni dan, dobil je vpra¬ šanje, odkod prihaja. Odgovoril je, da iz Dulutha, a je vendar do¬ bil delo. Reče naj -sedaj nezadovo¬ ljnež, da to ni 'reniea. Ta mož, ki je bij Finec je dobil delo in je de¬ lal cele tri tedne na cesti. Slovenec pa, državljan in posestnik hiše, torej davkoplačevalec, pa ne. Ko mu je očital, zakaj ga ne vzame, ko je p-ri volitvah volil zanj, mu je “kepten” odgovoril, da ga to nič ne briga. To v pojasnilo! Navzoči pisec do- tičnega dopisa je pazil dobro na vsako besedo in tudi na 1 vsako kretnjo g. Hudsona. Svetovati va¬ ma moram v interesu slovenskega življa na Aurora, Minn., da vaju ne živi izključno g. Hudson, tem¬ več se živita z groši slovenskega Poročajo, da je Francoz Emile Bavhelt, ki je mnogo živel v Ame¬ riki in se mnogo Lavi] z elektro¬ tehniko, iznašel način pošiljanja železniških vlakov po zraku brez kakih lokomotiv ali železniških prog. Svojo iznajdbo imenuje: “Bachelet Levitated Raihvay”. Vlaki so se pošiljali po zraku s pomočjo elektron:agnetizma s hi¬ trostjo 550 km -j 3 uro. Izdelal je tudi model, ki ga je predložil na vpogled strokovnjakom v Londo¬ nu. Vagoni imajo koničasto podo¬ bo, dvignejo se na pritisk gotove¬ ga vzmeta pa zlete v določeno smer. V svoji smeri lete in vise v zraku s toliko sigurnostjo in moe- ic, da se jih ne more niti z naj več¬ jo silo premakniti. Na modelov va¬ gon, ki tehta 18 funtov, so posadili uri poizkusih malega -dečka, in ta¬ koj -so dvignile nevidne moči va¬ gon z njegovim bremenom ter ga držale prosto v zraku, dokler niso zopet prekinili električnega loka. Cela konstrukcija je zelo enas.- v- na in stroški -za napravo nove iz¬ najdbe minimalni, ker odpade pri teh elektromagnetičnih zračnih že¬ leznicah pač lokomotive, kolesa, osi itd. Novo iznajdbo bo-do začeli nporabljati v prvo šele za poštne pošiljatve in šele pozneje tudi za promet s potniki. POSLEDNJI BOJI ZA MEKSI- KANSKO CES. KRONO. (Nadaljevanje druge strani.) Na fortu Concepcion je vlada¬ lo nekaj dni nenavadno življenje. 'S španskim navodilom v roiki, sem stal v zgodnjih jutranjih urah na gorenjem ploščišču forta, študiral povelja ter jih dal izvršiti. Po tem jutranjem vežbanju sta prišla mo¬ ja dva avstrijska tovariša, ki sta klela vse meksi-kansko vojaštvo, ker nista mogla nič opraviti. Toda ■komaj sta bila nekaj minut pri me ni, sta se morala smejati, videč, kako sem poveljeval svojim voja¬ kom v španskem jeziku, kakor da že od nekdaj ne bi imel opraviti z drugim kot s topovi. Možtvo je odšlo, nakar se je za¬ čelo obojestransko poučevanje in učenje. L. in K. sta me učila, kako .(> *? Briani gl ezr vrati ko! ' ’ Obrni! se 1 s glas je zamrl v go padlih črncev v v.otako zarnor ij svoje dolgo b S se niso več na >ahnjena vrata o ; se oziral ravno, i S krepkire :a ne zamerili -fiMvi bojevniški z i pobral istočasn V prejšnjih letih. Velikokrat slišimo, kako so naši pradedje živeli in ka so bili zdravi. Živeli so vedno po zahtevah narave in brezv-a ke razkošnosti. Sicer je pa to absolutno nemogoče za ljudi a žive v mestih, da bi jim dalo tako življenje zadovoljstvo.^ navadno življenje, kakor primanjkljaj svežega zraka m sc; čne svitlobe, vplivajo zelo slabo na nas in nas prisilijo, da ir-' ramo iskati zdravila, katera pomagajo vzdržati naše preb ne organe pri pravem delovanju. Kot tako zdravilo je dob poznano - elixifl' bitter-wine Norke vino h/JOSEPH TR1NER •19-622 S.Ashland Av«- Trinerjevo zdravilno grenko vino. h. Prvi učinek tega zdravila je, da očish vse zaostale ba¬ ne, ki ne bi smele biti tam, posebno ostanke neprebavne ne, ki so se vstavili v drobu. Ti stari ostanki jedil zastrupi - ,v ‘ • ^ ’ ‘ .,rgane m !ak ' nadaljšo up 0- celi život. Drugo sredstvo je, ojačiti notranje organe preprečiti ponovno bolezen. Mi priporočamo rabo tega zdravila - . e ’ iu ke Sovoj H i V BOLEZNI ŽELODCA V BOLEZNI JETER V BOLEZNI ČREVESJA^ To zdravilo navadno daje popolno zadovolnost in sicer zato, ker m oč. Ravnotako je v ra7mk n' * i , - aptša ah '> T*- bkdi in rutnfbal"^’ kot Nervoznosti*' npefta m izgub, spanca. ba ™ K zgubi mo% lenem životu, rf- dobisev LEKARNAH. JOS. TR1NER. IZDELOVALEC 1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAG° II* eŠa z ° r ' TR1NERJEV L1NIMENT je precej m očno zdravilo, lahko se §^ v P 0I l pre^, nim oljem. Večkrat se pripeti, da bolečine v u dih, sklepih in rn^^j rab'' že pri prvi uporabi. Imejte ga vedno doma pri rokah, da je lan o ako je treba. 1 fl ekai . s e je: V -tedn ^tržen J ™ * Roz, k, 'brbk ak «sile,’ f ga. Je- JU, v 'uied' r»*b :Mo ' u 3e§ b! ?ie] ls ’jevJ j''),! 1 ;;) 1 N*, \\ 111 n " bi ’'“>1 st 1 ^1 S* i bi V V>- * ^5 NARODNI vestnik ] 25 . 