đ'^r ^olct Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik rednir Gorenjec leta iooo PETEK, 10. JUNIJA 2005 Leto LVIII, št- 46, cena joo SIT. 16 HRK Odgovorna urhdkica: Marija Volč;ak izhaia ob torkih in ob pbtkih naklada: 22.000 izvodov .c ob e ni skic las. si i irheološke na Arheologi so pri razkopavanju Reginčeve ulice odkrili več zanimivih najdb. Nova odkritja tudi na Lajhu. Danica Zavrl Žlebir Šesto stoletje pred našim Na ledini Lajh pod Sejmiš- ....................................... Štetjem, pravi arheologinja čem» kjer Elektro polaga ka- Kranj - Kranjska občina je Barbara Hofman, ki natanko ble v zemljo, pa so po lan-nedavno tega začela z obno- opisuje najdbe, med kateri« skem pomJadnem odkritju grobov iz časa preseljevanja narodov odkrili še dve novi vo Reginčeve ulice, kjer so mi je tudi več kosov kerami-trenutno na delu arheologi, ke, značilne za to obdobje. ki skrbno plast za plastjo od- Na zahodnem delu Reginče- okostji. Grobovi pripadajo krivajo davno preteklost me- ve pa kovijiske najdbe kažejo deloma romanskim prebiva)-sta. Na pomembne najdbe na zgodnjo in pozno antiko, cem, deloma pa germanskim ljudstvom, ki so se v tem razburkanem Ča su sel ila nas je opozori) arheol<^ Mi- je dodala arheologinja Judita lan Sagadin z Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Na Lux in omenila bronasto iglo in fubulo. novček, ki se je po Evropi. Gre zlasti za Gote, vzhodnem delu ulice so od- uporabljal kot obesek, našli Alemane in Langobarde, na ^ krili prazgodovinsko hišo, na pa so tudi keramiko in dake, novo odkriti skeleti pa kaže- katero sklepajo na osnovi gli- značilne za ti obdobji. Tla jo, da je grobišče večje, kot so nenega tlaka, odkrili so tudi pod Reginčevo torej skrivajo domnevali po doslej znanih strukturo ognjišča, z zuna- dokaze o poselitvi tega ob- podatkih. Že lanske najdbe nje Stranj obzidano s prodni- močja v različnih zgodovin- bi radi čimprej pokazali jav- ki, in na zunanji strani ob- skih obdobjih. Predmete nosti, a žal so obdčale v hla- jekta so bila podobno kot v bodo ustrezno obdelali in po- dilnici narodnega muzeja, notranjosti tla iz zapečene slali v muzej, ostale dokaze o Kulturno ministrstvo je na- Qovice. Sodeč po arheoloških prazgodovini pa dokumenti- mreč lani obljubilo, da bo strukturah najdbo umeščajo rali, preden bodo dela na Re- plačalo preparacijo, kar se v halštatsko dobo, vei^etno v ginčevi prevzeli gradbeniki. doslej še ni zgodilo. Najdišče na Lajhu. /roto coti2dKa«eie 83. GLASDLVA PgPJA Slovenci smo tudi eprav Slovenci v novejši zgodovini, s svetlima izjemama Maistrovih borcev in slovenskih partizanov, nismo imeli svoje vojske, to Še ne pomeni, da nismo Imeli dobrih vojakov. Imamo svojo Jastno vojaško Inteligenco. Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju, je o tem fenomenu napisal knjigo. Z avtorjem se bo v četrtek, 16. junija^ ob 20. uri v okrepčevalnici KRČMAR v Zgornjih Gorjah pogovarjat publicist MIha Naglič. Udeležbo sporočite po telefonu: 04/20 42 00. Ugodnost za obiskovalce preje: knjiga Marijana. F. Kranjca Slovenska vojaška inteligenca 30-odstotnim popustom. S.SCO sit. Gorenjski Glas www c0firni5x)ClAS.Sl ŠKOF/A Loka Kopali in zakopali nazaj Škofjeloška občinska komisija za evidentiranje in urejanje prikritih grobiŠČ se je v sredo in včeraj pridružila podjetju Veking pri sondaži grobišča v LovrenŠki grapi "V sredo smo prišli do posmrtnih osta včeraj pa smo nadaljevali z odkopavanjem. V primeru, da bi našli ostanke nemških vo-jakov, bi jih prestavili na kranjsko pokopališče, ostanke domobrancev pa bi prestavili na pokopališče Lipfca/* nam je povedal predsednik Janez Plntar. Še pred koncem je izkop prekinila kriminalistična policija, ki je ukazala tudi vzpostavitev prejšnjega stanja. B. 6. Gorenjska Banka r^^j^^P^ g \\y\>s sj v TOLARJrn IN DEVIZAM mfo: D4/236 05 99.4omene^dspQi.$i domene.DspotJ Sf kranjski reoislra; dsmer .31 1 šjuus GG WWW,COR£NJSK(CLAS-$l Kranj Preklican razpis Dosedanjemu direktorju Ko» mu n ale Kranj jožetu Stružni-ku se mandat izteče 30. juni-. vendar novi direktor še ni ' fii IP l.r«Mi tatsfttU ür*. trnttlču fcvfl izbran, saj je nadzorni svet v prejšnji številki Gorenjskega glasa preklical razpis za novega direktorja družbe, ki je bil objavljen 19. aprila. Objavo novega razpisa napovedujejo še v tem mesecu. S. S. ? r CŠ si i AKTUALNO i Anonimni občani ovadili i Beznika : Anoniinna skupina ob^nov Bleda i v sredo poslala medijem ovadbo pro* : ti blejskemu obČiAskemu svetniku ; Rof^ar^u Bezritku in ob^ni Bledrara- : di domnevne krčitve zakona o pre* ! prepevanju korupcije. Roman Beznik : naj bi kljub prepovedi posloval z : "Dbemo Bled, 3 CORENjSKA Bohinjski "ne** hotelu )ro Bohinjski občinski svet je dru2b( Vodni park Bohtnj ne dal zemlji$2a za novi hotel, Zarac prodaje občinskega premožen bila tudi sklicana izredna seja o skega Sveta. V Bohinjski ßisrrici pa gradil Mercator. RAZGLEDI Nova nadaljevanka o Es mera Id i, tokrat o zbornični s predlogom o neobveznem člarrstvu v Gospodarski zbornici Slovenije* se je začela tudi nova nadaljevanka o Es- meraldi. Ta lepotica je v tem primeru poslovna stavba zbornice, ena najlepših posfovrtih stavb v drfavl RAZVEDRILO Mežkova ta nova kašarska Aleksander Mežek, po domaČe Mež-kov Sašo, je pred skednjem na dvorii-du ob rojstni hISi Matije čopa predstavil svoj novi album s pomenljivim naslovom Zeronska koreta. Saio, ki Že trideset let Živi In dela med Londonom in Žirovnico, je veliko pesmi posveti 34 VREME Dan^ bo delno jasno, jutri pretežno oblačno. Zvečer se bodo že začde pojavljati padavine. V neddp bo oblačno $ padavinami. Še bo hJadno, 7/17 t J ^ 0 jutri: pretežno oblačno ir> KD KD in ro o r« ri 2 POLITIK i simon .subic si GORENJSKI GLAS petek, lo. junija 2005 KRATXE NOVICE ^AKLO Občni zbor Slovenske ljudske stranke v petek, 3, junija, je bilo v Naklem redno letno srečanje članov občinskega odbora SLS. Med drugim so se zbora udeležili tudi člani SLS, župan Nakiega )anez Štular, poslanec Mihael Prevc, predsednika občin odborov Železniki Janez Ferlarr in Radovljice, Andrej Resman. Predsednik odbora Naklo Marjan BabiČ je v svojem poročilu opisal aktivnosti na občinskem nivoju, kako odbor deluje in kako deluje svetniška skupina SLS v občinskem svetu. Ker so najmočnejša skupina v občinskem organu v Naklem, imajo tudi največjo odgovornost. Delovanje svetniške skupine je ocenil kot dobro. Temu mnenju se je pridruž tudi župan janež Štular, ki je govoril še o projektih, ki se letos izvajajo v občini Naklo. V razpravi so poudarili še, da stranka posveča pozornost vsem kategorijam prebivalstva. Zanemarjati ne smejo tudi mladih in starejših občanov. Sklenili so, da bodo poleg podmladka, ženske In kmečke zveze, ustanovili tudi zvezo upokojerKev. V nadaljnji razpravi je Mihael Prevc predstavil Še trenutne razmere v slovenski politiki in delovanje stranke. D.F. |£SENIC£ Slovenska demokratska mladina Minuli torek so na Jesenicah ustanovili občinski odbor Slovenske demokratske mladine {SDM). Za predsednika so izvolili 30-letnega Elvtsa Demšarja, Častna gostja na ustanovitveni konferenci na kmečkem turizmu Betelj pa je bila poslanka SDS Eva Irgl. Kot je povedal novi predsednik Elvis Demšar, ima odbor trenutno šestnajst članov, ena glavnih nalog pa bo povečanje števila članov na vsaj petdeset. Na lokalnih volitvah prihodnje leto si bodo skušali zagotoviti vsaj eno mesto v občinskem svetu, med delovnimi nalogami pa je Demšar omenil organiziranje okroglih miz o perečih lokalnih In državnih problemih, sodelovanje v prostovoljnih akcijah za pomoč mladim in socialno ogroženim ter v Čistilnih akcijah. Prizadevali si bodo tudi, da bi Jesenice postale mestna občina in visokošolsko mesto. U. P. Jesenice Ekološka pobuda Na Jesenicah je znova zaživela Ekološka pobuda. Interesno združenje, ki je bilo Že pred osmimi leti ustanovljeno pod okriljem Socialnih demokratov. Po daljšem premoru so minuli ponedeljek pripravili pogovor o programu varstva okolja v občini Jesenice. Program sta predstavili vodja oddelka za okolje in prostor na občini Stana Zupan fn Špela Ke« lih iz omenjenega oddelka. Kot so sporočili iz območne organizacije Socialnih demokratov Jesenice, so navzoči zastavili kar nekaj vprašanj, zlasti o prometu, ločevanju odpadkov in urejanju prostora v občini. U. P. www.volkswBRn.Bl Pomirjujoče varen» Vznemirljivo lep Presenetljivo ugoden. Novi Polo je dinajničcn, športen in simpatičen avto s pnvla^'no opremo: sistemom ABSi servo volanom, radiom s CD predvajalnikom. Ugoden paket Cool&Family pn se panaU ludi 4 klimatsko napravo in štirimi vrati. Novi Polo Avtohiša Vrtač, ö.o.o. Kranj Del9Vfl» 4000 KRANJ 04 77 00 200, Mt: 04 27 00 222 Sli^ jeilmbolDa Skupna porabi 5.4 «T^lflOOkm. Kmiiile str « nka se brani Po aferi z uničeno dokumentacijo v arhivih kmetijskega ministrstva so ta teden privrele na dan tudi obtožbe, da se je direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Marja Majer Cuk okoristila pri preprodaji zemljišč znancem, ki jim je državna zemljišča ponujala po nizki ceni. Dominik Freuh preveriti, "Mogoče je. da je se, da bi ljudi, ki se okoriš- bi rad omenjal z imeni, Bi- hotel neki dlan nadzornega Čajo, iz stranke izkliučili. stvo tega je, da stranki pade sveta koga namočiti. Ne gle- Sam je sicer prepričan, da priljubljenost Pravi, da so de na to, ali gre za resnično gre za načrtno diskreditaci- na stranki govorili o strate- lan Küster. Na dan so zače- diskreditacijo stranke ali jo stranke. Napadi se na- giii popravljanja Škode. Nje- To je direktorici očital eden od nadzornikov. Mi- le prihajati še druge zadeve, lavni sklad namreč razpola« novinarja, je tieba ugotovitt resnost obtožb. Če bi se do- mreČ ponavljajo vsak dan. govo stališče je, da je tr^a Razočaran je tudi nad me- delati pošteno in ne preko ga z več kol 200 milijarda- kazalo, da ie bila res neka diji, ker pišejo kar narav- funkcij iskati privilegijev, mi tolarjev dav ko plačeval- nezakonitost pri zemljiščih, nost in počez brez preverja- Njihovo delo je za ljudi, ki -skega denaria. Seio Nadzor- kjer je bila vpletena SLS, nja. Pravi, da so to politični so jih izvolili- 'Ko si na tem nega odbora omenjenega potem tak človek, če je kriv, interesi nasprotnikov. Ve položaiu, delaš za ljudi in sklada so v ponedeljek nad- ne sodi več v stranko," je re- tudi, od kod prihajajo di- ne za lastne interese, " Še zorniki zaprli za javnost, kel Mihael Prevc. Zavzema • skreditadje, vendar jih ne pravi Prevc. Pregledali naj bi tudi posle z Marjanom Podobnikom in državnim svetnikom Marjanom Maučcem, kjer so ugotovili, da nepravilnosti ni bilo. Navedbe o Kus- trovih obtožbah preverjajo kriminalisti. Iz SLS pa so sporočili, da so na seji nadzornega sveta potrdili, da nepravilnosti ni hilo in da se proti SLS uprizarjajo poskusi diskreditadje. Vse skupaj kaže ali na poskus nekih političnih sil nagajati SLS, načrtni medijski linč, morda maščevanje koga, ali pa se bo pokazalo, da te obtožbe dejansko držijo. Za mnenje smo povprašali g oren j skega po slanca SLS Mihaela Prevca. Pravi, da v tc igre ni vključen. Informacije ie treba najprej .Jftf cz. KWt OA KDo Se ä ffoCKIjo leGA ZeMÜijeA. T««» Ml pöfet«)f«., UBr. • » i.. t kM - T Denar regije V torek je bila na Bledu 3. seja Nadzornega odbora za Enotni programski dokument RS za programsko obdobje 2004-2006. Predstavljeni so bili tudi uspešno financirani projekti z Gorenjskega. Dominik Freuh Vzpostavljajo se boljši pogoji, investitorji dobili iz struktur- Poslovni načrt mu je naiedik ....................................... zato je optimističen. Če se po- nih skladov 525.23S.000 to- ga. Lidija Šnuc na kmetijsko Franci Rokavec, državni sredniSko ali izvajalsko telo ne larjev, Sredstva iz struktur- svetovalni službi. Pravi, da je sekretar Službe Vlade RS za lo- bo držalo napovedi, bodo pred- nih skladov jc dobil tudi Jože veUko papirjev, ki jih je treba kalno samoupravo in regional- lagali spremembo programov Muiej s Sela pri Bledu za do- izpolniti, kar pa je normalno, no politiko, je v pogovom za in ukrepov v okviru iste pred- končanje izgradnje objekta za "Samo vloga je bila sestavlje- Cormjski gias potrdil, da smo nostne naloge- Kot primer je namen turistične dejavnosti na iz 4 kilogramov papirja, bili v Sloveniji lani sposobni iz navedel dva neuspešna razpisa (turistične kmetije) v višini vsak zahtevek pa še kak kilo- struktumih skladov Črpati le približno polovico sredstev. širokopasovne povezave. Iz sredstev stnikturnih okrc^ 24 milijonov tolaijev. Ce- gram," je povedal, Pravi tudi, lotna investicija pa je vredna 57 da je treba za kandidiranje Pravi, da smo pri pregledu uä- skladov se je med drugimi milijonov tolarjev. Jože Mulej imeti vse lu'ejeno in biti fi- nkovitosti črpanja za leto 2004 dejansko lahko do določene projekti financirala tudi obnova hotela Lovec na Bledu. nam je povedal, da mu od tega nančno sposoben investicijo odtrgajo tudi dohodnino. Za pripeljati do konca. Vsem, Id mere kritični Vendar pa je na- Od celotne vrednosti projek- sklade je izvedel iz medijev in bi se želeli prijaviti, pa svetuje poved za leto 2005/06 boljša, ta, 1.313.096.000 tolarjev so kmetijsko svetovalne službe, korajžo. NI TREBA, DA JIH JE 300. DOVOLJ JE SAMO EDEN. Ob sklfi n itvi zdvAfova nja stanovanjske opreme n» novo vrednost vam podarjamo varni kiju i. Če 9a izgubite, se sdm vrne. Z zavarovanjem stanovanjske opreme lahko zavarujete opremo stanovanja oziromd stanovanjske hise, osebne stvari, gotovino, dragocenosti, umetniške predmete In dru^o - tudi odoovornost za odikodninske zahtevke tretjiln oseb. ZAVAROVANJE STANOVANJSKE OPREME triglav KI tttOlBM GORENISKl GLAS petek, 10. junija 2005 ^KTU LNO info@g-das.si 3 Pred dnevi so svojci izpolniti zadnjo željo umrlega in njegov pepel iz letala raztrosili nad Triglavom. Sorodniki so lani izpolnili tudi željo zdomca, ki je želel, da njegov pepel raztrosijo po zemlji, ki jo je dobil vrnjeno z denacionalizacijo. UrSka Pfternel Kranj • Ko nekdo umre in izrazi željo, da ne bi bil pokopan na klasičen na^n na pokopališču, se svojci morajo obrniti na upravno enoto. Kot nam je povedala Lilifana Le5 iz oddelka za javni red in mir pri Upravni enoti Radovljica, za tovrstne zadeve velja krajevna pristojnost» torej se svojci morajo obrniti na tisto upravno enoto, kjer umrli želi dobiti svoj poslednji dom. Upravna enota potrebuje obvestilo o smrti, ki ga za umrle v Sloveniji pridobijo po uradnih evidencah. Sorodniki tudi izpolnijo posebno vlogo za dovolitev pokopa zuna) pokopališča oziroma raztros pepela. Obrazec je Poseben del pokopališča za raztros pepela v Kranju, mogoče dobiti na upravni enoti ali na spletni strani ministrstva za javno upravo. V postopke obravnavala pred- so tudi primeri, ko so pepel njem svojci med drugim na» nostno. taksa pa je običajna, raztrosili v reko Kokro. Za- u- vedejo, kje naj bi bil umrli 4250 tolarjev. pokopan oziroma kje naj bi raztrosili pepel. Če gre za za- podatkih radovljiške upravne enote zanimanja za kon o pokopališč in pogrebni dejavnosti "pokope zimaj pokopalUČ in raztros pepela sebno zemljišče, morajo pri- raztros ni veliko, iz lanskega sicer dopušča že od leta nesti tudi dokazilo o lastništvu. V zadnjem primeru, ko leta je znan primer, ko si je neki zdomec iz Kanade želel. 1QS4, a so redki, saj si večina kjer so leta 2001 odprli poseben kare za raztros pepela. Doslej so imeli petnajst takšnih pokopov, po besedah janeža Kadunca. vodje pogrebne službe pri Komunali Kranj, pa so tovrstne želje svojcev vendarle želi klasičen dokaj redke. Obred poteka so pepel raztrosili nad ob- da njegov pepel raztrosijo po grob, na katerega lahko pri- na enak način kot žami po-močjem Triglavskega narod- zemlji, ki jo je njegova druži- hajajo in prižigajo svečke, greb, le da pepel presujejo v nega parka, pa to dokazilo ni na dobila vrnjeno z denado- nosijo rože ... posebno žaro in ga nato raz- bilo potrebno, saj gre za dr- nalizacijo. Neki drug pokoj- Kompromisno rešitev so trosijo v za to določenem žavno last. je povedala LeSe- nik je želel, da pepel raztrosi- našli na nekaterih pokopalil- delu pokopališča. Tovrstni va. Dodala pa je, da pri tem jo kar doma ob hiSi, znani pa čih, denimo na kranjskem, pokopi so med najcenejšimi, določijo Čas dneva, ko s tem nikogar ne ovirajo» denimo saj ni niti stroškov izdelave nagrobnega spomenika niti zgodnje jutranje ure, kar ne- Več raztrosov pepela pokojnikov opravljajo ob moriu, najema groba, pa tudi svojci, če morda živijo daleč, nimajo skrbi z urejanjem groba. Poseben del pokopališča za nazadnje ustreza tudi svoj- j^er je določeno posebno območje dve morski mUji cem, da se v t^ poslovijo ^ zahodno od Debelega Rtiča. Celoten cere- od umrlega- V pnmeru po- , , .1111. l • . kopa zunaj pokopališča je komunala, najame posebno raztros pepela naj bi že letos potrebno tudi dovoljenje mi- p'ovilo, poskrbi za pogrebni protokol, vse skupaj pa nistrstva za zdravje. Sicer pa stane okrog 200 tisoč tolarjev. naj bi upravna enota tovrstne _ odprli tudi v Radovljici, ob mrliških vežicah na novem delu pokopališča. Anonimni občani ovadili Beznika Skupina blejskih občanov sumi, da občinski svetnik Roman Beznik in občina Bled kršita zakon. SlMOK §UfiIC prejeli. Zaradi odsotnosti vseh odgovornih (s predsed- Bled • V sredo smo vsi medi- nikom Dragom Kosom na ji od anonimne skupine ob- čelu) bomo morali na odgo-Čanov Bleda po pošti prejeli vor počakati do ponedeljka, ovadbo proti občinskemu svetniku Romanu Bezniku nov tolarjev," je zapisano v anonimni ovadbi. Roman Beznik je vsebino ovadbe označil za lažnivo. meni in gre za politično di- skreditadjo Romana Beznika," je povedal.Beznik. Župana fožeta Antoniča je "Odkar obstaja seznam pod- o ovadbi v sredo dopoldne Skupina občanov v ovadbi jetij, s katerimi občina Bled prvi seznanil Gorenjski glas. navaja, da občinski svetnik zaradi zakona o preprečeva- 'Ta podjetja z občino Bled ne 1 Občini Bled zaradi do- Beznik kljub zakonski pre- nju korupdje ne sme pošlo- poslujejo več, saj so na sezna- '»evne kršitve zakona o povedi preko svojih podjetij vati, nobeno od teh podjetij z mu podjetij, s katerimi je po- j. "ečevanju korupcije. Veldesur, Elvo inženiring in njo ne posluje več. Ta ano- slovanje prepovedano. Tega Ov. 1 je naslovljena na OGP Grad posluje z občino nimna ovadba je tipičen slo- se dosledno držimo, tako uraa preprečevanje ko- Bled. "Ne oziraje se na zakon venski običaj medijske di- med drugim velja tudi za Oi'e- rupcije, • pa je s tem goto- je občina Bled od uveljavitve skreditadje. Še najbolj pri- tličamo Potočnik. V preteklo- vo misije, ''omlsija za pre- zakona v.januarju 2004 skle- tlehno pa je» da se tisti, ki je sti pa so ta podjetja posle pre- nila z dvema od omenjenili sproduciral vse te laŽi, niti vzemala le zato, ker so izpol- podjetij nove posle v skupni podpisati ne upa. Ta javni njevala razpisne pogoje," je preče vanje nipcije, smo poskušali izv ti, aH so jo na Tržaški 19a \ "bljani res vrednosti naimanj 157 milijo- linč je naperjen osebno proti pojasnil presenečeni župan. Dr. Franc Rode bo kardinal Papež Benedikt XVI. utegne imenovati nove kardinale že za praznik apostolov Petra in Pavla. Jože Košnjek Ljubljana • Urška Baloh s Tiskovnega urada Slovenske Škofovske konference je v sredo potrdila možnost, da bo nekdanji ljubljanski nadškof in metropolit dn Franc Rode, ki ga je pokojni papež )anez Pavel U. lani imenoval za prefekta kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, imenovan za kardinala. Papeži so doslej za predstojnike kongregacij vedno imenovali kardinale. Če še niso bili, so bili kasne- Dr. Franc Rode Ddbl je imenovani. Konzistorij, na imenovan januarja leta iScjQ. Umrl je leta 1902 v katerem bo papež Benedikt XVL imenoval nove kardina- Gorici, pokopan pa je na Sve- le, utegne biti že konec juni- ti Gori. Kardinal Slovenec je ja, za praznik apostolov Petra tudi torontski nadžkof Alojz in Pavla. AmbrožiČ, vendar je kanad- Z dr. Francem Rodetom ski državljan. V slovenski ka- bo dobila Slovenija drugega toliški Cerkvi so prepričani, kardinala v svoji zgodovini, da Slovenija, v kateri je kato- Prvi je bil goriški škof Jakob liška Cerkev večinska, zaslu- Missia, ki je bil za kardinala ži kardinala. Bud Kandidati za direktorja TNP Petčlanska komisija za Izbor direktorja javnega zavoda Triglavski narodni park je minuti torek s kandidati opravila pogovore in se odločila, da svetu Triglavskega narodnega parka kot kandidate za novega direktorja predlaga Marjeto Ker-Svetel, Marijo Marked in Martina Šolarja. Volitve novega direktor/a omenjenega zavoda bodo na naslednji seji sveta TNP, ki bo predvidoma konec junija aH v začetku julija. R. S. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Voldja k NAMESngJKA ODGOVORNE UREDNICE ioie Koinjek Cv«to Zapk>tnik UREDNIŠTVO NOVINARJI-UREDNIKI: BoStjan Alenb Brun, Helena jetovčan, Igor Kavč^ )ože Koinjek, UrSd Petemel, Stc^n Saje. Vrirna Stanovnik. Cv&o Zaptcptrnk, Danica Z^ Ž^ebtr Suzand P. KovaSč, ttekn Žar^; * staJni sodelavd: jasna Paladin, Marjeta Smdnikar» Ma^Cregorič, Mate^ Ram. Mendi Kc^ot, Miha Nagl< M((ena MiklavSS, Renata Škijanc. imort 5ubki Dominik Frelrh TtHNKiNI UREDNIK Grega FOTOGRAF l)A Tina DoH. Oorazd KavÖd. (Jorazd Šinik Marjeta Vozlič VODjAOGlASNEGA'RŽENjA Mateja Žvižaj VOD|A MAR KLINGA Petra Keižar CORENjSV^ CLAS registfiran^ ftlifovh« in tl^ritvem r/iamka pod it. 977^96^ Uradu RS ^a Ui^^i^o. U^t^novitflJ ead^taul): Cptfni^li d Kranj / Dir^kto/icft Marija Vok^jdL / Naslov. Zois^a 1, 40Q0 Kra^j / Tel t 04/^01 42 00, fur: 04/201 42 «^mail: mali oglasi osmrtnica: l^.: 04/201 47 47 (sprfi^m na dvtomaHkem odzivniku 24 ur dnevno); wradne gro. vsak delovni ddn od 7. dt is ore / Corer>|ski )lai le poliedniV ob lorkih m petkrh, v nakladi 12 000 inirodcv / R^ne pntogf. Corfr\i%i4p lepopis Cocenislu {fnknt letr>o) in $edeovgicA Vlada nai umakne predlog in pripravi novega Župani In predstavniki osmih slovenskih občin (Domžale, Jesenice, Kamnik, Krško, Litija, Piran, Radovljica in Trbov-je), ki se prizadevajo za pridobitev statusa mestne občine, so v sredo na sestanku v Radovljici oblikovali skupno stališče do predlaganih sprememb zakona o lokalni samoupravi. Vlado so pozvali, da še pred obravnavo v državnem zboru umakne zakonski predlog in pripravi novega. Župani predlagajo omilitev pogojev za pridobitev statusa mestne obči-ne> pri tem pa poudarjajo, naj zakonodajalec oblikuje kriterije na ravni, kot veljajo za obstoječe mestne občine, in s tem zagotovi vsem enakopravne možnosti. Mestnim občinam bi bilo treba zagotoviti večje izvršilne pristojnosti, še zlasti pri prostorskem urejanju in graditvi objektov, predlagajo pa tudi, da bi kot kriterij za pridobitev statusa mestne občine znižali Število prebivalcev in ukinili število delovnih mest. CZ. Kranjska Gora Pločnik ni parkirižče Občina Kranjska Gora močno išče načine, kako bi dnevne goste prepričala, naj ne parkirajo na pločnikih v središču kraja. Za zadnjo zimsko sezono so pod iztekom smučišč že uredili dodatna parkirna mesta, za poletje pa Župan )ure Žerjav pravi, da "gre bolj za nevestnost voznikov, ki parkirajo. kjer ni dovoljeno". Težko bi rekli, da je parkirišč premalo, saj je za zdravstvenim domom vedno dovolj prostora. Za pobiranje parkirnin se zaenkrat še ne bodo odločili, proučujejo možnost uvedbe modrih con. kar zna biti težavno zaradi zasebnih zemljišč. M. K. Mojstrana Novi prostori do jeseni Pogledali smo, kako napreduje obnova stavbe krajevne skupnosti v Mojstrani. Od začetka del lansko jesen so izdelali plošče, prezidali notranje stene, zgradili dvigalni jaŠek in prizidek, v katerem bo sejna soba. zamenjali ostrešje in strešno kritino ter sanirali nosilne zidove, vključno s temelji. Dokončati morajo še nekaj notranjih del. narediti fasado in urediti okolico hile. Računajo, da se bodo knjižnica, zdravstvena enota z zobozdravstveno ambulanto, turistično in planinsko društvo, krajevna skupnost ter pošta v nove prostore preselili jeseni. Občina ocenjuje, da bodo v obnovo vložili okoli loo milijonov tolarjev. M. K. Kranjska Gora. Jcsenice Srečanja veteranov Ob dnevu državnosti veterani vojne za Slovenijo pripravljajo več prireditev. 18. junija se bodo na krajši slovesnosti ob 11. uri tradicionalno zbrali naTromeji nad Ratečami in 1. julija ob 13. uri na platoju Karavanke. Praznik 25. junija bo športen, saj se bo ob 10- uri začel gorskt tek na Vršič. Na 12-kilometrski progi se bodo tekmovalci pomerili v dveh starostnih kategorijah, do in nad 45 let. Prijave zbirajo v območnem združenju Radovljica-Jesenice do 20. junija. M. K. HrvaŠki A/ ne /A Delovnih akcij v letovišču Pineta ne bo več. Gorenjski prostovoljci bi potrebovali delovne vize. Mendi Kokot {esenice • Skoraj petindvajset let so prostovoljci z Jesenic in okolke od prvomajskih praznikov do začetka poletne sezone konec junija ob vikendih pripravljali letovišče za sprejem otrok. Približno 1000 otrok, pretežno iz ^mjesavskih občin, delonu tudi iz drugih skf venskih krajev, vsako leto tu preživi počitnice na morju. Mnc^ ob subvenciji matične občine ali društva prijateljev mladine. Če je prostor, sprejmejo tudi mlade družine. "Prostovoljno delo je že od vsega začedca glavna stvar pri pri- Letos so hišice dobile lastrte sanitarije in prijazno zunanjost s Kekčevimi motivi. i»nkoSdb>e pravi JO hišic, kuhinje, skup- nih sanitarij in pralnice. Hišice niča zveze društev Albina Sr- delo od njih zahtevajo delovne je treba vsako leto prebeliti. te- Sen. vize. 'Teh pa ne dobimo, ker Pri njih tujec brez debvne vize lahko dela samo v humanitar- meljito očistiti, namestiti 200 Čeprav prostovoljno delajo imajo dovoli lastne nezaposle- ne namene." Ugodne cene jogijev. Veliko je drobnih vzdr- tako rekoč na svojem, saj je ne delovne sile. Največ, kar je bodo morali nedvomno zvišati, ževalnih del, košnja trave, čiš- zemlji^ last Občine Jesenice, doslej pridobila slovenska vsaj za strošek priprave letoviš-čenje obale," razlaga predsed- sedaj hrvaški inšpektorji za oskrbnica, je bila bivalna viza. ča pred sezono. Slaba lokadja in draga naložba V radovljiškem društvu za varstvo okolja ugotavljajo, da lokacija za deponijo (Dlro) ni primerna. Cvrro Zaplotnik Izgradnji deponije za potre- državnega oz. lokalnega po- tor, ker ni določilo normati- ..............................................................................be radovljiške ali morebiti mena, kot so pera6Šld slap, vov, pa tudi to, da Slovenija Begunje - Društvo za var- še blejske In bohinjske ob- kamnolom tufa, porečje Pe- še vedno ni razdeljena na stvo okolja Radovljica je v Čine. Gradnji nasprotujejo račice in povirno območje regije in je odločanje pre- sredo na novinarski konferenci predstavilo svoja sta-lišČa do načrtovane izgradnje deponije in ravnanja s komunalnimi iz več razlogov, med drugim zato, ker lokacija na plazovitem terenu ni primerna ali bi zahtevala pre- potoka Lešnica. "Gradnja lastnega odlagališča ni smiselna, rešitev je gradnja puščeno občinam. In kaj še so povedali člani društva za varstvo okolja? Na tako skupne gorenjske deponije, majhnem prostoru, kjer sta odpadki več vlaganj, hkrati pa za za katero bi zagotovili denar v bližini dve deponiji, ni pa- (Diro) na območju krajevne gradnjo tako majhne depo» tudi iz državnih in evrop- metno odpirati nove rane v skupnosti Otok, za katero je nije, ki ekonomsko ni upra- skih virov," je dejal in še do- naravi. Pri reševanju proble- občina že sprejela odlok o vičena, ne bi bilo možno dal, da bi negativne posledi- matike odpadkov bi bilo tre- lokacijskem načrtu in pri- pridobhi denarja iz Evrop- ce nove deponije najbolj ob-dobila potrebna zemljišča, ske unije. Jakob L^ngus, si- Čutili krajani Pera6ce. Lado Kot je povedala predsednica društva Nives Ćorak, v dni* cer predsednik sveta krajev- Eržen, sicer Član radovlji-ne skupnosti Brezje, ie tudi škega občinskega sveta, je ba preseči občinsko "vrtič-karstvo". V Peraäd bi radi razvijah turizem, to pa ne bo možno, če bo v bližini štvu podpirajo izgradnjo ugotavljal, da lokacija za de- menil, da je za odločitev ob- odlagališče odpadkov. Da lo-skupne, gorenjske deponije ponijo ni primerna in da so čine o izgradnji lastne depo- kacija ni primerna za depo- s primerno čistilno napravo» hkrati pa nasprotujejo v.njeni bližini nekatere evidentirane naravne vrednote nije deloma krivo tudi mi- nijo, dokazuje tudi bližnji nistrstvo za okolje in pros- plaz. MIHA NAGUC GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE OD A DO Ž 101 Iz ljudskega v elitno Sifrer in legendami Moped Osrednja prireditev pa je bila Nato so se zbrani v sprem- ni prišel, danes ne bi mogli kenke predstavile Alpinin Show, za ples je igral ansam- v petek, 22. maja 1907, začela stvu svojih gostiteljev napotili biti pretirano ponosni. preoram, za piko na i je nasto- Zadnjič smo videli» s kako bel Rž. To je bilo tudi zadnje se je ob 16. uri na tovarni- iz tovarne Čez Tig svobode v Ob nagovom ministrskega pil Še Vlado Kreslin. Prc^a- izbranim kulturnim progra- veliko vseljudsko zborovanje Ucem dvorišču, kamor so po- veliko dvorano DPD Svoboda gosta je imel glavni govor mu v dvorani primemo je bilo mom je Alpina proslavila svo- pod firmo Alpine, vse poznej- leg številnih domačinov pri- Žiri, kjer naj bi se ob 17. uri mag. Franci Mlinar, tedanji tudi nadaljevanje v tovarniški jo 30-letnicor izdala je umet- Še prireditve so bile manj hajali vedno novi gostje, od začela osrednja slovesnost. A predsednik uprave. Podelili menzi, kjer so mni^ od po- niško oblikovano monografi- ljudske in vse bolj elitne, nekdanjih vodilnih delavcev se je šele z zamudo, ki jo je so lepa priznanja, ki so jih vabljenih prvič čutno nazorno jo in postavila pet likovnih manj odprtega in bolj komor» do tistih, ki so tisto leto še de- povzročil tisti, ki je bil na sez- prejeli nekdanji direktorji okusili, kaj je to "catering". Bil razstav. Tudi ob 40-Ietnid je nega oziroma zaprtega tipa. lali v Alpininih obratih, trgovi- namu povabljenih najvišji: Vinko Covekar, Lojze Filipič je res dober. razstavljal slikar Konrad Pet- Tako je ob svoji 50-letnici nah in firmah doma in po Marjan Podobnik, tedanji in Izidor Rejc ter gospod Do boli ljudskega dopolnila emelj - Slovenec, ki je bil ta- tovarna spet izdala zajeten svetu: prišli so dobesedno z podpredsednik slovenske via- Erich Riess, ameriški poslov» tega izbranega programa je krat Še med zaposlenimi. Kul- zbornik (Pol stoletja Alpine, vs^a sveta. Zbiranje pred to- de, kipa je bil "zadrlan" inga než nemškega'rodu, ki je v prišlo naslednjega dne. v so-tumi preoram na proslavi na Žiri 1997), uredil sem ga pod- varno je popestrila pihalna je v zadnjem hipu nadomestil 2DA skupaj z našo tovarno boto, ko je tovarna odprla svo-prostem pa je bil še vedno za- pisani. Novinarje je povabila godba, videli smo nastop Metod Dragonja, tedaj jnini- ustanovil fiimo Alpina Sports ja vrata vsem. Javnemu pova-mišljen tako, da je bil "za vse", na tiskovno konferenco. Id jo akrobatskih rolkarjev, čevljar- ster za gospodarstvo v isti via- Corporation in odigral ključ- bilu se je odzvalo več kot Poleg tovarniške pihalne god- je vodil rojak Oto Giacomelli, sld veteran Alojz Kamer pa je di. Kakor je pokazal čas, smo no vlogo v prodoru Alpine na 1000 radovednežev, od nebe je nastopila njena gostja iz nekdanji reprezentant v smu- v improvizirani delavnid po- imeli zbrani v poslušanju go- amerišldtre, Poseben čar lega kdaniih zaposlenih do otrok- tedanje CSSR oziroma seda- Čarskih skokih In tudi sam kazal, kako so Čevljarji delali vomika. ki ga je izbrala višja nje Slovaške, pevec Andrej priznani športni novinar, nekoč. sila. Še srečo, saj na tistega, ki srečanja je bila modna revija, na kateri so dražestne mane- tistih, ki naj bi to podjetje ohranjali v prihodnost GORENISKI GLAS torek. 