1914 . ZA SVOBODO IN LJUBEZEN ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. (Dalje.) | v ov napadalec Di niti omahnil, ko se mu je zadrl Francozov L drobovje; izbuljil je oči, zarjul z groznim, peklenskim glasom in L,Vual naprej, bruhaje peno iz odprtih ust. f n vin je bil planil pokoncu; nehote je segel po svoj samokres, i -li ne zmorejo tako strašno oboroženih nasprotnikov z golimi L ': Toda srditi, smrtno ranjeni črnec je bil hitrejši od njegove L Planil je nadenj, popadel ga z levico bliskoma za roko, ki je ja samokres, in zavihtel jatagan, da mu razkolje glavo. t' ti hip pa sta pretrgala zrak dva ostra poka — kakor da je kdo V bičem. • • Dušan je videl, kako je izpustil črnec orožje, prijel fl roko za prsi, z drugo za čelo in padel tik pred njega na obraz. f; ea0 ie ozrl: za njegovim hrbtom je stala ženska, ki so jo bili oteli H ^ tra nasilja; bila je bleda kakor smrt, in njena drobna desnica P‘ 0 ' e ° krčevito majhen samokres. pušan se je sklonil naglo in pobral zamorcev jatagan. “Pustite ga meni!” je kriknil Ivanu in Marku ter navalil na tgega divjaka. t ° Bil : e trotov svojega uspeha, 'zakaj stari junaki, udeležniki in pri- | i, 0 j e v zadnjega stoletja, so mu bili kazali skrivnosti moj- £ e -a nad handžarjem in jataganom. Kakor dve sikajoči, svetli ka- fb grizeta druga drugo, sta švigali klini nekaj hipov, dokler ni črnec, presenečen po tem silovitem napadu, v neprevidnosti 7 DUlTftlifie leve strani. Zdrznil se je, začutivši mahoma, da je izgubil stik lllm ^Ifesprotniknvim orožjem; a Dušanov jagatan je švignil kakor strela 'J*!VERjlpidkrito golino, in črnec se je zavalil po tleh s strašno rano na vra- mu je bila skoraj odsekana . . . Kakor potok je udrla kri preprogi, in lady Helena je odskočila s preplašenim vi:kum, čuteča, so ji je obgriznil gležnje curek vroče mokrote . . . a-. — !“Opravljeno je!” sta vzkliknila Ivan in Marko, ki sta se bila u- , * v (kot za vrati kot nema svedoka te strašne, -dasi kratke borbe. IKMllTDušan je izpustil orožje, ki je padlo z zamolklim zvokom Marku Led proge. Obrnil se je k Angležinji. Madam,” jo je nagovoril po francosko, “pošteni ljudje smo ...” l‘ : Čuvajte se!” je viknila lady Helena bolestno, z izrazom groze jeli. \ ■ Njen glas je zamrl v ropotu naglih skokov. amesto padlih črncev sta bila udrla v sobo dva nova sovražnika: ; je bil istotako zamorec, drugi — arabski sluga Halila beja. Vihti- • sak svoje dolgo bodalo, in res bi bila kmalu presenetila naše TSdl mOtice, ki se niso več nadejali napada. Na srečo pa so zadela sunko- ■ ( l fU h odpahnjena vrata ob pleča divjega Marka, ki je stal tesno za i in se-oziral ravno, kaj je zdaj storiti. “_P’ S krepkim vzklikom, ki ga ne moremo ponoviti čitate- P||j kakor ga. ne zamerimo našemu bradatemu junaku, dobrosrčnemu L u UVII [spr 0V i bojevniški zunanostji, se je ozrl Marko po vzroku novega --|a in pobral istočasno orožje, ki ga je bil vrgel Dušan iz rok. -Ivan je bil hitrejši; kakor ris je naskočil Arabca, prestregel nje- \ VETO V IS roko, izvil mu bodalo, podrl ga na tla in mn pokleknil na prsi: .4*'Ne ■boš, razbojnik; le počakaj mal . . . Vrlo, Marko; ti si junak lejdana! ’ ’ hvali Divji Marko je bil prestregel oboroženo zamorcevo pest na rezilo svojega jatagana, tako da je črnec tuleč izpustil bodalo, nato ga je prijel okoli pasa, treščil ga na tla in ga stisnil s kolenom. Vse to se je zgodilo v par trenotkib. “■Česa čakaš?” je zaklical Ivanu. “Končaj ga> da ne potratimo časa! . .” “Nikari . . . Rajši ju zvežimo ! Človek je človek; kadar se ne mo¬ re braniti, ga ne ubijaj ...” “Potem pa naglo! Hej, mu-sje, pusti svojega Rusa in pomagaj nama!” je viknil Marko Estournellu in pokazal z roko, kaj hoče od njega. Estournelle je stal pri Kazakovu, ki je slonel v kotu ranjen in krvav na min d arinim: tzamorčev jatagan mu je bil oprasnil desno lice dokaj globoko. Njemu kakor tudi Dušanu ni ostalo časa, da bi se bila vmešala v borbo z novima protivnikoma; pač pa sta priskočila na Markov klic oba ter pomagala zvezati služabnika in Halila beja z vr¬ vicami, ki so jih imeli s sabo za vsak slučaj. Halil bej se je začel drami¬ ti ravno v trenotku, ko mu je Dušan zadrgnil vozel. “Tudi usta jim bo treba zamašiti,” je menil Ivan. “Lahko bi nam delali nepriliko s kričanjem ...” “Kaj bi mašili vraga”! je zamrmral divji (Marko. “To se naredi hitreje, ” To rekši, je sunil zamorca in Arabca vsakega posebej, s pestjo prav nemilo v želodec. Dedca sta zaječala in obležala v nezavesti. “Vidiš, brate,” je dejal Marko zadovoljno, “ta dva nas najmanj pol ure ne bosta več motila. Stoj, še gazdo je treba pomiriti ...” Skočil je k Halilu beju. “Ne!” ga je ustavil Ivan. “Ta lopov nam pove po vsej priliki, kje nam je iskati mojo sestro ...” “Tako je!” Dušan je zgrabil Halila za ramo in ga nagovoril po francosko: “Ali morete odgovarjati, gospod?” “Morem . . .” je zaječal Halil bej s slabotnim glasom. “V vaši hiši se nahaja tuje dekle, zvijačno odpeljano iz svoje domovine . .” Bej je zmajal iz glavo. “Ime ji je Jerica ...” “Ah! . . .” Lady Heleni se je izvil glasen vzklik presenečenja. “Kaj vam je, madam?” je prašal Estournelle in priskočil, kakor da bi jo hotel prestreči, meneč, da ji prihaja slabo po tem burnem in divjem prizoru. “D, nič mi ni!” je odgovorila lady Helena naglo. “Iznenadilo me je ravno pojasnilo, ki so mi ga dale besede vašega tovariša o čud¬ nem načinu vašega prihoda v to hišo . . . Gospod,” je zaklicala Du¬ šanu, “pustite Halila beja. O Jerici, ki jo iščete, vam povem jaz več, nego je znanega njemu samemu.” “Bog nebeški!” sta vzkliknila prijatelja in planila k njej, “Kaj je z njo? Govorite, madam! ...” “Jaz sem lady Helena R* ## ,” je odgovorila Angležikinja mirno, “in bivam v tej hiši po krivdi slične lopovščine kakor gospodična Je¬ rica . . . najbrže sorodnica enega izmed va-s ...” “Moja sestra je!” je zamrmral Ivan z drhtečim glasom. “iLady Helena R***!” j e vzkliknil Estournelle. “Saj vas ravno iščemo . . . vas tudi! Poročnik Vheeler, vaš znanec, je z nami . .” “Bog bodi zahvaljen!” Lady Helena je sklenila roke in dvignila nehote oči. “Če je tako, hitimo, gospodje . . . bežimo iz te hiše! Zakaj Jerica ni več v oblasti Halila beja.” Ivan in Dušan sta prebledela. “Odpeljal jo je Ali Kernal, oficir sultanove arnavtske garde,” je nadaljevala ona, “in po moji sodbi ji — vsaj začasno — ne preti nikakšna nevarnost ...” ..(Dalje prihodnjič,.) FIRST NATIONAL BANK ELY, MENN. Vloge 3. junija 1914 -- $420,952.22 Glavnica in preostanek - $62,500.00 Naša banka Vam je na razpo¬ lago. Pri pošiljanju denarja v stari kraj se obrnite na nas in zvede - li boste naše nizke cene. Prodajamo parobrodne liste za vse črte. Ta banka je določena za na¬ laganje denarja iz poštne hra¬ nilnice in je član novega fede" racij skega reservnega sistema. John Skull Edini slovensko-hrvatski saloon MESSABA, -:- MINN. PRVI SALOON OD DIPE. Priporoča Slovencem in Hrvatom svoj dobro založeni saloon v mnogo- brojen poset. FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček-$1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. ag iiiiiiiiimutnimiiiiiiiiiiniinnmmmrtnnmiiuHnunHHiiniminiiimmHmmmmnnHininHntn ^ 500 AKROV ZEMLJE dve milje južno od mesta Ely, Minn. Izvrstna kmetijska zemlja. Countv bo delala cesto čez zem¬ ljišče. Kdor se zanima za kmetijst¬ va, je tukaj lepa prilika. Zemljiš¬ če pokaže brez vseh stroškov Anton Hočevar, Ely, Minn. Prihajae. Povest. — Spisal Dr. Fr. Detela. -vah narave 111 (-emogoeeM 1 ! 1 hcniezaA , tveze# Poskuša pa jablance trest’, Navada je taka pri mest’. Vodnik. jravIK in«' ilci: r£V 1 kako malo se je zanesti na stanovitost posvetnih prijateljev! d je nekaj —tednov, im jesen je rumenila pogorje. S puško na je hoj e val Stržen v gozd in na polje. Koliko je ustrelil, to ne bri logar nič; a nekega večera prisope ves v ognju domov, kjer se je izgovarjal z Rozo. Presneto je (brhka ta Lojzetova Francka!” je dejal in postavil I v kot. pb take sile,” je menil Tine in se sklonil, da bi se ne opazila nje- Padrega. Tepše ni v fari,” se je razgreval oni, “in marsikje drugje tudi Uti ornih oči tod še nisem videl, in kak obrazek! kakor breskov )f , Katki lasje, in kako gre! Kakor srna!” Tinetu se je jako pusto Jr, to govorjenje, in gledal je skoz okno. Sramoval se je nekako, in ^4 § a & obhajala. Kaj bi rekla Roza, kako bi se rogala, če bi if / Jo on hodil za Lojzetovo hčerjo! In zdelo se mu je_ tudi, " i mara več zanjo; vendar pa mu je bila misel, da bi jo do- drugij neizrečeno neprijetna. Ni je privoščil Strzenu in hud je ,4 ^ sl;a l je in se poslovil kratko; -Stržen pa je hodil po sobi 6r tja. Risto medvedov,” je 'dejal in si mel roke, “k nam mora priti D 1 Potrebuješ natakarice.” Ni čakal, da bi sestra kaj odgovori- . fllf ak Poklical je Lojzeta, ki je zunaj prekladal vreče, in mu naro- Pošlje Franco v službo. Lojze je bil takoj pri volji, mzado- W Pjjk ° Se rraučilo pri teh ljudeh. I® Premišljeval, ko je korakal domov, koliko bo dekle zaslužilo ^ sa faem j e stalo njegovo domovanje, bela koča z velikim napu ',/4° katerem je ležal vsakovrsten, obdelan in neobdelan les; za 9 P/ 6 Po malem tudi tesaril. Žnna mu je prišla odpirat in stopil rf n °. Preprosto, a snažno sobico, kjer je bilo vse pohištvo iz P tovarne in narejen kakor za večnost. Po stenah je viselo vse SPodobit ' Nmi bi Je Cenik za šilo in knjige pošlje¬ mo na zahtevo zastonj. KNJIGOTRŽNICA ŠOJAT & JURKOVICH Box 448 DULUTH, MINN. 4 in pri peči je stala velika poba'rvana skrinja, pod kate- r se bralo, če bi bil Lojze domišljav: pmxit Lojze. Lojze . slikal skrinje, omare, panje še dosti dobre; in akoravno / Podobe svetnic rade kazile, tako da jim je moral večkrat na- 4 e narediti brke in nategniti na ©lavo dragonski, slem; dasi [i ( 4nakoval precej konj; vendar nas je iznenadilo ne malo, tl |(%,5'' ni navedel med kranjskimi slikarji. Treba popraviti za /[S 0 30 sedel Lojze za mizo - tu je bil on gospodar - in Fran- 4/fta večerje. On pa je potegnil iz žepa mošnjiček, ga skr /A tu iztresel po mizi za par goldinarjev drobnega denarja. ' •-/ ■: v?- 1 ’,’ Poklical ženo, “to bo za hranilnico, kadar poneseš v Potem bo kmalu, mislim, sedemsto goldinarjev. 3 e 4 še tisoč!” je menila žena. “Ne daleč. — Franca”, se je obrnil na (hčer, “glej, kako skrbita starša zate! Tisoč boš imela dote, kakor malokatera druga. Zato pa ubogati! 'Spravi vse svoje reči v skrinjico, ker greva jutri zjutraj k štacunarjevi Rozi. Tam boš služila.” Mati in hči sta se zavzeli, da mu je tako nagloma to padlo v glavo, in dekle se je izgovarjalo, da nima še obleke pripravljene, in da je se¬ daj doma mnogo opravka; a to ni pomagalo nič. Še bolj pa je strmel drugega dne Tine, ko je dobil Franco v Str- ženovi hiši. “Kako si prišla ti sem?” jo je vprašal in gubančil čelo. “Jaz služim tu,” je dejala ona ter ga mirno pogledala in šla. Da Tinetu nekaj ni prav, to je čutila Roza, in kako ste se spogledale s Franco, to je bila tudi opazila; vptašala ga je torej, ali pozna, dekle, in ga spravila v veliko zadrego. Dejal je, da jo je že večkrat videl, da je služila pri njih, a beseda mu ni šla prav z jezika. Ženske pa imajo tenek čut in Roza, ki je rada gledala, da hodi Tine za njo, je ugenila takoj njegove misli, in pokadilo se ji je. Delala se je, kakor