10. junija 2005 GORENJSKA 5 Obsodili blatenje občine Svetniki vladajočih tržiških strank so pozvali opozicijo, naj preneha blatiti ugled občine. Poročilo računskega sodišča so sprejeli le kot informacijo. Stoj an Saie strokovno in pošteno. Vzdu- njšali na 60. Kljub temu ob- ............................................................................§ieje§e bolj razburkalo poro- Čina še stoji in posluje. Raz- Tržič • Na seji tižiškega ob- čilo o pregledih poslovanja prava se je nanašala pred- Činskega sveta v sredo so po- krajevnih skupnosti. Najbolj vsem na 35o-milijonski dolg trdili dopolnjen odlok o orga- kritično je do KS Križe, Bis- za gradnjo Sole in dvorane, nizadji in delovnem podro- trica pri Tržiču in Kovor, kjer Občinska uprava je pojasni- č)u občinske uprave. Le-ta še vedno sami vodijo finanČ- la, da je bil to edini izhod za pooblašča urad za gospodar- no poslovanje. Kot je dejal končanje del vroku. Opozid- stvo In družbene dejavnosti Borut Sajovic, lahko prenese- ja je očitala, da občinski svet za izdajo odločb po zakonu o prekrških. 2 drugačnimi prekrški se je uJcvarjal nadzorni odbor občine. Predsed- jo denar na občino, če bo os- sploh ni vede) za odložena tal za Kovor. Ponovil je, da plačila in 41 milijonov tolar-svemiki nimajo vsega gradi- jev obresti; to se ne zdi lazu-va, pa zahteval glasovanje o mno trošenje denaija. Poro- nica Olga Man>a Petemdj je razrešitvi nadzornega odbo- čilo je večina sprejela kot in- najprej poročala o nadzorih ra. V tem ni uspel, a je slišal formadjo. Za dodatek so lanskega poslovanja tržiSkih utemeljitev predsednice o poskrbeli člani NSi, SDS, Ii- javnih zavodov. Največ po- dobrem delu, zato nadzorni ste Penie in Brez politike. manjkljivosti so odkrili v VV2 Tržič in OS Bistrica, ne- odbor ne bo sam ods topil. mladih in športnikov ter ne- Večina svetnikov je potrdi- odvisni svetnik. Podžupan kaj pa tudi v Ljudski univer- la poročilo o pregledu za- Edvard Polajnar se je podpl- zi, Tržiškem muzeju in OS ključnega računa občine za sal pod poziv svetnikom Tržič. Ob njenem komentar- leto 2004, Čeprav o tem niso LDS in SD, naj prenehajo ju ugotovitev so svetniki LDS rekli niti besede- Strinjali so blatiti ugled občine Tržič v protestirali, da tega ni med pisnim gradivom. Anton se tudi z informacijo o notra- javnosti in onesnaževati njem revidiranju lanskega okolico s pisanjem grafitov Horvatič je izrazil dvom, da poslovanja občine. Vroče pa ter metanjem letakov. Vse zapisano drži, saj le nadzorni je postalo ob poročilu račun- stranke je pozval, da v pozi- odbor dobü nekaj podatkov kar od uradnice občinske skega sodišča o poslovanju tivnem duhu pospešijo raz- občine leta 2003 in v devetih voj občine. Glede poslova- uprave. Zato je predlagal mesecih lani. Župan ga je nja so ocenili, da je primer- sklep o razrešitvi nadzorne- označil za blato, ki so ga nad- Ijivo s podobno velikimi ob- ga odbora, kar je župan Pave! zonuki zlili na 44 straneh. V Činami, zato podpirajo Rupar označil za nesmisel treh mesecih so 190 do- upravo in župana pri njiho- Po njegovem dela ta odbor mnevnih nepravilnosti zrna- vem delu. Občina proti prodaji Bohinjski občinski svet je sklenit, da družbi Vodni park Bohinj ne bo proda zemljišča za novi hotel. Renata Skrianc pomislekom in kritikam hotela. Boštjan Čoki je iskal ....................................... svetnikov, svetnik Dušan tudi sovlagatelje, pa je bil Bohinjska Bistrica • Prodaja Jovič je sejo celo protestno njihov odgovor, da v Bohinj ne gredo," je povedala Kegl Koroščeva. Kliiib tfTDu da Ka ^Bvptnllri občinskega premoženja zapustil in ob odhodu dejal, podjetju Vodni park Bohinj da ni dobro, da občina odlo-in družbi Mercator je bila Čitve, povezane s podjetjem razlog za sklic izredne seje Vodni park Bohinj, vedno med sejo poudarjaU svojo bohinjskega občinskega sveta minulo sredo, na kateri so svetniki poskrbeli za Korošec je pojasnila, da je sprejema prehitro.. Bohinj- naklonjenost ska županja Evgenija Kegi lu, se je pri | zgo zasuk presenečenje. Na seji pred pravočasna odločitev občin- je bila veČina svetnikov, za mesecem dni so sprejeli skega sveta pomembna tudi glasovale sklep, da bo Občina Bohinj zaradi prijave na razpis za prodaji zemljišča z zbira-v družbo Vodni park Bohinj sredstva iz sklada Evropske njem ponudb. Sprejeli so vložila zemljišče v Bohinj- unije za regionalni razvoj, ski Bistrici, na njem bi na katerega naj bi se s pro-omenjeno podjetje zgradilo jektom hotela prijavil Bošt- občina pri pro j ektu kot družbenica, kar itrj trHna tla hftdf^e- razveljavili omenjeni sklep in odločili, da občina hotel, na zadnji seji pa naj jan ČokJ, direktor Vodnega mu hotelu. Bolj naklonjeni parka Bohinj. "Čas za prija- so bili gradnji novega Mer-vo se izteka. Čoki pa je bolj catorjevega nakupovalnega 3000 kvadratnih metrov ve- naklonjen prodaji zemljišča centra, saj so dali zeleno luč liko zemljišče, ki je bilo oce- z javnim zbiranjem ponudb, prodaji 2000 kvadratnih njeno na dobrih 43 milijo- saj želi obdržati svoj sedanji nov tolarjev, proda z javnim delež in ne želi, da bi občina, zbiranjem ponudb, s kate- če bi zemljišče vložila kot rim bi za zemljišče iztržila stvarni vložek, povečala svoj dobrih 61 milijonov tolar- delež s sedanjih 24 odstot- mili Bohinjski «tri H ) trgovino Almir^ tp jev. Zapleti, ki so pred leti kov. Ne zgodi se vsak dan, nov nakupovalni center, v spremljali gradnjo vodnega da bi investitor v Bohinj pri- katerem bi bilo tudi 109 parka v Bohinjski Bistrici so peljal 1,5 milijarde tolarjev, parkirnih mest, v nadstrop- očitno botrovali številnim kolikor je vrednost novega ju pa 12 stanovanj. WWW.CORENJSKlCLAS.SI Novi darovalci mozga Rž nata ŠKKT an c v Ljubljani, kjer so v register rovalec je lahko vsaka zdra- ....................................... vpisali 44 novih darovalcev, va oseba, stara od j8. do 55. Jesenice-Minuli torek je bil Kandidatom za darovalce so let, postopek odvzema pa prostorih jeseniške bol- strokovnjaki tudi tokrat traja 1 do 2 uri. Predstojnica nišnice vpis novih daroval- predstavili postopek odvze- transfuziološkega oddelka jeseniške bolnišnice Z o ja Zalokar Sambrailo. dr. cev kostnega mozga, ki je ma kosftiega mozga in po- tudi tokrat obrodil sadove, men presaditve pri bolnikih saj se jih je v slovensid regi- z levkemijo, ter jim odvzeli med., je povedala, da novih ster, kjer je trenutno skoraj vzorce krvi. V Sloveniji do- darovalcev ne vpisujejo le v 3900 darovalcev, vpisalo 21. Se odmevne j Ši sta bili lanski slej še ni bilo u.streznega da- omenjenili akdjah. "Vpisu-rovalca za slovenskega bol- jemo jih tudi druge dni, za akciji, na katerih se je za da- nika, večina darovalcev je vpis pa se lahko naročijo po rovanje kostnega mozga od- bila iz Nemčije, verjetnost telefonski številki (04)58- ločilo 155 darovalcev. V ponedeljek je bila akcija vpisovanja novih darovalcev tudi za to pa bi se povečale. Če bi bilo v slovenskem registru vsaj 10.000 darovalcev. Da- 68-308, kjer dobijo dodatne informacije in se dogovori mo tudi za odvzem krvi." V jeseniški boinišnici se je v slovenski regster vpisalo 21 novfh darovalcev kostnega mozga rabljenih vozil v Sloveniji > Nudimo več kot 1000tovamišidh vozü BMW Skoraj novi avtomobili: enkratna ponudba za BMW Serije 5, Serije 7, X3 inX5, na dve leti brez obresti! «LEASING Avto Motiv d.o.o.Jr^9äka cesta 133, Ljubljana, tek:Ol 2445858,Avto Motiv Koper, šmaf^ cesia 2, 6000 Koper, leL: 05 $250 333, Avto Motiv Maribor, Zsg/ebšte 38, 2000 Manbor, tel.: 02 4601 030 FlnandrH p4ftn4R SoartuiMn L««$mg. or^^žod sfinancnn«, Cunatica 63. LuCfjSnti, tel: 01 309 23 80 6 GORENJSKA GORENjSKI GLAS petek, 10. junija 2005 Kranj Veliko zanimanje za obnovo pročelij Iz mestnega proračuna so letos v Kranju namenili 15 milijonov tolarjev za obnovo pročelij. Za slednje vlada veliko zanimanje, saj je na razpis za obnovo fasad v mestu prispelo 18 ponudb. Bodo ustregli vsem prosilcem In jim mednje razdrobili razpoložljivi denar ali naredili selekcijo^ Načelnik občinskega oddelka za gospodarske javne službe v mestni občini Kranj Marko Hočevar pravt» da slednje, o izboru kandi» datov pa bo na osnovi meril, kjer je odločilna tudi stopnja zaščitenosti stavb, odloČila posebna komisija. Na leto namreč lahko rešijo štiri ali pet stavb, o tem, katere so obnove najbolj potrebne, pa naj bi se posvetovali tudi s krajevno skupnostjo Center. Zaradi velikega zanimanja za ta sredstva bodo predlagali, naj v proračunu za leto 2006 obnovi fasad namenijo več denarja. D.Ž. Kranj V mestu već parkirnih mest že letos bodo v Kranju ob Ukozarjevi cesti začeli graditi parkirno garažo za 170 vozil. S poglobitvijo sedanjega parkirišča bi rešili težave parkiranja stanovalcev in obiskovalcev starega mestnega jedra. Začetek del mestna občina načrtuje v oktobru. Nekaj novih parkirnih mest bodo z obnovo in Širitvijo cestišča dobili tudi prebivalci nekaterih ulic pri Vodovodnem stolpu, Že junija pa se začenjajo dela na dotrajanem parkirišču med kranjskim nebotičnikom in lekarno. 0.2. Preddvor Govor tudi o energetiki Občino Preddvor je maja obiskal novi avstrijski veleposlanik dr. Valentin Inzko. Vodstvo ga je seznanilo z gospodarskim razvojem, ki je za sosede z druge strani meje zanimiv zlasti na področju turizma. Gostu so posebej predstavili probleme pri delovanju sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, saj so Avstrijci eden največjih partnerjev pri tem projektu. Med pogovori so pohvalili sodelovanje pred-dvorske šole z občino Železna Kapla. Ker sta kraja povezana tudi pri organizaciji S. maratona, je župan Franc Ekar prosil veleposlanika za pomoč donatorjev pri izvedbi prireditve. Visoki gostje obiskal še Dom oskrbovancev na gradu urn, ogledal pa si je tudi farno cerkev sv, Petra in podružnično cerkev sv. Lenarta na Bregu. S. S. Popravek v prispevku Za večjo kakovost življenja starejših, objavljenem v torkovi Številki Gorenjskega glasa, smo naredili napako. V projektu Zveze društev upokojencev Slovenije in Slovenske filantropije o kakovosti življenja starejših ljudi, živijo doma, sodeluje tudi pet gorenjskih društev upokojencev. Ti ne bodo anketirali sto upokojencev, kakor smo pomotoma zapisali, paČ pa bo tolikšno število anketarjev, ki bodo v anketi skušali zajeti kar največje število starejših ljudi na svojem območju. Za napako se opravičujemo. D.Ž. GG Za vas beležimo čas WWW.GORENJSKICLAS za kolo Na prvi javni dražbi najdenih predmetov Policijske uprave Kranj so bila najbolj iskano blago kolesa. Kupci so zanje odšteli od 50 tolarjev do 20 tisoč toiarjev. SiMOK ŠUBic časom mi je namreč prijatelj ..............................................................................posodil kolo, pa so mi ga Kranj • V sredo je na dvorišču ukradli. Sedaj mu ga bom PoUdjske uprave Kranj pote- lahko vrnil," je pojasnjeval, kala prva javna dražba najde- ko si je ogledoval razmajano nih predmetov. Kar števil- žensko kolo Rog, ki ga je ku-nim zainteresiranim kupcem in tudi radovednežem njUTlTl pil za pičlih 100 tolarjev. Še boljša kupčija je uspela so policisti v prodajo ponudi- kranjskemu meiJtnemu svetli 114 predmetov» med njimi niku Jaku Klofiilarju, ki je za največ koles. Njihova skupna prav tako žensko kolo Rog izklicna cena je znašala de- odštel le $0 tolarjev, "Dolder bele 103 tisočake. mi ga ne ukradejo, bo do- "Malo ga bo treba popravi- hro," se mu je smejaJo. Uroš ti, pa bo povsem dobro. Do- Valič 12 Preddvora je za je za Na dražbi so poleg koles prodajali tudi smuči, denarnice, kler mi ga ne bodo spet ukra- žensko kolo plačal precej več varnostne čelade, mopede, mobilne telefone, kovčke, oblači- dli, seveda." Tako |e kasneje - 20 tisoč tolarjev, a je Še ved- la — / ^^ razlagala veČina kupcev ko- no naredil dobro kupčijo. les. Med njimi so prednjačili Kupljeno kolo je bilo kot rebiti ne skriva njegovo gor- dvignejo na policiji, kjer jih mladi. Študent Janez Kug^ novo,zanibivtrgoviniodštel sko kolo. 'Pred kratkim so hranijo. Tokrat so prodali do- nič se je v Kranj pripeljal iz vsaj 50 tisočakov. "Prvič sem prestolnice, kjer študira na bil na dražbi in mislim, da pedagoški fakulteti. Razpis bo žena zelo zadovoljna." mi ga ukradli v Kranju in to sredi dneva." Seveda kolesa bro Četrtino predmetov {38) in zanje iztržili veČ kot 190 dražbe je zasledil na Internetu. "Bila je prava priložnost na dražbo pogledat, ni našel, saj lahko predmete tisočakov. S takim izkupič-Andrej Gazvoda je prišel na javni dražbi prodajo šele kom so gorenjski policisti ta se leto dni po najdbi. Toliko teden obogatili državni pro- za poceni nakup kolesa. Pred med prodajanimi kolesi mo- časa imajo lastniki, da jih račun. Veselje Naklem Kolektiv vrtca Rožie v Naklem praznuje 30'letni* co. Za jubilej pripravili Rožletov veseli teden. »4 Sto j an Sate I 4 K Gabrijela Rupntk, pomočni- ....................................... ca ravnatelja OŠ NaWo za oba Naklo • V občini Naklo imajo vrtca. "Veliko Število otrok -vrtca v Dupljah in Naklem, ki vrtec Rožle je polno zaseden -sta oba začela z delom pred je odraz zaupanja staršev v tremi desetletji. Septembra naše delo. Vsi si prizadeva-1975 so starši v Naklem prvič mo, da bi se otrod dobro po- Razstava v občinski stavbi je dokaz ustvarjalnosti otrok in čutili v vrtcu, pa da bi vanj vzgojiteljic, radi prihajali tudi odrasli. Otrokom ponujamo zanimi- prespijo v vrtcu," je naštela obljubil, da bodo do prihod-ve aktivnosti v igralnicah, ho- sogovornica dogajanja med njega praznika postavili nov pripeljali 70 otrok v vrtec, se je imenoval pa padli partizanki Pavli Mede Katarini. Leta 1993 je dobiJ novo ime Rožle, ki je bližje otroškemu dijo na sprehode in izlete, letom vrtec, v sredo so povabili k svetu "V letošnjem šolskem vsako leto gredo na zimski in Prireditve ob 30-letrüd vrt- ustvarjanju v delavnicah tudi letu je v Šestih oddelkih vrtca letni tabor, imajo tečaj smu- ca Rožle so poimenovali Rož- druge otroke. Včeraj so imeli Rožle 121 otrok- Zanje skrbi čanja in plavanja, sedaj pa letovveseliteden.Napriredit-12 vzgojiteljic in pomočnic končujejo aktivnosti v akcijah vi "Dobra volja je najbolja" v vzgojiteljic, za 43 otrok v eno- Ciciban planinec in Zlati son- domu Janeza FilipiČa so prvič nes je na vrsd športno dopol- zabavni popoldan, ko sta bila na obisku Rožle in Pehta. Da- ti Duplje pa 4 strokovne de- ček. Nastopajo na kulturnih avke. Poleg njih imamo dve prireditvah, kjer je najaktiv- zapeli himno vrtca. Ob jubile-iu sta čestitke izrekla tudi rav- dne in sladkanje s sladoledom. Pripravili so tudi razsta- kuharici, ästilko in hišnika," nejši pevski zborček. Poseb- natelj Boris Čemilec in žu- vo likovnili del, Id je na c^ed je predstavila kolektiva mag. nost je pižama žur, ko otrod pan Janez Štular, Slednji je v hodniku Občine Naklo. Si o venlfo HOČETE MOJ AVTOGRAM? PRIDITE IN VAM GA DAM! Vabljeni v Teletrgovino. na srečanje s slovenskim olimpijcem! Pripravljamo vam fotografiranje z našim športnim ambasador- Jem. ki vam bo z ve$eljem podariti tudi aviogra m. V tem času je v ponudbi tudi nižja cena paketa ISDN. 2005 ioKO. ki vključuje Siemensov ' ' ' ' SLX740 vvM* v v« v A« «VI V vv**«« kacerega se boste fotografirali s p ril ju bije 0 nim športnikom V TeletrgovinI v Kranju na Gregorčičevi ulici 8 va$ v ponedeljek, 13. junija» ob 16h pričakuje veslač Luka Špik. SODELUJEMO - ZMAGUJEMO' 50DEL.UIEM0 - ZMAGUJEMO! SOC Pot k svetlobi Na Okroglem je bilo tradicionalno srečanje slepih in slabovidnih. nov ve^a» slepota in slabovidnost pa sta v ve^ji meri po» sle die i bolezni sodobnega časa in nič več poškodb, ki so prednjačile v preteklih desetletjih. Pot k svetlobi svojim Članom dmštva kažejo tudi 2 zagotavljanjem sodo-Čnejo resneje ukvarjati z za- bnih pripomočkov, ki so jih ....................................... koni, ki zadevajo invalide, ob srečanju na Okroglem Okroglo • Poleg Gorenjcev Sedaj za vrsto socialnih pro- prikazali na priložnostni so se srečanja v počitniškem gramov za lažje vključevanje razstavi. Eden od pripomoč-domu na Okroglem udeleži- v delovno in dhjžinsko živ- kov pa je tudi mobilni telefon, prilagojen za slepe in slabovidne. Družba Mobitel _ _ ^ Danica Zavkl Zl£bir li tudi člani iz Kopra, Nove ljenje slepih in slabovidnih Gorice, Murske Sobote, Ce- skrbijo društva sama. tudi Ija, Maribora in Ljubljane, kranjsko, ki združuje 430 je Zvezi društev slepih in povabili pa so tudi poslanca državnega zbora Antona članov v vseh 17 gorenjskih obänah, je povedal predsed- Koka I j a. Gostitelji so mu na- nik Franci Pire. Povedal je. ročili, naj se v Ljubljani za- da se starostna sestava čla- slabovidnih Slovenije podarila ^50 aparatov, 34 so jih razdelili članom v gorenjskem društvu. 1 GORENISKI GLAS petek, 10. junija 2005 GORENJSKA I «/c»@g-g/fl5. $ i 7 Kamniški turizem premalo povezan Turistično društvo Kamn'k predlaga, naj se kamniški turistični delavci povežejo v Turistično zvezo Kamnik. Jasna Paladin svetu so predstavili doslej stavili še predstavniki Velike manj znane turistične ponudbe, kot so aircanyonig v soteski Kamniške Bistrice. planine, Naravnega zdravilnega gaja v Timjicah, Term Snovik in TD Motnik. Poleg denja večjih projektov, ki bi ....................................... se dotikala vseh društev in tu- Kamnik • V občini zdaj že de- rističnih delavcev," je idejo o lujejo tri turistična društva • krovni občinski organizaciji TD Motnik, TD Gora in TD na področju turizma razložil apartmaje )esenuc v bliüni pomanjkljivega sodebvanja Kamn'k. v ustanavljanju pa Mat^ž Jug, član TD Kamn'k- term Snovik in Društvo Pika, med turističnimi delavci pa je še TD Tuhinjska dolina. Prav nezadostna povezanost ki v samem sredi56i mesta veliko težavo v kamniškem "Če bi se vsa ta društva pove- kamniške turistične ponud» prireja različne delavnice in turizmu predstavlja tudi zelo pomanjkljiv transport po sami občini, ki ne povezuje Komendo, Radomljami in podjetništvo, je bil tudi glavni px>letne prireditve v mestu: javnih turističnih točk. Prav Mengšem, bi dobili močno razlog za nedavni posvet o tu- Srednjeveški dnevi, Kamfest, zato je zelo razveseljiva novi- zala med sabo m s turistični- be, za katero v občini zdaj razstave. Na razpravi so bile mi druitvi v okolici, npr. s skrbi Agencija za tiuizem in predstavljene tudi vse večje avtonomno organizacijo, ki bi delovala neodvisno od ob- rizmu, ki &o ga mladi Člani Ana Desetnica In Dnevi na- ca, da je Kamnik pred krat-mestnega TD organizirali v rodnih noš, svoje letošnje po- kim končno dobil tudi svojo čine, ter imela možnost vo- mladinskem centru. Na po- letne programe pa so pred- taxi službo. Žel&zniki Železnikarski svet s članom manj Kamnik Konec tedna po srednjeveško Marka Lotriča, ki je bil na zadnjih lokalnih volitvah Izvoljen Kamnik se bo od petka do nedelje že devetič spremenil v občinski svet na listi Svet pod Ratitovcem, so kolegi na starodavno srednjeveško mesto. Petkove dopoldanske ure sredini seji razrelili s funkcije občinskega svetnika. Za raz- bodo namenjene najmlajšim, ki bodo na Malem gradu rešitev je prosil sam, kot razlog pa navedel zakon o prepre- ustvarjali na različnih delavnicah. Zvečer bo v Galeriji Pika čevanju korupcije, ki določa, da nosilci samostojne obrti in lastniki enoosebnih družb, ki so hkrati občinski svetniki, ne odprtje razstave o stoletni solinarski tradiciji. Sobotno dogajanje bo umeščeno v stari del mesta, kjer si bodo obisko- morejo pridobivati dela na javnih razpisih. Marko Lotrič, valci skupaj s srednjeveško gospodo in kamniško konjenico lastnik in direktor Laboratorija za meroslovje, nam je pove- od 10. ure naprej lahko ogledali prikaz starih obrti, dvoboje dal; "Sodelujem z ministrstvi, javnimi zavodi, bolnišnicami vitezov, razstavo srednjeveškega orožja. Igre gostujočih in drugimi institucijami po Sloveniji. Delež teh poslov pred- srednjeveških skupin, srednjeveške plese s staro glasbo ter stavlja 40 odstotkov mojega poslovanja. Zakon v praksi za srednjeveško tržnico, ki bo na ogled tudi v*nedeljo. Vse dni občinskega svetnika ni življenjski. Sprašujem se, kako bomo bo poskrbljeno tudi za srednjeveške pojedine in za vodene plužili ceste, dostavljali hrano za otroke ..." B. 8. oglede kapele na Malem gradu.). P. KD FINANČNA TOČKA Nje. zamudite otvoritve SPfIV unija na Koroški refu v.Kranju. Na dan otvoritve ldhk(fsodeluj^e v nagradni i Imf ndor^daml prav vm obtskovalct Finančne točke pa čaka prl]atno prtsenačti^ Veselimo se vašega obiska! ? 40 MtM mMaM Iniei»; tfL 04 23t rt UiM že drugi rebalans letos Boštjan Bogataj v športno dvorano. Večje prihodke pričakujejo tudi od Železniki • Občinski svetniki prodaje delnic Gorenjske v Železnikih so ob sprejetem banke (4,5 milijona tolarjev), proračunu v začetku leta pred dnevi sprejeli že drugi rebalans. Spremembe so majhne, le za odstotek. Spre- povečali pa bodo še delež v Toplarni in v Radiu Sora (i in 1,6 milijona), Na odhodkovni strani gre več za rezerve, nekaj sredstev v bazen, več so namenili za sofinan-pridobljena sredstva iz Fun- ciranje investicije v križišče daciie za financiranje šport- Češnjica (640.000 tolariev) membe so potrdili sedaj, ker je občina dobila na razpisu nih organizacij, in sicer za Bazen Železniki v vrednosti pet milijonov tolarjev. "To postavko moramo imeti usklajeno v proraču» in pol milijona za vzdrževa» nje gozdnih cest. Za projekt vodovod Studeno so namenili 1,1 milijona tolarjev, za projektno dokumentacijo za nu, saj sicer denarja ne kanalizacijo Racovnik 3,5 bomo dobili," je razložila Ci- milijona. V času od spreje- rila TuŠek, svetovalka za pro- ma proračuna se je v Podru- /ačun občine. Vključili pa so žnični šoli Dra^oŠe pokva- tudi vse spremembe, ki so se rila peč za centralno kurjavo, pojavile v tem času. Pri pri- v ta namen so dali 2,5 milijo- hodldh je sprememba pove- na. Župan Mihael Prevc je čanje sredstev iz fundacije, napovedal še en rebalans poleg petih milijonov za ba- septembra, saj so se v držav- zen so dobili Še milijon za nem proračunu povečala subvencioniranje obrestne sredstva primerne porabe za mere za kredit za investicije 10 odstotkov, Volčji Potok Slikarji za mlade golfiste Golfski klub Arboretum, ki ima, po besedah predsednika An» dreja Koželja, najuspešnejšo golfsko šolo za otroke v Sloveniji, se je z organizacijo likovne kolonije odločil mladim golfskim navdušencem pomagati do še vidnejših uspehov. "K sodelovanju smo povabili skoraj 20 slovenskih umetnikov. vsak od njih pa je eno sliko, ki jo je v teh dneh ustvaril na tem srečanju, podaril našim mladim Članom. Te slike bomo prodali na avkciji."). P. Gorenjski prijatelj Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 e-mail: info@radio-sora. s i RADIO SORA 89.8 91.1 96.3 MARIJA VOLCIAK Z LUBNiKOM PO AVSTRALIJI Med naßM)lj odda^enimi deželami, Iger tivi veiiko naših rojakov, je preostala Argentina. Bo iMbniku tudi to? 37 CC v hladilniku Začenši z zbadljivim vpraša- kaj, vendar lahko rečem, da je tudi angleška navada, da v njem, ali smo bili res skupaj so bistvene napisane. Kaj je restavracijo lahko prineseš s Pevski zbor Lubnik je imel v Avstraliji, do priznanja, da ostalo ob straru.^ Katerih zna- seboj svojo priljubljeno pija- minuli petek koncert ob svo- novinarji res vidimo več. Da čilnosti avstralskega načina Čo. Zgodi se ti tudi lahko, da ji 25'letnici, pod vodstvom seveda ne govorim o tem, življenja vam nisem predsta- v restavraciji ne dobiš mize. Andreja Žagarja so pevke in kako nekateri izrezujejo in vila.^ Listam po beležnici in če nimaš primerne obleke in pevci nastopili pred polno Kristalno dvorano. Ob koncu shranjujejo podlistke. Ena iz- pregledujem kopico fotogra» obutve. Če so pri ženskah med pevk mi je zaupala, da fij in se ustavim pri posnetku prizanesljivi, morajo moški koncerta je nastopil ansam- stare izvode naSega časopisa hrane: kransky. Fotografija imeti srajco in primerno bel Lubnik-Avstrali ja, ki je zanjo hrani sestrična, v hla- je nastala v obcestni restavra- obutev, z opankami ali natikači pač ne gre. Zna61nost avstralskega zbor decembra lani sprem- dilniku. dajihnebikdovrgel ciji, kjer smo se ustavili na Ijal na turneji po Avstraliji, proč. poti iz Svdnevja v Canberro. Podobno kot rojaki v daljni Spomini se vendarle že V Avstraliji torej jxjznajo vsakdanjika so igralnice. Za Avstraliji je tudi domače ob- umikajo novim načrtom, je- naše kranjske klobase, ki jih naše razmere je naravnost Činstvo toplo sprejelo zanimivo glasbeno kombinacijo in zapela je vsa dvorana. seni nameravajo peti rojakom na Nizozemskem. Po ameriško-kanadski turneji doma ne cenimo več kaj prida. osupljivo, kako sproščeno se mladi in stari množično za- mm^^Jli zabava. Če pri nas nakupo- smo se za dan ustavili tudi Avstralskih jedi pravzaprav bavajo v igralnicah pozno v valna središča kot magnet Na pogostitvi po koncertu pred tremi leti in lanski po ni. Tako kot so naseljenci se je pokazalo, da so spomini Avstraliji je med najbolj od- prišli od vsepovsod, so tudi noč. Igralne avtomate imajo tudi številni lokali in celo privabljajo osamljene ljudi, saj jim dajejo občutek dru- na avstralsko turnejo Še ved- daljenimi deželami, kjer živi jedi mešanica različnih ku- kulturni domovi, rudi v slo- žabnosti, so v Avstraliji temu no sveži, Čeprav je minilo že največ naših rojakov, pre- hinj. Sendviče in hambur- venske že prihajajo. VeČina namenjene igralnice. Vpra-pol leta. Malce so k temu pri- ostala Argentina. Morda bo gerje ponujajo seveda vse- ljudi igra le za nekaj tolarjev, šanje je, kje zapraviš več, vse- spevale tudi zgodbe izpod Lubniku uspelo tudi to. povsod, toplo hrano v glav- velike igralnice imajo tudi kakor v igralnici lahko tudi mojega peresa in kar nekaj Čas je torej, da se avstral- nem azijske restavracije, oddelke za upokojence, ki ig- kaj dobiš. iskrivih misli so mi pevke in ske zgodbe iztečejo. V belež- Mnogi hrano le vzamejo in rajo le za nekaj centov. Bolj Nakupovalna Meka Av- mi. Najbolj me je seveda zanimala fotografska in snemalna tehnika, ki doživlja osupljiv razvoj, še bolj osupljivo padajo cene. Novi Ixus je bil polovico tanjši in polovico cenejši kot pri nas, kamera .... Le kdo bi se (s kreditno kartico v denarnici) pevci natresli po koncertu, nid jih je sicer ostalo še ne- jo nesejo domov. Ohranila se kot denar je torej pomembna stralcev je Singapur, kjer temu lahko upri. . / 1 8 n:: !! ft« :t::: : t: :: :: vilma.stanovn i fe{g) g-g/ö5.si CORENISKI GLAS petek, 10. [unija 2005 HoTAvg E Športni vikend na Hotavljah Športno druitvo Mdrmor Hotavlje v Poljanski dolini bo ta konec ledna pripravilo kar tri Športne prireditve. Jutri se bodo košarkarji najprej pomerili na 12. košarkarskem turnirju za pokal Lipan, v sklopu prireditve 'Hotaveljska grča'' pa bodo jutri organizirali še tek, hitro hojo oz. rolanje. Največja Športna prireditev konca tedna pa bo S. kronometer za pokal Marmorja Hotavlje. Dirka bo hkrati Štela tudi za pokal Slovenije in državno prvenstvo. Kolesarji bodo Imeli Start v nedeljo ob 10. uri pred zadružnim domom na Hotavljah, proga pa bo potekala do Kopačnice in nazaj. Prija* viti se bo moč na dan tekmovanja med 7, in 9.15, predprl-jav pa ni. Več informacij dobite na »spletni stran www.sdmhotavlje-drustvo.si. V.S. Ob občinskem prazniku Občine Naklo vabi ROKOMETNI KLUB VITA CENTER NAKLO vse občanke In občane občine in vse Ilubttelje rokomelSt da se nam II.JunilA 200S ob 19.90 prkIružNe m Ipcrtnem IgAUu 0( Nüdo, k|er bo poteKel 1. mednarodni rokoimitnl turnir za pokal Nakla. Rokometaöfce se vam bodo predstavile s svojo Igro, za vas pa smo pripravili pIknIK In srečetov. IM Vljudno vabljeni! Sponzorji: Uprava RK VITA CErrfER NAKLO c ? n t f itietski miting mladih Na jutrišnjem mednarodnem atletskem mitingu mladih v Kranju pričakujejo čez petsto tekmovalcev. CVFTO ZAPLOTNtK Kranj • Po dveh letih premora bo jutri, v soboto» na kranj-skem štadionu spet atletski mednarodni miting mladih, sicer že enajsti po vrsti. Kot so na sredini novinarski konferenci v imenu prireditelja, Atletskega kluba Triglav, povedali predsednik kluba mag. Tomaž Kuko vica, poklicni trener Dobrivoje VuČ-kovič in poslovna sekretarka Saša Eberl, bo na letošnjem mag. Tomaž Kukovica najpomembnejšem atletskem tekmovanju na Gorenjskem sodelovalo več kot / stva. Med nastopajočimi bodo tudi mladi iz osmih al- Sko^a Loka, Železniki, Ta- tij. Vsi udeležena bodo pre- bor Žili, NakJo» Upnica in Je- jeli majice, zmagovalci pa Še seruce), saj bo miting hkrati nagrade. Pri izvabi bo sode- peto tekmovanje v okviru lovalo sedemdeset ljudi. Pri-Zlate lige Gorenjske za naj- reditev bo športni in hkrati rtdajše. Medtem ko so se na tudi družabni dogodek, saj prejšnjih mitingih merili so navzočnost na mitingu mladi od dvanajstega do se- napovedali tudi znani atleti demnajstega leta starosti» in drugi Športniki - Brigita bodo tokrat lahko tekmovali Langerholc, Tina Čarman, že otroci od petega leta staro- Rožle Prezelj. Miran Vodo-s sti naprej- Prireditelji želijo s" vnik, Primož Kozmus» Mitom vključiti v tekmovanje ran Stanovnik. Marko MUen-tudi najmlajše, ki že pridno kovič, Primož Peterka, Rok . treairajo v klubih, a imajo BenkoviČ, Robert Kranjec, med sezono bolj malo te- Matjaž Vrhovnik in Aleš kem. Upravi kluba je uspelo BrezavšČek. Miting se bo za-zagotovlti za tekmovanje 2.5 Čel ob n. uri z nastopom naj- petsto mladih atletinj in atle- letskih klubov in društev na milijona tolarjev denarja in mlajših, slovesno pa ga bodo tov iz Slovenije ter iz zamej- Gorenjskem (Triglav, Satler, sodelovanje številnih podje- odprD ob 14, uri. VATERPOLO ATLFTIKA Kran) Turnir Tristar v Kranju S elo pri Vo dicah Danes na gozdni tek po Rašici Ta konec tedna bo kranjski bazen gostil mednarodni turnir Smučarsko društvo Strahovfca danes, 10. junija, prireja tra- Tristar v vaterpolu. Ekfpa Slovenije se bo danes najprej dicionalni že 24. gozdni tek po Rašici. Start za cicibane, de- pomeriia z ekrpo.SlovaŠke (ob 21. urt), jutri ob 21. uri pa bo klice in dečke, ki bodo tekli na progi dolgi 2 km, bo ob 17. uri tekma med našo reprezentanco in reprezentanco Srbije in pri domu SD Strahovica v Selu pri Vodicah, za ostale kate- Črne gore. V nedeljo bo zadnja tekma turnirja ob 12. uri, ko gorije pa ob 18,15. Za več informacij pokličite 031/755-023, se bosta srečali naSa ekipa in ekipa Francije. V.S. 8orčnIk Dare. M. B. T» • — t t i 1 t,: I i I i i i ! i t I VSAKODNEVNO VARČEVANJE PAMETNI NAKUP JAKAmAXi4/\ 250q zakgSnAOOr zokosnsoo,- ootiäcA mBcoU 'MASTia fOnFOtt' 250 mi zaisum- MPtBURfllfOedl 670^ ZQkgSiT299.' POSBHA ydAßfiA IZBMMVO 500g mhSnćOO. BjOiUNA POmMA a iUUMMtM* W ) i rtiManr. MAOTjfem nZLIMMOGVM 3)5Q JOMWl jmNÄÜNOM iSOg mkaSn667. Sir 3' Oi fđiAHiaiumiiS/} 300g nkSfTlT^r xi EUROSPIN NAJVEČJA rTAUJANBKA VERIGA DISKONTOV Z VEÖ KOT BBO PRODAJNIMI MESTI PTUJ: CtünA, 3A dalom Cas: B^ NOVA GORICA: i I I I V(«(M casta 49 (Movni čaa: ^ ^ ^ ^ ^ - ^ - • - • ^ POngOfliPic 60D0Ca VEL£NJE: Goridka casta 46 dekNnič88:»0 _____i__ nOOflMlrwOQBB 8U3VENSKE KONJICE: OelaMks caets 12 dakwni Cm: 7-18 / 7-15aobota TRŽIČ: TKtm uica 1, dalovni čsb: J, ^ ^ n n h n^ n pOMuttnK^OOOBB ^^ .10 Bntnco pri Tf^Ku delovni 6aa: PREVAUE: PripoaM«4 dakMU eaa: MO _____fc_t_i- * ^ POnOOOÜöK^OCXICa J. Koe0vw1m1 delovni čas: Đono(M|ok4obot8 9,9 I A OD 09. DO i8. JUMMA 2005 J GORENJSKI GLAS petek, 10. junija 2005 vilrm. sta n ovnik @g-£/as .51 9 Sitar zmagovalec na Poljskem Naš najboljši lokostrelec Dejan Sitar je sezono začel odlično, kar je lepa popotnica pred svetovnim prvenstvom, ki bo konec tega meseca v Madridu v Španiji. Vilma Stanovnik Dvofje • Lokostrelec Dejan du," je po povratku domov povedal Dejan Sitar. Drugi naši lokostreld so Sitar iz Dvori) pri Cerkljah je dosegli pričakovane rezuJta- zopet ponesel ime slovenske- te. Marko jamnik in Vlado ga lokostrelstva v svetovni Sitar sta v disciplini compo- vrh. Pretekli konec ledna je und dosegla 12. oziroma 20. namreć v poljskem Sopotu, v mesto med 56 tekmovalci, disciplini compound» pre- Moška ekipa je v isti disdpli-magal vso konkurenco. 'Najtežje je bilo v finalu, proti ekipi Francije. V disci-ko sem po hudem boju ug-nal Američana Davea Cou- ni v Četrtini finala izgubila plini olimpijski lok so fantje dosegli; Matija Žlender sinsa šele po dodatnem stre- mesto, Matej Zupane iS. lu. Zmaga je vredna Se toliko več, kei so se na Poljskem mesto in Matej Povž 33. mesto med 66 tekmovalci. V zbrali vsi najboljši lokostrelci ekipni tekmi so prav tako iz-sveta, saj jim je tekma služila gubili v četrtini finala proti kot generalka pred bližajo- ekipi Italije. Na tekmovanju Delan Sitar je znova v odlični fbrmi./Fore nna D»kJ čim se svetovnim prvenstvom, ki bo konec meseca na Poljskem sta v konkurenci deklet tekmovali dve naši compounc tekmo- junija v španskem Madri- predstavnici. Maja Marčen je valkami je v disciplini olimpijski med 50 lekmovalkami. t jila39. mesto. Za rekreativd na Vršič še profesionaki Maja Bsrtonceli Start današnje druge etape skupaj še bolj zanimivo, se tudi kolesarji kranjske Save. ....................................... bo v Medvodah, ko se bodo bodo najprej prav tako z bov- "Na dirki Po Sloveniji nasto- Kranj • Z včerajšnjo prvo eta- kolesarji ob 12.45 podali na ^ke strani v kolesarskem pajo Bonča, Premužič, Šilar, po na Ptuju (do zaključka potdoBel}a3ca, dolgoiyikm. Vzponu na Vršič pomerili re- Obwaller, oba leršeta, Ker- naše redakcije se še ni kon- Okrog 13.40 se bodo peljali kreativd. Z velikim številom kez in Hlebanja. Cilj je eden čala) se je začela 12. kolesar- mimo kranjske gimnazije, gledalcev organizator na- v prvi deseterici. Moj favorit ska dirka Po Sloveniji, ki je letos prvič uvrščena v prvo okrog 14. ure pa jih lahko pričakate v Tržiču, od koder mreč skuSa pričarati vzdušje, je Poljak Niemec (Miche), vi- kot ga poznamo z največjih kategorijo (UCl 2.1.). Na njej bodo vožnjo nadaljevali čez svetovnih dirk. Cilj zadnje soko pa zna priti tudi Miha Švab (Krka) iz Vetma, moj poleg vseh domačih ekip na- Ljubelj (14 h) do Beljaka, etape bo v nedeljo v Novem varovanec pri Savi v pionii- stopajo tudi številna vrhun- Odločilna etapa kolesarje mesta ski in mladinsld ekipi," je po- ska tuja profesionalna moš- Čaka v soboto s oljem na Vr- V boju za nagradnih se- vedal Miran Kavaš, trener tva. šiču okrog i kolo • jurč Blejska Dobrava : Rogovila TELE-TV 8:io, Bratov Smuk : Sava io:8, Žtrt : Podnart 16:2, Trata Vedr^alp : Adrijan Črnivec 17:1, Huje : Visoko Rapa Vrstni red: Huje 1S, Visoko Rapa in RogovfJa TEIE-TV po Trata Vedrialp u, Žiri in Bratov Smuk po 9. Sava 7, jurč Blejska Dobrava 6, Adrijan Črnivec 3, Podnart O- S. S. ŠAH Odprti turnir mladih 'Komenda zoo$' - skupina B, mladinke 1. Špela Orehek (ŠD Domžale) 8 točk 2. Jeieno Topič (ŠK Milan Majcen Sevnica) 7 točk 3. NataSa Bučar {ŠK Triglav Krško) 7 točk 7. Snežana Radič (S D jesenice) 5 točk 9. Patricija Frlež (ŠD Corenjka Lesce) 4 točke 10. Jerneja Debeljak [ŠS Tomo Zupan Kranj) 4 točke 1 2. janja Gornik (ŠD Corenjka Lesce) 3,5 toČk 5, Romana Cankar (ŠS Tomo Zupan Kranj) 2 točki 0.0. ŠPORTNO PLEZANJE Tretja tekma svetovnega pokala v športnem plezanju Rezultati Imst: Ženske: 1. A. Eiter (Avs), 2. S. Levet (Fra), 3. M. Vidmar, 6. L. Franko, 9. N. Gros» 13. M. MarkoviČ, 21. M. Čufar (vse SLO) Moški: 1. F. Crespi (*ta), 2. R. Puigblanque, 3. P. Usobia- ga (oba Špa). 17. T. Valjavec, 28. K. Bečan, 34. M. Sova (vsi Slo) Točkovanje ekipr i. Francija, 2. Avstrija, 3. Slovenija. T.Č. GG WWW.CORENJSKICLAS.SI N AVTI KON TEČAJ ZA VOPITEUA ĆOLNA V KRANJU 13. 06. INFO: 031/320 532 SMi Mo^M. SlAKim i Ifa^ikA iteiM ÖRENTKA ŽJto Gorenjka, d.d.» zttra ponudbe za opravljanje razvoza pekarskih Izdelkov za relacijo Lesce • Orehek - Mavčiče - Škofja Loka • Lesce. Od vas pričakujemo, da: - samostojno opravljale dejavnost - imate tovorno vozilo z 2500 kg nosilnosti in zaprto komoro, dolžine cca. 5 m ter z nakladalno ploščadjo. Vaše pisne ponudbe pričakujemo v osmih dneh po objavi na naslov: Žrto Gorenika, d.d.. Rožna dolina 8. 4248 Lesce. CENTER ZA SOCIALNO DELO KRANJ objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV prostori morajo bin primerni za dejavnost C^ritra za socialno delo in morajo zadoščati naslednjim zahtevam: • obsegati morajo: • 38 samostojnih pisarn 2 Foč^nlmi vt>od(: - dve sobi za maJ9 skupine do 15 sadežev, enosejrto sot>oscca. 55 sedeži, prostor za arhiv, prostor za racun^n^i strežnik s tisKalni- kom, sanitarije (loöeno za franke In zaposlene) ter druoe pomožne pisarniški del prostorov mora imeti naravno si/etiobo. pisarne morajo biti zvočno izolirane; hodniki in predprostori morajo biti jre)eni v čakalnice; ^pna neto tlorisna površna lahko zrtaša do 950 m2; prostori morajo biti dostopni tudi gibalno oviranim osebam; v prostoah morajo bib vgraiene računalniške In drxjge telekomunikacij* ^e povezave: • zagotovljeni naj bosta dve Odrazi za sJu^na avtoniobiia; • lokacija prostorov mor3 biti v bližini sedeža upravne enote In javnem parkirišča, oz, v bližini prometnega omrežja, ki omogoča vame In kratke poü do dnjgih javnih služb; • zagotovljen mora biti dolgoročni najem za narma;>| 10 let z možnostjo kasnejšega odkupa; • najemodajalec mora predložiti dokazilo o lastništvu prostorov, ki so predmet najema. Pisne ponutfbe morajo bit) skladne z razpisnimi pogoj« In mor^ vsebovati še ceno najemnine za 1 m2. Prrfožana nv^ra biti tlorisna skica prostorov ter dokazjio o lastništvu. Pcxiudbe z ustreznimi dokazili pošJjite v roku 30 dni po objavi tega razpisa na naslov: Center za socialno delo Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj. Dodatna pojasnjia v zvezt z razpisom dobite r\a leL št. (04) 23 73 480. IO : V li ma. sta novn iA: G0REN|SK1 GLAS petek, 10- junija 2005 VABILA PRIREDrWE Mabnogometni tumir Euro Selca 200^ • Športno društvo Selca bo jutri jn v nedeljo pripravilo turnir v maiem nogometu z nagradnim skladom 251 tisoč tolarjev. Turnir bo potekal v Športnem parku Rovn na asfaltnem Igrišču. V^. Smučarski skoki za pokal Ti^^ • Skakalna sekcija Trifix pri SK Tržič je organizator tekmovanja v smučarskih skokih v Sebe-njah. Včera) so nastopili cicibani ter dečki do 10 in 11 let ter deklice do 11 let» tekmovanje pa se bo nadaljevalo Se jutri, ko bodo nastopili Še dečki do 12.15,14 in deklice do 14 let. V.S. Balinarski spored • Super liga (sobota ob 17.00} - Jesenice : Center Pekarna Vrhnika, Bistrica : Lokateks Trata; 1. liga (sobota ob 17.00}' Primskovo : MerigeS Gitas Karher, Skala VuL Hr-vatič : Planina; 2, liga vzhod (sobota ob io.cx>} - Polje : Tržič, Fužine : Radovljica Alpetour, Cirče VAN-DEN : Sodček (ob )2.oo). 1. gorenjska liga, 7. krog (danes ob 17.00) • Visoko Rapa : jurč Blej. Dobrava, Rogovila TELE-TV : Bratov Smuk, Sava : Žiri, Podnart: Trata Vedrialp, Adrijan Črnivec : Huje; 2. gorenjska liga, 6. kolo (15. junija ob 17.00) • Center: Milje, Huje Kokra : Kres Javormk, Lesce : Zarica, jesentce Gradiš : Loka 1000. S. Š. Varstveno delovni center Kranj Kidričeva 51 Krani POIZVEDBENI RAZPIS ZA NAJEM ZA POTREBE VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA KRAN] - DNEVNA OBRAVNAVA ZA ENOTO ŠKOFIA LOKA 1. Na lokaciji U£^kof)a Loka Pogoii: prostori rDorajo biti prilagojeni izvajanju sociainovarstvene storitve vodenja, varstva in zaposlovanja pod posebnimi pogoji • dnevnd obravnava (Pravilnik o tehničnih pogojih za izvajanje socialnovarstvene storitve vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji tn izvajanje institucionalnega varstva uporabnikov te storitve, Ur. (, RS 101 /200-1 >-7), 2. Dostop do prostorov mora bit^ brez arhitektonskih ovir in v skladu 2 veljavnimi predpisi o graditvi objektov brez arhitektonskih ovir (Ur. I. RS St. 92/99). 3. Prostori morajo biti v bližini javnega prevoznega sredstva in ure-iena mora biti prometna infrastruktura, objekt mora b^i vključen v okoHe, v bližini morajo brti zelene povriine. Potrebni prostori in dodatr^i pogoji: Obvezni prostori za izvajanje dejavnosti za 40 oseb je cca 600 m2: • 6 delavnic v skupni kvadraturi cca 200 mi • 2 skladišči v skupni kvadraturi 80 m 2 • jedilnica z razdelilno ter Čajno kuhinjo v skupni velikosti do 80 m2 - soba za polivanje v velikosti do 15 m2 • prsarniSki prostori v velikosti cca 14 m2 • prostor za individualno vodenje v velikosti do to rnz • 2 garderobi za uporabnike v skupni velikosti 2$ ma • 2 toaletna prostora 2a uporabnike - ločeni po spolu (WCikolj-ka za invalide in pisoarjij • toaletni prostor za osebje • negovalni higienski prostor (opremljen z umivalnikom in prho brez kadi ir^ prostor za pralni stroj) • prostor za Čistila in čistilno opremo • prostor za vzdrževalca • nadkrit prostor za prevozna sredstva • Možnost dolgoročnega najema za najmani 10 let z možnostjo odpovednega roka najmanj 6 mesecev, z kazat i je treba lastništvo. • Prostori morajo bili vseljivi do 1.1.2006, imeti morajo uporabno dovoljenje za izvajanje navedene dejavnosti oziroma lastnik je pred podpisom pogodbe dolžan le-(o pridobiti. • Mesečna najemnina: ponudba v ceni na mz in skupna cena, opredeljeni plačilni pogoji; mesečna najemnina mora vključevati investicijsko vzdrževanja. • Dodatno morata biti natančno opredeijena režim in in^astruktu-ra objekta (telefon, voda, električno ogrevanje, morebitni ločeni ilevci). • V ponudbi opredelite druge morebitne dodatne ugodnosti: opre« ma. uporaba ali souporaba drugih površin. Morebitne potrebne dodatne podatke dobite na sedežu VOC o, suno, ideair>a temperatura serviranja 15 •C, 0,751 buteljka .seh trgovinah Hofer ZDAJ Wei/i Si Ge/ )uss Prvovrstna vina iz ponudbe Ho fer-/a se predstavljajo. Poleg različnih zanimivosti v zvezi z vinom boste našii tudi zanimive recepte. 46 stran/ s šestimi recepti in števiinimi nasveti, ki sta jih pripravila znani kuharsid mojster Hetmut Österreicher in vinski strokovnjak Adi Schmid. ' Prosjedi VaMobbiadene DO^. t. italijansko peneče vli^ č suho. idealna temperatira serviranja med 6 in 6 'C. 0.751 buteljka k' ' /J. /• € 3,69 17.05-^ Nero d'Avola IGT rtatijan^o kakovostno rdeće vino. Suho, idealna temperatura sefvfranja 18®C> 0,751 buteljka namesto SIT www.hofer.at f^« K& A^&i? Sttnadf. stf^ 1 Höfer PfOdaia &amo ha Kondn» poraixiiko V» c*n« s< n«aa&aio na ojMk» tm dekoracNSkcga m^ifnaia «Namesto' i« biia a« i i U.05 n^Sa vdiavna DfoOtAna coni KavoA za m. O^ne vsebuieio vse davla coni Kavcife za m. vakjintf) raarm Mioister 2a zc^vje Trgovine Hofer v vaši bližini: D Mach/Borovlje Idaienfurt/Ce^vec Q VilUch^ljAk Volkerniarkt/Vctlliovec Q Sbemdorf^obrla vas Odprto: pon, • pet 8,30 -18.30 sob. 6.00-17.00 k ^ Okna, ki jih boste želeli pokazati. OKt« A/tOT vti bOdOiMtlOU, CM m i?v)mrffri nAw^t hitre vwifoii T^ato. ds jl>MWitl«4 pofckati tu0i «v^iri 0BI«}U II intfo CVHjdtenid! (kr^dnw^i' iMi Gm^o. Y pcdpnjii Sop tli Ti w 108 f^Mm^^ 2QDnn|l»lnco. Mil v»n niim o^ori (VMi pepoit lato l^ro Dc4i6n 04/9 36 SB dii CKI^l TOS^r^n OopM^tnMMdM MtiM^^iAimro (vdon^ Vićinfomtt n iww.okAe-witt-ti www.kia.si Pokaži svojo moč. Novi Cerato Hatchback Novi dizel 1.5 CRDI s 102 KM Klinidtskd naprava, 2 x Airbag, ABS z £6D, elalctriini paket, sen/o volan, 3 lata garancije, darilo CD-avtoradlo, 2.999.900 Sit. KlA MOTORS KUAG tf.fl. lUkäÜM 2. bi^U^», ni: 01 r 5943402 BLED AVTO AMBROŽtČd.O.O. Pungart 2. flibno, 04/574-1784 KRANJ NASMEH d.o.o. Hrastje 145.04/235-1777 12 Simon. su fcic@g-gl05.5i GORENJSKI GLAS petek, 10. junija 2005 Škodljivo pivo Na sojenju Bernardi Eržen Kosmač sta njena odvetnika razburila državnega tožilca. Valerija Čenćur opozorila oba odvetnika in Kosmaćevo, da se ves čas to-žilčevih vprašanj smejijo in naj se začnejo primemo ob« Kosmač, ki jo obtožnica brc- našati» drugače bodo dobili meni kraje 129.850 tolarlev sankcije. Kranj • V sredo se je nadalje- Bernardi Eržen na Upravni enoti Kranj. Pri- Kmalu za tem je prišlo do lastila naj bi si jih od vlože- spora med tožilcem in odvet- nih proSenj za vize, ki so jih nikoma. Zagovornik Rado- stranke želele poslati s hitro van Cerjak je bil mnenja, da pošto. Pričala je Ana Šišič, ki vprašanja nimajo smisla in je povedala, da je včasih tudi ona urejala te pošiljke in kdaj pa kdaj ji je bil ponujen ostanek denarja za kavico, v zameno za uslugo, a ga ni spre- takoj zapustil. Zaradi nepri je tožilcu zabrusil: "Ne vem, kaj vam je, ali vam je morda Škodovalo pivo?" Tožilec BoŠtjanČiČ je sodno dvorano jela. rnemega vedenja in oviranja Zaslišan je bil tudi Hari postopka je predsednica se- Ademaj v prisotnosti tolma- nata odvetniku Cerjaku nalo- Ča. Razložil je, da te zadeve žila kazen 150 tisoč tolarjev, ureja 2 občino že dolgo. Leta Za tem se je KosmaČeva 2002 in 2003 je denar odda- opravičila sodišču zaradi nje- jal na šalteriu in v sprejemni nega vedenja. Dodala je Še, pisarni. Kadar je šlo več kot da ji je Sišičeva, ko sta skupaj pet pošiljk skupaj v kuverto, delali, povedala, da naj bi bila so dobili denar nazaj od Kos- zaprta zaradi nekega kazni- mačeve in včasih tudi na šal- vega dejanja, vendar jo ob- terju. Tožilec Stane Boštjan- časno spuščajo iz zapora, ker čič je vprašal, ali je dobil te ima dobro utečeno firmo. usluge plačane In ali ima o tem kakšno evidenco- Ade-maj je to zanikal in izjavil : Boštjančlč je kasneje izjavil, da je v lokalu res bil, a da piva ni pil in da so to zelo "Ne, nisem pisal zgodovine." nizki udard. Obravnavo so Sodnica Andrijana Ahačič je prestavili na 22. junij. GG Visoko Izpraznil blagajno v noči na četrtek je neznani www.GOREN)SK{CLAS.Sl lump vlomil Vtrgovino Mer- cator na Visokem. Najprej je vstopii v skladišče, nato pa se je sprehodil do tamkajš* nje pisarne, kjer je odkril manjšo kovinsko blagajno. Iz nje je vzel večjo količino denarja, vrednostnih bonov n Mobi kartic. Ljubljansko podjetje je s svojo krajo oškodoval za približno 300 tisoč tolarjev. S. Š. i D AT R f " ir Gore / tudi nevarne Triglav, slovenska romarska pot, je bil lani prizorišče 31 gorniških nesreč. Sledijo mu jaiovčeva skupina. Triglavska jezera ter vzhodni in osrednji dei Kamniških Alp. Simon Šubic ka gorniških nesreč sta pa- ..............................................................................dec (87 primerov nesreč) in Ljubljana • Lani je Gorska re* zdrs med sestopom (49), kar Sevalna služba Slovenije pomeni slabo psihično pri- opravila skoraj 9000 reševal- pravo gornikov. Opazni sta nih ur v 300 reševalnih akd- telesna nepripravljenost (35) jah, od tega v 195 akcijah v in izčrpanost ponesrečencev gorah. Število vseh nesreč se (17). Ugotavljamo, da nesre- je v primerjavi z letom po- Čam pogosto botruje nepo- prej povečalo za 8 odstotkov, znavanje terena- Lani je bilo v gorah za približno 15 od- laJdh nesreč 43. Katastrofal- stoticov. Število smrtnih pri- na je tudi opremJjenost gor- merov se je na srečo z 38 leta nikov 2003 lani znižalo na 31, manj jih je lani umrlo (28) tudi v gorah (leta 2003 je bilo pake gornikov, ki se podajajo mitvihai), kaipaješevedno v slovenske gore. Med po- M tretjino več kot leta 2002, nesrečenimi je bUo lani 71 p,„očasna pomoč rešuje življenja, zato si v GRS Slovenije jšuje se le upora- ba visoke obutve," je Smolej predstavil najpogostejše na- ko je v gorniških nesrečah odstotkov Slovencev in 29 umrlo "le" 12 ljudi. V porastu so nesreče v adrenalinskih odstotkov tujcev iz 15 držav. Po številu so na prvem me- zavzemajo, da bi helikopterska reševalna ekipa poleti dežurala vsak dan. / ^m»: Tirv» m^i športih. To so le najbolj iz- stu moški med 20. Ln 50. le- stopajoči podatki, Id jili je ta tom starosti, največ nesreč se teden predstavil Toni Smo- še vedno zgodi v lepem vre- Ije, septembra pa konec tedna. Na dežurstvo smo sedo- jasnjuje Smolej in dodaja, da bi vrsto nesreč lahko prepre- lej, načelnik komisije za menu, po dnevih je najbolj pnpraviü, za delo s heU- čili že z odpravo brervladja GRS Slovenije. Obsežna zbirka sekundär- kritično od četrdca do nede- kopterjem je usposobljenih na tem področju. "V tem Ije. te iS zdravnikov- Sam me- smo daleč zadaj za zahodni- nih statističnih podatkov o Največ nesreč se v sloven- ^^ '"^rala helikopter- mi državami, kjer so zavaro- gomiških nesrečah razkriva skih gorah pripeti juHja, av- «kipa te mesece dežuiati valnice precej strožje jn se še mnogo več. Ti podatki so gusta in septembra- Prav vsak dan. saj ima vsak pones- zato planinci v gore odprav- zastrašujoči, v gorah svoja zato bo helikopterska ekipa rečenec pravico za čun hitrej- Ijajo le primemo pnpravljenj življenja dobesedno razpro-dajamo. Najpogostejša vzro- na Brniku julija in avgusta dežurala od četrtka do nede- šo m varnejšo oskrbo. Naža- in opremljeni, " meni Smo-lost so sedaj to le želje," po- lej. Kranj Zagovornik dvomi v poštenost policije v sredo so na okrožnem sodišču v Kranju nadaljevali sojenje 30-letnemu Robertu Rizoskemu iz Kranja, k; je obtožen preprodaje kokaina in heroina. Njegov že tretji zagovornik 2iyan Mirčlč je tokrat temeljito razčlenjeval delo policije in tožilstva. Podvomil je namreč o verodostojnosti policijskega poročila in posumil, da je policija obtoženemu tajno sledila in ga opazovala, ne da bi predhodno pridobila dovoljenja. Omenil je tudi domnevno podtikanje dokazov: "Vemo, da so policisti, ko se trudi jo nekoga spraviti v "Čuzo", sposobni narediti tudi kaj takšnega.'* Sojenje Rizoskemu, ki ga je moral zagovornik na zadnji obravnavi kar nekajkrat miriti, se bo nadaljevalo julija. Tedaj bo najbrž izrečena tudi sodba. S. Nova priložnost za varno naložbo iA U vzdlemni sklad cenarneaa trga Visoka likvidnost, kratkoročne natoibe v izjemno zanesljive finančne instrumente. ti M iirtiplüü «MertMMifiMl to ■d draca Za varno pot v gore Bodite prepričani, da poznate pravo pot- Preden odidete v gore, se dobro informirajte o vremenu. Zaradi lastne varno- sti uporabljajte gornilko opremo. Pn izbir; potr upoštevajte svojo fizično pripravljenost. Če potrebujete nujno pomoč, takoj pokličite 112 ali 113. Tako po novem, kot kaže prvi na Gorenjskem, poleg slov.enŠČine še v angleščini, nemščini in italijanščini ob parkirišču v Dragi planince opozarjajo radovljiški policisti- Tabla je postavljena na ličen kozolec in je ne more zgrešiti nihče, ki tu vzame pot pod noge na Roblek, Prevalo, Poljiko planino in Se kam, V pogorju BegunjŠČice vsako leto obravnavajo tri do pet nesreč, (ani zaradi zdrsa tuje planinke tudi eno smrtno. M. K. gonsraloj {Xiirt)vll«l| MERKUR naturetaf fertival www /est I vaJ carrüoljLcom 20 Priloga Gorenjskega glasa Ta teden se je v Sloveniji začela nova nadaljevanka o Esmeraldi, tokrat o zbornični lepotici, o poslovni stavbi Gospodarske zbornice Slovenije, ki kot ena najboljših poslovnih stavb v Sloveniji pooseblja vso zbornično veličino, moč in mogočnost. Tokrat obrazi niso tako vedri, kot so bUi ob gledanju razvpite televizijske nadaljevanke, ampak so veliko bolj resni, mrki, celo žalostni. Nova nadalevanka Esmera J / tokrat zbornični Vlsdä 1131 bi C^^^APLcmJiK spodarsldh javnih služb in var- so se okrepile po lanski zame- mora delovati izključno na darstva 02. podjetništva. V go- ' ..................................V" stvaokolja.kiiniamedvsemis njavi oblasti in zmagi desno podlagip>onudbeinpovpraše- spodarstvu pričakujejo tudi predlagani Minister za gospodarstvo prostovoljnim danstvom tudi sredinskih politi6iih strank, vanja ... Članski prispevek v druge korake za razbremeni- Andrej Vizjak je po precq bur-zakon razpravi o obveznem ali prostovoljnem danstvu v zbor- nekaj značilnosti zasebnoprav-ne zbornice. morda je k temu prispevalo nobenem primeru ne sme tev in spodbujanje podjetniS-tudi "razkazovanje" moä nav- biti obvezen, ampak je lahko Po sedanjem zakonu so Čb- zven: Dom gospodarstva, ki je le plačilo za konkretne uslu- O SOSDOdarski ^^ spisal nekrolog za Hsme- ni ^spodarske zbornice vsa po oceni nekaterih nepremič- ge. & ^ raldo, pravzaprav predlog nove- podjetja, vseh je 64 tisoč, od ninskih posrednikov peta naj- tva. Nekaj predlogov smo slikali tudi na ustanovnem zbo- m gorenjskega gospodarske- Predlagani zakon sledi ga foruma, takrat so gospo- zbornici ^ zakona o Gospodarsld zbor- t^ je J4 tisoč aktivnih in med boljša poslovna stavba v državi, Starmanovi kritiki in zborni- darstveniki 'med dru^n opo- nki Slovenije, ki odpravlja ob- njimi blizu 24 tisoč malih pod- nakup bližnjega zemljišča ... co opredeljuje kot samostoj- zorili. da izdajanje dovoljenj vezno danstvo in s tem tudi ob- jetij.okrogi.TOOsrednjihinve- Škofjeloška Jelovica je bila v no, nepridobitno združenje za prostorske posege zaostaja A f vezno flanarino. Nobena juha likih podjetij ter dobrih osem ti- Času. ko jo je Še vodil sedanji gospodarskih podjetij in sa- za interesi gospodarstva, da S^üt^mbra ^ ^^ ^^ ^^ ^ samostojnih podjetrukov. poslanec državnega zbora Bo- mostojnih podjemikov, ki se davčna politika premalo spod- r 'se skuha, a lo je ministrstvo v Člansld prispevek plačuje do- jan Starman, v slovenskem prostovoljno zdmžujejo zara- buja vikanja v kadre in zna- di skupnüi interesov, pri tem nje, da se država §e preveč mCSCC kasncic torek na svojih spietnihstianeh bra polovica članov, 30 tisoč ' predstavilo predlog zakona, je podjetf) je oproščenih plačila, merilu znan a ko t II» pnmer ja proti obvezni Članarini", pa je pomembno še to, da vmešava v gospodarstvo... nai bi &a bilo še zadnjim dvomljivcem ker imajo manj kot §tiri milijo- saj se je zaradi neplačevanja tudi takšna zasebnopravna Kr. toUn r\o tr.l-jriOv tM-ihrwHlr/w IMa r\riciWrt?rtVy ^ tKatViiz-^ /-«Irt frt. -rhnmir^ laViVrt i-»un!a Vlada naj bi predlagani za- jasno: nikoli več rw bo tako, kot ne tolarjev prihodkov na leto, prispevkov z zbornico celo to- zbornica lahko opravlja javna kon o gospodarski zbornici Ql^^gyj^^ygJ jc bilo. Posledice (dobre ali sla- srednje in velika podjetja pa žarila. "Tržno gospodarstvo pooblastila, ki so sicer v pri» sprejela septembra, mesec be) bo občutilo najmanj 54 ti- prispevajo kar 62 odstotkov takih neumnosti, kot je ob- stojnosti države. Vsi, ki so do- državni ^ P*^)^) ^ podjetnikov, za- vsega Članskega prispevka- Ga- vezno plačevanje nekakšnega slej težko plačevali obvezni vezancev za plačilo zbornične- rwina je najpomembnejši vir ^Kq j» ^p Kq ga prispevka, in 260 zaposle- in predstavlja kar 72 odstoocov znava, in čas članskega prispevka, ne pri- i bil. da se tudi kasneje naj bi ga obravnaval že tudi državni zbor. Če bo prispevek ali so ugotavljali, da uzakoni] prostovoljno dan-od njega nimajo (dovolj) kori- stvo, je težko verjeti, da bo ta nih v zbomki Id se že sprašu- celotnih prihodkov zbornice. gospodarska zbomica prila- sti. podpirajo predlagane zbornica edina "domina"; uzakonil )^o,kolikojihbopospremem- Kritike na račun obvezn^ godi novim tržnim razme- spremembe zborničnega si- morda bo pot^ padla še ka- članstvo, bi zborničnega sisama preveč, člaristva in plačevanja predpisanega članskega prispevka je v prihodnje in podobno. bilo slišati že v času Dmovško- V Evropi sta se uveljavila dva ve in Ropove vladavine, še bolj modela zborničnega organizi- Drostovolino ^^ ^ ^^ ^ ^^ ^^^ ^^ ram, je v p<^ovom za zbor- stema, hkrati pa je slišati tudi tera. V kmetijsko gozdarski nični Glas gospodarstva zbor- opozorila, da vlada samo z ra- zbomid, na primer, so bile že niči "podrobil" Starman in še dikainimi spremembami v pred leti pobude za uvedbo dodal: "Sodobna zbornica zbornici ne bo cešUa gospo- prostovoljnega članstva. je težko verjeti, konüne^- ' ' m model 02. javnopravr« zbor- da bo ta ^^ ^^ Ziudlno, da je Članstvo obvezno in da izvajajo tudi ne- zbornica edina ^^ J" smi. DrugI model je angio- "domina"' so zas^opravne ' zbornice, ki delujejo brez ob- vezne Člamrine in na podlagi tržnih, komercialnih interesov morda bo potlej padla še katera. ^ ^ A zastopab javnih interesov celo- tnega gospodarstva. Oosedanja slovenska tiadidja so javnopravne zbornice, poleg gospo« darske je še osemnajst drugih • obrtna, kmetijsko gozdarska, zdravniška, lekarniška, socialna, notarska, odvetniška, kulturniška. detektivska, veterinarska, inženirska, c^a^evalska, nepremičninska, zbornica Szi- oterapevtov» zbornica zdravstvene nege, zbornica za zaseb- > no varovanje in zbornica go- Dom gospodarstva v Ljubljani pooseblja veličino, moč in mogočnost Gospodarske zbornice Slovenije, /^oeo. Tin« E>ek 14 CORENISKl GLAS petek, 10. junija 2005 POGOVOR Razgledi Vse bolj se pojavljajo iniienja, da je LDS v krizi. Odstotek priljubljenosti se sploh ne dvigne in izgleda celo, da jo prehiteva SD. O tem, ali bodo v LDS reagirali oziroma, če se nam obeta« novo vodstvo, smo govorili z evropskim poslancem Jelkom Kacinom. Dela o J / kar so očita "P02ubne Dominik Freuh smemo privoščiti, da se skre- poteze sedanje zadnje «ase » v lds euti kn- gamo z vsemi. Ključne politiäie bitke so se za vodenja. Za Toneta Ropa vedno vodile doma. Zelo po-koslicilP pv^vifo, da ni najbolj karizma- gubno se mi tudi zdi trenutno ' tičen vodja. Tudi vi vidite kri- igranje 2 enotno davčno stopnjo. vlada njeno uvedbo Časo-"Krizevtem smislu, kot me vno povezuje z uvedbo evra, moramo ^ p» voutvah? HädSTäditi z sprašujete, ne vidim. Prej gre da bi svoj morebitni polom v naso za krizo vloge, ki naj jo posamezniki. ki so na različnih javnosti prikrila ter ga pripisala karevru in EU. To pa je po- dolžnostih v LDS in pooseb- litika. ki je v nekaterih drža- SltCmatiVO stranko, opravljajo v po- vah pripeljala do zavrnitve ev- gojih, ko je neka druga koali- ropske ustave. Za kar in ka- T lllfiPTTl d ja na oblasti. Kako se odziva- dar se ti kaj zdi vvsakodnevni ' ti v trenutku, ko se je ta koali« politiki prenevarno, obdolžiš moramo dja odloČila za spremembe za vsako ceno? Vidite, da nadzor- evropsko birokracijo ali evro. To je tudi v Sloveniji prene- DOkaZati ^ ^^^ padajo drug za dru- vania igra, Id nas v Evropi in f mr« 1 ^v^ loti I ntfi i main pt T ryalii» \i V^t/N " drugačno, gim. Uprave podjetij ne upajo EU pelje v krizo, več kreniti v načrtovaru nalož- beni zagon. Letos se je naše zadeva priiazneišo in go^pod^^tvo. ^^ učinkovitejšo LDS je odstotek podpore po volitvah zelo padel in očitki usmeritev v prihodnost, upo- so, da se stranka ne najde. Časnilo. Nihče ne ve več, ali bo Zakaj ne zna kritično sprem« Se v upravi ali ne. Na koncu Ijati potez vlade? pot V leta nam bo statistika pokaza- "LDS se poskuša odzivati b. koliko je Slovenija izgubila. na te izzive, ampak sedanja Drihodno^t Zastoj dinamike se bo še bolj koalicija ima tako večino, da v i ' pokazal prihodnje leto. Takrat Državnem zboru ravna kot Kdai bomo ^ ^ sedanja koalicija ne bo valjar. Tisti poslanci, ki so več mc^ izgovar]ati na LDS sldicali ^ vladanje. Tudi sedaj, uneu izkušnje iz Državnega zbora, so odšli v vlado. V Dr- aJtemativo. Ljudem moramo pokazati drugačno, prijaznejšo in učirikovitejšo pot v prihodnost Kdaj ga bomo sklicali, kaj bo na dnevnem redu in ali bodo tudi kadrovske spre-membe, pa so vprašanja, na katera bi bilo danes neprimerno in nedostoj no odgovari a ti." Doslej ste bili bolj pri.sotni v mestih. Se boste bolj an^ži-rali tudi na podeželju? "Angažiramo se vse tudi na podeželju in tu je zelo delaven podmladek LDS. Mlada liberalna demokracija. Lokalne volitve bodo priprava na naslednje parlamentarne volitve, zato gledamo daleč naprej in mJadi so naša prihodnost Tudi sam živim na podeželju in se še kako zavedam pomena podeželja." Odtki so. da v LDS niste prenovili pn^rama, kar ne prinaša ĐotTd>ne svežine. "S tem je podobno kot z evropsko asiavo. VeČina ljudi je 1 ni prebrala, pa se je vseeno 2 opredelila. Nažega programa " veliko ljudi ne bere. Lani so ko je kriza vodenja ministr- žavnem zbooi koalicijo pred- LDS po vašem potem ne faz« mojega parlamenta. Kljub si pač zaželeli spremembe. pada, kot je govoril Zmago le-iinčič. "Stranka je sestavljena iz temu da nisem vedel, kaj se Prišel pa bo trenutek, ko si j je tam dogajalo, je hotel od mene komentar o izjavi bodo spet zaželeli- Spremembe je mogoče doseči, če nrOPT^tn^lci Stva za kmeti jstvo v preteklosti stavlja druga liga. Mnogi so * ^ - uničenje evidenc, se krivdo prvič v Državnem zboru in kongres kai bo ^ ^ DmovSka in Ropa, če- poslali so samozadostni in vi- ^ ' ' prav so ministrstvo ves čas vo- šoki Poglejte primer poslan- posameznikov in odločitve se predsednika sveta Toneta imaš boljši program, ki ga na dnevnem ^ liudje iz sls. MisHm, da cev Ruparja ali Grimsa. Deb- sprejemajo individualno. Će Anderliča, ki je govoril, da bo berejo in vidijo, da je boljši. SLS res razpada in nima več jo to, kar so prej očitali LDS. se bo kdo kdaj odločil, da gre potreben programski in ka- To je malo verjetno. Drugi redu in ali bodo kredlMlnosti. vprašanje za Treba je dati času čas, da ljud- na svoje ali da se ne gre več. je drovski kongres ali konfe- način pa je, da spregledajo nas v LDS je, kako se odzivati je sprevidijo, za kaj gre. Via- to njegova odločitev. Uporabi- renca. Nisem hotel komenti; in ugotovijo, da možnost, ki tlldi k^^drOV^Vf^ te stvari Krivd za uničenje da ima celo vrsto projektov, li to za argument, da razpada rati, ker nisem Še z nikomer so jo izbrali ne prinaša, kar spremembe, pa so vprašanja, dokumentaaje v kmetijskem ministrstvu bodo morali od- ki so pogubni. Zgodba o zakonu o RTV je posebej zani- stranka, se mi ne zdi objektivno. Trenutki krize ali samo- govoriJ. Rekel pa sem, da na je obljubljala in da oblast tovrstna vprašanja ne odso- tudi njim samim dela mate- govaiiati. Ni korektno pojasni- miva. Imate štirinajstumo spraševanja so lahko motor, varjam. Povedal sem, da pred» rialno škodo. Ce Evropska la pričakovati od nas. sejo, kjer koalidja molči in ie ki žene in pripelje do spre- sednika imamo in dokler ga unija opozori janševo vlado, Druga velika težava je naša izčrpava opozidjo ter čaka, da memb, ki vodijo naprej. Če se imamo, so taka vprašaja brez- da z bilancami, ki jih pošilja- na katera zunanja polidka-Toponvanje bi bilo danes Hrvaške naprej za vsako ceno se mi zdi diletantske in ne- bo lahko pr^lasovala in naredila konec. Lahko le dtiram lurija Guscinčiča. ki je rekel: ne zgodi nič, to ne pomeni predmetna. Ce in ko ga ne jo v Bruselj, nekaj ni v redu nove energije in poti naprej. Ce taka dejanja pridejo, mora- bomo imeli, se bomo o tem in da njihovi izračuni posle- lahko pogovarjali drugače. produktivno. Hrvaški ljudje "No, pa se vračamo v Čase jo biti vzpodbuda, da se gre Sam sem še vedno poslanec v naprej. Če nekdo govori o kri- Evropskem parlamentu, kjer neOrimemO in njihovi poHtild niso tako mojih novinarskih začetkov. r rioiimv^i rtft Ki iM/^ali Ir^^i T« «s^«J^trrt5Ä »^rtr-ii.