da bi ne bila opazila ničesar; zakaj Tine je bil tako slabe volje, da si ga ni upala dražiti. Naenkrat pa priteče v sobo vsa razburjena Franca in za njo Stržen. Jezno so se bliskale oči deklici in vsa -bleda je bila.. “Proč od mene!” je zakričala Strženu, M se je režal in tiščal za njo. “Janez, kaj počneš?” je dejala sestra dostojno. “Tine, ujemi jo!” je klical Stržen ves razvnet. V Tinetu pa je vzkipela jeza, in kri mu je šinila v obraz, in kar ostrmel je Stržen, ko ga je zadel pogled izpod sršečih obrvi. Franca se je osrčila in kakor poreden deček pred učiteljem je stal pred njo Stržen, ko m-u je odpo¬ vedala službo, češ, da ne ostane niti eden dan več. Stržen je izprevidel, da je najboljše smejati -se, in tolažil je dekle, naj ne bode taka norica, šala je pač šala; Roza pa je ni zadržavala. “Kar pojdi, odkoder si prišla!” je dejala mirno. Dekle je šlo, a družba je ostala v sitnem položaju. Stržen je hodil semtertja in se silil v smeh, sestra njegova je vezla jako resnobno, Tine pa si je podpira-l glavo s komolcem in zrl -mračno pred se. Nekaka napetost je bila izpodrinila prejšnje zaupno občevanje, in kakor slana rastline, tako je opalila neka mrzkost staro prijateljstvo. Stržen in Roza sta zakrivala precej spretno svoja čuvstva. Tine pa se ni znal hliniti in je hi-tro odšel. Srečal je Franco, ki se je mudila v vasi in vsa obupna premišljevala, kaj bi počela, ko se je bala očetove jeze. Tine je omenil, da je pri njih mala dekla odšla iz službe. Ko j je stopila Fran¬ ca gori in se ponudila Mejački, ki jo je rada sprejela. Lojze se je se¬ veda čudil, kaj da pomeni ta hitra izprememba, in bal se je, da bo Stržen hud; a ta -se je le smejal, češ, Franci se zdi služba sitna, ker ni vajena gosposkih še-g, In Lojze si je mi-slil: “Če je štacu-narju prav, naj bo pa še meni.” Tineta je Stržen kmalu zopet vlekel za seboj, in dobra sta si -bila zopet, vsaj na videz. “Torej pri vas služi sedaj Franca,” je dejala Roza, ko je prvič prišel z-opet Tine, in porogljiv smeh ji je zaigral krog ustnic. “Pri nas je,” je dejal Tine, in oba -sta se hlinila, kakor da bi jima ne bilo to nič mar. A v srcu je Roza črtila Franco in se jezila na Tine¬ ta; pregovarjala pa se je, da se huduje le nase, -ker se je bila tako po¬ nižala do tega tepca. “Pokažem mu še, da ni moje vrste”, je dejala sama pri sebi in škodoželjna čakala ugodne priliike, ki se je kmalu ponudila. “Jutri pridejo Ljubljančanje k nam”, je dejala nekaj dni pozne¬ je. “To bo reč! Popoldne idemo na Veliko ravan, -kjer je tak lep raz¬ gled, in vi. Tine, morate tudi z nami.” “Bom, če utegnem”, je odgovoril Tine in vedel, da bo utegnil. (Dalje prihodnjič.) Naznanjam Slovencem in bratom Hrvatom, da sem zopet otvoril SALOON na VIRGINIA, MINN. 207 Chestnut Street. Na razpolago vsakovrstne pija¬ če in smodke. Jamčim dobro postrežbo ter se priporočam za obilen poset. MATT. PRIJANOVfCH. Ljudje, ki poznajo dober tobak, kadijo HAVANA CIGARE Posku ite cigaro ^S. N. P. J.^ ki je najboljša cigara na Range. VAROS in IBY so tudi dobre cigare. LOUIS TILLMAN AURORA MINN. JAY W. ANDERSON, zastopnik za Duluth 352 WEST MICHIGAN ST. Telephone Grand 1800. B. BUSH, zastopnik za Virginia, Minn. BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”. ZNAK DOBRE OBLEKE CloLhinj Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH_SUPERIOR Cena *a vse enaka. — Obleka za motke ln fante; najbolj ie blago po primernih ln poitenib cenah. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phon« 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJSA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJACAML Miners National Bank, EVELETH, MINN. *#» Kapital, preostanek ln delniška odgovornost $74.000.00 # »tl Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne na vse strani sveta. MI vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Poselite nas. N E W DULUTH, MINN. leži o-d 3 do 12 blokov od glavnega uho-da velikanskega STEEL PLANTA in je Idanes najboljše, najsigumejše investiranje denarja, (kar se sami lahko prepričate. Predno kulpite lote, oglejte si dobro vse zemljišče. NEW DULUTH ima najboljšo bodočnost in vam ni trefba te prilike zamuditi CENA LOT OD $400 NAPREJ. — LAHKA MESEČNA ODPLAČILA. če kupite od nas, kupite od laslnikov in ne od agentov. Za brezplačna pojasnila obrnitece na: NEW DULUTH REALTY CO 5 SO. Ett AVENUE WEST X>DIUt£to, NESOTA Glavni zastopnik za Eveletk: JOHN SCHWAE. 8 r --- Iz dnevnika malega poredneža. Ameriška humoreska. _ , v._._—- (Dalje.) “Morda pa steklo ni čisto,” je rekel notar. “Dovolite, da pogle¬ dam, gospod Samson. Brisal je steklo in brisal, a stric ni ■videl ra'di tega bolje. . ___ “Hud udarec je Ito,” je nada¬ ljeval. “Malemu malopridnežu ne zapustim niti krajcarja, ludi mo¬ ja hinavska sestra, ki me skrivaj imenuje skopuha, ne dobi nič. El¬ za me je imenovala stiskača in za¬ to naj se tudi pod nosom obriše. Odločil sem se, gotepod notar, da svoj denar zapustim hiralnici; no¬ beden izmed Hakerjev ne dobi vi¬ narja. V .začetku se mi je sicer ma li dečko zelo dopadel, toda popol¬ noma pokvarjen je in najbrže bo prišel v ječo; moj denar bi mu bil le-v pogubo. Najmanj petdeset ti¬ sočakov je zaigral, ker si je dovo¬ lil take burke s svojim starim stricem.” Kako nesrečen dečko sem ven¬ dar ! Bil sem popolnoma tiho, med tem ko sta se razgovarjala in pisa¬ la. Notar je naposled odprl vrata dn nekoga poklical, ki se je kot priča podpisal na oporoko. Bilo mi je zelo vroče pod posteljo. Bil sem truden in nenadoma sem za¬ dremal. Ko sem se zbudil, vladala je krog mene tema in vse je bilo črno kot bi gledal v kup črnih mačkov. Slišal sem stričevo smrče nje in zato sem izlezel izpod poste lje ter potipal pod blazino, kamor je poprej vtaknil oporoko. Še je bila tam in poleg nje tudi denar¬ nica in ura. Vse skupaj sem vzel in nesel v svojo sobo, kajti pošte¬ no sem ga hotel prestrašiti za ka¬ zen, ker je svojega lastnega male¬ ga nečaka malo poprej tako grdo obrekoval. Denarnico in uro sem skril v žimnico, oporoko pa držal nad svečo, dokler ni zgorela, p’ri čimer sem si nekoliko osmodil pr¬ ste. Nato sem šel v jedilnico, kjer sem videl, da je nra šele osem. Vsi so mislili, da sem zunaj tako dol¬ go metal žogo. Povečerjali sem ne¬ koliko in šel nato spat. Okrog polnoči je nastal strašen krik v hiši. Stric Samson je s svo¬ jim vpitjem, da je okraden in oro¬ pan, zbudil vso družino. Celo noč ni bilo več miru. Zlata ura, vredna 500 goidnarjev in denarnica s 750 goldinarji, to je nekoliko preveč! Cisto divji je bil. Ker je bilo okno odprto, je po papanovem mnenju tat. zlezel v sobo ter se brez zadr¬ žka polastil pogrešanih stvari. čim bolj se je stric jezil, tem manj je slišal in naposled celo u- šesna trobenta ni več pomagala. Zdi se mi, da pri nas največkrat pridemo v zadrego, kajti po dru¬ gih hišah je navadno vse mirno. Šele ko se je pričelo daniti, smo šli zopet pod odejo. 'Pred zajutr- kom sem mu nesel uro in denarni¬ co nazaj in mu pravil, da je tat iz strahu najbrže izpustil to dvoje na tla, papirja pa da nisem mogel najti. Podaril mi je desetico in re¬ kel, da vseeno nisem tako pore¬ den, kakor si je mislil in da mor¬ da napiše drugo oporoko, ko o- zdravi in ne zapusti vsega premo¬ ženja hiralnici. 'Potem sem se ze¬ lo prijazno razgovarjal ž njim sko zi trobento. Vprašal sem ga, kako dolgo še misli živeti in ga prosil da mi zapusti osemdeset goldinar¬ jev, ko umrje, da si bom mogel ku piti konjiča, po katerem že tako dolgo hrepenim. Povedal sem mu, da se Elza jezi nad njim, ker je tako gluh, da jo boli od kričanja Vrat, kadar mora govoriti z njim. Vprašal sem ga, če še ni poskusil, da bi z ustmi poslušal in če ve, da je teta Liza jezna na papa in mu noče posojevati denarja, ker pra¬ vi, da smo zapravljivci. Pravil sem mu, da sta se Lili in Montag pred kratkim prepirala in da bo doktor Mor stradal, če bo¬ do ljudje tako malo zahajali k njemu; tudi sem mu rekel, da je papa zelo nagle jeze in da ni bil zadovoljen, da pride on, stric Sam son.črez poletje k nam, da mu je pa mama namignila na obilno ded ščino; tudi tega mu nisem zamol¬ čal, da mu Beti in kuharica neradi strežeta, ker je preskop in jima ne da nikake napitnine. Zdelo se mi je, da me rad poslu¬ ša, kajti večkrat se je zasmejal kot bi ga kaj zgačkalo, mama me je pa danes popoldne strašno ošte la, ker sem vse izblebetal. Rekla mi je, da sem že dosti škode naipra. vil, toda mislim si, da je nemogo¬ če vsakemu ustreči. .Včeraj na primer sta sedela El¬ za in brzojavni uradnik v salonu in ker Peti ni bilo doma) mi je se¬ stra naslednje naročila: “Jurček, ako me pride nocoj kdo obiskat, reči, da mene ni doma, stric da je bolan in da ima mama polne roke dela.” Res so prišle znane gospice. Ko je pozvonilo, sem šel odpirat in na vprašanje, če je kdo doma, sem od govoril: “Ne; stric leži in mama so pri njem, ker dela oporoko; El¬ za pa mi je naročila, da je ni do¬ ma. ker se razgovarja s svojim ča¬ stilcem, brzojavnim uradnikom v salonu. Poučuje ju v telefonira¬ nju.' Deklice so se smejale in odšle, a mene je danes popoldne Elza strašno lasala. Rekla je, da že celo mesto govori o njej in o telefonu ter da-si ne upa pokazati se na uli¬ co. Ali ni res nemogoče, da bi ma¬ li deček mogel vsem ljudem ustre¬ či? 24. Ponesrečen poizkus. Moj bratec Montag je šel ter napravil največjo neumnost, ki je mogoča — kupil je namreč male¬ ga otročiča! Dal je zanj 50 gld. — malo ma.nj kot M jaz rabil za ko¬ njiča — in si vrhutega ta norec iz¬ bral deklico. Rekel mi je, da radi- tega ni hotel kupiti dečka, ker si je mislil, da sčasoma lahko posta¬ ne poreden kot Jurček; deloma ima prav, kajti en sam porednež napravlja svojim starišem dan za dnevom nebroj skrbi. Povedati pa moram, da sem se v zadnjem času poboljšal. Danes je sreda in od ponedeljka do danes sem le enkrat šolo zamudil; ali ni to lepo ? Cel ta teden sem samo enkrat skril ža¬ bo v učiteljevo miznico; ko je u- eitelj miznico odprl in je skočila žaba vun, se je tako prestrašil, da je tudi žabi podobno odskočil od mize Stric Samson je hotel iti v ho¬ tel stanovat, a ker- sem se izredno poboljšal, je sklenil ostati še pri nas. Vsak dan mu pripovedujem, kaj vse naši ljudje tihoma rečejo, če hočejo, da ne sliši. Strašno je 'ra doveden in ibi najrajši slišal vsako besedico, ki se izpregovori. Ne morem ga bolj razveseliti, kakor če mu povem, kake priimke mu da jejo za hrbtom: star skopuh, star stiskač, stara puščoba, star snedež itd. Pravi, da sem za svojo starost zelo prebrisan dečko in da ne bo v svoji oporoki name pozabil. Še vedno je zelo v skrbeli zaradi oči, ker mu Elzina