*, .»i neumni, da ne bi vedeli, kaj To nazadovanje morajo za- zi v LDS, razumem, da gre za imammnc^oobveznosti. Ne- nedOStOinO ^^^ in ve o njih. Slo- znati in prepoznati tudi ljudje dobronamerno pripombo, da primemo in nekorektno je od ' venskega dobrikanja ne mo- sarm, sicer (še vedno) ne bi stranka postala v prihodnje mene zahtevati odgovore na odffOVSriati ^^ razumeti kot iskren pri- bodo razumeD, zakaj opozid- bolj razumljiva, prepričljiva in vprašanja, ki niso zastavljena / efon n^A r.« rsr»! isrmt «n. ^crMt l-rN t 11 ari. nvri^Tni e ^tp'iT^? ki irl« T-w^U MS ■> t m 11 r t die dnigaČn^a usklajevanja plač in pokojnin prinašajo veliko bolj negativne p>osle-dice, kot pa trdi Janševa vlada, je to trenutek resnice, s katerim se moramo soodti. Povedali nam bodo tudi vse stop, pač pa pre) kot preračun- ja ravna tako kot ravna. Ljud- prijazna, s strani ljudi pa bolj ne v javnosti in ne v stranki. tisto. Česar nočemo videti in Sploh pa ne seda) pred dopu- slišati. Zato je dobro, da sti." Ijivo politično sprenevedanje. je imajo tako oblast • Janševo podprta." Predsedujemo tudi OVSE, vlado, kot so jo želeli. Da pa zunanji minister pa nas bodo lahko postali dovolj po- MAG je prejšnji teden pisal o Potem s programskim kon spravlja v konflikt z Rusi jo. To zorni in kritični, je potreben razmišljanju v sti^nld, da bi gresom ne bo nič? smo v Uniji." bo imelo tudi merljive kata- Čas. Zato se mnogim (Še ved- predsednika stranke zame- Predsednik SD je evropski p> "Kot podpredsednik stran- slanec, morda je prihodnji stro&lne posledice za naše gospodarstvo. Ruska federadja no) zdi, da opozidja ni dovolj učinkovita. Pa tudi v LDS ne za nas predstavlja ogromen smemo obtoževati ljudi, da trg, zaradi katerega lahko .še niso spregledali. Potrebno ohranjamo in odpiramo nova je še nekaj Časa, da bo lahko naša javnost njihov trud opazila in a^umentom bolj pri-slulinila" njali z bolj prepoznavnim in ke lahko povem,'da je bilo na predsednik NSl tudi v BruS' karizmatičnim voditeljem. kongresu na Bledu, kjer sem lju. Se nam obeta le tretji Pri naslednikih se omenja tudi va£e ime. delovna mesta pri nas in v tujini- V enem letu, ko vodimo OVSE, si ne moremo in ne "Na članek sem bil opo- zorien. Avtor me je klical po bil izvoljen, jasno rečeno, da predsednik stranke, ki bo v bomo imeli Še programski Bruslju? kongres. Potrebujemo ga pred lokalniini volitvami, Po-seji sveta stranke, na kateri gubne poteze sedanje koalid-me ni bilo zaradi zasedanja je moramo nadgraditi z na.^ 'Ta hip se ne pc^ovarjamo o teh vprašanjih. Kot sle pa ugotovili, služba v Bruslju nekaterim ni ovira." i GORENISKI GUS petek, 10. junifa 2005 15 POGOVOR Rözgledi v Franciji obdn ne ukinjajo, jih pa država spodbuja k prenosu skupnih nalog. Tako se dogaja, da ustanavljajo neke vrste zveze občin. posoii om astnih sredstev Dr. Ivan Žagar, minister brez resorja, pristojen za lokalno samoupravo in regionalni razvoj M Najprej je Marieta Smolnikak treba upoštevati resoija ^ bi dejstvo, lahko rddi, da je začela vlada hišo graditi pri dimniku: Imamo Službo Vlade Repu- da le lokalna ^^^ Slovenlje za regionalni samouprava povsem avtonomna. razvoj, vizifo uravnoteženega regionalnega razvoja, samo regij nimamo. Kako lahko delujete In uresničujete vizijo razvoia nečesa, česar nl^ "Vsekakor je to dejstvo ovira, ki smo jo, žal, podedovali- Do zdai se ie to ^^ ^onca letošnjega leta ^ ^ bomo pripravili paket zakono- Dremalo ^ ^ ^ stvari uredila, po- ^ tem se bo pa videlo, kako res- UDO^tPVsJo stranke v predvolilni ^ ' kampanji mislile, ko so na to Pq JYiQigr^ temo prepričevale volilno telo. ' Ustanovitev pokrajin je na- mneniu ie bila v ^^^ poutična odioätev. ' ' Pri čemer me ne zanima Stevi- preteklosti stvar ^ ^^ ^ r na. Dokler stvan ne bodo ure- za odioätev gospodarskega stranilmatezelo majhne obä- ministrstva, ki je büa, kakršna ne in preveč izjem, na drugi je pač bila. Zdi se mi smiselno, strani pa tiste, ki so prevelil«, namenska sredstva iz tega dela Pri tem se postavlja vprašanje porabiti za odkup zemljišča, kompatibilnosti. Seveda je ob- kar doslej ni bilo mc^e. Tudi čine nemogoče na silo združe- V tem smislu bo potrebno me- vati, ker pa imajo probleme z rila spremeniti. Znotraj seda- izvajanjem zakonskili predpi- nje finančne perspektive so, sov, bomo predlagali spre- vsaj kolikor je meru znano, ta membe zakona o financiranju sredstva praktično izčrpana, občin. Za tiste naloge, ki jih lahko občine skupaj opravljajo, vidim rešitev v neke vrste dili, kaj je oziroma kaj ni mož- skupni obänsH upravi, ki bi jo Pr^edali bomo stanje znotraj posameznih skladov in preso- no in smiselno: s posameznimi ukrepi nadaljevati ali jih država subvencionirala s polovičnim deležem. Tovrstne re- ustaviti in prerazporediti. Če iitve poznajo tudi v tujini. V se bo izkazalo, da je sredstva Frandji. na primer, občin ne mogoče prerazporediti, jih ukinjajo, jih pa država spodbu-bomo znotraj regionalnega ja k prenosu skupnih nalog, sklada prerazporedili tudi na Takosedogaja.daustanavijajo poslovne cone. Ker se je tu pač neke vrste zveze občin oziro- izkazalo, da so potrebe večje, kot je bilo načrtovano, in je de- ma sindikate. Ob tem naj poudarim, da bi biJo nekorektno narja zmanjkalo. Drugo je po- kriviti za težko finančno stanje dročje turizma, kjer sredstva manjše občine. Dejstvo je, da ZaOeliana v j^^e. pa bomo izhajali iz tiste^ be so mogoče. Drugi del zgod- dill lako, da bodo jasne tudi ti- niso bila porabljena in je stan je so prav male občine, pred- kar imamo, torej iz statistič- be je povezan s samimi sred- stlm, ki za evropska sredstva posledica obstoječih meril, vsem na nerazvitih območjih, napačno smer. yy nih regij." stvi. Mislim na posredne spod- kandidirajo? bude. Moja želja je, da čim več Zato bomo predlagali, da v no- zagotovile velik napredek, na vem razpisu eventualno ta me- primer, na področju komunal- Vplh^ neobstoj regij tudi na teh sredstev pripeljemo na lo- "PoSteno povedano nisem z rila spremenimo. II pridobitev sredstev iz evroiy kalno raven in v to smer tudi obstojeäm niti sam zadovo- ne in&astrukture, šolstva, in še kje." gredo nekatere rešitve novega zakona.'' skih stnikfumlh skladov in ko- beziiskega sklada? "Do zdaj tega vpliva domala ni bilo. Vendar se zna zaplesti, če se pogajanja o delitvi na ko-hezijske regije ne zaključijo v času luksemburškega predse- je večina vvečjih ali manjših fi- Z ras^m za pridobitev sred Na či^v račun boste zmanjšali razliko v razvoju r^j? "Če pogledamo občine, jih Ijen. Po naši oceni je za obsto- V zvezi s črpan jem aH, bolje re- ječo ^odbo stvari domala ne- čeno, nečrpanjem evropskih Se bodo lahko občine po no- mogoče spremeniti, v prihod- sredstev je v za(^dcu marca via- vem zakonu zadolževale tudi nje pa bomo postopke zagoto- da potrdib vaše usmeritve na- za lastno udeležbo, ki |e pri vo poenostavili. daljnjega dela v letošnjem leta Kako kaže? kandidiranju za sredstva ev« ropsldb strukturnih skladov "Načelno lahko rečem, da se potrebna? dovanja Evropski zvezi V tem nančnih težavah. Da bi torej stev iz evropskih strukturnih stvari premikajo v pozitivno "Prav to ie namen spre- primeru bi se namreč statistič- na račun občin dosegli skladen skladov za izgradnjo poslovnih smer. zaradi postopkov, ki jih membe zakona, saj imajo ob-no povprečje za eno leto za- regionalen razvoj, je po mo- con so imele obÖne velike te- je trela izpeljati, pa se bo šele Čne, glede na stanje, kakršno maknilo. Vsekakor bi bila za jem mnenju povsem nespre- žave. Kje, denimo, je konkret- konec leta videlo, ali se zadeve je, z zagotovitvijo lastne ude- no določeno, da moia biti po* slovna cona na eni k)kad!i? v resnid premikajo ali ne. Vse- ležbe velike težave. Da bi to kakor sklepe izvršujemo, je pa premostile, predlagamo pove- Veriamem, da so imele ob- res, da je na nekaterih podro- Čan obseg zadolževanja iz- rus situadja ugodnejša, če bi jemljivo. Pokrajin pa, kot reče-pokrajine že imeli in bi pri po- no, ni. Edine mogoče so pogajanjih izhajali iz tega dejstva, sredne in neposredne spodbu-Zato je treba vzpostaviti vsaj de. Znotraj teh velja načelo so- Čine z razpisom težave, vendar čjih še kar nekaj težav. Red- ključno v ta namen. Sicer se strukturni okvir regij in v tej lidamosti in subsidiamosti, je bil ta v pristojnosti ministr- mo, ra kadrovskem področja jim lahko zgodi, da je projekt smeri nekatere ukrepe tudi kar je, seveda, treba utemeljiti, stva za gospodarstvo. Ob tej Pravzaprav je čutiti pomanjka- odobren, ker pa nimajo sred-pripravijamo.'' Po moji oceni bo treba poiska- priložnosti občine posebej nje usposobljenih kadrov; na stev za lastno udeležbo, ga ne ti rešitev tudi v pocenitvi drža- opozarjam, da naŠo službo področju revizije, zahtevkov za more jo izpelj ati." Po nekem čudnem ključu fe ve in potem iz tega naslova za- seznanjajo s konkretnimi pro- plačila in tako naprej. Svojo padla Gorenjska po razvitosti v gotoviti dodaten vir. Tretji vir blemi in nam tako omc^oÖjo vlogo pa bodo morale odigrati V rebalansu proračuna ste skupino C. Lahko raämajo na so evropska kohezijska sred- pravočasno reagirati. Tudi za- tudi občine in postopke pospe- osemindvajset milijonov tolar-revizijo merfl? "Podrobno meril ne morem stva, Id jih ne glede na izid po- radi primera, ki ga navajate, šiti Denimo občine, na podro- jev namenili za pomoč tistim komentirati, absolutno pa jih gajanj v naslednji finančni perspektivi pričakujemo več. pravim, da mora biti postopek čju kohezijskega sklada, kjer je občinam, Id neposredno kan-preprostejši, merila pa jasnej- približno polovica sredstev ria- dktirajo na evropskih razpisih bomo preverili, poenostaviliin Usmeriti pa jih bo treba na ša. Vsekakor bomo v novih menjena okoljevarstvenim naredili bolj življenjske. Neraz- razvojno učinkovit način. Kar razpisih pripombe in izkušnje prc^rajnom" viti del Gorenjske zagotovo se posrednih spodbud tiče, pri- upoštevali" lahko računa na nižjo skupino, pravljamo program, kako jih Sicerpa imamo pripravljen za- usmeriti v tista območja, ki jih Na jesenilki občini so imeli kon o skladnem regionalnem najbolj potrebujejo, To pa je pripombe zaradi odkupa zem- Kaj menite o sorazmerno velikan številu občin? v Bruslja Kdaj bo izšd razpis za ta sredstva? "Delno bodo razpoložljiva sredstva predvidoma dodeljena projektom, Id so že sofinan- razvoju, ki ga nameravamo proces." čim prej poslati v proceduro. Skladno z zakonom bomo pre- Sistem pridobitve evropskih g^če uredili tudi te stvari? "Najprej je treba upoštevati drani iz nadonalnih sredstev, IjišČa za poslovno coim od dr- dejstvo, da je lokalna samo- delno pa projektom, kjer naSe žave. Ste razmajali, da bi dru* uprava povsem avtonomna, nadonalne uddežbe doslej ni )o zdaj se je to premalo upoš- bilo. Za slednje bo izveden raz-'Tudi to je odiaz problema- tevalo. Po mojem mnenju je pis. Vsekakor je pogoj za ta verili merila, po katerih so bile sredstev je zapleten in n^re-regije razvrščene v skupine A, ^eden, skratka, birokratski, tike Črpanja evropskih sredstev bila v preteWosti stvar zapelja-B, C in D. Skratka, spremem- Kako in kdaj boste zadeve ure*» in posameznih ukrepov. Gre na v napačno smer. Na eni razpis ustrezno potrjen rebalans" i6 GORENJSKI GlAS pelek, 10. junija 2005 POGOVOR Razgledi Pred dobrim tednom dni so po francoskem Non svoj Nee novi evropski ustavi rekli tudi Nizozemci. AJi je to za Evropo dobro ali slabo? Kaj to pomeni za Slovenijo? Pogovarjali smo se z našimi gorenjskimi evropskimi poslanci. Non in Nee Dominik Friuh skih politik. Ključni razlog za nančni trgi so nemudoma zavrnitev ustavne pogodbe v reagirali na novice, da bi ta Zakaj so po vašem mne- obeh državah predstavlja nje- lahko razpadla/ nju Francozi in Nizozemci zavrnili evropsko ustavo} no nepoznavanje. Pravite, da se nekatere Kakšne posledice bosta padla referenduma imela za lelko Kacin: "Nizozemska ustanovne članice šele sedaj prihodnost Evropske unije? in Francija sta morda pov- zamenjajo zavedati realnih zročili manjio krizo. Vendar pa je kriza dobrodošla, kajti velike stvari so se vedno zgodile preko kriz in samospra-Sevanja. Tega rezultata ne jemljem kot NE ustavi, saj je veČina ljudi ni niti prebrala. N£ so rekli zaradi drugih posledic širitve in da so zato Francozi in Nizozemci us^-vo zavrnili. Je bil to edini vzrok? Mojca Drčar Murko: "t^i bil edini, pomemben pa je biJ. Mislim, da so v Frandii in na Nizozemskem volivci Romana jordan Cizelj: "Nedvomno rezultata referendumov napovedujeta upočasnitev skupnih evropskih procesov. Ljudje so na referendumih izrazili negativno mnenje, politiki pa moramo na njihov NE resno odgovoriti. Potrebujemo na- stvari. V Franciji je Chirac želeli odgovorili na vpraša- tančnejSo analizo, proti na oblasti že drugi mandat, nja, ki jim jih niso postavili, čemu so se ljudje pravzaprav Čeprav je drugič prišel na ob- in med njimi je bila tudi zad- izrekli. Zagotovo negativen last po sili razmer. NE je treba razumeti kot NE Chiracu. nja širitev Evropske unije, odziv ljudi kaže na njihovo glede katere se prej niso ime- neiagodje, ker smo na dolo- Obrobna škoda pa je udarila li priložnosti opredeliti, če bi Čenih področjih morda pre- po procesu sprejemanja ustave. Ljudi skrbijo delovna mesta Ln socialna varnost. razpisali referendume pred več hiteli. Mislim predvsem dvema letoma, rni po vsej na hitrost odpiranja EU za verjetnosti ne bi bili v Evrop- druge države in njeno Širitev Na Nizozemskem pa se kri- ski uniji. Drugače bi bilo, če ter vedno obsežnejšo in na- za vleče že več let, kajti oni bi bilo zdaj obdobje gospo- tančnejšo zakonodajo. Če že- Jelko KSCini največ prispevajo v evropski darske rasti, a tega ru, Že ne- limo, da se ljudje ponovno kaj let trajajoä zastoj je po- identificirajo kot Evropejke globil stiah, da bo treba živ- in Evropejci, bomo morali "V Evropi nam manjka proračun. Nikoli niso izsiljevali na tak način kot Velika Britanija in sedaj se jim je to nabralo. Lani so imeli tudi ljenje urediti v skladu s po- pri postopku Širitve bolj stro- zbudilo demokratizacijo dr- priložnosti, Id nam jih ponu- trebami pisane in teže ob-politični umor, ko so umori- vbdJjive Evrope, kakršne so go upoštevati izpolnjevanje meri] o spoštovanju doveko- žav vzhodne Evrope. Tudi za ja obstoječa EU. Bistvenega njih ni več poti nazaj. Seda- pomena je naša ambicioz Vodilnill znanega režiserja, ki je bili zahodni Evropejci vajeni vih pravic, pravni državi, nji NE je velika klofuta za nost in sposobnost prilagaja- Arabce ves Čas provociral. dosJej. Tipična za občutenje stopnji demokracije in go- mlade demokracije, ki so se nja evropskim in gJobaliza- POlltlkOV, KJjub temu umor ni način sprememb je bila izpostavi- spodarske razvitosti posa- usmeri]e k Evropi. Do njih cijskim tokovom, saj druge A » « ^ « mm .jjI*« 1 1*11 Iv ^»^»w» 44 ^^ ^ • • * reševanja težav. Zaradi vse- tev ''poljskega vodovodarja", mezne države. Ne gre poza- imamo politični dolg. Če ne S VC tilnilcO V, ks* §«> ^^g^ se zgodi tudi tak NE. ki je med volilnima kampa- biti na Lizbonsko strategijo, bo rasla in postajala vedno Ljudje niso zadovoljni z na- njama v Frandji in na Nizo- ki je nekakšna ustava za ev- bolj konkurenčna, ne bo mogla tekmovati z ZDA in azijskimi državami." tCrill pogled bi ^Inom, kako njihova vlada zemskem nadomestil prejš- ropski razvoj." seval čez odgovarja na potrebe Nizo- nje sovražne podobe arab- Moica Drčar Murko: države ne stojijo knžem rok." Mojca Drčar Murko: "Krepitev skupnega trga in njegovih institucij je naš glavni zemcev. skih ali turških tekmecev na "Mani bo zaupanja in to je Mojca Drčar Murko: "Ugi- adut, da bi lahko unovčili Romana Jordan Cizelj: "V evropske Franaji so pomembno vlogo trgu dela. Bila je nezmodjivo znamenje nestrpnosti do igrali notranjepolitični dejav- drugih in drugačnih," niki, predvsem nekoliko odklonilen odnos do Chiracove otežujoča okoliščina. Pogu- bamo. Ne vemo. Mogoče je našo relativno razvitost. Za- ma začenjati kaj novega bo razvoj le prekinjen, zelo ver- stoji nam ne bodo koristili: manj, vse ustanove EU bodo jetno pa v smeri federalizma vsi bomo izgubili in deleži Govorite, da se zopet po- obremenjene s strahom, da nekaj Časa ne bo mogoče raz- izgub bodo v sorazmerju z javlja ždja po državnem pro- bi si prizadevale za tvegane migljati. Prah se mora poleči, velikostjo gospodarstev. Go- meje. Manjka X13iIIl takih, ki poUtlke vodenja države in tekcionizmu. Lahko to po- načrte. Zamisel, da bi evrop- da bi vedeli, kaj je izv^jivo vorim seveda le o merljivih, strah pred zmanjševanjem meni tudi gospodarsko raz- sko identiteto oblikovali po in sprejemljivo in kaj ni, te- zvečine gospodarskih posle SO znali videti sodalne države. Francija se hajanje Unije? ustavni poti, je bila očitno ne- žava pri iskanju odgovorov dicah. Političnih, ki nas lah- namreč spopada z veliko Moka Drčar Murko: "Da. realna.^' preko brezposelnostjo, ki ima za Zavedati se moramo, da je Se bo Evropa Se Širila? Se posledico strah pred konku- Evropska unija izid prizade- bo ta proces upočasnil aU kar je, da približno vemo, proti ko potegnejo v avanture na- če mu so glasovali volivci in volivke na Nizozemskem in Železne zavese renčno, tujo delovno silo. Na drugi strani bi bilo za nizo- cionalizma in ksenofobije, se ne dotikam, a domne- vanj, ki so ves čas povezovale dve ravni • suverenost držav zaprl? v Franciji. Ne vemo pa, za kaj vam, da so t v razdrobljeni jelko Kacin: "Veliko stere- so glasovali namesto tega, in razočarani Evropi bolj ver- in vzpostaviti zemsld primer mogoče trditi članic in skupni pravni si- otipov je predvsem v usta- kar so zavrgli. jetne kot v povezani in zado- most z celo ravno nasprotno, sa) se Nizozemci že tradicionalno zavzemajo za večjo gospo- stem, ne da bi kdaj postavili novnih Članical), ki so nekoč Kakšne posledice bo Čutila voljm." končni cilj. Bodo na koncu imele velike imperije in še Slovenija? Jelko Kadn: "Slovenija bo Gorbačov. darsko bberalizacijo. Kot po "združene države Evrope" ali le "evropski gospodarski vedno sanjajo, da so večji. Romana Jordan Cizeljr zato sama predsedovala EU. kot pa so v resnici, Francozi "Čisto konkretno bo to po- kar pomeni» da bodo vrhun- Upam, da se bo po teh volitvah sedaj izvalila membna razloga za camkaj§- prostor" oziroma carinska si domišljajo, da bo njihov njo zavrnitev ustave gre omeniti nezadovoljstvo z usmerjanjem evropskih sredstev in birokracijo. Dej* stvo je, da so se ljudje na referendumih izrekali o tre- unija? Vse je še vedno mogo- NE pomenil več francoskega menilo, da bo južna slovenska meja verjetno ostala ska srečanja pol leta v Ljubljani. Potrebovali bomo večja Če; vse je odvisno od soglasja Članic. Vtis katastrofe za bi- jezika. Ne razmišljajo rado- meja EU nekoliko dlje, kot letala po nekajkratna dan, da nalno, pač pa čustveno, če se smo sprva pričakovali. Kljub bodo vozila vse te ljudi, ki stvo EU je zdaj tako močan Evropa ne bo širila, bo Šlo z temu si želim, da to ne bi za- bodo zasedali, v Slovenijo, zato, ker je v obdobju po letu njo navzdol. Ravno na po- vrlo demokratičnega razvoja Na Brdu se bodo vrstila sre- 1975 Evropska unija dose^ dročju Širitve je dosegla kon- drŽav na Balkanu, saj je v in- Čanja in zato nujno potrebu- nova sicupina nutnem ^litičnem vodstvu velike uspehe tako glede sta- senz. Ni skupne zunanje po- teresu Slovenije, da meji na jemo priključek na avtocesti držav, njihovem gospodar- bilnosti kot Širitve blaginje, litike, razen Širitve. To je naj- modeme demokratične dr- Kranj sever, če nočemo ime- voditeljev, ki jih skem in socialnem stanju ter NE z dveh referend\imov je večji zgodovir^ki dosežek in žave. Naša strategija delova- ti skozi Kranj Še policijske delno o trenutnem stanju takoj odprl vprašanje o pri- skupni imenovalec Evrope nja v EU je jasna. Čimbolj ' ' • • • • • - potrebujemo/' oblikovanja skupnih evrop- hodnosti denarne unije in fi» zadnjega desetletja. To je moramo izkoristiti razvojne kolone ob dveh popoldne. To bo že čez dve leti" J t GORENJSKI GLAS petek, lo. junija 2005 17 ZNANJE Razgledi Holistični center Kamion - wellness za možgane i osebnost tisoč metodam mctods Keižaji ki pa so veliko veČ kol to. Trening jezika poteka z naj-Človeštvo je v zadnjih de- sodobnejšim t.i. "Superlear-setletjih zelo hitro napredo- ning" sistemom, s katerim valo v tehničnem, material- se lahko jezika naučite tri- medsebojne komunikacije In razvoja osebnosti pa so ostale na stranskem tiru in način, izboljšate spomin in se obenem naučite tehnik sprolčanja. Predavatelji niso hitrega učenja v svetu ni nova, ^^^^ smislu. metode učenja, krat hitreje kot na klasičen najpomembnejša referenca pa je morda ta, da jo uporabljajo v \Tnci neuspešnosti. Načelnovpra- plemenito, navdihovati je ajllcinsivl INaSl. 1__: uj____«1: i__i .. i__jl.___i. i • r____ se od uvedbe Sol do nedavne- le učitelji, ampak vsestranski ga niso kaj dosti spremenile, trenerji in psLhoterapevti, ki Ena redkih izobraževalnih svoj poklic dojemajo kot živ-ustanov, ki v Sloveniji uvaja ijenjsko poslanstvo. AJi kot aitemativne oblike učenja, je Kamion, edini slovenski holistični center za razvoj oseb- je svoje deJo v Kamionu ganljivo opisala profesorica Tamara Savnik: "Poučevati ie šanje "Zakaj bi se učili kol v božansko." Vsi, ki imamo 19. stoletju, če imamo sodo- redno šolanje za sabo, lahko bnejše metode in učne pri- pritrdimo, da smo se najlaž- pomočke, ki nam prihranijo je in največ naučili pri tistih Jezikovne toplice: ob pravilnem In enakomernem dihanju z glasbo v ozadju možgani Čas in energijo" v Kamionu učiteljih, ki so nas znali za preidejo v stanje sproščenosti in učenje se lahko začne. / Toto: Cerar^ Temelji na spoznanju, da se najbolje učimo, kadar _ C-rfcfč1 nostno in duhovno inteli- sta Nussdorfer, je po konča- ivieioaa mtiega učenja v na ui pravimo aeiovanje ce-DiliU a^KJoLCili» genco. Učenje za sodoben nem izobraževanju zapisala: svetu ni nova, najpomemb- ličnega metabolizma. Vse pa uvajajo v svoje jezikovne tečaje. Vzporedno z učenjem jezikov udeleženo razvijajo . Čustveno, oseb- svoj predmet iskreno navdušiti. ali letalom. Poti do sreče so sklopa je harmonično delo- fiiktnega sporazumevanja v Ena od udeleženk jezikov- tako različne in po eni smo vanje žleznega sistema, izlo- skupini, obvladovanja same- nega tečaja v Kamionu, Via- hodili skupaj. čanje protistresnega hormo- ga sebe in iskanja rešitev, ne Metoda hitrega učenja v na in pravilno delovanje ce- pa napak in krivcev. Končni rezultat pa je večja učinkovi- naČin življenja namreč ne "Po 32 letih od mature in 27 nejSa referenca pa je morda pripomore, da po petih dneh tost pri delu in manj stres- more biti več le pomnjenje vse večje količine infomiacij, letih popolne predanosti poklicnemu delu sem odila na ta, da jo uporabljajo v amen- tečaja udeleženci odidejo do- nih situacij. V Sloveniji je §ki Nasi. Temelji na spozna- mov z obilico novega znanja prvo stopnjo treninga dialo- ampak predvsem plemenite- svoj doslej najbolj edinstven nju, da se najbolje učimo, nje in razvoj vseh naših po- dopust v življenju, v jezikov- kadar smo sproščeni. Z me- lendalov. in z boljšim počutjem. Dmsa novost v sloven- gike do sedaj končalo okiog vodilnih podjetniških ne toplice. Od tam se vračam ritvami je dokazano, da smo skem prostoru je dialogika. ekip, drugo stopnjo deset, Holistični center Kamion obogatena, polna znanja, najbolj dojemljivi v stanju V Sloveniji imamo Se velike celoten program pa so izve-(holizem: iz grščine - nauk o energije in osebne sreče. sproščene pozornosti oz. v rezerve na področju mana- dli v KLl Logatcu, v podjetju celoti) že štirinajsto leto obli- T^a ne bi mogla dobiti na stanju alfa, ko možgani delu-kuje programe, ki temeljijo nobenem - tudi najbolj ekso- jejo s frekvenco 8 do 12 Hz. gementa, saj po nekaterih raziskavah kar 80 odstotkov Danfoss Compressors iz Črnomlja in v slovenski podru- na učenju osmih tujih jezi- tičnem potovanju, četudi z Tako stanje pa najhitreje do- vodilnih ne obvlada uspeš- žnid ABB. Udeleženci ugo- kov in slovenščine za tujce, največjo in najdražjo ladjo sežemo s poslušanjem glas- nega vodenja ljudi. Marsika- tavljajo, da zdaj delo poteka be. Na podlagi teh ugotovitev ten slovenski poslovnež je že bolj učinkovito in da nepri- so v svetu razvili nove meto- ugotovil, da s tujim poslov- memo bolje komunicirajo, de učenja, ki jih v Sloveniji nim partnerjem nekako ne tako med sabo kot s tujimi uspešno izvaja Holistični govori istega jezika, pa Če- partnerji- center Kamion v svoji sodo- prav oba odlično govorita an-bno urejeni poslovni enoti v gleško. V razvitejših državali Zgomjih Pimičah, Program je namreč trening t.i.dialogi- Za vse, ki jih nove metode razvoja oseonosn zaiumajo poklicno, se lahko odloČijo poteka v strnjeni obliki, po- ke ali jezik odgovornosti že tudi za študij. V HoUstičnem navadi od ponedeljka do pet- dolgo nepogrešljiv pripomo- centni Kamion organizirajo ka, ker le tako dosežemo po- ček za uspešno vodenje» štiriletni študij razvoja celo-poino osredotočenje- Glavni teamsko delo in sklepanje vite osebne uspešnosti z pripomoček pri tem so "jezi- poslov. V bistvu gre za tre- osmimi učnimi moduli, kot so osebni razvoj, čar samozavesti, moč pozitivnega kovne toplice" - udoben na- nlng dvo- ali večsmeme ko-slanjač, v katerem se s po- munikadje in omike, pri ka- moČjo možganskega spod- terem se naučite bolj nekon- miiljenja in dmge. Po treningu usposobljeni profesorji preverijo znanje. bujevalnika, z glasbo in pozornim poslušanjem strokovno pripravljenega in individualno prilagojenega učnega gradiva pospeši vaše pomnjenje. Toplice se izme-5 njujejo z utrjevanjem znanja s profesorjem, s sproščanjem na bioresonančni bla-s zini, z anöstresno masažo, kisikovo kuro in masažo shi-atsu. Rezu 1 tat celotnega Na vsa vaša podrobnejša vprašanja vam bo z veseljem odgovorila svetovalka, specialistka psi h od f n a mike Blanka Gašperlin: • po telefo nu: 01 /361 71 čo. 041 /342 S08 si I - e-poŠti: blanka.gasperiIni^siol.net Holistični center Kamion Zg. PIrniČe 140,1215 Medvode www. karn ion.s I Holistični center razvoja osebne uspešnosti Kran] ßrrtof 4000 Kranj > i8 GORENJSKI GLAS petek, 10. junija 2005 USODE J GODOVI Razgledi Ob njegovih treznih besedah sem se začela zavedati vseh nenavadnosti, ki smo jih bili deležni v zadnjem letu se iimzime? "Kadar je bila polna luna, jo je še zmeraj zaneslo, in takrat je včasih celo katera od nas ostala doma, da je pomagala očetu/'.je doda a Ana. N^ihlli^ 16 Mikuvčič nomer pazi na ženo. Do nje / f f «s A«* f 1 /T AI rs «M je postal zelo zaščitniški in mnevne "zastrupitve" vsaj petkrat. To ni res, je zavrača- bilo, ko so jo gpy^yJI^jp ^ drugo," je povzela besedo So- vtika v mamino zdravje, je vse skupaj zarota in da jo ne-t } nia zarohnel in udaril po mizi. v^Ia k/-»«« e® "|a, zelo smo navezane na kakor hitro se mu je zdelo, la oätke mama. Trdila je, da dom, na starše, tudi druga na da se katera od hčera preveč nima niti pojma o tem, da je kdo res hoče ubiti. Najbolj se zdräVnilcU Z "Prepričane smo. da bomo Nekega večera je prišla na mi je zasmilil oče. Zdelo se mi je, da se je v tistem trenutku postara) za sto let Vedno boij siv je postajal v vsemi mocmi naši mami lahko pomagale, saj upamo, da bo lahko kdo od bralcev dal kakšen nasvet obisk hčerka Ana. Mama ji je obljubila, da jI bo izvezla zavese za otroško sobo. Sedeli se ie UDrls dä »z svojih praktičnih izkušenj, so v kuhinji za mizo in obču- obraz in Če ne bi bilo enega ' ^ ' Naša mama je še mlada, zelo dovali motive, ki jih je mama od policajev v bližini, bi zgr- tja ne bo šla, da ^ / ' L-r-if Ir^ "mani r^na izbrala z vso skrbjo in ljubez- mel po tleh..." krat, ko pridejo "njeni dne- nijo. V tistem trenutku, ko Oče si j e opomogel Šele po nora da z ^^^^^^ paziti nanjo. Ana vstane, da bi mamo ob- dobrem tednu. Mama je skr- ' Najhuje je, ker ljudje, ki jo jela in se ji zahvalila, nekdo bela zanj in izgledalo je, kot j^^Q nič pc*^*^)^« komaj Čakajo, da se pozvoni pri vratih in vstopita da je vse lepo in prav. Kakor . } "Medtem ko sta bili Ana in "Z mamo je bilo lahko dol- bodo lahko norčevali iz nje- dva policaja. Oče ju je po- hitro je lahko vstal iz poste- mama pn zdravniku, m: je go časa vse lepo in prav, po-j^^j-qI^^ nih nenavadnih reakcij," so znal, saj je bil eden od njiju Ije, je poklical Ano in jo sam neka gospa pravila, kako je tem pa je prišel trenutek, ko «A. dejale vse hkrati. Še daljni sorodnik. Ko pove- prosil, naj odpelje mamo k njena mama obdolžila očeta je ni bilo prepoznati ... Ne Najhuje je bilo, ko so jo sta, zakaj sta prišla, ju hoče zdravniku. Pri tem je na glas pri njegovih 8o-letih, da hodi vem, zakaj do tega pride, za-spravljale k zdravniku. Z vse- oče vreči skozi vrata, mama zajokal, da se je Aru zdelo, h kurbam. Ker je on ni jemal vedam pa se, da na£e življe-mi močmi se je uprla, da tja' pa je začela histerično kričati kot da bi ji nekdo z nožem resno, ga je nekoč napadla z nje ne bo nikoli povsem mir- ne bo šla, da ni nora, da z njo ni nič narobe. Potem je Še na pomoč. "Znašla sem se med dve- prebodel srce. nožičem, da mu "ga" bo no. Nekoč smo sestre skupaj "Ni nam bilo lahko, mo- odrezala. Postalo me je strali hodile na dopust, danes ena oče stopil na njeno stran. Češ ma ognjema in sploh nisem ram priznati. Nerodno nam ob misli, kaj vse bi se lahko od nas ostane doma, za "vsak da mogoče pa le ni tako vedela, za kaj gre," pretrese- je bilo pred sosedi, prijatelji, Modilo tudi pri nas..." hudo. In spet sc se neprijet- no razlaga Ana. znanci. Toda zavedali smo Na srečo je mama privolila slučaj." Potem smo se lotili piSko- nosti porinile pod preprogo. "Oče je mamo stiskal k se, da tako ne gre več naprej, v zdravljenje, mož in hčerke tov, ki so bili res dobri in Oče se je potem, na lastno sebi, kot bi jo hotel rešiti Pot do zdravnika je bila v ti- pa so obljubili, da bodo bede- slastni, /konec/ željo, tudi upokojil, da je bil lahko ves čas doma. Z mamo pred potapljanjem. Tudi po- stem trenutku edina rešitev," U nad njo. Predvsem oče, ki licaja sta se začudeno specie- nadaljuje Anina sestra Sonja, je skrbel za to, da je mama sta postala nerazdružljiva. Še dovala. potem pa le povesta, Potem se je izkazalo, da so redno jemala zdravila. Mogoče vas bo zanimalo: Če ste spremljali Zgodbo celo delo na vrtu sta si delila, da je mama dala prijavo, da naredili napako, da niso odkar prej ni bilo običajno. Oče jo oče zastruplja in da ji c^o- Šli nato pot že prej, Vordina-je prav tako pomagal pri ku- ža življenje. Kot sem razu- dji je sedelo veČ starejših hanju, pospravljanju in zde- mela, je v zadnjem mesecu lo se je, da podzavestno ve- klicala na pomoč zaradi do- oseb, ki se jim je dogajalo podobno. "Kadar je bila polna luna, Marjance B., naj vam po- jo je Še zmeraj zaneslo, in takrat je včasih celo katera od nas ostala doma, da je pomagala očetu," je dodala Ana. vem, da si jo lahko ogledate v oddaji Pomagajmo si na TV slo, to nedeljo v dopoldanskem Času. Prazniki in godovi Anton Padovansk nVid JOŽE KOŠNJEK Jutri. 