stekla ne ugajajo. Da se vrnem zopet h kupljeni deklici, naj povem, da sem jo vi¬ del. Ne — kaj takega! Zakaj si nista izbrala vsaj take, ki bi zna¬ la hoditi ter imela vsaj lase na gla vi in svojemu malemu stricu poma gala biti žogo? Ta nima niti trohi¬ ce pameti in vrhutega je še indi¬ janskega plemena, ker ima pov¬ sem rdečo polt. Zakaj niso kupili raje belega otroka? Vprašal sem sestro: “Katerega rodu pa je?” Odgovorila mi je: “Najbrže pri¬ pada rOdu Kikepu.” Kaka sramo¬ ta za Ilakerje! Prav gotovo sta jo vzela, ker je bila poceni ali pa zadnja. Lili jo objema in poljubu- je,- kakor da je najslajša vseh o- tročičev. Zadnjič se je razjezila, ker, sem mali potisnil iglo v ramo, da bi se prepričal, če morda ni iz, elastike. Lili je sedaj pri nas, da svojo 'hčerko pokaže sorodnikom in znancem in jaz sem radi tega veči noma zunaj. Zelo nerad namreč poslušam otročji krik in vrhutega se urnih korakov približuje 4. ju¬ lij, ki bo prinesel nam dečkom ne- broj zabave. Denarja imam vedno dovolj, ker mi ga dajeta oba pri¬ ženjena brata, brzojavni uradnik in stric Samson, zato imam pa tu¬ di več raket kot drugi dečki, ki so vsled tega zelo prijazni z menoj. (Dalje prihodnjič.) Škof je prišel na vizitacijo v hribovsko faro. Na kosilo povab- lje župan je (bil v silni zadregi, ko je stopil pred škofa, in je tako kašljal in se usekoval, da je kar odmevalo po dvorani: Škof: Oče župan, ali ste prehla¬ jeni? župan: Imam to čast. Prevzvi- šeni. * * * — Ti, to je pa čudno, ta naš Jo¬ ško dobi pri kvartanju vedno in vedno, pri kegljanju pa nikoli. — To je povse naravno: Keglji se ne dajo mešati, kakor kvarte. NAPREDEK SLOVENCEV. John Movern. Pred enim tednom imel sem pri¬ liko 'Obiskati mesto Eveleth, kjer sem preživel prej mnogo let. Ko sem prišel v mesto, zazdelo se mi je, da pridem v vas kjer sem bil rojen in preživel moja otroška le¬ ta. Pa zakaj bi se mi tako ne zde¬ lo, saj sem takorekoe zraste! v me¬ stu Eveleth. In vendar, kakšna izprememba! Preteklo je komaj tri in pol leta, odkar sem se poslovil od mojih znancev in prijateljev v mestu Eveleth, in v tem kratkem času se je veliko izpremenilo. Izpreme- nilo se pa ni le mesto Eveleth, am¬ pak tudi naši 'Slovenci v mestu Eveleth so zelo napredovali na po¬ lju izobrazbe. Pred tremi leti ni bilo nikakega pevskega društva, kjer bi se naša slovenska mladina zbirala in učila (prepevati narodne pesmi. Danes pa imajo Slovenci na Eveleth-u pevsko društvo “Sloga” pod vod¬ stvom rojaka V. Zupanca. To pev¬ sko društvo je res lahko v ponos slovenskemu narodu v Eveleth-u. Dne 13. junija 1914. ob 8. uri zvečer je društvo “Sloga” prire¬ dilo koncert in dramatično igro v slovenskem jeziku. Koncerta in igre, ki se je-vršila v Auditorium, se je vdeležilo precej veliko števi¬ lo Slovencev, a vendar vdeležba ni bila tako velika, kot je bilo priča¬ kovati. Temu so brez dvoma kri¬ vi slabi časi, ki so spravili marsi¬ katerega slovenskega delavca ob zaslužek in kruh. V začetku koncerta je rojak Joseph Brince, predsednik društva “Sloga” pozdravil pričujočo mno množico z kratkim in jedrnatim nagovorom.. Nato je nastopilo slo¬ vensko pevsko društvo, ki je prav živo zapelo par slovenskih narod¬ nih in umetnih pesmi. Res lepo je 'bilo videti slovenske pevce na odru, posebno lepo pa je bilo videti mlade ameriške Sloven 'ke, belo oblečene. Vsem pričujo¬ čim je živo segla v srce leipa slo¬ venska pesem, v tujini. Ko se je končalo petje, je znani rojak Martin Paniah predstavljal ibarve slovenske zastave. “Barva naše slovenske zastave je bela, višnjeva in rudeča,” re¬ kel je Martin (Panian, “zatorej imam čast vam predstaviti ba'rvo zastave naše rojstne domovine.” Rojak Panian ni prinesel nika¬ ke zastave, kot so si nekateri mi¬ slili,' ampak predstavljal je bar¬ vo slovenske zastave s svojim o- brazom. Stal je mirno na odru in njegov obraz je (postal bel kot sneg, nekoliko potem je postal vi¬ šnjev in za tem pa zopet rudeč kot kri. Ko je Martin Paniian končal svo jo čudno predstavo, je rojak John Agnieh nagovoril v kratkem in je¬ drnatim govorom orisal- slovensko dramatično igro. Dramatična predstava je splo¬ šno ugajala in osebe, ki so jo igra¬ le, so prav dobro rešile svojo na¬ logo. Osebe ki so igrale so bile: Levi¬ čar bogat posestnik Martin Jud- nich, Polona njegova 'žena: Go¬ spa A_ Agnieh. Milka njiju hči: Miss hi. Brince. Miha, sin posest¬ nika : Martin Panian, Tone seljan, Feliks Ahčan, Igralci so želi burno in zasluže¬ no pohvalo, ko je padlo zagrinja¬ lo. Dokazali so s svojim nastopom, ■da je v Evelethu mnogo dobrih moči, ki lahko nastopijo tudi na večjem odru. Vsa čast igralcem in igralkam na njihovi požrtvovalno¬ sti ! Posebno je pohvalno omeniti rojaka V. Zupanca, ki se toliko (trudi za društvo, ter vsem ostalim ki so pripomogli, da se je mogel vršiti v Eveleth tako lep koncert z gledališko predstavo. Res lep napredek naših rojakov v Eveleth-u! Le tako naprej in ne bode dolgo ko bo naš slovenski narod na višji stopinji izobrazbe kot je danes. RAZPRODAJA KNJIG. Narodna biblioteka, nepopolna, 6 snopičev,.— ,60c Narodna biblioteka, nepopolna, 14 snopičev,.— $1.5-' Narodna biblioteka, nepopolna, 24 snopičev . — $2.50 V jetnik na Galeji. 20c Kako postanemo stari.35„ Poduk mo v op ris el j ene em z ze¬ mljevidom Zidruž. držav ... 35„ Zemljevid Združenih držav in Kanade . 30,, Erazem Predjamski.25,, Ženinom in nevestam škof Ant. Bon. Jeglič,.. • • • 25» Nihilist . 25,, Slov. nemški in nemško slov. slovar. 3o,, Roman Johanca.20„ Slov. angl. slovnica.1- — Slov. angl. reenik.1- • Pravila dostojnosti.■—• 25c Koščilna pisma.—• 25,, Pripovedke za mladino ... —. 25„ Postojnska jama.—• 25,, Marjetica.• —.25,, Tisoč in ena noč, 7 snopičev —. 75,, Solnce in dež.—• 25,, Razne nabožne slike po 25c komad Te knjige so iz stare zaloge in ene so nekoliko umazane, ker so bile v izložbenem oknu, zato so cene tako nizke. Poštnina je všte¬ ta. Naročila je nasloviti na: Narodni Vestnik, 405 W. Michigan Str., Duluth, Minn. Jakob Delak, Bivvabik, Minn. Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn John Pogačnik, Eve leth, Minn. Max Volcanshek, Eveleth, Minn. Jakob Muhvich, Gilbert, Minn. John Jerina New Duluth, Minn. Ant. Mahne, Prank Kochevar. Chis holm, Minn. Joseph Smuk, Greaney, Minn. Frank Horvatich, Virginia, Minn. Louis Petelin, Aurora, Minn. John Dragovan, Soudan Minn. Igmac Hegrlar, Buhi. Probate Gourt Notices. Order of Hearingf on Fetition for Admi- nistration. State of Minnesota, County of St. Louis. SS. IN PROBATE COURT. IN THE MATTER of the Estate of Zalmon Laven, Decedent. THE PETITION of Harry Laven having been filed in this Court, re- presenting, among ^ther things, that Zalmon Laven, then being a res - ident of the County of St. Louis, State of Minn., died intestate, in the County of St. Louis, State of Minnesota, on the 4th day of March 1914; leaving estate in the County of St. Louis, State of Minnesota, and that said petitioner is the attorney in fact of the heirs of said decedent, and prayihg that Letters of Administration of the estate of said decedent be granted to said Harry La¬ ven. IT IS ORDERED. That said petition be heard hefore this Court, at the Pro¬ bate Court Rooms in the Court House in Duluth, in said County, on Monday, the 29th day of June 1914, at ten o’clock, A. M., and ali persons intere- sted in said hearing and in said matter are hereby cited and required at said time and plače to show cause, if any there be, why said petition should not he granted. ORDERED FURTHER, That this Or- der he served by puhlication in the “Narodni Vestnik” according to law, and that a copy of this Order be served on the County Treasurer of St. Louis County not less than ten days prior to said day of hearing, Dated, Duluth, Minn., June lst, 1914. By the Court S. W. GILPIN, Judge of Probate. Attest: A. R. Morton, Clerk of Pro - bate. Seal, Probate Ct., So. Louis Co., Minn. N. V., June 4, 11, 18, ’14. Sedaf je pravi čas, NAŠI ZASTOPNIKI. V> 2 ..Vsak tajnik postaje Slov. ka,t. podp. društva sv. Barbare je pooblaščen po¬ birati naročnino za “Narodni Vestnik ter nas zastopati za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. |M’ P* ':ip»V MINNESOTA: mjt Fitger Brevvina c* Duluth-Minn. (C; O ii> s |og» n\0 G^ : 52* MICHIGAN: Frank Plautz, Calumet, Mich. Joseph Butala, Ahmeek. Mike Muhvich, South Range. Večina slovenskih gostilničarjev toži Fitger pivo, y cah varjeno iz pristnih snovij. ' WISCONSIN: Frank Zajc, Oliver, Wis. Prank Klanchar, Willard, Wis. John Wodovnik, Milvaukee, Wis. John Stampfel, Grafton, Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. Prank Meh, 243—lst Are., Milwaukee. ILLINOIS: Josip Geržin zastopnik za ELY, V* fO Stfg M# Simon Jesenšek, La Salle, 111. Joseph Blish, Chicago, 111. Joseph Omerza, De Pue, lil. John Kulavic, Springfield, 111. Frank Mally, Joliet, Ul. Frank Goličnik, Panama, 111. Frank Brence, Waukegan, 111. Tony Prosen, Granville. INDIANA: N. M. Vuksinich, Gary, Ind. Anton Tratnik, Clinton, Ind. Prank Baudek, 2605 W. Michigan St., Indianapolis. PENNSYLVANIA: Matt. Kamin, Forest City, Pa. Ign. Magister, Pittsburg, Pa. Alojz Toliar, Imperial, Pa. John Kern, Cannonsburg, Pa. John A. Germ, Braddock, Pa. Anton Klančar. Arona, Pa. Joseph Yamc, Garret, Pa. Martin Klinar, Johnstown, Pa. Prank Remic, Lusk. j cnii Lyihiu.li, ivlananna, Pa. Frank Miklaucich, McDonald, Pa. Mariin Koroshec. Kalphtoii, Pa. + T "'")ovrb. Broughton, Pa. John Mlakar, Claridge, Pa. OHIO: Karol Bauzon, Frank Lunka, Cleve land, Ohio. Ignac Prel'gar, Collinwood, O. Alois Ballant, Fr. Poje, Barberton, O Anton Kikel, Ycnngston, Ohio. Frank Guna, Bradley, Ohio. COLORADO: John Janežič, Leadville, Colo. Frank škrabec, Denver, Colo. Mihael Krivec, Primero, Colo. Prank Blatnik, Walsenburg-. KANSAS: John Homec, Yale, Kans. Anton Zajc, Girard, Kans. Mihael Breznik, Frontenac, Kans. Anton žagar, Kansas City, Kans. Simon Repovš, Columbus, Kans, Jacob Cukljati, Pittsburg. Kans. Rojaki, čujte, čujte; Velika senzacija! Pravkar je izšla nova Vodiška Johana in njeni ljubimci E is^roM <£> v® Ul SKE atentat* ; 28. j ' Ferdi 1 estoloi ali resnica o Vodiški svetnici Johanci. Ameriškim delavcem v pouk in svarilo, Slovenski rojaki, sezite po tej krasni brošuri: Cena: Vodiška Johanca in Ženinom in nevesta skupaj 25 centov. Slovenska knjigarna 1 North 15th St. Brooklyn, N, BosniJ a j, L Fran ^iiski r s norg. s°P rog Inburg- P rej V bila danes ' lovnega ©e sta J Sek mlad di. -reljal na n ju te' Vda sta umrla ' Lista žaloiger ^ cesarja Fran ra ta strašni čin 1 bil že drugi nap: , bi] a vržena boi >'.'ko se je pelji