11. maja, bo praznik apostola Barnabe. Čeprav je V nedeljo, 12. junija, bo god duhovnikov Bernarda Men- veličastno baziliko. Bil je novali sv. Vida okoli kresa, so predstojnik frančiškanov v dejali, da je na njegov god Severni Italiji, odličen profe- dan najdaljši in noč najkraj- sor teologije in sijajen pridi- ša. Ko je Gregor XIII. leta gar, ki so ga poslušale množi- 1582 refonniral in uvedel ce. Po legendi so med njego- gregorijanski koledar, je bil vo pridigo ob morski obali Vidov praznik prestavljen de- tudi ribe pokukale iz vode. set dni nazaj. Vidu, ki je bQ Ljudje so ga izbrali za zavet* doma na Siciliji in ga je dal Danes. 10. maja. je praz- kot svetruk poznan in so v tonskega in Gašperja Bertoni- nikavnajrazličnejšihstiskah. po eni legendi leta 304 cesar nik Škofa BogumUa Poljsk Istri na njegov dan blagoslav- ia ter knrajnje Jolande. |e pomočnik pri iskanju iz- Dioklecijan umoriti, čeprav ga in delavca Henrika. Bo- Ijali ovce, mu ni na Sloven- V ponedeljek, iy junija, bo gubljenih stvari. Dekleta in mu je ozdravil sina, ki ga je gumil, ki ga je skupaj z bia- skem posvečena nobena cer- praaiik na Slovenskem spo- žene ga prosijo, da bi dobile mučil zli duh, so na Sloven- tom Boguhvalom v mestu kev. Bil je Jud in se je rodil na štovanega svetnika, redovni- može ali jih ohranile. Naklo^ skem posvečene številne cer Gnezno vzgajal tudi kasnej- Cipru kot Jožef. Jezusovi ka in cerkvenega uätelja An- njen naj bi bil celo tatovom, kve. Druga legenda pa pravi, §i bamberški škof Oton, je učend so ga sprejeli medse in tona Padovansk^ (1195 - Znan je rek: Sv. Anton de Pa- da je preživel vse muke in da bil najprej upravitelj družin- mu dali ime Barnaba, ki je po- 1251). Je krstni zavetnik številske posesti, nato pa ga- je merul "sin tolažbe". Ob apo- nih Slovenk in Slovencev, ki dova, pomagaj, da kaj ukra- deva ... Zaradi zamenjave z je umrl v italijanski pokrajini Luka ni j i naravne smrti. Na stric škof Janislav pregovoril za duhovništvo. Po smrti stolu Pavlu, s katerim sta ne- jim je ime Anion, Antonij, Antonom Puščavnikom {s Vidovo se začenja kmečko kaj časa delovala skupaj in v Tone, Tonček, Ante, Tonej, prašičkom), ki ima praznik poletje in dozorijo češnje. škofa Janislava je postal nje- Antiohiji v Siriji ustanovila Tonač.Tunek, Nine. Tončka, 17. januaija. se mu priporoča- Pregovor pravi: Sv. Vid če- gov naslednik. Z dobroto, nekaj novih cerkvenih občin, preudarnostjo in tudi s stro- je bil najpomembnejši ozna« Tonka m Tonä. Rodil se )e kot Fernando v Lizboni na jo zoper bolezni živine. šenj sit, Je eden od 14 po- V torek, 14. junija, bo god močnikov v sili. Ljudje ga gostjo je vodil škofijo, ven- nje valeč krščanske vere. Po Portugalskem. Kot franä- preroka Elizeja. Valerija in prosijo za pomoč v bokzr\ih dar je prosil za razrešitev, starem izročilu naj bi Bama- škan si je izbral ime Anton, Ruiina. V sredo, 15. junija, živčnega izvora. V Četrtek, Umrl je 10. jimija leta 1182. ba umil mučeniške smrti za- Umrl je v Padovi, star 36 let bo god sv. Vida in tovarišev 16. junija, bo praznik Ijud- Pokopali so ga v mestu Do- radi kamenjanja leta 62 na Zato tudi Padovanski. Nad mučencev. Ker so po starem skega misijonarja Frančiška brovo. rodnem otoku Qpru. nj^ovim grobom so zgradili julijanskem koledarju praz- Remsa. GORENISKI GUS petek, 10. junija 2005 19 KULTURA Razgledi Učenci Glasbene šole Škofja Loka so obiskali Belgijo ter v pobratenem mestu Maasmechelen in glavnem mestu Evrope Bruslju navdušili tamkajšnje občinstvo. asbenike KiAVDirAŠKRfloKARABEGOvić sloh diplomatcv, Id živijo in ...................................... delajo v tem mestu. Pevke Začetki stikov med »nesto- solo pevskega oddelka Boja- ma Skofja Loka in Maasmechelen segajo že v leto na Bergant, Katarina Pegam in Špela Jelene iz razreda 1900, uiadna listina o po- prof. Vere Mlejnik so ob Med njimi je stekel prav prijeten TtCiOnvCiT taVn bratenju pa je bila podpisana spremljavi na kitaro prof. r o * leta 1999. Sodelovanje pote- Denisa Koklja zapele sloven- da iTVedf^la ^ predvsem na področjih ske ljudske pesmi. Tako so ' ' hirizma, kulture in športa, prisotni uživali ob lepem od kod SO nekdanje rudarsko petju in besedilu pesmi, kot ' mestece, ki šteje 55.000 pre- so Teče mi vodica, So tičice yaW^il r>ri^]l bivalcev, obiskala skupina zbrane, Nocoj, pa oh, nocoj, ilctiS.dJ ÖU pilbll y^gj^^gy J J Glasbene šole Regiment po cesti gre Md. Sledil je Godairu orkester, ki ga je pred osmimi leti DOPUmnO ustanovil violinski pedagog i C» pesmi. Vsi skupaj so pokaza- prof. Armin Sešek. Z viso- VnrP^^^TIlP li, da glasba ne pozna meja. kim strokovnim znanjem in A ' ' Kot sprostitev po naporni prizadevnim delom je hitro i itd. Na njihovo U^ka, in sicer Coddrn 7 npkpctpr» tAl* cfv n n^vicp In co orkester ter solo pevke, ki so zapele slovenske ljudske ali ve kie se '5 ^" ^ ^"" ' ' ) Ynicüa fv^KrcitAniP Waa. 73 tft ohÜko plasbf^nppa tldf»!. nahaja misija za pobratenje iz Maa- za to obliko glasbenega udej smechelna za svoje tokratne stvovanja. Njihovi prvi nasto- vak Mateja Mikša, ki je med goste pripravila posebno pi so bili v okviru šole, hitra koncertom poklicala domov, na dom," je povedala pevka Katarina. Slovenija presenečenje. PelJala jih je kakovostna rast pa jih je saj je te čudovite zvoke žele- f ' namreč v družinsko podjet- usmerila na zahtevnejše na- la deliti s svojimi domaČimi Sre^anie z beleiisko ie krali ica izdelujejo čokolado, stope tako doma kot v tujini, v Sloveniji. Mladi ^asbeniki kraljico Fabiolo ' ' Belgija ni samo dežela piva. Na samem začetku nastopa pa so navdušili tudi general- seben vtis pa je naiediJ stari del mesta s trgom Grote Markt, mestno hišo in mogočno katedralo, kjer se nahajajo znamenite Rubenso-ve slike, pa tudi oltarii iz pra- Fabiola ^^^ dežela slastne v Bruslju so pripravili majh« nega direktorja za pravosod- Ravno v Času obiska glas- vega zlata, okrašeni z dia- čokolade, kar je delegacija iz no presenečenje. Na)mlajši odiTOVOnl;^ Skofie loke imela priložnost čian orkestra Žiga Trilar je UUgUVUilld, J. y nnHiPtiri uh favno ta dan. v netek. n. je m notranje zadeve pn Svetu EU Iva Bizjaka: "Srečati benikov iz Škofje Loke je v manti. Večer pred odhodom Bruslju potekalo veliko sve- je delegacija iz Škofje Loke tudi spoznati. V podjetju jih ravno ta dan, v petek, 13. toliko Slovencev na enem tovno tekmovanje mladih preživela v prijetnem druže- pritrdilno. .^j; i narn na cn ci tahifft riD pr!a > nato pa so si lahko ogledali proizvodnjo Čokolade, različne modele, ročno natanč- maja, praznoval svoj 13. rojstni dan. Namesto predvi- mestu in hkrati doživeti tako violinistov. Vsako leto je na nju s svojimi gostitelji. Vsi lep glasbeni dc»odek, je prav vrsti druga disciplina in vio- so bili namreč nastanjeni pri dene pKsmi so mu dani or- posebno doživetje." lina pride na spored vsako družinah, ki so tudi tokrat kestra zaigrali Hoppv Birth- Naslednji dan je bil osred- peto leto. To je bila seveda pokazale svoje gostoljubje. nost ter seveda olcusili Čoko- day in mu izročili torto. "Vi- nji dogodek potovanja v Bel- priložnost, ki je škofjeloški "Za odhod v Belgijo smo I a dne dobrote. olino zelo rad igram In sem gijo, saj so učenci škofielo- glasbeniki niso smeli zamu« izbrali dve skupini mladih Uspešna koncerta v Bruslju in Maasmechelnu bil vesel, ker sem kot najmlajši član lahko Šel v Belgi- ške glasbene šole in Glasbene Šole v Maasmechelnu diti. Vsem sicer ni uspelo priti v dvorano, saj je zani- glasbenikov, in sicer pevsko ter Godalni orkester. Za jo. 2e to je bilo zame veliko pripravili skupen koncert, ki manje veliko, ostali pa so pevsko skupino smo se od- darilo. Ob prvih taktih pesmi je privabil skoraj 300 ljudi, lahko spremljali tekmova- ločili zato, ker v teh krajih sem bil prepričan, da sem se m^ njimi je bilo tudi veliko nje prek velikega zaslona, živi veliko Slovencev, med Naslednji dan je bil name- zmotil, Šele nato sem dojel, Slovencev, ki živijo in delajo Bili so navdušeni, saj so do- katerimi še vedno močnp njen ogledu Bruslja, ki se da pesem igrajo meni, " ni v Belgiji- Tukaj so se škofje- živeli nekaj redkega in iz- živi slovenska ljudska pe- lahko pohvali z bleščečo ar- mogel presenečenja in nav- lošld učend predstavili v po- jemnega. Tekmovanje pote- sem. S programom, ki smo polni moči, vrednosti in kul- ka pod pokroviteljstvom kra- ga izbrali, smo jim želeli In ko so zazveneli usklaje- turnem nivoju, saj so bili Ijeve družine in udeležila se osvežiti spomine na pesmi. hitektuio, z bogatimi palača- dušenja skriti mladi Žiga. mi, katedralami ter slikovitimi cehovskimi hišami na ni toni Godalnega orkestra pogoji za nastop v Čudoviti ga je tudi kraljica Fabiola, ki ki so jih sami nekoč peli ali pa, ki so jih peli njihovi staj-Ši in stari starši. Godalni or- Velikem trgu. Ogledali pa so ob glasbeni spremljavi prof. dvorani tamkajšnje glasbe- se je ob prihodu v avlo dvo- si tudi simbol Bruslja, drobni bronasti kipec Manneken Petra Kopača na piano, so zazvenele tudi strune v srcih ne šole Idealni. Zopet so navdušili ol^Činstvo in mora» rane, kjer je potekal koncert, ustavila ravno pri mladih kester pa je reprezentančna Pis, "fantka, ki lula". Po ogle- poslušalcev, ki so zahtevali H razširiti svoj bogat reperto- Škofjeločanih, Med njimi je skupina naše glasbene šole. du pomembnejših evrop- kar tri ponovitve. Upravitelj ar. Glasbeniki so med seboj stekel prav prijeten pogovor, skih institucij so mladi glas- slovenskega pastoralnega in občinstvom postavljali tako da je izvedela, od kod V njej igrajo resnično prizadevni violinisti in violončeli- beniki Imeli priložnost uži- centra in slovenski izseljen- nevidni most iz pajčevine, so. zakaj so prišli itd. Na nji» sti in prav je, da te dosežke vati v Glasbenem muzeju, ski duhovnik v Belgiji in Nikjer obiskovalci na vhodu zozemskem Alojzij Rajk je most iz glasbe, za mnoge tudi most do rodne domovi- hovo pogumno vprašanje, ali ve, kje se nahaja Sloveni- pokažemo tudi širše," je povedal ravnatelj Glasbene dobi jo s lušalke in tako slišijo po koncertu dejal: "Lahko re- ne Slovenije. "Ko sem stopi- ja. je kraljica Fabiola odgo- šole Skofja Loka Valentin glasbo inštrumenta, ki ga Čemo, da je to zgodovinski la z odra, me je ena starejša vorila pritrdilno. Bogataj in dodal: "Koncerta gledajo. dan za našo hišo, saj kaj tako gospa prijela za roko in se Naslednji dan je bil name- sta bila zelo uspešna in vesel Sledila je priprava na kon- lepega že dolgo nismo doži- mi zahvalila, ker je po dol- njen ogledu mesta Antwer- sem, da smo odprli pot za cert v Slovenskem pastoralnem centni v Bnislju, ki se veli." Nad koncertom je bila navdušena hidi asistentka gem času slišala staro slo- pen, ki je znano po živah- sodelovanje z Glasbeno šolo vensko pesem, kar je pri nem pristanišču, pa tudi po v Maasmechelnu rudi v pri- ga je udeležilo nekaj sloven- evroposlanke Ljudmile No- njej obudilo tople spomine trgovanju z diamanti. Še po- hodnje." ? 20 GORENJSKI GLAS petek, 10, junija 2005 POGOVOR Razgledi Na Zahodu se mnogi bojijo islama. Prav tako pa je veliko muslimanov prepričanih, da so povsod ogroženi. Teroristi morijo mus mane Mac. Ahmet AlibaŠić, profesor na Fakulteti za islamsko znanost v Sarajevu Zanimivo je, Jože KoSnjek na Jesenicah pogovor z naslovom "Islam in Zahod", Jd ga je vodil predsednik jeseni- da v islam skupnosti v Repvjolixi Slove-VStODa več priredil preleldi teden r na lACÄniraU rtr>rt»M/Ar 7 na. drugače verujočih, fj' Ahmed Pašk. ' Sodelovali so mag. Ah mer IcOt iih iz AlibaŠić in dr. Zuhdjja Hasa* ^ nov\t. profesorja na Fakulte- ^ ^ islamsko znanost v Sa-' ® t ' rajevu» mag. Primož Šter- V Ameriki in ^ dnižbene vede v Ljubljani, m mag. Christian Moe z Univerze v Oslu na Norveškem. sprejemajo '' * ' ' Alibažic, eden na)bol)ših po- znavalcev razmer v muslimanskem svetu in položaja Angliji islam nrArlx/CAm islamske vere, odgovoril na ^ vprašanja Goren skega glasa. intelektualci. Se Zahod res boji islama? "Očitno je, da se ga mnogi II Ne vem. Ne bežim pred AmeriJci in Angliji sprejema odgovorom, vendar premalo poznam slovenske razmere. Vi jih bolje poznate." jo islam predvsem intelektualci. Na nedavni mednarodni konferenci o sodelovanju islama in krščanstva v Sarajevu so ti dve državi zastopali predvsem bivši kristjani, kar vpliva na predstave o islamu na zahodu." II )e strah pred islamom vzrok za nasprotovanje članstvu Turčije v Evropski uniji? Je. vendar ne edini. Tisti, ki to trdijo, nimajo prav, saj Vojna v Iraku in v nekaterih Turčija ne izpolnjuje vseh drugih arabskih drŽavah evropskih gospodarskih in kaže, da muslimanski svet pohtičnih standardov. Na» ni tako enoten, kot se zdi na predovati mora pri spošto- prvi pogled. vanju Človekovih pravic, pri "Islamski svet, ki združuje vladavini pravne države in okrog milijarde 300 milijo-pri sploSnem razvoju. Zato nov ljudi, ni enoten. Eno-ne moremo prevaliti vse od- tnost je samo navidezna, v glavah ljudi. Nanjo vplivajo razen verskih tudi kulturni govomosti na Evropo." Predvsem evropski krščan- in gospodarski dejavniki, Češki leologi trdijo, da v Turči* prav je vera v življeniu mus- ji. razen za islam, ni verske svobode. limana pomembnejša kot v življenju prebivalca Zahoda. "To deloma drži. Zagotovi- Afganistan kaže, da so mus-tev verske svobode je doma- limani enotni samo v prime- na Zahodu bojijo. Čeprav za večinsko pravoslavna, v Indi- govarjati in trgovati, Sovraš- ča naJoga za Turčijo," ugotavljanje strahu, ljubezni ji od hindujcev, v Bunni in tvo in nezaupanje zavestno in drugih čustev ni objektiv, na Tajskem pa od budistov." netijo predvsem radikalne in Islam je najhitreje rastoča nih meril, je treba ljudem, ki ekstremne strarüce in posa- vera. Zakaj? ru zunanje, v tem primeru sovjetske nevarnosti.'Ko je ni bilo več, se je država spremenila v muslimansko klav- tako govorijo, verjeti. Prav tako so rudi muslimani prepričani, da imajo dovolj raz- Kje so vzroki za obojestranski strah? mezniki, nekateri pa nevede. "Prvi razlog je demograf- nico. V Darfurju v zahod- ko zgrešeno razumevajo is- ski, saj se muslimanska II Vzrokov je več. Eden je lam in koran ali izjave posa- družba, deloma tudi zaradi nem Sudanu se dogaja ge- nocid muslimanov nad logov za strah, saj najpogo- zgodovina medsebojnih spo- meznih politikov. Za oboje- nižje stopnje razvoja, hitreje muslimani. Zgodba se po- steje umirajo in se čutijo rov. Vendar preteklost ne stranski strah so zgodovin- reproducira kot druge. Raz- navija v Iraku, ko so prav ogrožene z vseh strani: v Ev- more biti prihodnost. Angle- ski, psihološki in politični vitejSa je družba, nižja je rod- muslimani najpogostejše nost. Zanimivo je, da v islam žrtve terorizma. Skratka, is- vstopa več drugače verujočih, lam je pomemben dejavnik ropi od kristjanov, v Ameriki, ži, Francozi in Nemci so se razlogi in interesi." ki jo imajo za protestantsko, stoletja prepirali in vojskova- v Čečeniji od Rusije, ki je li, potem pa so se začeli po- Ali velja to tudi za Slovenijo? kot jih iz njega izstopa. V enotnosti, ni pa edini." Kontinuiteta manir SEDMICA Martha Smolnikaä ovinarsko kariero jogi") uvrstila na čakalno li- nadomestimo s karikaturo. Jerneja Pavlina. Ta je bil litiki, fiinkcionarji in drugi sem začela (tako re- sto. Čd ko bom na vrsti, me Takratnega urednika Sobot' tako predrzen, daje predstaV' držami uslužbenci javnost o svojih odločitvah in početju dolžni obveščati. Še zlasti. koč) pri Slovencu, ki bo obvestila. In jaz Čakam, nih branj sem morala lep Čas nike za stiirc z javnostjo na se je v drugi polovici devetdese- Mesec. Dva. Tri. Tu in tam prepričevati, da zamisel ne bo posameznih ministrstvih in tih po križih in težavah poto- pokličem in dobim vedno isti škodovala ne časopisu ne nje- druge oblastne udeležence v kadar so kaj vprašani. V napil. Bolje rečeno, so ga potopi- odgovor: ko bo, vas bomo že mu. Kvečjemu nasprotno, komuniciranju z zunanjim sprotnem primeru kršijo zali. Nekegß dne sem se domisli- poklicali. Vleklo se je od po- Končno je zmogel toliko po- svetom pisno prosil, "da do kon. Na drugi strani je dnič- la, da bi na redila pogovor s ta • mladi do jeseni, ko mi je pre- guma f n (ne)pogovor objavil kratnim predsednikom drža - kipelo. Pogovor bo ali ne bo, na pol Časopisne stra ni. B rez nadaljnjega ne komunicirate s tednikom Mladina oziroma na distanca do medijev dolgoročno kratkovidna, kratko- ve gospodom Milanom Kuča • sem želela jasen odgovor, Nič kari kat u re. Kajpada so se ko mun ikacijo zreduci rate na ročno pa odraža njihovo polinom. Kar imenovanemu in manj jasna in nič več projesi- dru^ mediji, predsednik dr- minimum. Na njihova novi- tično zrelost, da ne rečem in-njegovi desni roki gospe Špeli onalna ni bila Špela Furlan žave in njegova Špeka deUdi, narska vprašanja je najbolje teligenco »n stopnjo demokra-Furian zagotovo še ni iaJIo iz na drugi strani žice: pogovo- kot da zadeve niso opazili. V ne odgovaijati, Če pa ocenite, tične razvitosti. gtave. Meni pa ni ušlo, da mi ra ne bo. Samoumevno je resnici so jo opazili vsi. Ured- da hi bilo potrebno, potem od- Po svoje so nezreli tudi pri dlje kot do predsednikove taj- bilo, da ga ne ho zato, ker nik pa seje postfestum okrog govorite le s stavkom ali dve- Mladini, ko se retorično spra- niu ni uspelo priti. Slovenec ni prave politične meda hvalil, da je bila zami- Poklicala sem gospodovo provinience sel njesova. ma. Sledi resničen primer, o katerem lahko danes berete v desno roko in prosila za ter- Tudi prav. Na misd mi je Vendar. Poanta ni v ta- Mladini." šujejo, kdo je naslednji? Odgovor je: oni sami so naslednji. Razlika med Pavlinom Pridružujem se vsem tistim in Kučanom je ta, da seje dal min pogovora. Gospa mi niti padla za takratni Čas in raz- kratnem uredniku Sobotnih z besedo niti 2 intonacijo nI mere ekskluzivna ideja. Ob- branj, pač pa v Mladini, kije kolegom in kolegicam, ki se prvi ujeti in ßagranti, drugi dala slutiti, da iz tega ne ho javimo sa mo vpraša nja, pros- v dank u z naslovom Kdo je nad d ißrenciacijo medijev in pa je iste stvari počel su btilne- nič. Odzvala se je prijazno tor za odgovore počmimo, naslednji?, razkrinkala ti- novinarjev na naše in vaše je, brez materialnih dokazov, pro/esional no in me ("ko ha- predsednik ovo fo tografijo pa skovnega predstavn ika vlade zgražajo. Na eni strani so po- !n je ostal Čist. GORENISKl GUS petek, 10. junija 2005 EKONOMIJ sufa n,zargi (gig-glas.si 21 Konec gospodarske zbornice Ta teden je Ministrstvo za gospodarstvo objavilo predlog zakona o gospodarskih zbornicah. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) zavračajo radikalne spremembe. Ali to pomeni konec CZS? Bo5tiaw Bogataj Kranj • V šestih mesecih po uveljavitvi zakona mora polovica članov GZS sprejeti novo ureditev ali pa mora zbornica konec leta 2006 izvesti likvidacijo. Ministrstvo za gospodarstvo v obrazložitvi predloga zakona ugotavlja, da se v državah Evropske unije (EU) uveljavlja prostovoljno interesno združevanje posameznikov. Nadalje, da so zbornice pravne osebe brez profitne- ga motiva ter da poznamo Predsedniku CZS Jošku Čuku 2 likvidacijo žuga minister zbornice, ki jih ustanovi dr- Andrej Vizjak. 1 f^to co-i"» žava in zasebno-pravni subjekti. Prve (javnopravne) to zaradi prenosa izvajanja nekaterih nalog na druge subjekte zelo vprašljivo/' dodajajo. Stališče zbornice ostaja enako: podjetja in gospodarstvo potrebujejo učin-kovito in močno zbornico ter temeljito reformiran in J spremenjen model obveznega članstva kot najboljšo podlago za izvajanje javnih nalog, pooblasti] in storitev za posamična podjetja. 2a mnenje o predlogu zakona smo vprašali nekda* njega direktorja številnih podjetij (nazadnje Jelovice) in sedanjega poslanca SDS Bojana Starmana. Znano V državah Evropske unije spodarstva in družbe, od je, da Jelovica v njegovem zbornice izhajajo iz evrop- sta se uveljavila dva modela vpliva na zakonodajo in delo- obdobju ni redno plačevala skega kontinentalnega mo- gospodarskih zbornic: mo- dajalskih funkcij, prek inter- članarine GZS. Po telefonu dela» zasebno-pravne zbor- del javnopravnega statusa nacionalizacije, izobraževa- smo ga priklicali v tujino: nice pa imajo osnovo v an-gloameriškem modelu, ki so brez obvezne članarine izrazito tiino naravnane. uporabljajo v Nemäji, Franciji, Španiji, Grčiji, Italiji, Luksemburgu, na Nizozemskem in v Avstriji ter model tem smislu ne podpirajo vse- zasebno-pravnega statusa, ki binsko močne in učinkovite nja, različnih standardov po- "Obveznosti Jelovice so poslovanja, arbitraže in drugih ravnane. Predloga zakona nalog. Predloga zakona, žaJ, v zato še nisem videl, mi je kretne zapisane rešitve za prehodno obdobje ob uki- pa v tržnem gospodarstvu tuje obvezno članstvo in članarina. Odločitev o gla-Dodajajo, da se drtava lah- sovanju v Državnem zboru Danskem ... V teh sistemih ko sama odloča, Čigavo mne- bo padla lele potem, ko se zbornice ustanavljajo kot nje pri svojih odločitvah po- bom zakon podrobno pre- GZS: Posamične, kon- i® uveljavljen v Belgiji, Veliki zbornice," pravijo v CZS. Britaniji, na Portugalskem, nitvi Zakona o Gospodar* družbe z omejeno odgovor- trebuje in posluša, vendar pa ski zbornici Slovenije de* nostjo, društva, celo kot jansko ustvarjajo temelje za likvidacijo nacionalne zbornične organizacije. Na ministrstvu ocenjujejo. ne trgovinske družbe (na Irskem). V primeru prvih gre za obvezno Članstvo in praviloma tudi Članarino, pri drugih pa za prostovoljnost. GZS predlog zakona o go- da se je CZS pomembno spodarskih zbornicah oce- uveljavila po letu 1991, ven- njuje kot radikalno spre- dar so razprave v zadnjih le- membo vsebine in načina tih in predvsem zadnjih me- povezovanja podjetij ter vpli» secih pokazale potrebo po va gospodarstva. Predlog prenovi zborničnega sistema, uvaja angloameriški sistem. Po predlogu zakona je gospo- "Bolj kot vprašanje obvezne- se mora zavedati vseh posledic tako radikalne spremembe. Slovenija potrebuje racionalno in dobro organiziran zbornični sistem, učinkovit in urejen, da lahko opravlja tudi drvige, posredne naloge za gospodarstvo. "Posamične, konkretno zapisane rešitve za prehodno obdobje ob ukinitvi Zakona o Gospodarski zbornici Slovenije pa dejansko ustvarjajo temelje za likvidacijo nacionalne študiral. Sem pa za prostovoljno Članstvo, a hkrati upam, da zbornica potem ne bo ostala brez članov." Janez Bohorič, predsednik skupščine GZS in predsednik uprave Save, nam je povedal: "Nesporno je, da se mora današnja CZS, ki ni všeč niti članstvu niti sindikatom niti vladi, spremeniti, kar so ugotovili tudi že njeni organi in njeno vodstvo. Ali je pravšnja mera in prava smer sprememb zarisana s darska zbornica samostojno, ga ali prostovoljnega združe- zbornične organizacije, ki so predlaganim osnutkom za- nepridobitno združenje pra- vnih in fizičnih oseb, ki kona vanja podjetij v predlogu za- dejstvo, da opravljajo gospodarsko dejav- izstopa manjkajo osnove za izvaja- jo s svojim prispevkom kona» bodo pokazale argu-ustvarj ala s a ma podjetj a," so mentirane razprave o njem zapisali v GZS sporočilu ter njegova usoda, predvsem nost in se združujejo zaradi nje splošnih javnih nalog s medijem. "Zakon naj ne bi pa čas. Revolucionarne spre- skupnih interesov, Izhodišče področja gospodarstva. Te je vplival na spremembe prora- membe niso vedno najboljša za združevanje mora biti doslej GZS izvajala v skup- čuna in s tem posredno na rešitev, zlasti ko gre za usta- prostovoljno združevanje. nem interesu celotnega go- obremenitev podjetij» zato je nove z dolgo tradicijo." KRATKE NOVICE Kran) Banki ob sedež v nadzornem svetu Peka V imenu države Ministrstvo za gospodarstvo predlaga spremembo statuta v tržISkem podjetju Peko. Po spremembt Gorenjska banka in SKB ne bosta več avtomatično zasedali po enega Člana v nadzornem svetu, saj naj bi vse štiri predstavnike kapitala izvolila skupičina delničarjev z navadno večino. Tu pa ima drŽava veČino. Kot so v sredo zapisali v Financah, "na gospodarskem ministrstvu trdijo, da želijo na bližnji skupščini Peka doseči zgolj uskladitev statuta z nove-iranim zakonom o gospodarskih družbah". Bojan Likar iz Gorenjske banke nam je povedal, da je po ožaj bank, ki so v finančni reorganizaciji pred leti del svojih terjatev kapitalizirale in omogočile finančno sanacijo Peka^ urejen že v dosedanjem statutu. "Spremembe, ki jih je predlagala država, so za banke nesprejemljive, ker že tako omejen vpHv Se zmanjšujejo," ie pravijo v Gorenjski banki. B. B. LjUBLjANA Nepremičninski agenti z licencami Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je pred dnevi podelil 252 novih licenc za opravljanje poslov nepremičninskega posrednika. Do danes je ministrstvo izdalo 452 licenc, od tega jih je 395 izdanih trajno, druge pa pogojno za določeno dobo, predvsem zato, da bi ti posredniki lahko pridobili ustrezno izobrazbo, posle posredovanja pa so opravljali še pred uveljavitvijo zakona. Cilji podeljevanja licenc so opredeljeni v zakonu o nepremičninskem posredovanju (sprejet leta 2003) in govorijo o varstvu potrošnika, zaščiti javnega interesa ter skrbi za razvoj In ugled stroke v javnosti B. B. Domžale Helios za veslaški center na Bledu Iz poslovnega sistema Helios iz Domžal so sporočili, da tudi letos nadaljujejo z akcijo pomoči za obnovo športnih objektov v obliki premazov. Rezultat dosedanjega sodelovanja so obnovljeni številni Športni objekti, planinske koče in markacije na planinskih poteh. Posebna komisija je za letos izbrala za pomoČ pri obnovi Veslaško zvezo Slovenije (1,5 milijona tolarjev), ki bo prejela barve in lake iz Hellosovega proizvodnega programa za obnovo Slovenskega veslaškega centra na Bledu. S. Ž. K RAN) Pršut z geograftkim poreklom Pred dnevi sta podjetji Perutnina Ptuj in Mip Nova Gorica podpisala pogodbo o ustanovitvi konzorcija za skupno nastopanje in koordinacijo pri vzreji prašičev za proizvodnjo pršuta z geografskim poreklom. Kot so nam sporočili iz Perut-nine Ptuj, to pomeni, da bodo dobrote vsebovale več prednosti za potrošnike v obliki znanega geografskega porekla, višje kakovosti in znane tehnološke obdelave. Obe mesnopre» delovalni podjetji sta tako stopili na pot razlikovanja pridelane hrane v Sloveniji, kot tudi sledfjivosti v vseh fazah vzreje in predelave. Podjetji sta prepričani, da bosta tako lahko ponudili kakovostnejšo, varnejšo in okusnejšo hrano. B. B. po--■f'.^DUi.^J') SMS donacija! Z besedo KARiTAS na 1919 darujete 230 SIT za otroke v stiski DruihA Mobrtel se odrnweduie tMOi orihodkom. Karitas Xjf ! ^ I 3 iZDGPi.Si Vm Sloven sM porta) m9jie oglase sprehodit« se po rumenili straneh In naj vas navduiljo kadrovski oglasil Srskan)» pe malih oglasih Aa nikoli nI Mlo lAko udobno. DELO^n Novice VESTNIK Gorenjski Glas^ primonkfl šui n-i^h novice TEDMIK Gorenjski Glas www.c0reniskicla5.si Podljut)«!! 272.4290 Tr^ • »ovenii^ epoha: dovun^loUei TeUdx: 04/5925400 gsm: 041/723 812,040/611 400 Avtodelizajaponskđin mop$ka vo7ila Konjske prikolice Be«difMnn Prtljažniki TM U U ION ^cLKrorri blföirn^e. OAiiMOTTJ. VAVW Ions 5 (rÖ RADIODMEV 90,9, 97 Z. 99.^. 108.7 W« ukv. stöed» RDS Radio Cerkno, d. o. o, PlatIševa ulica 39, 5282 Cerkno Tel.: 05/37 34 770 Fax: 05/37 34 771 £-pošta: nfo@rađ o^odmdv.nel infd: 04/236 ü6 99. öOTJiene^dsoot.sj dqmene.uspot rtn)ski ^egistrjr doir^r 22 KMETIJSTVO cveto.zaplotn i k (§>g'glas .si C0REN)SK1 CUS petek, 10. junija 2005 KRATKE NOVICE Ljubljana Kaj storimo» če najdemo ptičjega mladiča Na "onitofon" Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije v zadnjem Času pogosto kličejo zaskrbljeni ljubitelj ptic» ki sprašujejo, kaj naj naredijo, ko na tleh opazijo na pogled zapuščenega ptičjega mladiča. V društvu jim svetujejo, da naj mladičev ne jemljejo v svoja bivališča» ampak naj jih z ogroženega mesta prestavijo na varen kraj. Če najdejo mladiča zunaj gnezda, kjer je sicer na varnem pred mačkami in prometom, naj ga tam tudi pustijo, saj se ptice sporazumevajo zvočno in ga bodo starši zanesljivo našli. Če je mladič na izpostavljenem mestu, naj ga prestavijo v bližnji grm, na skladovnico dn/, na balkon ali na druga mesta z zelenim kritjem. V primeru, da na tleh opazijo mladiča, za katerega natančno vedo, iz katerega gnezda je, naj ga položijo nazaj, saj njegovih staršev ne moti vonj po človeku. Mnogo bolj jih moti sta na človekova prisotnost, zato po tem, ko smo mladiča zavarovali, ni pametno preverjati, kaj se z njim dogaja. C.Z. Loka pri Mengšu Srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike Društvo kmetijske tehnike Slovenije bo v sodelovanju z Oddelkom za kmetijsko tehniko pri Kmetijskem inštitutu Slovenije in Centrom za razvoj kmetijstva in podeželja Jable pripravilo jutr>, v soboto, z začetkom ob 11. uri v Jablah osmo slovensko srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike. Na srečanju bodo (v delovanju oz. vožnji) predstavili stare traktorje, stacionarne kmetijske stroje, različne vprežne priključke ter druge stroje m naprave. Komisija bo ocenila najbolje ohranjene In obnovljene stare stroje, organizirali bodo tekmovanje v spretnostni vožnji s traktorjem starodobnikom in dvoosno prikolico in nekatere druge zabavne igre, napovedujejo pa tudi razstavo starih avtomobilov, terenskih vozil in motociklov ter kot novost predstavitev Slovenske vojske in njenih vozil. C.Z. TLAKOVCI PODLESNIK Maribor, Dupleška 316, tel.: 02/461 47 95, faks: 02/450 38 70 SEDAJ TUDt V LJUBLJANI • Industrijska cona Stegne VSI I2DEIXI SO IZ PHMEGA PES U 400 RA2LICMH rz DEL KOV! mit\ SO ATESTIRANI VENERINA POT 2005 ŠKOF J A LOKA SREDNJEVEŠKA PRIREDITEV 25. IN 26. JUNIJ 2005 MESTNi KLICAR IN OT/ORJTEV VENERINE POTI SREDNJEVESKA TR2N1 CA S PRIKA2I STARIH OBRTI IN ŽIVILSKA TRŽNICA SPREMLJEVALNI PROGRAM: razstave umetnikov, nastopi plesnih in glasbenih skupin s srednjevcšk glasbo, viteški šotor viteza Janeza Smokuškega. skrinja presenečenja in prikaz ročne Izdelave pap kovnica srednjeveških kovancev, pridelovanje soli na srednjeveški načm, viteSki boji, mečevanje, lokostrelstvo, vklenitev v klado, glumaika predstav z ognjenim spektaklom In hojo na hoduljah, viteški tabor, vedeževalka... DELAVNICE IN PRAVUlCE ZA OTROKE OSREDNJI DOGODEK: VJTESKl BOJI IN POVTTEZITEV Z LATINSKO MASO, VRT L03KE0A GRADU BOGATA SREDNJEVEŠKA KULINARIKA VEČER SREDNJEVEŠKE GLASBE IN PLESA OGNJEMET DODATNA TURISTIČNA PONUDBA: • dan odprtih vrat Loškega muzeja na Loškem gradu, • brezplačni vodeni ogledi mesta ob H. in 18. uri • zanimivi turistični paketi... V A B L J E N 11 <)fM!:iNA iKORA LOKA rKFQI^MACUe (H/517 06C0 / M/5l?M0S ^ ' hup a hitp //MMv iht^O^krtm 4J pOKMPvrrtLJA (kwvfijskiClas Lastnik se lahko zamenja / « ne Kmetje Iz Zgornjesavske doline bodo v torek na protestnem shodu pred stavbo Jeseniških mesnin opozorili, da je na tej lokaciji kljub stečaju podjetja treba ohraniti klavniško dejavnost. Cveto Zaplotn i k jesenke • Jeseniške mesnine (lEM) so bile že več let v fi. nančnih težavah, saj so se ob vse večji konkurenci na trgu morale veliko vlagati v posodobitev objektov in opreme. Okrožno sodižče v Kranju je I. decembra lani za podjetje uvedJo postopek prisilne poravnave, po neuspelem poskusu za povečanje osnovnega kapitala pa je 6. maja začelo stečajni postopek in za stečajnega upravitelja imenovalo Grega Ermana iz Ljubljane. Medtern ko je 35 delavcev ostaJo brez dela, so kmetje imeli to srečo, da je klavnica zaprla vrata 1. aprila ÖZ, potem ko se je glavna Sezona (uslužnostnega) klanja že končala. nančni zalogaj, saj bi najmanj petdeset milijonov tolarjev morale vložiti Še za ponovni zagon obratovanja in za dokončanje naložbe," je dejal Emil Petemel iji ob tem razkril, da se je tudi zadruga vključila v iskanje kupca, ki bi na Jesenicah ohranil klanje živine. Doslej sta se za nakup zanimala dva kupca. jeseniška občina vztraja, da na sedanji lokaciji jesemlkih Kot je povedal Emil Peter* mesnin še naprej ostane klavnica, nel, direktor KGZ Sava Lesce, ki je poleg podjetja Hrib iz hkrati vložiti še precej denar- ne vključi tudi v prodajne po- Dobja največja, skoraj 17- ja za izpolnitev veterinarskih goje. Na Jesenicah želijo na ta odstotna lastnica fEM-a, se je zahtev in pridobitev potreb- način zadržati klavnico, ki je Poziv na protestni shod Na dogajanje, povezano s stečajem Jeseniških mesnin, so se odzvali tudi v jeseniški izpostavi kmetijsko gozdarske zbornice. Kot je povedal predsednik odbora izpostave, kmet Janez Šebat iz Smo- kuča, zbornica ne pristaja na spreminjanje namembnosti sedanje lokacije Jeseniških mesnin, ampak vztraja na stališču, da se lastnik lahko zamenja, idavniško dejavnost pa je tieba ohraniö. Posledice ukinitve klavnice bi zadruga ponudila za zakup nih dovoljenj za nadaljnje po mnenju občine pomemb- se po Šebatovem mnenju objekta in za nadaljevanje obratovanje, Objekt s pripa- na tudi za ohranitev kmetij- odražale v še manjšem zani- klavniSko predelovalne dejav- dajočim zemljiščem je po ce- stva, hkraö pa preprečiti, da manju mladih za kmetijsko nosti, pri tem pa se jim je nitvi (odvisno od metode) bi JEM prevzel kupec, ki bi dejavnost, zaraSčanju kmeti j- zdela pomembna tudi for- vreden od 186 do 220 milijo- jih potlej le prodal naprej ali skih zemljišč in slabem iz- malna okoliščina, da bi kol nov tolarjev, oprema in vozila organiziral dejavnost na dru- gledu pokrajine. "Za kmete zakupniki imeli prednosmo pa od 25 do 35 milijonov to- gi lokaciji. Stečajni upravitelj iz Zgornjesavske doline bi pravico pri morebitnem na- larjev. Levprimeru, Če proda- je ob tem povedal, da jeseni» bil potem prevoz krave do kupu. Na sodišču so se odlo- ja ne bo uspela, bodo v nada- ške zahteve sicer ne bo uvrstil najbližje klavnice celo dražji, čili drugače, stečajni upravi- Ijevanju stečajnega postopka v prodajne pogoje, ampak bo kot je vredna sama krava," je telj Grega Erman bo predvi. poskušali najti najemnika, na to dejstvo opozoril vse, ki dejal Janez Šebat in kot kmet doma v ponedeljek predlagal Jeseniški župan Boris Bre- se bodo zanimali za nakup. pozval živinorejce, da se v to- sodišču, da objavi javno draž- gant ie opozoril stečajnega Bi jeseniško klavnico lah- rek ob desetih dopoldne zbe- bo ali zbiranje ponudb, s ka- upravitelja, da občina ne bo ko kupile zainteresirane go- rejo pred klavnico in javno terim bodo poskušali najti dovolila spremembe na- renjske zadruge? "Samo s opozorijo, da se ne strinjajo s kupca, ki bi bil pripravljen membnosti rabe prostora in prihodki iz poslovanja ne bi spremembo namembnosti kupiti objekt z vso opremo in površin na sedanji lokaciji mogle zbrati dovolj denarja lokacije oz. s prodajo klavni- pripadajočim zemljiščem ter JEM-a in da naj zahtevo obči- za nakup, to bi bil prevelik fi- ce za druge namene. Krani, Lesce Kranj Zlato priznanje Žitu Corenjk! in Orehku Oskrba mladih dreves in predelava jabolk Sekcija za pekarstvo Združenja živilske Industrije pri Gospo- Kmetijska svetovalna služba bo v sodelovanju s Centrom za darski zbornici Slovenije je pripravila že tradicionalno oce- trajnostnl razvoj podeželja Kranj pripravila v sredo z začet- njevanje kakovosti kruha, prvič pa tudi ocenjevanje pekov- kom ob 9. url v sejni sobi KGZ Sloga na Primskovem preda- skega peciva. Ocenjevanja se je udeležilo dvajset podjetij s vanje o oskrbi in vzgoji mladih dreves, o sušenju sadja ter o skupno4S vzorci kruha in y vzorci pekovskega peciva. Stro- predelavi jabolk v marmelade in jabolčni kis. Predavanje kovna komisija je veČini izdelkov dala odlično oceno. Naj- sodi v okvir obveznega izobraževanja za ukrepe Slovenske- boljšim bodo 30. junija podelili zlata priznanja. Z Gorenj- ga kmetijsko okoljskega programa (Skop) in projekta Pode-skega ga bosta prejela Žito Gorenjka Lesce za 1,5-kilogram- želsko razvojno jedro. Udeleženci bodo prejeli potrdilo o ski polbeli kruh gorenje in za gorenjsko žemljo in Orehek iz opravljenem izobraževanju, ki je pri programu Skop tudi po- Kranja za poikllogramsk' keflrjev rženi kruh. C.Z. goj za uveljavijanje denarnih podpor. C.Z. Zaupali ste nam doma zdaj je na vrsti še svet H -ro tau vzaiemm sklad delniških sKlacfov Vlagate v najboljše svetovne delniške sklade! GORENJSKI GLAS petek, 10. junija 2005 FIN NCE info^g-^as.si 23 Tretja obletnica stečaja SHP Upniški odbor propadle Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj bo pripravil srečanje z upniki. Cvrro Zaplotnik Kranj • Odbor, ki zastopa upnike v stečajnem postopku Kot je povedal predsednik tožb, povezanih s prereka- postopka vložila tožbo proti upniškega odbora Simon njem petih terjatev, odvis- državi zaiadi počasnosti so- no, kolikšen del tega zneska diŠČ pri stečajnih postopkih bodo lahko namenili za po- za nekatera podietja, iz ka- AntoHČ, bodo 21. junija minila tri leta od začetka ste- Slovenske hranilnice in po- Čajnega postopka» v kate- plačilo upnikov. Stečajni terih naj bi SHP kot upnica sojilnice (SHP) Kranj, bo v torek z začetkom ob 18. uri rem je 756 uprukov prijavilo upravitelj je vložil odškod- dobila 539 milijonov tolar- približno za 1,7 milijarde to- ninske tožbe proti ustanovi- jev, vendar si SHP-jevi up- pripravil v sejni sobi Št. 15 larjev terjatev. V glavni raz- teljem hranilnice in posojil- niki od te tožbe ne obetajo mestne obäne v Kranju sre- delitvi stečajne mase ob nice (Kmetijsko gozdarska' veliko, saj so podjetja propa- čanjezupniki, nakater^aje koncu predlanskega leta so zadruga Tržič, Spedor, In* dla. 159 upnikov je vložilo povabil tudi stečajnega upra* upnike poplačali 46,5- zas in Alpmeta))« vendar do- tožbo tudi proti Banki Slo- vitelja Andreja Toša in odvet- odstotno, potlej so unovčili slej sodišče po Antoličevih venije, ki po njihovem mne- nike iz odvetniške pisarne še za približno 80 milijonov navedbah še ni razpisalo ob- niu ni ustrezno nadzorovala Čeferin, ki zastopa upnike v nekaterih tožbah. tolarjev premoženja in terjatev, vendar je od izida ravnave. Hraniliiica je Še pred začetkom stečajnega hranilnice oz. je premalo zaščitiia varčevalce. SGPTrzic k Cestnemu podjetju Kranj Kranj Copres v stečajnem postopku Okrožno sodiSče v LjubfjanI je 27. maja začelo stečajni postopek za družbo Copres iz Domžal, hkrati pa je določilo, da bo narok za preizkus prijavljenih terjatev 12. septembra. Isto Splošno gradbeno podjetje Tržič se bo pripojilo k i sodišče je stečajnem postopku za družbo Miamm iz Meng-Cestnemu podjetju Kranj. : na katerem bodo obravnava- 'Ii osnutek glavne razdelitve stečajne mase. Okrožno sodiS-če v Kranju je popravilo okik za družbo CMC System iz Lesc nje ter pravice in obveznosti, i jri v njem navedlo, da je y maja začelo stečajni postopek ........................ Vsak debičar SGP-ja bo za : prisilne poravnave. Sodišče )e 19. maja začelo in končalo Direktorja obeh eno delnico prejel 0.82 del- : stečajni postopek za družbo 4 ever, podjele za treovino, za Cveto Zaplotn i k Kranj • družb sta 25. maja predložila Okrožnemu sodišču v Kra- nice cestnega podjetja, pre- : stopanje in storitve, iz Kranja. 19. maja je končalo stečajni ostanek pa v denarju v dveh nju pogodbo o pripojitvi mesecih od objave vpisa pri- gradbenega k cestnemu pod- pojitve v sodni register, jetju, v začetku junija pa sta Kranjsko cestno podjetje je j Jesenice obvestila delničarje, da v ob koncu lanskega leta imelo skladu z zakonom o gosp>o- darskih družbah lahko na se- tolarjev bilančnega dobička, dežu obeh družb pregledajo Uprava in nadzorni svet postopek za družbo StoržiČ iz Kranja, 23. maja pa Še za trži §ko Modeno. C.Z. nekaj manj kot 235 milijonov i Terjatve naj bi preoblikovali v lastniške deleže Program finančne reorganizacije za poplačilo upnikov jeseniške družbe Voda juliana predvideva v okviru postopka pri- pogodbo o pripojitvi, letna predlagata, da bi 34,6 milijo- : sUne poravnave v stečaju povečanje osnovnega kapitala poročila obeh družb za zad« na tolarjev dobička namenili i družbe. Ookapitalizacijo naj bi Izvedli tako, da bt družbeniki nja tri leta, poročilo uprav in za dividende, ostanek pa naj i oz. upniki družbe svoje terjatve v celoti ali deloma preobll- nadzornih svetov ter poročilo bi ostal nerazporejen in naj i kovali v lastniške deleže. Stečajni upravitelj družbe Grega o reviziji pripojitve. Delničar« bi o njem odločili v nasled- : Erman je prejšnji teden že pozval upnike k preoblikovanju ji obeh družb bodo o pripo j it- njih letih. Če bodo na skup- : terjatev po prodajni ceni 1.300 tolarjev za delnico. Za upni- vi odločali, na skupičinah 5. ščinl potrdili taksen ptedl<^, : ke, ki svojih terjatev ne bodo preoblikovali v lastninske dele- julija. Cestno podjetje bo s bodo delničarji prejeli 130 to- : že, program finančne reorganizacije predvideva 20-odstot- pripojitvijo SGP Tržič pre- iarjev dividende (bruto) na : no poplačilo terjatev v pol leta od pravnomočno potrjene vzelo vse njegovo premože- delnico. prisilne poravnave v stečaju. C.Z. JAVNO PODJETJE KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ, d,0.0., Komisija za Izvedbo postopka prodaje nepremičnin, Pristavška casta 31.4290 Tržič Datum: 8. 2005 Številka: 365/1-05 Na DCMjIagi sklepa 10. skupščine družbe dne 3.6.2005 objavlja Komisija za izvedbo postopka prodaje nepremičnin JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN 1. predmet prodaje $0 naslednje nepremičnine: a) stanovanjska hi$a. Kranjska casla 47, Tržič (paro. dt. 589/2 in 590. k.o. Krize); zgrajena 11900, kasneje deloma obnovljena, (samo) pritličje 55,20 in2. drvarnica 29.40 m2, skupna velikost pan:ele: 1.012.00 m2; Izklicna cena: 8.787.100,00 SIT; b) objekt Tehtnice, Ste Marie aux Mines Tržič (pare. 593/6, k.o- Tržić): zgrajen L 1960, obnovljen 2001, klet 24.82 m2. pritličje 85.73 m2. velikost parcele: 608 m2: Izklicna cena: 20.844.477,00 SIT; c) trgovski Jokal Deteljica 10, Bistrica pri Tržič u; zgraje n i. 1978; lokal 48.45 m2, pisarna 10.99 m2. WC 3,54 m2, skupni prostori 1,96 m2. skupra površina: 64,94 m2; izklicna cena: 14.202.605,00 SIT; d) parcela $t. 317/20, k.o. Bistrica, v naravi pot; velikost parcele: 237,00 m2. Izklicna cena: 1.060.266,00 SIT Vse nepremičnine so bremen proste in jih kupec prevzame v last in posest takoj po piačilu Kupnine. 2. Javna dražba bo dne 28. )unli3 2005 ob 12. uri v sejni sobi Javnega podjetja Komunalnega podjetja Tržić, d.o.o.. Pristavika cesta 31, Trzić, po vrstnem redu, kot so nepremičnine navedene v 1. točki. 3. Nepremičnine se prodajajo po načelu 'Videno-kupljeno". 4. DražitelJ mora pred začetkom dražbe plačati varšdino v višk nl10% izklicne cene nepremičnine, ki jo namerava dražiti, na transakcijski račun Javnega podjetja Komunalnega podlet« ja Tržjč. d.o.o., pri Gorenjski banki Kranj 07O00- 0000001933. $ prip^m: Varščina za prodajo nepremičnine". Pri plačilu je treba navesti sklicno Itevllko: za nepremičnino pod toćko l.a sklic: 00 590, za nepremičnino pod točko l.b sklic: 00 593. za nepremičnino pod točko l.c sklic: 00 1978 ter za nepremičnino pod točko 1.d sklic; 00 317-2. Draiitelj mora pred pričetkcm dražbe predložiti s strani banke potrjeno dokazilo o vplačilu varščine. Neuspelemu draiitelju bo varščina brezobrestno vrnjena v roku tri dni po dražbi, uspelemu drazitelju pa se vSteje v ceno kupnine, će uspeli drazttelj ne sklene kupoprodajne pogodbe iz razlogov na svoji strani v 30 dneh od dražbe, varščina neprekiiono zapade v korist prodajalca. 5. Za nepremičnine podtočko l.a, l.b im.c se na dražbi ćzklic-na cena viša najmanr po 100.000.00 SIT. za nepremičnino pod točko l.d pa najmanj po 20.000,00 SIT. 6. Dražttelj bo moral plačati kupnino v roku.30 dni po podpisu pogodbe v skladu in s pogoji, določenimi v pogodbi. 7. Davek od prometa nepremičnin ter vse druge dajatve in stro-ike, vMjučno 2 ureditvijo zemljiškoknjižnega vpisa, plača kupec. 8. Dražbeno dokumentacijo lahko interesenti dvignejo proti pla< čilu 5.000,00 Srr v tajništvu podjetja vsak defovni dan od 8. do 14. ure od 15. Junija 2005 dalje. Vse ostale informacije v zvezi z nepremičninami, ki so predmet prodaje, dobite v Javnem podjetju Komunalnem podjetju Tržič, d.0.0., Pristavška cesta 31, Tržič: telefon: 04/59-71-300. 9. Komisija za Izvedbo postopka prodaie nepremičnin si pndrlu-je pravico, da ne izbere nobenega ponudnika. Predsednik komisije: Florijan Bulovec, u d i.a. Ljubljana Vlada znižala trošarino, cene ostale enake Neosvinčeni 98-oktanski bencin se je v torek podražil za deset stotinov, z 218,8 na 218.9 tolarja za liter, maloprodajne cene vseh ostalih naftnih derivatov pa se niso spremenile. Ker so se nabavne cene na mediteranskem trgu zvišale, bi v skladu z vladno uredbo porasle tudi maloprodajne cene. Če ne bi vlada hkrati znižala trošarine. Pri motornem bencinu jo je z 92.374 na 89.533 tolarjev za tisoč litrov, pri dizelskem gorivu z 80.706 na 74,118 tolarjev in pri kurilnem olju z n.185 na 4.995 tolarjev. C.Z. Stanovanjsko podjetje, d.o.o.» Ob Suhi 19, 2390 Ravne na Koroškem, po pooblastilu prodajalca nepremičnin Železarne Jesenice, d.o.o.. Cesta železarjev 5,4270 Jesenice In na podlagi dovoljenja Okrajnega sodišča na Jesenicah sodiiča opr. št. In 73/3003 z dne 25,4.2005 za prodajo premičnih stvari z neposredno pogodbo, razpisuje javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnih in premičnih stvari železarna Je$enlce, d.o.o., prodaja naalednje nepremičnine: • parc.št. 1247/11, poslovna stavba v izmeri 1004 m? • parc.st. 1247/13, dvonšće v izmeri 278 m? • idealni delež v obsegu 1/4 na pare. št. 1247/8, poslovna stavt^a v izmeri 129 m^ • idealni delež v obsegu 1/4 na pare. M. 1247/15. poslovna stavba v izmeri 78 m^ Nepremičnine so vpisane pri vi. št. 962, k.o. Jesenice In so bremen proste. Vse naätetd nepremičnine v naravi predstavljajo zaključen pros^d- nji obrat z r>azK^om /^EKS " in se iz razlogov ohranitve njihove funkcionalnosti prodajs^o kot celota. Izhodiščna cena za nepremičnine je 29.000.000,00 SIT. Na podlagi dovoljenja sodidča opr, $t In 73/2005 ee prodajajo naslednje premične stvari: Stvari obsegajo 24 vr^ različnih obdelovalnih strojev za kovlr^e in pomožno kovinarsko opremo« vse rabljeno in starejšega letnika delave, prf čemer je narava, vrsta, kvaliteta ter količina premičnih stvari, ki so predmet prodaje r^izvidna iz spfska, ki se nahaja pri pooblaščencu prodajalca Železarne Jesenice, d.o.o.. Premične stvari se predajajo kot celota v paketu, prodajajo se bremen proste, v okviru pnsiine prodaje na podlagi sklepa o izvršbi opr. št. In 73/2003 2 dne 24,9.2003 Okrajnega sodišča na Jesenicami, pri čemer bo neposredna pogodba o prodaji sklenjena z imenovanim sodnim izvrsftel|em g. Vilom Krevsiom, Pod gozdom 2, Jesenice. Izhodiščna cena za vse premične stvari je 1.755.000,00 SIT. V cenah niso zajeti stroški davkov, taks. zemljiškoknjižnih vpisov In drugih dajatev. Te stroške plača kupec. Kupec plača tudi 1,5 % provizijo od prodajne cene pooblaščencu Stanovanjskemu podjetju, d.o.o. Na razpisu za prodajo premičnih stvari lahko sodelujejo domače in tuje pravne ter fizične osebe, ki morajo predložiti spisek iz sodnega regkstra oziroma potrdilo o istovetnosti fizične osebe. Na razpisu za prodajo nepremičnin pa lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe ter pravne m fiačne osebe, ki imajo sedež, oz. državljanstvo et>e od držav članic Evropske unije. nakup ločeno le glede nepremtcnih, oz. premičnih stvari aH pa nakup nepremičnin skupaj s premičninami, pri čemer imajo prednost ponudniki, ki ponujajo nakup nepremič-nin skupaj s premičninami. Prodaja se izvaja po r^čelu " vf deno-kupi jen o". Ponudnikj morajo vplačati varščino v visinr 2.900,000,00 S" za nepremičnine na TRR Železarne Jesenice d.o,o., št. 07000- 0000133950, Odprt pri Goreniski banki d.d. in varščino v višini 180.000,00 srr za premične stvari r>a račun sodnega izvršitelja g. Vita Krevsia st. 07000-0000589462, odprtega pri Gorenjski banki d.d. Ponudniki morajo v ponudbi navesti predmet prodaje po razpisu, ponujeno ceno, plačilne pogoje in predložiti kopijo potrdila o vplačani varščin Najugodnejši ponudnik bo izbran v roku 15 dni po poteku n^ka zb zbiranje ponudb in se mu bo vplačana varščina brezobrestno všte< la v pogodbeno ceno, ostali neuspeli ponudniki pa bodo dobili vrnjeno varščino brez obresti v roku 8 dni po izbiri. Ta objava ne zavezuje prodajalca, da ponudbo, oz. s katerimkoli ponudnikom Rok za zbiranje ponudb |e 30.6,2005. katerokoli prispelo pogodbo o prodaji. Ponudbe morajo brtl pisne m poslane na r^aslov Stanovanjsko podjetje, d.o.o.. izpostava Meting, Industrijska cesta 2a, 4270 Jesenice, z oznako "Ponudba 00 razpisu-ne odpiraj". Vse informacije o prodaji, seznam premičnih stvari in terminih ogleda lahko ponudniki dobijo na telefon 04/583 65 69 ali GSM 041/651 734. Prodajalec: Železarna Jesenice, d.o.o Ui £ > V 24 HALO-HALO, KAŽIPOT info^g-^as.si GOREN)SKl GUS pelek, 10. junija 2005 HALO - HALO gorenjski glas telefon: 04 201 42 00 I» ODriTd »(fien^fto po tfif'OA^ ^ahu jii osebno n« l ' pci(H>S(« 9. uri na vrtu restavracije Sellevue zabavala Rockerja naravnost iz New Yorka Ernie Robert. V nedeljo med )2. tn 15. uro pa bo zbrane zabaval harmonikar, V primeru slabega vremena prireditev odpade. Vrtna veselica Breg ob Savi • Prostovoljno gasilsko društvo Breg ob Savi vabi v nedeijo, 12. junija, na vrtno veselico z ansamblom Modrijan, ki se bo začela ob 17. uri. Slovesnost v Podljubelju Podljubelj • Slovesnost v spomin na 60. obletnico osvoboditve koncetracijskega taborišča pod Ljubeljem se bo jutri začela ob 11, uri. Ob 10.4,5 polaganje vencev pri spomeniku J acuse in polaganje cvetja k spominskim tablam drugih koncetracijskih taborišč. Čarovnije za otroke Bled * Na zgornji terasi Trgovskega centra se bo jutri ob 11. uri začela prireditev Zabavne čarovnije za otroke. Po ložk? kolesarski poti Slco^a Loka • Jutri bo v okviru akcije Slovenija kolesari potekal 4. kolesarski vzpon na Blegoš. Ob S. url bo Štart z Mestnega trga v Škofji Loki in s Trga svobode v Žireh, ob 9.30 pa izpred bazena v Železnikih in izpred Turistične informacijske ročke v Poljanah. Konjeniška prireditev Dolenja vas •Tradicionalna prireditev tudi letos vabi vse ljubitelje konj, da se je udeležite jutru, 11. junija. Najprej bo tekmovanje v preskakovanju ovir, sledila bo predstavitev žrebcev, nato pa srečelov in zabava ob spremljavi domaČega ansambla. Župančičeva frulica ^nka* Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj vabi na 15. srečanje mladih pesnikov in recitatorjev Župančičeva frulica, ki se bo ob 14. uri začelo v Gasilskem domu na Vinici. M oto zbor žiri • Moto klub Sairach od to. do 12. junija vabi na 7. moto zbor, ki že tradicionalno poteka v Žireh. Nudijo brezplačno kampiranje in brezplačen vstopi VeČ informacij dobite na http://www.sairach-club.si, info@sairach-club-si izleti Srečanje upokojencev Slovenije Šenčur • Društvo upokojencev Šenčur vab) člane v Četrtek» 23. junija, v Postojno na srečanje upokojencev Slovenije. Odhod z avtobusom po vaseh ob 7.30. Prijave z vplačili zb -rajo ob torkih med 17. in i8. uro v prostorih društva Gasilska 4, Šenčur, do zasedenosti dveh avtobusov. Preddvor • Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje čiane, da se udeležijo srečanja upokojencev Slovenije, ki bo v četrtek, 23. junija, v Postojni. Odhod avtobusa z 8ele bo ob 7.20, iz Preddvora ob 7.30. Prijave zbirajo poverjeniki, v društveni pisarni pa v sredo, 15. junija, od 9. do 10. ure. Pokljuka - Uskovnica - Studor Kranj • Planinci kranjskih upokojencev vabijo v Četrtek, 23. junija, na pohod Pokljuka • Uskovnica • Studor. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Creine. Hoje bo za 4 ure in to po ravnem in navzdol. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do srede, 22. junija, do lO. ure. V Zahodne Julijce Kranj - V nedeljo, 26. junija, PO Iskra Kranj vabi na krožno pot okoli sker redko obiskanih Lastovic v Zahodnih Julijcih. Odhod s posebnim minibusom izpred hotela Crelna bo ob 5. uri. Prijave in dodatne informacije: Stanko DolenŠek, GSM 040/206 164, e-pošta: Stanko.dolensek@)celzijd.si; pisarna društva ob sredah od 17. do 18. ure. Poslovni center Planina 3, Kranj. Do bivaka pod Skuto Kranj - V četrtek, 16. junija, PD iskra Kranj vabimo na popoldansko turo M-programa do bivaka pod Skuto. Odhod z lastnimi prevoznimi sredstvi ftpred nakupovalnega centra Mercator na Primskovem. Prijave (n dodatne Informacije: Tatjana Hribar, 041/971 537, e-mall tatjanahribar@siol.net: pisarna društva ob sredah od 17. do 18. ure. Poslovni center Planina 3, Kranj. Okrog Oupelj Kokrica • TD Kokrica vabi vse ljubitelje narave jutri ob 13.30 na pot okrog Dupelj. Zbor bo na parkirišču pri Mercatorju, i od koder se boste z osebnimi avtomobili odpeljali do Trnov-ca, od tam naprej pa v spremstvu vodičke odŠlI na pot. Komnica, Turika glava, Arihova peč Kranj - Vodniški odsek planinskega društva Kranj v soboto, iS. junija, vabi na planinski pohod v zamejstvu, na avstrijskem Koroškem. Na pot boste odŠlI ob 6. uri Izpred hotela Creina. Skupne hoje bo približno 6 ur. obvestila Teniška sekcija kranjskih upokojencev Kranj - Teniška sekcija Društva upokojencev Kranj organizira redne treninge v juniju v sredah ob 8. uri, v mesecu juliju pa ob 7. do 9. ure na igrišču v Kranju. V sredo, 6. julija, pa prirejajo teniški piknik na teniških igriščih v Kropi, Ob igranju tenisa in dobri hrani boste preživeli prijetno dopoldne. Vsi tisti, ki se piknika ne boste udeležili, boste lahko trenirali na igriščih v Kranju. predavanja Osupljive najdbe Kranj - Društvo prijateljev Sv. pfsma nadaljuje z avdiovizual-nimi predavanji Osupljive najdbe v banketni dvorani Hotela Creina. Jutri, v soboto, ob 10. uri bo na sporedu predavanje: "Preverjen recept za vsestranski uspeh". koncerti Duhovne domoljubne pesmi Brezje pri Tržiču - Kulturno društvo sv. Janeza Krstnika Kovor vas vabi na koncert duhovnih in domoijubnih pesmi, ki bo jutri ob 20. uri v dvorani KS na Brezjah pri Tržiču. Letni koncerti Breznica - Člani mešane pevske skupine "Dr. France Prešeren" iz Žirovnice vabijo na fetni koncert, ki bo jutri ob 19.30 v dvorani na BreznIcI. Gostje večera bodo pevci Tu-njiškega oicteta. Kranj - Obrtniški moški pevski zbor Dr Janez Sfeiweis Iz Kranja danes ob 20.30 v dvorani Območne obrtne zbornice Kranj na Cesti Staneta Žagarja 37 (nova poslovna stavba) prireja redni letni koncert, Breznica - V dvorani na Breznici se bo jutri ob 19.30 začel letni koncert Mešane pevske skupine iz Žirovnice. Gostoval bo Tunjiški oktet. Koncert skupine Prima Vista Bled • Na Blejskem otoku se bo v ponedeljek ob 16.10 začel koncert pevske skupine Prima Vista. Večer narečnih viž SkoQa Loka • Na Loškem gadu se bo danes ob 19.30 začel 5. Večer slovenskih viž v nareČju. Pevska podoknica NaJdo - MePZ Dobrava in TD Nakb vabita na drugo pevsko podoteii-co, ki bo v Domu Janeza Filipiča v petek. 10. junija, ob 20. uri. V Kamni Gorici Kamna Gorica > jutri ob 20. uri bo v Domu krajanov v Kamni Gorici nastopil ŽPZ Lipa Radovljica in pevska skupina Studenec Pivka. Jubilejni koncert Radovljica - Ponovitev jubilejnega koncerta Moškega komornega zbora Podnart pod vodstvom Egija Gašperšiča ob 40-letnici delovanja bo jutri ob 20. uri v radovljiški graščini. Z zborom bo nastopila tudi pianistka Jožica Potočnik, poleg nje pa tudi trobilni kvartet Slovenske filharmonije. razstave Foto antika Ljubljana • Društvo fotografov Slovenije prireja v nedeljo od 9. do 14. ure že 28. tradicionalno Foto antiko. Prireditev od» kriva in ohranja zgodovinsko por fotografske dediščine na Slovenskem, hkrati pa je to srečanje ljubiteljev fotografij in sejem rabljene fotografske opreme. predstave Carlos Hruška • Kulturno društvo K vabi na ogled komične Drame Carlos jutri ob 20. uri v dvorani kulturno Športnega društva na HruŠici. L iz i strata $koQa Loka • V Kristalni dvoranf se bo v nedeljo ob 20. uri začela komedija Teatra druga koža Lizlstrata. Ra Dovy I ca jubilejni pohod na Triglav letošnji jubilejni 20. spominski pohod borcev, veteranov in slovenskih Častnikov na Triglav, bo 8. in 9. julija. Pohod bo posvečen 110. obletnici Aljaževega stolpa, 60. obletnici konca druge svetovne vojne in 15-letnlcl Manevrske strukture narodne zaščite. Odbor vodi janež Smole iz Lesc, prijave pa zbirajo v območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo Radovljica Jesenice. Pohodniki bodo krenili na pot 3. julija ob 6. uri z Rudnega polja, čez Velo polje in mimo Vodnikovega doma in Planike na vrh Triglava, kjer bo ob 13.30 krajša sloves» nost. Ob 17.30 bo pred Triglavskim domom na Kredarici proslava s kulturnim programom. Na Rudno polje se bodo pohodniki vrnili naslednji dan, kjer bo ob 13. uri na biat-lonskem stadionu in ne pri Šport hotelu, zaključna prireditev. Združenje borcev pa bo organiziralo skrajšan pohod z Rudnega polja do Vodnikovega doma na Velem polju. R. K. Rodio Tri RaAo ThQiav <16,0, Tffl Tenets 4 4270jn»nce STEREO, RDS na frekver^cah: 96^0 GORENJSKA 69.8 • Jesenice, 101,5 • K/anj$ka Gora. 101,1-8ohlnj \ A / Občina Komenda Zajčeva cesta 23 121S Komenda Na podlagi 28. Člena Zakona o urejanju prostora [Uradni list RS, §t. no/02, 08/03, 58/05-ZZK-i) in 16. člena Statuta Občine Komenda (Uradni list RS, št. 37/99, S3/99 in Uradne objave COK, št 01/01) sklicujem PRVI PROSTORSKI KONFERENCI 1. za pripravo sprememb in dopolnitev lokacijska načrta ob- močia 02 po$fovno pro(zvodr>e cone OzJca dda, QS Možte pri K^endi, Moste 40^ i Komenda in 2. za pHpravo Strat^ie prostorskega razvoja občine Komenda, ki bo v v OŠ Moste pri Na prostorskih konferencah bosta predstavljena osnutka programov priprave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta območja 02 poslovno proizvodne cone Ozka dela in Strategije pros-torskega razvoja občine Komenda. Namen prostorskih konferenc Je pridobitev priporočil, usmeritev, predlogov in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane Javnosti. Udeleženci prostorskih konferenc, ki predložijo pisno dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, drušwo ali drugo pravno osebo, ahko podajo svoja priporočila in usmeritve v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Vljudno vabljeni! Občina Komenda ŽUPAN TOMAŽ DROLEC i GOREN|SKI GLAS petek, 10. junija 2005 RADOSTI ŽIVLJENJA info@g-gla$^5i 25 Dobrodošla, mlada čebula Boris Bercant Čebula izvira iz osrednje Azije, kjer še danes na območju Perzije rastejo njeni divji prednik). Sodi med gospodarsko najpomembnejše vrtnine. Tudi pri nas jo gojimo na precejšnjih površinah, kažejo pa se težnje po tem, da bi jih povečali- Za prehrano uporabljamo vse dele rastline in sicer sveže» kuhane, pražene, marinirane ali sušene- Cenjena je kot zelenjava in kot zdravilna rastlina. S svojim značilnim ^ okusom in vonjem spodbuja tek in izboljšuje prebavo, i Mlada Čebula je še posebej g sladka in veliko boli nežna " Fileje osliča posolite in pokapajte z limoninim sokom. Čebule očistite, narežite na rezine in posleklenite na masla Posolite, popoprajte» dodajte pehtran in po vrhu naložite osličeve fileje. Posodo pokrijte in dužite na šibkem ognju 20 minut. Osliče- e naložite na ogrete ve krožnike. V posodo prilijte sladko smetano in dobro pre-vrite. Tako nastalo omako prelijte prek osličevih filejev in postrezite s slanim krom-pinem v kosih. Piščanec z mlado čebulo Potrebujemo: 1 očiščenega piščanca, 2 žlici olja, 50 dag od navadne čebule. Ker je sladko smetano. Med neneh- co posebej ovij te v rezino mladi čebule, 2$ dag korenja, j bolj nežna, lahko iz nje na- nim mešanjem kuhajte, do- šunke in jo položite v c^je- žlice masla, 2 vejico timijana, 2 pravimo solato, jo spečemo kler se sir ne raztopi. Po oku-kot prilogo k jedem na žaru su začinile s soljo, sveže mle-ah pa jo uživamo kar tako, kot je skupaj s kakšnim širnim namazom na kruhu. varno posodo. sto jo pred tem namazali z maslom- Po- lovorova lista, sol, sveže mleti beli poper, 1 dl sladke smetane. Piščanca razkosajte na Juha iz mlade čebule s sirom tim poprom in muikatnim sodo pokrijte s pokrovom ali oreščkom- Mlado čebulo oči- alimiinijasto folijo in za 20 osem delov. V globoki poso- stite, narežite na kolesca in minut postavite v pečico se- di segrejte olje in na njem jo na maslu do mehkega ocv- grelo na zzo^C. Tako pn- piščanca zlato rumeno zape- rite. Ocvrto čebulo potiesite pravljene čebulice naložite cite. Kose piščanca preložite po jiihi tik preden jo postavi- na ogret krožnik. Omaki, ki na krožnik ter jih posolite in te na mizo. Potrebujemo: 2 žlico masla, 1 žlico moke, 11 mesnejuhe, 20 . dag na kocke narezanega sira (gauda, ementalec,...), j dl sladke smetane, 40 dag mlade čebule, i žlico masla. mu.