fcfoik s soprogo v n h y?ad se je pones lonaslednik ] omba je eks iteniobilom, v kate vo spremst Spomlad je tli — čas, ko se pre¬ buja vsa narava v novo življenje. Tudi človek, del narave, se skuša otresti nenaravnih verig, ki ga pri¬ klepajo na zaduhlo, nezdravo me¬ stno tovarno, ter beži ven na pro¬ sto, na kmete, v zdrav, sveži zrak. Naši rojaki so se v zadnjem času začeli precej zanimati za farme. Kdor le more, otrese se spon indu¬ strijskega sužnja, kupi si farmo ter postane sam svoj gospodar, ka¬ teremu nima nikdo ukazovati, ki ne pozna ne kriz in ne napornega dela v slabem, nezdravem zraku. Res je sicer, da mora tudi kmeto¬ valec, vsaj v začetku, trdo delati; toda on se trudi za sebe, za svojo lepšo 'bodočnost, — dočim mora in¬ dustrijski delavec vse svoje življe¬ nje garati le za nenasitnega ka¬ pitalista. Važno za vsakega, ki si hoče ku¬ piti farmo, je to, da si svet prej ogleda, predno kupi, ker se mu drugače lahko pripeti, da kupi ma¬ čko v Žaklju! Naj bi se torej vsa¬ kdo na lastne oči prej prepričal, kakšna je zemlja, kakšna je oko¬ lica, in kakšni so tudi drugi pogo¬ ji za uspešno kmetovanje. Mi prodajamo zemljo v enem najrodovitnejših krajev države Wiseonsin, in sicer pod pogoji, ka- koršnih Vam ne more ponuditi no¬ beden drugi prodajalec zemljišč. Dva rojaka iz države Pennsylva- nia, ki sta si v zadnjem času naš svet ogledala ter tudi kupila, sta polna hvale o dobroti zemlje, kra¬ sni okolici in drugih prednostih, ki se nudijo kupcu našega zem - ljišča. Pišite nam še danes za natančen opis zemlje, ki jo prodajamo, in mi Vam istega pošljemo z obratno po¬ što brezplačno. Rojaki, vabimo Vas, da si ogle¬ date naš svet, predno kje kupite, in mi smo prepričani, da boste ku¬ pili od nas! — Kupcem povrnemo celo vožnjo. Sedaj je pravi čas, da si svet o- gledate. WYOMING: F. S. Tauchar. Rock Spring, Wyo. John Globochnik, Diamondville, Wyo. MONTANA. Kajetan Erznožnik, Red Lodge, Mont. Mike Krivec, Klein, Mont. Peter B. Barich, Wa,lkerville, Mont. Martin Šetinc, Bear Creeik. DRUGI KRAJI. Frank Malavašič, Little Falls, N. Y. John Ruzich, Wardner, Idaho. KUPUJTE PRI TRGOVCIH, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU. Mali oglasnik. PRIPOROČAM Slovencem in Hrvatom svojo grocerijo in mesnico. V zalogi imam vedno sveže bla¬ go po nizkih cenah. Anton Smolich, Aurora, Minn. KJE JE. John Peternel? Šel je iz Nemčije iz Vestfalskega od Giadbeka leta 1910 v Rourtdup Montano. Za nje¬ gov naslov bi rad izvedel Pavel Velletz. Ako ve kateri drugi naj mu naznani, ker mu ima važno stvar izporoeiti. Paul Welletz Coleman Ave 759. Jonhstotvn 'Pa. SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA 198 First Ave., Milwaukee, Wis. NAZNANILO. Naznanjam Vam, da sem otvo- ril novo krojačnico. Čistim tudi obleke, naj si bo ženske ali moške. Se priporočam JOHN DEBELAK. 413 Monroe St. Eveleth, Minn. IŠČEMO. Peter Barts-a in Jurija Movrin oba iz Starega trga pri Poljanah na Kranjskem. Zadeva je jako va¬ žna radi dediščine, zatoraj naj se takoj, zglasita, ali pa naj naznani¬ jo rojaki, če bi vedeli za njiju na¬ slov. Piše naj se na: A. B. e. o. Na¬ rodni Vestnik, 405, W. Michigan (Str. Duluth, Mi nn No, Nace, kje si pa bil? I, pri Antonu Pahiču. Prav imaš; tudi jav vedno tja za hajam, ker tam sem vedno naj - boljše postrežen s svežo pivo in linijskimi smodkami. Za obilen obisk se priporoča ANTON BABIČ HOTEL VANDLING, PA. NA PRODAJ. Podpisani prodam moje posest¬ vo na Ely, Minn., po zelo ugodni ceni, ker se bodem vstanovil na farmi. Posestvo je pripravno za vsake vrste trgovino ali stanovan¬ je, za cene se je obrniti na Joseph Smuk, Greaney, Minnesota. NA PRODAJ V LJUBLJANI Raspotna ulica št. 6 in 8 liiša z le¬ pim vrtom. V hiši je vodovod. Vsa¬ ka ima svojo drvarnico in perilni- co. Najemnina prinese na leto 1800 kron. Lepa prilika za investiranje denarja. Katerega veseli bela Ljub Ijana naj piše na: J. S., Box 552 (2-7) South Superior, 'W’yo. POZOR, ROJAKI! ge si Žalosten hi poseti naš EIy Opera Ho« sta tila ran; jlaideek in stotnik »rratku z mestni Setnikom nakana linofflobil je skočil kjer bodeš videl krasne,! novejše premikajo« si obsegajoče črtice iz ei sveta. Slike so jako po®; in tudi zabavne. — Ma« mo jih vsak dan. — « len poset se priporo« VODSf American E: D°bil sem i z WasMngtona za svoja . lavna senatno številko, da so zdravila prava m koristna. Po dolgem čakanju se mi je posre- erio iznajti pravo Alpen tinkturo in Po- proti izpadanju las, kakoršne še set a j ni bilo na svetu, od katere mo- s um m ženskam gosti in dolgi lasje res- ^. Popotno zrastejo, ne bodo več iz- P« 1 a i m iie osiveli. — Ravno tako zra- ejo moškim v šstili tednih krasni i popolnoma. Revmatizem v rokah nogah ter križicah v 8. dneh popol¬ noma ozdravim; kurja očesa, bradavi- ’ P 0 ™ 6 noge in ozebline se popolno- j® to resnica, jam- m s $500. Pišite po cenik, katerega zastonj. _ JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio. VIRGINIA - MII® Najbolj pripravna Slovence in Hrvate^ f Pošiljamo denar na ^ strani sveta in volne 31 obresti oil* Naznanilo in Rojakom iz c!lishl uijam, da sem P rB ' .A GOSTIL^ v Klinc-evo hišo b» , 2nd AVENUE & # Priporočam se » za mnogobrojen P» se ' Pri meni se dobi vedo 0 j , in fin« kapljica za žejo Svoji k svojim- JOHN "r gjju SLOVENSKI 6 L0l