^atni Potrebujemo: 20 mladih Če' bulic, 10 r^in domaČe Šunke, je nastala med peko, prime- popoprajte. Cebu^ce očistite šajte koruzno moko, sladko in narežite na kose. Korenje smetano, sol in poper, jo do- ostrgajte in narežite na kobro prevrite ter prelijte prek čebulic. lesca. V isti kozici razpustite maslo, na njem prepražite Čebulo in korenje, posolite, popoprajte ter začinite s timijanom in lovorovim listom. Meso spet naložite v Potrebujemo: ^jilejev osliča, posodo, jo pokrijte in dušite napravite svetlo prežganje. del obrežite, da dobite tako sok polovice limone, 25 dag še 20 minul. Na koncu pri-Zahjte z mesno juho in zav- dolge kose, kot so Široke rezi- mlade Čebule, 2 žlici maüa, i mešajte še sladko smetano rile. Večkrat premešajte, da ne šimke. Čebulice 5 minut žličko sesekljanega svežega in postrezite z dušenim ri- 1.5 dl sladke smetane, s žlico psličev file v čebulni orešček, sol, sveže zmlet poper, koruzne mcke, sol, sveže mleti omaki s pehtranom V kozici raztopite maslo, beli poper. po njem potre site moko in Čebule operite in zeleni ne nastanejo gmdice. Dodajte na kocke narezan sir in kuhajte v slanem kropu, nato pehtrana, 1,5 dl sladke smeta-pa jih odcedite. Vsako čebuli- ne, sol, sveže mleti bäi poper. žem ali slanim krompirjem v kosih. ZELENO CVETOČE Igor Pavljč Španski bezeg Ta grm je zelo pogosto po- milih, parfumih, vendar sajen v slovenski vrt. Je zelo španski bezeg sadijo Ijubite- nezahteven za vzgojo, nima Iji največ zaradi cvetja, bodi- škodljivcev, hitro se razraste si kot samostojen grm, za in z mladimi poganjki dobro večje skupine ali kot majhna razmnožuje. Rastlina je raz- drevesa. Primeren je tudi za širjena po vsej srednji Evro- žive meje, Če je dovolj pros- t pi. ime je dobil, ker so iz nje- tora, da ga ni treba obrezova- | govega lesa izdelovali flavte - ti v ostre oblike, Zacveti v | grška beseda "syrinx" pome- aprilu ali maju, odvisno od ni flavta. Pri nas se uporablja tudi domače ime flider. temperatur, po cveten)u pa moramo odcvetele dele po- šele v juniju in cvetove ohra- grm poleti v hudi suSi zaliva- niajnica, lipovka. Grm špan- rezati, ker Če tvori seme, iz- nijo dolgo v poletje. Tudi cvetovi so v veČ barvah: sve- mo, da zemlja ni nikoli izsušena, kasneje ga ni tieba veČ. G rm deluje zelo dekorativ- skega bezga je listopaden gublja moč za nove poganj- tlo lila, vseh odtenkov rožna-grm, listi so subčasti, nekoli» ke in naslednje leto ne bo ti, močno vijolični in tenmo no. če ga posadimo v bližino ko podolgovati, srčasto oblikovani in mesnati. Cvetovi imel moči za cvetenje. Grm rdeči. sneženih kep, ki cvetijo isto- se nam bo sigurno ukoreni- Ko sadimo nove sadike, le- Časno, in zeleno-bele kepe poženejo spomladi pred listi nil, Če ga posadimo jeseni te dobimo z delitvijo matič- lepo dopolnjujejo rožnate na letošnjih poganjkih, ki ali zgodaj spomladi proti nega grma, če je še manjši, cvetove španskega bezga. Ce poženejo na lanskih in so beh ali v več odtenkih lila koncu zime, preden odžene ali pa z mladimi potaknjenci, pa imamo posajeno belo sor- prve liste. V Evropi poznajo okrog 30 barve, združeni v grozdasta socvetja. Močno dišijo. Tudi sort španskega bezga in so lepše uspeva na sončnih me-V kozmetiki poznamo vonj prezimno trdne. Bolj na se- stih in to bolje, če je zemlja ki poženejo vsako pomlad to Španskega bezga, pa po-poleg osnovn^a grma. Naj- sadimo zraven magnolije ali japonske češnje v močnih rožnatih odtenkih in cvetni španskega bezga, bodisi veru nekatere sorte cvetijo bolj težka, ilovnata. Mlad učinek bo prav tako zanimiv. KUHARSKI RECEPTI Za vas izbira Dan ca Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: goveja juha z vlivanci, dušena kuhana govedina. pražen krompir, glavnata solata z zelišči, jagodna torta s smetano; Večerja: sirov krožnik z orehi in olivami, kruh. Ponedeljek • Kosilo: piičančja obara in ajdovi žganci, solata z redkvicarni: Večerja: Špageti z mesno paradižnikovo omako in zelišči, solata z rukolo. Torek - Kosilo: zeliščna juha, štroki rezanci s skuto, kompot; Večerja: hrenovke na žaru, radič s krompirjem. Sreda • Kosilo: zelenjavno mesna enolončnica, palačinke z gozdnimi jagodami; Večerja: pražena mlada goveja jetra s Čebulo, gfavr^ata solata z zelišči> zrnat kruh. Četrtek • Kosilo: kremna juha iz kopriv in špinače, puranovi zrezki, marinirani v zeliščih, po pariško, pire krompir z mlado blitvo fn slanino, zelena solata; Večerja: prosena kaša z zelenjavo, zelena solata s sirom. Petek • Kosilo: zelenjavna juha, postrvi po Vodnikovo, krompir v koscih, glavnata solata z zelišči in jajcem; Večerja: ajdovi medeni štruklji, kompot. Sobota • Kosilo: kranjske klobase in hrenovke na žaru, glavnata solata s krompirjem, črn kruh, pehtranova potica; Večerja: pfca, sadni napitek iz jagod, banane In pomaranče. Dužena kuhana govedina po babičino Govedino za juho pristavimo v vročo vodo in kuhamo z jušno zelenjavo uro in pol, kakor za govejo juho. Medtem pri« pravimo omako: v ponvi razbelimo 3 žlice olja, dodamo dobro žlico drobtin (3 dag), sesekljan zelen peteršilj, drobnjak» pehtran, strok česna, zalijemo z juho ter dodamo sok ene limone in poper. V to omako vložimo meso in ga dušimo še pol ure. Meso potem narežemo in ponudimo z omako. Preostalo juho poljubno zakuhamo. Puranovi zrezki, marinirani v zeliščih Puranove zrezke posolimo, potresemo z zelišči (sesekljan peteršilj, zelena, pehtran. majaron, lahko tudi malce luštreka in letraja), natremo s strtim česnom, gorčico in curryjem, po-kapijamo 2 oljem in dobro premešamo. Tako pripravljene zrezke pustimo v hladilniku Čez noč ali vsaj nekaj ur, nato jih povaljamo v moki In stepenem jajcu ter po pariško ocvremo. STIMIJlJlTIVNO IVA01tl.iKVAIV.IE, DODATNO POKO.IIVIIVSfiO ZAVAROVAIVJK J m MOZB^OST i\APREI)OVA]\.IA MtffulMIlMll St prtprfvtHi M prM itni? FDMM OM1121M © BMUMSlOVfW mfrjtsn&rvo z* oumtto s10v©jska voäka 26 ZANIMIVOSTI GORENISKl GLAS petek» 10. junija 2005 NA GORENJSKEM PRED 100 LETI Andraž Kalamar Povzetka člankov o coren|ski in Coren)cih OD 3. DO 10. jUNlJA 1905 GoREKIA vas. 11. lunlj 190s > Petrolej v Poljanski dolini: Ali bomo v prihodnosti na Gorenjskem iz zemlje Črpali pet-rotej? Naj se sliši Še tako čudno, toda v Gorenji vasi» v Pol* jansKt dolini, je začel letos pozno spomladi, na posestvu gospoda Petra Starmana izvirati petrolejski studenec. Petrolej se je v vodi menda pojavljal Že lansko leto, toda letos teče v zefo močnem toku. Ker nahajamo petrolej le tam, kjer je bilo nekoč pred milijoni let morje, priča ta studenec, da je ležala nekoč tudi Poljanska dolina globoko pod morjem. Poljanski petrolej, ki teČe iz zemlje pomešan z vodo, je tako čist, da ga mnogi domačini že uporabljajo, kakor ga dobe na licu mesta. Vendar bi opozarjali vse prizadete, naj so skrajno previdni, kajti petrolej, ki ni pravilno rafiniran, zelo rad eksplodira. Želeti pa je, da se oglasi kak domač podjetnik in strokovno pregleda podzemlje v vsem kraju, kajti morda bi se izplačalo postaviti ondi moderno črpališče nafte in petro-lejsko rafinerijo. KRANJ, 5. JUNIJ 19C5 Huda toča prizadela Gorenjsko Huda toča je pustošila po Gorenjski^ najbolj so bila prizadeta območja v severnih delih Selške doline, na bohinjskem koncu, hudo pa je bilo tudi v okolici Kamnika. Nekaj časa je bila padajoča toča debela kot oreh, Izmerili so celo ledene krogle v debelini tri in pol centimetra. Zanimivo pa je to, da ob toči ni padla niti kapljica dežja, temveč se je led kar naenkrat usul iz neba in nato se je kmalu spet zjasnilo. Toča je uničila skoraj vse poljske pridelke in zoreče sadje, tako da bo etos na prizadetih območjih bolj Žalosten pridelek. Nekje bodo morali žitna polja kar požeti, saj je le malokatera bilka na polju ostala cela. Skupna Škoda se bo verjetno izmerila v deset tisočih kronah. Svet pred sto leti Brezplačni zdravniki v Švici Zurih - v švicarskem Zurihu mora vsak prebivalec obvezno plačati mestni upravi po štiri franke na leto za zdravnike. To daje skupaj na leto okoli pol milijona frankov. S to vsoto pa mesto plačuje štirideset zdravnikov, ki prejemajo po 12.500 frankov letno in ti zdravniki zdravijo vse meščane, kt so vplačali denar v blagajno, popolnoma brezplačno. Hoja po vodi Dunaj • Dunajski listi poročajo, da je iznašel neki DunajČan, po imenu Kirchmayer, materijo, ki se ne potopi, ter ki ne prepušča vode. Napravi! je obuvalo iz te materije, ter je ž njim celi dve uri korakal po Dunavu tako, da se vsi gledalci, katerih je bilo na tisoče, niso mogli prečuditl. Iznajditelj je plesal celo po vodi valček, prav kakor v kakem salonu. Že isti dan se mu je ponudilo več kapitalistov, da naj jim proda patent za svojo iznajdbo. Drugi pa so mu svetovati, da naj gre z njo v Ameriko, kjer bo lahko najbolj mastno prodal, kajti Američani so najbolj mahnieni na take novotarije. VIR: GoftEN;ec in Slovenski narod Ounij ^905} UUBO DOMA, KDOR CA IMA V jeseniškem društvu za zaščito Živali oddajo dva prijazna mačja samčka, stara šest mesecev. Sta kastrirana in cepljena, oddajo pa ju izključno skupaj in izključno za bivanje v stanovanju. Za veČ Informacij ali ogled je mogoče poklicati na telefonsko številko 041/582 14. Oddajo tudi Štiri prikupne tigraste mucke, vajene čistoče in bivanja v stanovanju. Več informacij je mogoče dobiti na telefonski številki 041/757 885. M. R. Planinski kotiček: Debela peč (2015 m) Debeluška Lahko pristopna gora, ki na severni strani nudi spektakulären razgled v dolino Krme, očak Triglav pa nas pozdravlja v svojem sosedstvu. Najvzhodnejši dvatisočak Julijcev. lEliNA lUSHN Debela peč se kopasto dvi» guje iz pokljuških gozdov, na severni strani pa se vrtc^avo spušča v dolino Knne; navpično odsekana stena je namreč enkraten plezalskj cilj. Kot najvzhodnejši dvatisočak zaključuje greben» sestavljen iz Mreže (1966 m), Lipan- skega vrha (1968 m) in Brd (2009 m). Zaradi lahke dostopnosti je vzpon primeren za vse. Vzpon na Debelo peč začnemo na Pokljuki. Na Mrzlem studencu zavijemo des- peč bomo tudi ugledali lepotico, ki je naš cilj, odprl pa se nam bo tudi razgled na goste pokljuške gozdove in planino javomik. Zanimiva vegelad- [a pritegne pozornost: Ousv jev svišč, zlate pogačice, ro-dodendron, alpske velese... Na koncu travnikov nas čaka naslednji, nekoliko bolj resen vzpon, čez zložen klanec proti vršnemu sedlu, kjer se prvič odpre pogled proti Krmi in Triglavu. Pobočje. preko katerega se vzpenjamo, je apnenčasto, skoraj golo in zato v sončnih Aieh "peklensko" vroče. Na vrhu se pot ponovno razcepi: levo vodi pot po pobočju Brd proti Upanskim vratom, desno pa se vije proti Debeli peč, katere vrh zagledaš pred seboj. Morda, Če boste imeli srečo, boste na poti srečali gamsa. Midva sva se srečala iz oči v oči, vendar sem bila prepočasna, da bi ga uspela ujeti v fotografski objektiv. Do vznožja strme, vršne piramide, nas čaka zložen sestop. Še no in sledimo cesti, paziti pa prijetno pripeka sonce. Še beli peči. Dosegli smo okoli- zadnji vzpon po vršnem trav- je potrebno na križiščih. Av- sreča, da je vzpon kratek! Na co Spodnjih Brd, kjer so ču- niku in imamo nov žig vknji- tomobil pustimo na parkiriš- ^^^ planote je razcep: leva doviti, zložni travniki in red- žici. Z Lipance do vrha smo ču Pri rupah, kjer je tudi spo- po^ vodi na Upansld vrh, mi ko posejani borovci. Če se potrebovsdi uro in pol. menik. Do Lipance se lal^o pa sledimo desno proti De- vzpnemo na vrh travnika. Debela peč nudi fantasti- vzpnete tudi iz Rudnega polja ali 12 Medvedove konte. V dobre pol ure se vzpnemo do Blejske koče na planini Li-panca (1633 m). Ob poti so me presenetila Številna luk-njičasta debla, ki so jih izdolble žolne, da bi varno zvalile jajca. Pot na Debelo peČ se začne pod kočo na Lipanci. Počasi se vzpenja sko^i macesnov gozd, ki se potem v stmiem žlebu dvigne na planoto. V tem stmiem delu je potrebno malo previdnosti, saj z napačnim korakom lahko sprožimo kamenje, vedeti pa moramo, da v gorah sami, da so za nami še drugi, ki bi radi priSli na vrh. Na tem skalnem pobočju že v čen razgled: Viševnik, Mali in Veliki Draški vrh, Tosc, Veniar, Triglav, Rjavina; Če ste pa količkaj vrtoglavi, pa nikar ne hodite po robu, da i pogledali naravnost navzdol proti Kovinarski koči v Krmi. Prenevarno je, saj je gora na severni strani praktično odrezana. Vrnete se lahko po poti pristopa, ali pa se pri zadnjem razcepu usmerite desno, ter preko Lipanskih vrat obiščete Še Lipanski vrh, ter se od tam spustite nazaj do Blejske koče na Lipand, ki jo ves čas Redate pod seboj. Opisana krožna tura je lepo doživetje, ki s svojo udobnostjo nudi obiskovalcu zadovoljstvo brez visokogorske zgodnjih jutranjih urah ne- V Blejski koči na planini Llpanca le vedno živahno, jroeo j.jytnn} resnosti. STIRl TACKE Ana Bešter Pasja mala šola: Srečevanje z drugimi kužki Majhen kužek je radoveden, igriv in razposajen. Če prihaja iz zdravega legla, kjer so vzreditelji poskrbeli tudi za to, da je dobil velfko pozitivnih izkušenj, potem mali kuža na sprehodu še bolj brez skrbi teka od enega do drugega kužka. Zelo zaželeno je, da mtad kuža, seveda po drugem cepljenju, spozna Čim veČ različnih ljudi. Čim več različnih psov in drugih živali. Vendar pa moramo biti posebej pozorni, da so to zanj le pozitivne izkušnje. Mlad kuža Še ne ve, da znajo biti drugi pasji Štirinožd zelo prijazni ali pa zelo hudi. Velikokrat sem Že srečala pse, ki bi druge, takoj ko bi imeli priložnost, napadli in zagrabili za vrat. Ponavadi je za takšno vedenje kriva napačna vzgoja psa. Vendar pa smo skrbniki mladičkov tisti, ki moramo predvideti, da je lahko srečanje z drugim psom nevarno. Bodimo zato pozorni, ko mladega kužka peljemo na sprehod, da izberemo takšne poti, kjer popadljivih psov ni, Če sumimo, da se nam tak pes bliža, pa naj nam ne bo nerodno vprašati, ali je pes nevaren. Če sami presodimo, da je naŠ kuža ogrožen, se raje umaknimo, saj lahko ena sama zelo slaba izkušnja pusti na njem posledice za celo življenje. Morda ni odveč. Če s seboj na sprehod vedno vzamemo sprej, ki ga lahko uporabimo v nepredvidljivih Kuža naj ima v mladosti čim man} negativnih izkušen j z dru* situacijah. gimi kužki. i J 17. {>. » SIDHOUOV it»yhii/i'[i'ihli nu'lmlif DAHrJA šva.Kii:r{. .lUHi: ivanusk'. m>MANA KKAN.U'AN. I AUA MNK4>Vir 18. 6. I\p)ucjI /a /.iljnl^hriii ZORAN PHLDIN IN /IVi: I I (IKNDI tvr AKSJ:N I)I:I)K M(m:L liAimoN Vii'ld.i 'liiykU' 6. Kntiivil ilol)n«ili)n>Uili KI APA gUlKVI^NK'A '/^t. (i, K(Oni'(l SIMI NI OHKrsriTH . SIOVI NSKi: l llJlAHMO^JIJll 'U). (>. Mi'luf.ki Juun'i'H MAKIAdll hi HAI I.I TlOlX IO.UU'O POI.U KOMIA MI XICANA 1. 7. iNub.iiHki iil.nb' iip i»k>iii «^cn CONJDNIO AKTISniO MAKAdDAN 1. K\«iimJ CUUlSMy^ 4 ItINNV MONI'V' i-lM-Ji' 1'-r, ' ; •"" J I • > > 2H. (u hndi^kxt OHimMAi'l« i«]>i')ii in " V'' mwirKinttr fti S« Predal» vftopnk: servis CMOK AÜ9DIW Mufic Krsnj Kompasov« postovalnkv m prodaJnA mesta EVENTIM po cdi Sloveniji smrtna prodajft. wuiv/.tvcntlm ft, viAiAi^^vnopnfce.eom Zato je sedanjost lahko bolj razburljiva. s ri S S t Evro depozit za 5 pn oplemenitite. Rast se za Evro depozit za 5 pri NLB, v evrih. Čas vezave pa je 5 let s tem zavarujete in jih obrestna merđ pa bo vsako leto že danes, zato se izognete trendu njen^a padanja Če pa boste želeli prihranke vnovod pr^časno. boste lahko to stori I i brez težav. Vse informacije dobile na brezplačnem telefonu 080 15 85 ali na spletnem r>asfovu vsrww. nI b.5l. ljubljanska banka t bil ard klu 4 • ^ • T Podjetje Albis, d.o.o., ki se ukvarja s poslovanjem in upravljanjem nepremičnin, na območju obrtno industrijske cone na Savski ulici 34 v Kranju (nekdanji Intex) gradi center dobrega počutja (v^ellness center), ki bo največji tovrstni center na Gorenjskem in drugi največji v Sloveniji. Na 3.200 kvadratnih metrov površine v treh etažah bodo na enem mestu združene različne dejavnosti, katerih ponudba je ta trenutek razpršena po vsej Gorenjski, kar je po opravljenih analizah tudi najbolj smotrno. V novem Mega centru bodo obiskovalci odkrili številne sodobne oblike sprostitve. Telo in duha bodo tičku. v frizerskem salonu, v biljardnem klubu in . > športnem baru V Albisu zagotavljajo, bodo cene storitev v Mega centru v Kranju oblikovane po gorenjsko, torej prilagojene vsakemu žepu. Težav obiskovalcev s parkiranjem ne bo, saj bo ob centru urejeno veliko parkirišče. Center dobrega počutja bodo predvidoma zgradili do 15. septembra, nato pa se bodo v Albisu pripravljali na novo investicijo, ki bo sledila v naslednjem letu. Poleg wellness centra bodo namreč s 1. aprilom 2006 na 2.000 kvadratnih metrih začeli graditi tudi prvi "disco-bowling center" na Gorenjskem, v ka-lahko krepili s fitnessom, badmintonom, skvošem, aerobi- terem bo osem bowling stez. Podjetje Albis bo torej v Kra-ko, jogo, plesom, borilnimi veščinami, dobro počutje pri- nju v dveh letih ponudilo številne možnosti sprostitve in dobivali v svetu savn, v šolanju, ob masaži, v lepotilnem ko- predvsem take, ki so tudi v svetu najbolj v vzponu. ri 28 MALI OGLASI in/o(g)g-dos. 51 GORENJSKI GL\S petek, IO. junija 2005 Jesenice Krvodajalske akcije odslej bolnišnici Območno združenje Rdečega križa Jesenice je v zad* njih letih selilo darovanje kA^i na razitčne lokacije. Darovalce sedaj po skupnem dogovoru v občinah Zgornje Gorenjske usmerjajo na Transfuziološki oddelek Splošne bolniinice na Jesenicah. 1. ft. MvetntfOf* iMp^K^e, ^pttfr^'w^ Mali oglasi tel.: 201 42 47 201 42 49 fax: 201 42 U Udi oglđsi se spre)eirj)o: ü QbfäiO v v mio do 1330. irt zđ oöian v tor?< (Jo petk^ do 14.(]0> Delovni Ui: 06 poradeijkJ do pefta oepr^ n)enocd7-J5,ufl Uv^ii smo novo rutiA U "Čisto v zadnjem hipu". s ;o njbnko pcirru^ü n^m Udifm. »jtm re mud n^j proddii, kupni. iu}!ii, oddd-n 09ias u to rUHks (Al&o oddat? 23 v po* ttdpi^rk do OVT« ure m a oeif^ v ^mtA pnv lako do osme m om 09i» i» 2 oso sf(, f enoiiu m im^ rujvc^ 60 znakov • kupon ne vh^. 2ä mate oqiav (o sedn u» obiorm na kuponu pđS)(Ejmiđmoulor?kvpe^da üniQeuffin » pem v snto do pol ^ S n e prsmnin ska družda p€$triurj«yft kanj Tel.r 04/236 73 73 Za »n u nakup iS^cmo maniiiK s&nc^nj v Knnju ^n olcolici a ntm znane strank». ODOA|A V NAJChfe TRŽIČ • fa^rm Enosobno stanovanje z balkonom v M* nadstropju stano^ bloha, v crmen mž, i. cgj^n)« 1987^ na)CTOR MtOOAMO: JKŽA ftoskMil prostor v izmen 22,73 mz t pomoSnimi proslort v izmen 22,32 rtti primeren za mimo ügown* $ko dejavr^o^t z uporabnim öi^j^ nje«n. Gbj^ obnovl^n v Mu 1992. Gena laooaooo^oo SIT, PASCeU PRODAMO: MOTNJE-POOVIN: Prodamo đavb^ f^ zemlj^Sie opreddieno kot suvbno zemljišče za r^readjsko dejavnost. Možnost delitve psrc^ na po&arT>ez* ne enote' sprememba na membnosti. Delctrika. v^, telefon ob zemfjtiću. venum Im^ U * «CO K/tfj T/r; 04 7^3010 6.0.0 stanovanja kupimo knn|, zlato pol(e> sorfijevo naselje, eno^ ali enonpols^^o stanow|e. guu^ medvode, ik. loka, kjan). cn> afi dvosobno stanovanje* cena: dois.occ.ooo sit. 7rbt - detej^ ati bližnja okolio, smer kovor, enosobno stanovanje v bloku ali htij.cena:don.ooo.ooosrt pakcelftojplmo knni eü biänja omkaw smer preddvor. sk, lo^i zaziđjive parček^ 4O0 m2 ab ve^ ktiptrrw. kni^ h okolcfti 800 • 3000 ms, i] (ve, z objektom ali prazne, (referentne lokadje, urejen dc^op, kupimo za znane stranke. eH Rft^iap IM, Cofje. Bohinj, n^jio enbd^r^sko hflo ali vikend lah' ko star^io. i okoj primemo za br^je, kupimo za two soanko. H\iO prodamo podnarti gosta n^o - poslovni objekt v obrat^nju, zgrajen leta 1992, imma uporabne površine s pok^ teraso, 2S9 m2 zemljsua z urejenim pariar-nim prostorom^ prevzem take). moi* nost tudi 2«letr>e^ najema prostorov t kasr^ejiim odkupom, pnmemo za pisenjo ah storitveno dejavnost cena: 3^.900.000 sit, posl£pvni proctor na}amemo letcfc radovljica, 40 • 100 m2. za ne-ifviuko trgovino, zaieler>od^ prosto^ re.vpi^i^u, nafrekveritni lokad|i,naf amemo. oddamor dvosobno ctanovanj e krarq ^ Sorfijevo nas«l}e, dvosobno, mz, najem za najmanj $ mes«, odlična lokacija» vseljivo takof, defno adaptirano pred 4 ieti. cena: 300 sur/mesec s^ki, predpuök), poslovni proctor Kranj • c staneta Žapr$a. mz, po-skdvn^ prostor za trgo^no ali storitev, ireks^ncna lokadja. oddamo. soup» raba sanitarij. c^a: 9^000 sit/me^ stroiki • j^ićeva hita, več poslovnih prostorov oddamo v naiem. suadiiće ^ n? ma eür/mesec), neopremlje na pt&ama«28 rn; {^40 eur/mesec), opremljena pisama • 14 ma {\oo eufi/mesec) in nod^ lokal v obi 04 53^ '' e poŠta: alpdorn^alpdom.sl STANOVANIA PRHAMO gU6l4ANA » bežigrad: $9 m2, dvornpokobno v trenem nadstropju, leto izgradnje 1980. kuhinja z jedilni* co, dnevna soba, dve sobi, predsoba, ko^nka^ cena. 27.000.000,00 s ft. L£SCE • VODNIKOVA: 49,36 mi. enosobno v tretjem nadstro^g, leto izgradnje 2002, veranda, k^^nica z wc'jem, kuhinja, brvalni prostor, balkon, klel, vsi pnkijucku vseljivo . cena* ^7.cco 000,00 sn. 32,74 ma, enosobno v pniem nadstropju, leto izgradnje >999» pred* Erosior^ sanitarije, bivalni prostor s jhinjo, balkon, klet, nadstreinica za avto* suaovanje je opremljeno. cena: 16.000000,00 sit, KUnMO kunm& man|$o hiio 2 vrtom med radovljico in ljubljano. cena: do 2$.ooo.ooo,oo srr. kupimo: za znane stranke ku^mo vej manjiih stanovanj na območju obCjne Radovljica In dM. POSLOVNE PROCTORE PRODAMO ' ncv sodoben objekt v obst> ;ee, avsin]e in italije, novih 2$ posk^h prostoren v itifih etaiah, 32 * 320 m2, za razjiine dejavnosti, predvidena vselitev v septembru 200$, ftno in tlorisi r>a mm aipdom.si. cena- 276.000,00 • joo 000,00 sit/ma (cenanevkjjućujeddv). ctanovania oddamo radovljica ^ pr£$ernova; odd^ amo garažni boks, 1^,3$ m2 v pcA eta2i ve^starovaniskega obfeMa. ^na 12.000,00 sft/mesec nudimo ugodno ki bvestatno potre- dMfl^ pri n^upUi pred^ in nagemu nepremićnn» Vitww.alpdom,si NCPftiMIČNINC ■EAL ESTATC >VET m ^lic^ 12 «000 KmAM} ra rd4f4an 000 email: kranji^^vet'nepremičnine. si http://ww. s vet^nep remii n 1 ne.se ctanovanja prodamo zlato polje 41 m2^ enosobno predelano v dvosobno^ blok adaptiran ^994* v nad. nfzkega bloka, vsi priključki, brez balkona, kopalnica adaptirana, opremljena kuhinja^ prevzem dogovor. cena 14^3 mio SIT teka«center t6 ma, tnsob^ noi adaptirano 1199&1 meiianska h!ia z obokr^ ločena kopalnrca in wc, garata, pogled na mestni trg. zk. cena 23,3 mio sit. begunje« poljče: 45.7$ mz 4 7 ma kabinet, zooo obnovljeno enoin-polsobno stanovanje v 2. nad, sta* rejse veisianovanjske hise, z etai* no ck> brez balkona, zk. cena 9 m« SIT4 knnj * center: tzg mz, itirisobno stanovanje v mansardi nove poslovno stanovanjske hise, 1,1991, cen» 30 mlosrr^ krvj • zoisova: 72 ma, 164^ trisol> no s kabinetom, 4. nad, potrebno adaptacije, nova okna, balkon, ck* plin, prevzem dogovor. cena 2a,s mio sit, kranj * planina 111:56,93 mz, i, 86, opremljeno enolnpolsobno stano^ vanje, 6. nad^ od 7, kopalnica adap-tirana i. 2001^ kabinet, dnevna soba z jedilnico in kuhinjo, shramba, bal* kon^ klet cena: 19 mio sit^ kranj - center: 79 ma, adaptirano i. 05, trisobno stanovanje v nadstrop ]u meščanske hiie, na mirnem pre^ delu, ogrevanje na dakt. radiatorj«, nova okna. fasada, streha. cena: m 10 sit, dorfmr^: m 2» l 2004, novo dvoinpolsobno stanovanje v prrilič* JU hiie z Zimskim vrtom, ck na plin, telefon, domofon, satelitska tv, vselitev takoj. cena: 23,4 mio sit. hiše prodamo ijfi 140 mi, d^no podkleteria dvo stanovanjska hisa, obnovljena 1.04, parcela s hiio 351 m2 + parcela 386 m2 z garalo, drvarnico ter vrtom^ ck na olje, telefon, satelitska tv, cena: 39 mio sit, kranj• pnmskovo: soma, l $0,310 ma parcela, atrijski dvojček, pri ba* zenu. cena 23 mio sn, preddvor - okolica: 105 m2, parcela m2, i. 64. pritiičnai krasna lo^ kacij* ob robu gozda, končna par* cefa, sončna, ravna. ck na olje, telefon. parcela vredna o^eda. cena 43 mio sit, krtaj • strulevo: 9$ mz^ polovica adaptirano i. 2000^ 90 ma zemljiiča. cena 23 mio srr« lesce • hlebce: 225 mz, prodarno starejio h i$o v centru vasi. zgrajena je bila l 1937 in je potrebna adapta* cije. parceia meri $09 m2* cena 184 mio s iT, zemljišče prodamo radov^ka: 468 mz, stavbna, ravna, sončna^ urejen dostop, skupen za* zidalni načrt. v bližini glavne ceste radovljica • ljubjana* cena 13,$ mio sit, poslovni prostor oddamo šenčur 1.05, od h do 430 mz, v novogradnji^ na prometni lokactjii ureditev po lelji najemnika. cena 2400 sit/mz. prodamo knnj: 2n mz. opusčena kurilnica bivšega cp na kokrici. dotrajana. i, 19^0. parcela meri ^113 m2 in jek> muna(no opremljena z vsemi pn* . cena 52 mio sit, www,svet*nepremicnme,si Nova priloga Gorenjskega glasa na I t 1 n e P r e m i č n d i R s ružt M i k 3» )a i vi 1K P( ul ) hise prodamo sencuri vzorno ur^ena hil* starosti 25 lel,cca 160 m2 bivalnepovrširve 4 klet in garaža, z bogatim vrtom 700 m2, v elitni soseski. cena s; mio sit žasnica, na robg naselja, dvostan» vanjska (dvojček), stamst 2$ let» t6o mz visoka klet {možnost poslovne dejavnosti) mansarda, garaia. zem« 800 ma. cena: 58 mio sil. hlie kupimo zaznanega kupca kupimo stanovanj* sko hiso z vsaj 500 m2 zemljišča do starost 3$ let knnj ( okoifcoi v cenovnem razredu do 38 m10 sit, ctanovanje prodamo kranj^ tnsobno 64 ma« letnik 1961, v celoti adaptirano. 4. nadstr, balkon! vredno ogleda, cena 17.9 mio sit. kranj, zlato polje, dvosobno slano* vanje 60 mz, letnik 19s5» 3. nad,/4, ta* koj vseljivo. cena: 16^9 mio sii. kranjf zlato polje, enosobno stano^ vanje 37 m2| letnik 1965, k nad./4. prodamo ali zamenjamo za dvosob* no na podobni lokaciji. cena: 14^8 mio srt, pmicele prodamo zgi beta pri preddvoru^ zazidljivo zemljišče v naselju, mz (675 ms), ravna in sončna lega, asfaltni dostop. cena: 10 mio sit. visoko pri kranju, zazidljivo zem* i^iče 760 mi. ravna in sončna lega. odlična lokacijal cena: 27,600 CT^A NOVANJE KUPtMO Za nam znane interesente kupimo en» in dvosobna stanovanja v 2 blUnjo okolico. e*poita: lomanSvolia,net gekkoproiekti nepremičntnt BrttDf 79A. 4000 www.eetdoptC^CfcLd = 04 2341 999 031 67 40 33 1 PRODAMO CTANOVANJA KAMNIK CENHR: dvosobno, 62.$ nad, novo, kvalitetr^o^ funkcionalno, sončno, takoj vseljivo, mirna okolica, vredno ogleda. Cena: 214 SIT. KRANJ-PLANINA f: 85,10 m2. tri* sobno. 1, nadstropje, kvalitetno ot^ novljeno I. senčna lega, funkcionalno, oprem ljeno> 24 mko SfT. K HANI OREHEK: 140 mz, polsobno. I, nad, > neizdelana mansarda. obr>ovl)eno 1,98. terasa, balkon, nadstreiek za dva avtomo* bila, vrt Cena: 23.5 mio SIT. KRANJ«ZlATO POgE^ 62,50 ma, trisobno, 3. nadstropje, funkcional* no, obnovljeno I, 00, sončna lep, funkcionalno,vseljivo junija, izred* no ugodno, 17,8 mio SIT, KAMNA GORICA: 73,50 mz, pros^ tomo dvoinpolsobno v mansardi dvonadstropne hiie. obn. 95^ 12 mio srr. BLEJSKA DOBRAVA: 77,z8 mz. dvosobno, nadstropje., L 20, delno obn. 199$, prostorno, svetlo, 12 mio SIT. PRODAMO POSLOVNI PROCTOR KRAN) ^ PLANINA: 3600 ms. pro-damo obnovljen poslovni center. I. 1999, na zemljilču 184z mz. dobra poslovna priložnost, MOŽNOST PREUREOrrVE V CTANOVANjSKE ENOTE, cena 500 mio SIT. Tel, www.gorenjskig1as.si KRANJ: bližina sodiSča, 90 mz v meščanski hi$i, t. nadstropje, I. 193^ primernoza odvetniiko pisar« no, cena 20 mio SIT, KAANJ«CENTER: )0 mz, komplet* no obnovljeno I. 2001, primerno za storitveno dejavnost, cena 8,4 mio SIT, kupimo kranj: in okolica kupimo eno^ a dvosobno stanovanje, sončna tega, takojšnje plačilo, kranj; okolica, kupimo tri* ali več« sobno stanovanje, prodamo zemgi^ britof • voc& 440 m2, sončna, ravna lega. razgled^ mo2na lakojl-nra gradnja, 143 mio s< Ks KERN NEPREMIČNINE Maistrov trg 12,4000 Kranj Tel.! 04/20253.202 2$ 66 CSM OSV3Z0 700, čmail: infe^ki kemsj POSiOVNI PROCTORl: Oddamo: KRANJ: bistro v bliiini mesta vel. &o m2, obnovljeno leta 2002, odkup in* ventarja 3,2 mio SIT, mesečni najem 120,000.00 Srr/mes. KRANJ« pisarne v l nadstropju, ra^ zlične velikosti od 12 do 40 mz, možen najem posameznih oz. sku* paj. obnovljene leta 2000< cena • t.920,00 SIT/mes. Prode r?to: KRANj; bližina poslovno stanovanjski objekt, klet. pritličje In neizdelana mansarda, v pritličju gostilna v izmeri T7Z m2, nadstropje 85 m2, isto mansarda, v prizidku dve sob^ s6 mz, staro 40 let, cena • 29,0 mio SIT, hiSE Prodamo: KRAN| * smer Škofa loka - bližina: hilj^v IM, gr, fazi, v pritličju 99 ma. mansarda §9 m:, podstreha 35 ma, parcela 570 ma, cena • 38,3 mio SIT, KRANJ • Bfinjei stan, h^ia v eni etaži 66 m2, starost 38 let, stan, povrifne 198 m2, parcela 622 ma, cena « 33,6 mio SlT^ KRANJ • smer Krvavec, dvostanovanj* ska hi&a v podaljiani hI. gr. fazi, vel. 12 X 9>5 m, parcela 939 ma, cena « 38,5 mio SIT. G01NIK;>9 et stara hiSa. Met je in mansarda» 83 mz v etaži, je 847 mz, cena * 38,4 mio SIT, primerna tudi za dve družini, BESNICA: hiia v IIL gr. fazi. s^ mz v eni etaži, klet, pritličje In nadstropje, parcela 363 mz, mirna lokacija $ pogledom na hrfbe, cena • 31,5 mio SIT. TK2lCr 14 let stara pritlična atrijska hISa dvojček na parceli §84 mz, na ze* lenem pasu, mirna lokacija z razg^e^ dom, v eni etaž^ 123 ma, cena « 47,8 mio SIT ZEMgiiĆA: dodamo: Šenčur 1,100 mz za stan. hiio po 26400,00 SrT/m2, možnost deliti na dva dela, BHnje * stavbna parcela 3458 m2^ možnost delitve, cena v 24000^00 BHnje • stavbna parcela 1*526 m2 z objektom, za nadomestno gradnjo, cena «38,4 mio SIT. Prebačevo - stavbna parcela 758 ma, ravna, pnvokotna, cena « 24000,00 VIKENDI: Prodamo: fic^in]: apartma 39 ma v jekta, obnovljen pred dvema letoma, majhna terasa, lastna CK, ločena spal* niča, kletni prostor, cena » ^8,7 mio SfT, CTANOVANJA: Prodamo: Novogndnja v KRANJU ^ j stanovan-jske enote, last K 3 KERN d o.o., Maistrov trg 12, Kranj • 2 enoti trisobno z atrijem vel. 86,75 m2 za 31,62 mio S(T in 1 enota 1 SS v 1. nadstropju vel.58146 mz za 19,00 mio SIT. V ceno je že vključen DDV 8,5 Vsako stanovanje ima svoje pa^mo mesto pred hiSo» ki je vračunano v ceni in lastno CK na plin. Rok dokončanja je junij 2005. KRANJ» Vodovodni stolp: trisobno 73,5 mz vj, nad,/i6 nad,, popolnoma obnovljervo ^ 200$. letnik 64, za 22,3 mio SIT, KRAN), Zlato p^ dvosobne 4 2K 70 mz v 3. nad./mansardai obnovljeno teta 2003, lastna CK na plin, za 21,0 mio SIT. TRŽIČ, Center: enosobno 34.84 mz v 1, nad., letnik 1900, obnovljeno 2005. cena • 7.35 mio Srf, TR2iC Biflrku enosobno 44 mz v 1« nad., soba in kuhinja, staro So leta, cena • 172.800,00 SiT/mz. Najem: Knnj - enosobno 33,30 m2 v pritličju, ni opreme^ letnik 75, cena « 48.000^00 SIT/mes; v biržini avtobusne postaje z SS 48,00 mz v 2, nad,, vsa oprema, garažno mesto, cena ® 72.000^00 SIT/mes. varičina. www.k3*kcrn,s'^ GG www.cofteniskiclas.s domplan dn4t* ea Irčenetog. nepramlčnlfle rhener^fedto, d.d. t9ht 04i/e47-49S 20 6$ 700 CTANOVANIE PRODAMO kranj, planina L trisobno 4 2 KJIL nadstropje, v izmeri 103,7 mz. k^ palnica obnovijena leta 2004. leto izgradnje 1979, cena 26,5 mio sit; ^nčur«v starem ddu trisobno, i. nadstropje, 88,10 m2, leto ^zgrad* nje 1988, cena 21 mio SIT; kranj, planina i., dvosobno, v lil nadstr«, ^zmere 62,2 m2, leto iz* gradnje 1976, obnovljeno 2004, cena 18^ mio si Tržič, tnsobno, nadstropje» mz, leto rzgradnje 1962, cena 18,3 mio SIT; Sled, alpski bloki, garsonjera, 1V| nadstr, izmere 18.79 opre m i je-na, i. izgr, 1974, cena 12.5 mio SIT; CTANOVANIEODDAMOVNAJEM Kranj, Soriijevo naselje«dvosobno, i, nadstropje, 60^3 mz, kuhinja opremljena, leto izgradnje 19721 mesečna najemnina 72.000 SIT 4 hiše«prodamo bližfna cerkelj na corenjskemi prf* tlična. tlorisa 12x11 m2, na parceli 573 m2. staro ta let, 37 mro sit; bližina preddvora, visokopritlična, tlorisa 13 x 9 ma, na parceli 685 mz, stara 12 let, 67 mio sit; visoko, pritlična, tlorisa cca 150 mz, na parceli vehkosti 725 m z, sta* rost 80 let, obnovljena 2001, cen« tralno ogrevanje, cena 2^3 m« sit; kranj«stražiiče * polovica hise, bt^ valne povrsine 100 m2, na parceli vdikosti cca >70 m2| teto izgradnje 1928, obnovljena 1980, cena 26,3 mio sit; šenčur« t,nsokopritlična, t(orisa 101 8 m, na parceli velikosti 730 mz» leto izgradnje i972r cena 52 mio srr; bled, enonadsiropna, potrebna ob* nove, tlorisa 11 x'6 m, na parceli ve» likosti cca 170 ma, leto izgradnje 1910, cena 16 m^o sit; t\jrist(ćn0 rekreattvn? kompleks • prodamo poljanska dolina, 1 km od gorenje vasi * gostisče s kuhinjo^ apartmaji, bazeni^ igrisča, na parceli velikosti 10 84; m 2: (v celoh zazidljiva, mož-nost dodatne izgradnje), starost a* gradnje od leta 1975 dalje postopo* ma, cena 87 mio. sft; počitniški objeict * prodamo v bohinjski sestrici; vnadstropm s 27 ležišč), svojo kuhinjo; tiorisa 129 mz; na parceli velikosti 1478 ma; starost objekta 33 let, obrvovljen ieta 1993; oddaljen 500 m od smučisča kobla; cena 60 mio srr* poslovni proctor • prodamo Kran), Planina ill, v trgovskem cen* tru Spar, I. nadstropje, 147.30 m2 {lastna novogradnja), starost 3 ^eta. cena 31 mio S^T; a Loka; bližina hotela Transtu^ rist; v Hi. in iV. nadstropju • posa-mezna etaža 324 mz, dvigalo^ cen* tralno ogrevanje, leto izgradnje I975# cena 182.500 SIT/ma; Kranj, blizu Zavarovalnice Triglav« primerne za trgovjnOj banko ali pc^ dobno v skupni Izmen 552 mz. leto izgradnje 1978, 87 mio SfT; POSLOVNI PROCTOR«ODOAMO V NAJEM: Kranju, Cesta SlArito Žagarja, iz« mere cca 40 ma. 116.500 SIT mesečno: podnart, ob pavni cest^, prrtličje. iz* mere 179 mz, leto izgradnje 1904, prenovljeno leta 2002, primerno za trgovino ali mirno obrt, najemnina 1800 sit/mz SKLADIŠČNI PROCTORI • PROlZ* VODNE HALE-PRODAMO stegne pr^ ljubljani, velikosti 600 m2, starost 30 let, cena 112,5 S CT; PARCEU • ZA POSLOVNO* SKLADIŠČNE PROCTORE PRODAMO tržič• v izmen cca 3000 mz, komu* nalno opremljena, cena z4.0c0 PARCEU • PRODAMO kranjska gora * podkoren, izmere 2500 mj, cena 14.000 sit/mz; kranj primskovo; izmere 4,500 mz: za rekreacijski center; cena 14500,00 sit/m2 (možnost rz-gradnje iportmh igrisč, s spremlja^ jočimi objektii voda, plfn, elektnka na virmaie pri škof)i lok^ izmere 349 m2, cena 25.300 sit/m2; parcela za vikend' prodamor paloviče* bistrica nad tržičem, viz* meri 1097 mt, cena 6.000 sit/ma; J GORENISKI GLAS petek, 10. junija 2005 MALI OGLASI irt/o 29 izhePi.si I na Ma I oglasi pos cj spletnem portalu Izberi,s i pa Male oglase sprejemamo pri okencu na Zo^sov^ i v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od do ure* Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.50. 2a torkovo itevi petka do Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49^ po faksu 42 13, po e-polli maliOglasi{^g glas*si, ali na spletnem mestu Izberusi. » S Qglasl. označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spJetnem mestu wwwJzberi*si| kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaScvanoga predmeta ali storitve. đ «I. Krini Tavčarjeva ulks 22, Strrtarje^a ul 4000 Knnj tä.: ©4/2380 ^30,04/2365 360 hx 04/2365*36^ www*agentkran}ji CARSONjEREt KftAN^ * okolica, nujno kupimo več garsonjer različnih velikosti, 22 nam Že znane stranke, nujno^' CNOSOBNA STANOVANJ NUJNO KUP/MO enosobno stanova* ah , nižje nadstrop* . za nam It nje na P anmi je, de >4*^00000.00 $1 znanega kupca* KRANJ ' PLANINA p^xlsmo encK sobno stanovanje 46.47 ma. deseto nadstropje, staro 33 let^ CK, vsi pn* ključkj« komplet eprcmfjenOe baikorr, Stevci za vodo. vseljSvo po dogovoru* CENA: 14.300.000.00 SIT. ZLATO POLJE^ prodamo enosobno jtanovanje v 3. nadstropju, obnovije-no pred lo L. brez balkona, CK, vsi priključki, kuhinjai vseljivo po dogo* voru. CENA: 14.300*000100 SIT* DVOSOBNA STANOVANJA: KRANJ • TAVČARJEVA UL> v prenov-Ijeni staro meičanski hiii prodamo dvosobno stanovanje v izmen 46 mz. 1* CK * olje^ vsi prrkljuCkI, kom* plet prenovljeno I 200$. prazno, pre* vzem lakoj* CENA: 17*000.000,00 SIT. KKANJ*PUNlNAIM,v2 nadstropju prodamo )e, balkon, vsi pnkl)učki, vsa infrastruktura v nepo^ vredni bliimi, 5km Voinje do Kranja, mofen nijem ugodnega kredita, vse* l)ivo po dogovoru. CENA: 21.500.000*00 SIT, C STANETA ŽACARJA, predamo tn* sobno stanovanje v fazi adaptacije. 6746 ms, I. nadstropje, balkon, gara* ta* vsi pnključki, nova okna ter elek* trične in vodovodne instalacije, pre* vzem možen takoj. CENA* 25.000.000,00 SIT-POSLOVNI PROCTOR KRANJ ^ CANKARJEVA UU v poslov* no stanovanjski hüi prodamo poslov^ fii prostor v f z meri 39 mi, PR./^ ogrevanje na trda goriva, tel. priklju* ček. možna preureditev v stanovanje, prazno, prevzem takoj. CENA' iuooo.ooo.oo S! DRÜLOVKA. v prodamo go* stmski lokal z 40 sediiči 4 terasa 20 sedič* 139 mz, staro iS let, CK*lastna. ločeni priključki, sanitarije, vsi pri* ključki, prevzem možen takoj. CENA: 60.864.000,00 SfT. KRANJ ^ OKOLICA BAZENA, proda-mo manjSi dvojček s 310 mz zemlji^ ČSi 105 m2 stanovanjske površine, adaptiran L 1990. CK, telefon, pritlič* je^mansarda, vseljivo po dogovoru. CENA; 27,000.000.00 SIT, ^ISKA VAS POD KRVAVCEM, pro* damo bivalni vikend, ki stoji na 450 m2 zemljiiča. 80 mj bivalne površi* rie. stare 6 let, tel. nje na lltoželezm kamin, zelo lep razgled na julije*. Ij, kotlino ter de1 primorske. Prevzem po dogovoru, CENA. 31.200.000,00 SIT, PODNART « DO BRA VICA, proda mo enodruiirrsko hiSo v 2, podalj^ Sani gr. fazi, ki stoji na 701 m2 iem* Ijiiča. 177 m2 stanovanjske povrif« ne Hiia je podkJetena (garaža, ku* ninica, pralnica ter večnamenski prostor), v zg. etaži se nahajajo več* ji prostori (kuhinja z jedilnico, dnevni prostor, spalnica 2 kopalni* co!n WC) ter spalni proston v man* sardi (3xsoba ter kopalnica z WC* jem). Hlia im dva balkona ter iz« hod na atrij, prekrita je s strešno kritino Bramac, znotraj je ometana z grobimi ometi, zunaj pa se naha* ja triprekatna pretočna greznica, V bližina je osnovna iola, železniška postaja, poita in irgovma, CENA' 21.000.000,00 SfT. KRANJ-OKOUO\ kupimo hiše raz* ličnih velikosti, za nam 2e znane stranke, CENA: med 30.000,000.00 SIT in 40.000^000,00 SIT. PAKELE: BRITOF • VOCEi prodamo več par* cel različnih v«hkosti od 817 fns do 443 m2, namenjena za gradnjo eno* ali dvodružinskehiie ali hiie v n^zu, prevzem po dogovoru CENA^ 31.200,^00 5iT/mz, KRANJ • BLIŽINA BAZENA» prodamo lepo m ravne zemljiSče, k^ je delno stavbno delno kmetijsko zemljiiče v izmeri 1103 m:, nahaja se nad kanjonom reke Kokre, pre^ vzem po dogovoru. CENA* 25,000,000.00 SIT. V OKOLICI KRANJA kupimo več parcel različnih velikosti za nam 2nane kupce, KUPIMO: KRANJ-OKOLICA, kupimo več sU* novanj različnih velikosti, za nam že znane stranke. NA RELACIJt KRANI - $k. Loka nuj* no kapimo večje trisobno ah itin^ sobno stanovanje all zamenjamo manjte za večje 2 doplačilom, po dogovoru. V po$tev pr^de tudi r>a* kup manjSe enodružinske h)ie na isti retaciji, do ss 000.000,00 SiT, NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAH ENO$O6N0 STANOVANJE. St 46 m2. naPianink , cena po dogovoru. DVOSOBNO STANOVANJE, visoko pritliiia 47*12 m2, rroinosl še 1 soC>e, adaD^rano, CK. o^^evalni števec, tastni parkirni prostor, v DVOSOBNO STANOVANJNE. Gro-hsfjBvo riaseije. 70 m2, 9 04>/356-164 U6M3 TRISOBNO STANOVANJE, v LDki, 9 051/352-61$ KUPIH dvosobno stanovanje, v levo nas. aii smer Prsdövw. Cerkk te; oolovina, nI ODDAM GARSONJERO, v šorlijevem naselju, sfi&jde lOA i m i iri h h Ijc •dir ..... innii Krilili Tehj ui 01 MiUM 0) 2i^ luOK iS\\: ojl H] H8r> Mifo'^^jJjt'i^i f^rrujii Jii0i*,«i M VS ^. Iilu'D^'Uf^'Uik llllJ naselje družinskih bil Zvirče pri Tržiču enojčki • dvojčki ) ni^ vnln^ea innsioro ^ |iiH]ćni legi, blizu Kami>a AtorDtke Toptic««Podčetrtek, z gospo* darakim posJo&jem ter nekaj oOdeto-valne zemlje. Ža ml. in ogled pokličite Sr«čko, • 041/d0d^81 601774 SAMOSTOJNO HIŠO, v Straiišću pri Kranju, 180 m2 slan, po v. par 420 vpksana v ZK, vseljrva takol, cena 30 mio T, vsak öan po 17. url , sob,« ned., • STANOVANJSKI DVOJČEK, PnrnsKo^ ob 2adnjzne. Int. bko« d,d.. Uboje, 9 041/647-257 mas« STANOVANJSKO POSLOVNI, obJeM vokoNc prodam ali oddam v r>a* lem. htn: PARKIRIŠČE STAREJŠO HIŠO, v «redisču starega mesta v Radovjici, z poslopjem, potfeOno obnove, 041/810-274 NAJAMSH HIŠO, v okolici Krania(sme< Preddvor, Šenčur al . 9 031/20-63-52 VIKENDI, APARTMAJI PftOOAM ZlOANI VIKEND. ŠK. Loka • Slan vm. parcela 1020 m2, 60 m2 Oivakne pov, .80. K'J-'M, opremljen, cena 25.B mio Sr. Jelene Jaoez s.p.. PartcansKa C.40. Šk. Löka, 8 O 41/675-123 «»773 POSESTI PRODAM 500 m2, zazidljive parcele na lep okaciji. « 04/236-13-02. 041/335- 937 b»S3f PARCELO, lepo, voMicI Kranja, bko. d.O.. Loboje. 9 041/647-257 uMsr VEĆ N£P02IDANIH, stalnih zemljćić. L^ncovo,«031/451-622 ZA2DUIV0 PARCELO, v Školjl Lokr. «U/Oi KUPIM KMETIJSKO ZEMUIŠČE, v oKolicf RaOovtJice Bieäa, plačilo lakoj, 8 031/727-035 w» VEĆJO NJIVO, ali travnik na mirni \n sonint legi z vsaj 200 m2 zaziOJjive vu7aa POSLOVNI PROSTORI PRODAH V POSLOVNEM CENTRU. Planina III v Kranju prodarno aH oddamo v najem i^femljenD rcstavracuo. Za Int&rmaciie kfrčite Hubioo agencija, d.o.o.. 8 OOOAH PISARNIŠKE PROSTORE, v Prešernovi ulicIvKraniu, 8 04/23>26<0S9 POSLOVNI PROSTOR, na LoKi 84 pn Tržiču v vehkosti 45 ni2» cfiravljanie man)dd obrti, GARAŽE ODDAV raOSTOR ZA GARAŽO. aH mimo oM na Golniku. 8 031/6&2-3IÜ W6762 MOTORNA VOZILA AVTOMOBrU PRODAH ALFA ROMEO 155 1.8 TS, I 93, 150.000 km. rdeče barve, reg. do 4/06, 8 031/629-608 60MD0 ODKUP, PRODAJA. lovinsko plaöilo, Avto Kranj, Se^Ka 34, Krani, 413. 04V707-145, VOZi , . a.e.o.. bmw 31 d i. avl, klinca. C>ori} na oprerr^. 9$, kovinsko srebrn, compute r I n vsa đodat- •577 CITROEN ZX, I. 91. reg. celo telo. cena: 140.000.00 SFT. 8 031/542-833 u&rr» CITROEN CS 2.2 .01, vsa oprema. Km. aervid^ran, Ceoa 041 721 572 HOl EXCLUSIVE. garažlran 155.000 ?.600 000 sfl. 8 FORD ESCORT 1.4.1, 98, lepo ohraiv ier\, možna menjava. pu3l. kređil na polož/^ice 012 po- FORD H5STA 1,25, len. možna menjava, oust, krodit na položnice, 012 . lapo ohrarv )tovinskl po- « 031/490- ifiMlft FORD FIESTA 1,3.1.93, t03.000 km. temno moder. cena. 150.000,00 SIT. 8 041/653-333 tmnt FORD FOCUS. I. 04/5, ćme kovinske baive, veliko doclatne opreme, moien kredit aH teasing, 8 04/58-40-088. SOSBdS HONDA CMC 1.4 BINOO, 1. 97, kik ma, kov. sv. zelen, el oprema, radio CD, ugodno. 8 041/396-374 oosaia MAZDA 323C 15 i 16 V. 136 000 km, vsa opren^a, cena po đo-ocwooj, 8 041/710-930 OPEL KADET, v lelo oc^irem slanju, i. Jaslnik garažiran, cena: 180,000,00 SrT. 8 04/231-11-06 OPEL VECTPtA 1.6, i. 96. 108.000 km. 2x alf Sag. ABS. CZ. 1. iHtnfk. cena zelo ugodna po dogovoru. 8 U676Q PEUGEOT 106. I. 95. lepo ohranjen, možna menjam, 8 031/490012 »»M« PEUGEOT 20$ XT 1.6 lÖV. L 00. 60.000 km. 60 kw. klima, 2x air bag. eL pomik stekl. CZ, 8 051/397-123 60MI0 CLIO 1,2.1. 02, modre barve, 3 vrata, vsa operna razen klime. 001 R 5 CAMPUS diesel, i, 92, 120.000 km. 5 vrat. Kov, modre l«uve. 1. lastnik, brez rie. 8 041/923-666 ussi R 5. t. 93. ramo karamboliran. cena po dooovoru, 8 04/25-66-656 4202 NaU^ Jtf IW^S 76 OS? PE K/if^igi mM 22 43ai Kikb PRODAJA IK MONTAŽ: • amofiizerii T»o Škofja Loka (v pro^itorih Ljudske univerze Škof ja Loka) Informacije: 04/506-13-7Ü w w w.fm- kp .i i www a. SI SU2UKi &UXNO. I. 95. rdeče bar/9. doC>ro ohranjen. &2 KM, cena do dogov>-oa). pO 19.1x1, 8 04/26-60-063 ww STIKALNO URO. di no, Iskra, icilab SUZUKI S4APLm, I. odlično ohranjen, rog rdeče bfijve. . 51.000 km. , oarežlran. GRADBENI MATERIAL SKODA FEUCfA 1.3 GLX . modre barve, csoa; 170.000.00 SfT, GRADBENI MATERIAL PflODAM GOLP 1.9 CLTD 1. lastnik, 95. 110.000 Km, UB?&3 COLARICS, suhe, snir^hoye In 4 m GOLF $V 1.4 16V.I. 98, 496 VOLKSWAGSN JFTTA TO 1.8, I, 86, reg , leDO ohranjen in Golf III, f. 94, 9 DESKE, hrastovo. 1 m3, suho. deb. 14 mm, »04/53-14-225 DESKE, suhe. smrekova, pio^e in efve. možna dostava. 9 041/350* soa VW PASSAT 1.8 GL, I. oena: 180,000,00 SIT 787 , fimuzJna. 041 /663- PLOHE, suhe. deb. 6 cm In suhe deske deb. 2,5 cm, • 04/St4'10-57. DRUGA VOZILA SUHE PLOHE, 4 m3. deb. S cm, PRODAM BRAKO PRIKOLICO, • 040/847- TLAK, dalmatindki divec, 18 m2. « 609 «»439 04/25-22-47 7.051/423-618 »sm MOTORNA KOLESA KURIVO PRODAM PRODAM MOPED MINARELI, cm 350. lip 0X Ford, 4 Drestave, cena 40.000 SFT, s 031/216-581 60571 e YAMAHA R1. I 96, cena: 1.200.000.00 SiT •041/821-962 drva, metr^ afi razžagana, rnozr>ost dostave, 9 04l/7t6-019 drva, bukova, 9 04/25-31-491 ftoft;'? . 03 80 AVTODELI IN OPREMA STANOVANJSKA PRODAy OPREMA AL PLATIŠČA, 16 col. za mercedes, cena 50,000 skupaj, «031/542-993 sovre CITROČN AVTO O D PAD. rabljeni In novi rezer/ni deli, odkup avtomobilov, 9 04/50-50^00 »isoi KARAM BOLI RANA VOZILA KUPIM POŠKODOVANO VOZ ILO, tudi lotalka • nudim največ, tahojšen od15l>71 9&iH60i VRTNA OPREMA_ PRODAM VRTNO ALI TERASNO, hraslovo garnituro Nasiv«, miu in dve klopi, 9 031/7dd-7lS »»»» GLASBILA PnODAM OLASeCNO MEŠALNO MIZO, Dyna-cord power ma 1200$ 500 W, Oobro ohranjena, S 04/233-27-91, 031/670-669 «ar« KLAVmSKO HARMONIKO. Hohner Allanllc IV N. cena 270.000 SIT, « 041/799^81 »uts POSLOVNI STIKI Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 tet. 2a vse zaposlene >n upokojence tudi 09. do 50 % obremcnilve, $tar kredit nI ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi valege vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Telefonske $tevi»ke: oa/252.48-26, 041/750^, ŠPORT, REKREACIJA PflODAM MASAŽNI STOL, nov, prodam za pokMČno ceno. 9 041 /510^67 ROLE RJI. kolega In daigo, homisi>9ka pro«Uja. RuO^n Koknca. od 15. do 19, ure. « 04/204-91-91 TURIZEM BIDGRAD NA MORJU, oddam a^n-ma In dobe v lepi. novi hi^l ob morju« 9 00365/981 •e27-073 »OMiS NA OTOKU SUSKU, pn Mafem Lošinju oddam hišo za 6 oseb v poletnin mesecih, 9 041/684-403 ODDAM APARTMAJE, po ugodni ceni na oloku Pagu IMetajna) s pogfedom na mor>e, 9 00365/53-66 7-22 2. 00368/98-92-30^62 UGODNO ODDAM, ooremllen apart* ma od 4 do 6 oseO v črvanu - Pore6, btoina rT>orla. B 051/368^6 so^eog V JULIJtJ, oddamo dr\jžml apanma s teraao ^n pogledom na Ko^ljun In Punat v mirni V3»ci Komić • 5 min. oO mesta 9 0038&-5I/851-190 OTROŠKA OPREMA PAOOAM OTROŠKO POSTEU^CO, U0x70. 2 \7meintco, dobro ohrenjerto \n inp trap stolček, 9 040/54*22-77 smmo OTROŠKO STAJICO, 90x100 cm, 041/33^912 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAy JAZeEĆARJE, čistokrvne, doigod-take, slare 10 teOnov, dobremu Q09p& darju, • 01/36*14*640. 031/532- NEMŠKE OVČAftKE. e«lokrvne, Z rodovnikom, stare 4 mesece, 9 04/69-57-281,031/eiM46 bW» PflODAM KLETKO, ki podarim t\naio. 031/39-29-09 V»MO PODARiy PSA. me&an£ka zla& prina^ec - ovčar, star 2 (eti, 9 031/364-895 LEP MLADI MAČEK, vajen ćla(o6e ice prireten in lopef dom, 9 041 /326* 154 MLADE MUCKE, slare pribitžno 2 n'teseca, različnih b^ m ji pripeljemo na dom. • 04/595-50-61, 031/883-422 iOUM MLADEGA MUCKA. 04/23-24-330 ^08880 MUCKE, stare 3 mesece, rr>eäenökj 6 perzijsko pesmp z dali^o dlako, 9 04/25-17-090 wer«« KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM CEPILEC DRV, hidmvllčr^l, 2 Lastno ćr-paJko. pogon kandan. 9 041/720*359 1ZK0PALNIK KROMPIRJA, polak, pa- lek in tračne graPje SIP 220 cm. 031/491-028 OeNOVUEN ZQRAeUALNtK. Panonija, iir. 160cm, puhalnikTajfur; s cevmi In ropkaln^k In drobilec koruze { šrotar). 9 041/799^1 W9«i7 OBRAČALNIK, tračni za kosilnico SIP, Biicherin pajek SiP, V0&1/26& rano, pocinkane evadbe, sir* 130 cm, vozna z B kat«, ■ 03t/630^64 ZAPOSLITVE MUDIH DELO, dobi kuhar. Logar Igor s.p., Hotemaže 3a, Preddvor, 9 041/335- 60STILNA v KRANJU, zaposli dekle ali fanta za delo v strežbi, zaželene i2kušr>ie. Erzar Matjaž $,p., Jezerska 41, Kranj, « 041/229-788 GOSTINSKI LOKAL, v centru Kranfa nudi honorarno delo za ^nkom dekletu ali fanlu. MBU d.o.o.. Prešernova 16. Kranj.« 041/767-059 IŠČEMO, pnjatno dekle za strežbo v hav8 banj ob vikendih. Jakelj in ostal O.n.o.. Benedikova 1. Kranj. 9 031 /764-399 liČEMO. dve dekleti * ilLrdenikk za delo v strežbi, v Kranju za daljii ia&, pogoj polnoletnost. Palustris bar. Reglnćeva4. Kran], « 041/420-616 IŠČEMO, natakarja ah natakarico za sfreifio v piceriji. Stare Hribar Mateia s.p.. Koroška C. 59, Kranj,« 04/230- ISČEMO PRIJETNO DEKLE, za strežbo v iok^u. kasneje možna redna zaposlitev. Mateja Kastrat s.p., C. Staneta Žagarja 63 b, Kranj, « 041/710*759 M6707 NUDIM ZAPOSLITEV, za pomoć v strežbi v oizzeriji Botana, Globoćnik Bolan s.p., Lahovče il. Ceritlje. « 041/799-190 8«m TAKOJ ZAPOSLIMO, kuhana/kuhan-co In pomočnico v kuhinji. Penzion Tnpift, Krsto Tripič s.p. Triglavska C. 13. Boh, BIstnca. « 04/S72-12-62 UI6J7& V DNEVNEM BARU. Petelinov hram potrebujemo pomoč OekJeia za Odo v ^nku. Janez Zupan s p„ Vahosorjeva ul. 17. Bled. « 051/305-345 V REDNO ZAPOSLITEV, vzamemo trgovko živilske stroke. 2orman Anton s,p., ZbiOe 20 C. Medvode »»r» ZAPOSLIMO, kuhana • picopeka. rv lerlrend, d,o,o,, Hotemaže 50. Preddvor, «041/692-621 ZAPOSLtMO. natakarico, lahko priučeno. Gostilna Katmik. Jobstova 25, Žin, « 041/407-515 ZAPOSLIMO KUHARJA, picopeka. Picerija Karantanija, Dru lovka 40, 04/23-32-120 ZAPOSLIMO KUHARJA/tCO. z izkušnjami, dopoldansko delo, r>edelje In prazniki prosto v restavraciji Mor\a Usa. J. Platiše 17. Kranj, « 031/33- REDNO ZAPOSLIMO VOZNIKA, C ali C In E kategonre, z tzkuinjaml v mednarodnem twsporlu. Vrba, d.o.o.. Struževo4, Kram, «041/614-722 Z/^ SUMO „ moškega starega od 30 do 45 let. neMđik:a za razvoz prehrambenih izdelkov. Krnetija 6abiö. Brezj'e Brezje. 9 041/674-266 «se?« Redno zaposlimo VOZNIKA 2 ustrezno izobrazbo \n kategorijo E in C 2 ä€hvr)}m\ izkulnjami po možnosti z opro^ijenim ADR izpitom iz prevozo nevarnih snovi. EOC» d.o.o., PE Lesce, Rožna dolina io, telefon; 04/531 7700, 041/656 205. ! i g zaposlimo Šoferja, kombija za razvoz bla^a po Sloveniji. Kandidati naj pošlfejo prošnje na naslov; Tina, d.o.o,, Kasovće 18 a, 1216 Komenda hOiTV. ZAPOSLIMO VOZNIKA, C, E kat. z akušnjaml na pr^i^sh na območju EU (A.0,1). Za vestno delo dobro plačilo Valter transport, Klemen Valter s,p,. Gorite 61, Golnik, «040/20-60-75 ČE STE VZTRAJNI, delavni, pridite. Preizkusite se v zbiranju natoćil knjćg. Kasneje možna redna z^poslrtev. Delo poteka v Radovljici. Modita, d.o.o.. Šuceva 25. « 04/532-58-50 vk«?« IŠČEMO ZASTOPNIKE. U dalo na terenu, delo potoka v dopoldanskem času, motnost redne zaposlitve. Halu-ga, d.o.o., Šuceva 27, Kranj, od 15. do 2 0. ure, « 031 /45 0-042 »»32 IŠČETE REDNO ZAPOSLITEV, v uspešnem koleUh/ü in bi svoje sporob-nostl preizkusili na ter^u (ni prodaja). MK, d.d., Slovenska 29. Ljubljana. « 04/596-79-95, 041/604-413 IŠČETE ZANESLJIVO SLUŽBO, Ali honorarno delo? SpreJmerDo več ljudi. Izkušnje niso potrebne. Vegastar, d 0.0 , Motnica 11, Trzin. « 01/530- 41-60.040/679-169 iščem mlajšega moškega. Ki zna delati na kmetiji, alkoholiki izključeni, « 031/575-472 sow» ZAPOSLIM DELAVCA, za montažo pohištva. Delavec Matjaž s.p„ C. na Br<}o44a, K.r3T>i, « 041/765-614 ZAPOSLIMO MESARJA, ali kuhar)9 v redno delovno razmerje. Mesarija Oblak, Delavska 16, Žiri, « 041/650- 975 SM^o ZAPOSLIMO MIZARJA, alli delavca vajenega mizarskih del. Joža Shar s.p., Vele^ovska c. 20. Šenčur, « 04/25- 15*530 M&&M ZAPOSLIMO DELAVCA, elektro strojne smeri v servisni dejavnosti Pisne prošnje: Peter Perko s.p., Zalog 2, Golnik ZAPOSLIMO TEHNOLOGA-KON-STRUKTORJA. {tudi nabavni referent). Pisne ponudbe: šonk trade, d.o.o.. Britol 23, Kranj, « 04/204-23-58 soars? IŠĆEH INŠTRUKTOR MATEMATIKE, išče deki: pomoč prt učenju. « 040/381 - tšČEM DELO, nudim varstvo ali pomoč starejšim oz. bolnim.« 041/569-821 sauM STORITVE NUDIM ASFALTIRANJE, tlakovanja dvoni£, dovoz, poti, parkinac. polag* ro&nikov, pralnrii izd* beKn&kih In (orrinitih Ikarp Adravic S Co. d n.o.. Jofovsko- va 10. Kamnik. 9 01/83^6-14 ĆIŠĆENJE STANOVAKJ. alanovan* jskih M fn poslovnih objaktov, eena ugodna, ili. stanovanj m st. hii 1000 Srr/h, 1200 Srr/ ganerafno čiS«nja Siavica Marianac* s.Pm Trtova 45, Je* DELAMO 00 TEMEUEV 00 STRE« HE< rvotranji omoti, adaptacije* omati laaadj prvdalne slana» uraianie in tlakovanje ter ikarpe* Bytygl &ane In ostali ti.n o., Stružavo 3a, Kranj, « 041/561^38 MU» DIMNIKI, • aanlfan^O m dimnika nerjaveča poćavina {tudi povftavamo» "KAM" Kač Albin s.p., Malke Prabold, • 041/636*613, GRADSENIK REXHO d.n.Oo Adar^as >3, CorKija, izvaja dala od lameljev do straha, notranji omaii, ometi lasad, kamnua ikarpa, urejanja in tlakovanja dvonič. • 041/589-996 (Mus INSTALAC i j e , ogra valnih naprav, vodovoda tar adaptadia kopalnic« Gr^ gor Ko2an^amlk a.p., Hraš« 30 a, Srn- ladnik. • 040/373^44 TENDE - MARKIZE Popust do 20% Bftzphinc izmen m sMOMf^ na izbiro ^ kot Mvtoftiy platf^A foM aii ćkiSfo pogw, rn^nfđžo bm stfotkwpftwo Td: OT/56J 33 J3 oh 04VÖJ0 700 IZVAaJAMO, sanackta dlmnikš Stanlö s.p.. Rete^e 109, Sk. LoKa, « 04/513-12-54. 03^/766- 513 tMU7 findnia h pnnMn) skup4 z ml. nudlrro celostne proslorske rBŠHve od artrttAbrtte Nto|e - UsiaspaceS, uravnotdieod uporäM prostora. Ko menskega 12/111. Ljubljana, mela- Mm IZMdbe D.M D., d o.o.. Uul> Ijansks 45, Kamnik, niilos.cvlm^vQlia.net ŽALUZIJE, lamelne, rolo ]n pliM vose. screen senčila, senöii« sa stre^ na okna rolele Izdelamo in mor>tiramo. Rono senčila, d.o.o,, Uavsarjeva 46. Notranje Goflce. « 01/36&-12-47. atuaia ŽELITE NA NOVO POBARVATI FASADO. Ir> lesen r^apudo? Ugodno in hrtrol Uegamatrix. d.o.o., Starelovs 39, «041/570-957 Mm IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA, FIZIKA. OE. POSLOVNA. MEHANIKA, pomoč za izpHe. Resnik s p., Mili« 67, ENAČBA • IZOBRAŽEVANJE, « 04/25-31-145, POČITNICE, tedenski paket a os- novnoiotear Les, RV modeli leiel. ribolov... Varno, Strokovno, med 7^ In 15. uro. Dnevno do 25 km od Kranja, ČMRLJ, Marko Juham s.p,. Pra6e 5da, Mavčiče. « 041/771-607 STROKOVNA, zanesljiva pomoč pri popravnih izpitih >z nemščine, angleščine, Nncosčine. Mentor s.p., Žafii7va34, Kranj.« 031/635-445 Inštruiram MATEMATIKO. FIZIKO. >n POSLOVNO MATEMATIKO. Marko Koseij. prof., s.p., šerceneva 4, Radovljica. « 04/631-5&-3 5. 031/847-530 ZASEBNI STIKI IŠČEM STAREJŠO ŽENSKO, za spremstvo pri vožnji In pomoč v Krvju, «04/20-12-161 «4M» POMLADNI VETER. 90spa. slara 48 let, prijazna Gorenjka želi spoznati moškega za resno zvezo. Gospodje vaPljeni. kličite 090/54-24 aH semo mobifel r^očmki.« 090/14-22-05 M6786 POMLADNI VFTER. vabimo prosta dek-eta in gospe, kj si želijo spoznati novega moškdga, da pokličite od 9. u>b dalje ak pišite SMS. S^biiene, vesefi vas bomo. «031/612-541 IZGUBLJENO, NAJDENO ZGODAJ SPOMLADI, letos je nekdo pokradel rastline pri vikendu. 3 sadike rododendrona, 7 šopov enc^ana - gojeno, specialen b6, Nakto, tel. 04/ 25718 75 IZDELAVA IN OBNOVA NAGROBNIH SPOMNIKOV OKENSKE POLICE. STOPNICE t iZDePLSi Mali oglasi posle) (udi r>a spletnem portalu Izberi «sil Male oglase sprejemamo pri okencu Zoisovi i v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. Male oglase 2a objavo v petek sprejemamo do srede do 13.^01 za torkovo Številko pa do petka do i4*ure* Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, pe faksu 04/201 42 13, pe e^poiti maiiozlasiiS^g-elas.sii ali na spletnem mestu IzberLsi* ^ oglasi, označeni s to ilcono, so objavljeni tudi na spletnem mestu wwwiizbeiSiSitkjer si lahko ogledate tud< slik in daljSi opis oglaievaneea pradmata ali storitve* COilf 9 . ZöiMM CORENISKI GLAS p^tek, lo. junija 2005 ZAHVALE i nfo s. 51 31 ZAHVALA Ob böle<^i i2gubi drage mame, babice in prababice Marije Mestinšek iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem» znancem, sosedom za izreieno sožalje» podarjene sve^e. cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Domu upokojencev Kranj za večletno skrb. Žalujoči v%i njeni Kranj, O toče, MoSnje OSMRTNICA Sporočamo tal osmo vest» da je umrla Angelca Hren upokojena ustužbenka PoŠte Slovenije PE Kranj Pogreb drage upokojene sodelavke je bil v družinskem krogu Ohranili jo bomo v lepem spominu. Delavci Pošte Slovenije. PE Kianr ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata in starega ata Mitja Košmelja p.d. Merovega Mitja iz Železnikov se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi dr. Koširju za zdravljenje v času njegove bolezni, g. Sedeju, članu ZB, za poslovilni govor, CD Železniki za spremstvo na njegovi zadnii poti ter g. ]e-lencu za poslovilne besede. Hvala tudi g. kaplanu Jožetu Pojefu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo petje, pogrebni službi Akris in vsem, ki ste se poslovili od našega Mitja. VSJ NJEGOVI Železniki, 6. junija 2005 ZAHVALA Z bolečino v $rcu smo se poslovili od ljubečega moža in očeta Staneta Langerholca iz ško^e Loke Iskreno sc zahvaljujemo sorcninikom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvet)e in sveče in tako veliko spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pogreb« ni službi Akris, gospodu kaplanu za cerkveni pogrebni obred ter pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči: žena Tončka, otioci Nada, Zvonka in Ivan z družinami škofja Loiia, zi. maja 2005 Kako pmzen je wi dom, dvorišče, naše oko zaman te iSČs. Žalostni so dn^. kar zapustil si nas ti. v na^i hiiije praznina. v «nru velika b6l£äna. ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi našega skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in botra Franca Megliča Olipovega iz Zgornja Loma se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom» prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečerta ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje, sveče, molitev in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre dr. Kališnikovi in sestri Idi za zdravljenje, dr. Tomazinu, sestri Vidi ter reševalcu g. Janezu za urgentno pomoč. g. župniku dr. Silvu Novaku za sočutni poslovilni obred. g. Matjažu za poslovilne besede, pevcem za zapele žalostinke in gasilcem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi podjetjem Tinex vzdrževanje. Kmetijski zadrugi Križe in Lescom Medvode. Hvala tudi pogrebni službi Komunalnega podjetja Tržič. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivanka, sinovi Franc, Janez in Marfan z družinami ler ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Antona Mraka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegoW zadnji poti. Hvala gospodu arhidiakonu Antonu Slabetu za mašo zadušnico in pogrebni obred. Hvala gospodu župniku in dekanu jožeru Drolcu ter vsem somašoikom, ki ste darövaJi pogrebno sveto mašo in ga pospremili k večnemu počitku. Hvylu pevc«crj cerkvenega pevskega zbora Skala za lepo petie. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, bivšim sodelavcem Iskra OTC, Foto klubu, faranom iz Radovljice, Cerkelj in Grosupljega, ki ste nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveče, darovali za svete male in za cerkev ter se pridružili molitvi za pokojnega očeta. Hvala osebni zdravnici dr. Potočnikovi in sestri Smilji ter dežurni zdravnici mag. Barovičevi in sestri Vandi za vso skrb in požrtvovalnost Hvala pogrebni službi Novak. Hvala tudi vsem, ki ste nas v teh težkih dneh imeli v mislih in spremliali v molitvi. Žalujoči: žena Kristina, sinovi Toni. Marko, Janez in Matej Radovliica, junija zoo 5 ZAHVALA Sz. letu starosti je od^l v večnost dragi ata Jožef Arhar IZ H rastja 102 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala prijaznemu osebju bolnišnice Golnik. Posebej se zahvaljujemo zdravnici, medicinskim sestram, nego> vaikam in celotnemu osebju doma starejših občanov Preddvor za njihovo zavzeto delo. Najlepša hvala gospodu župniku Milošu Briškemu za poslovilni obred in maSo, zvonarju, pevcem tCranj-skega kvinteta in pogrebni službi Komunala Kranj. Sin Jože z družino Življenje ceh si garal, za dom, družino use si dal, sledi ostaU so povsod od dela tvoßh priHnih rok. '•«<53 V SPOMIN Včeraj, v Četrtek, 9. junija 2005, je minilo deset žalostnih let, nas odšel Vinko Lužovec Hvala vsem. ki kdaj svoj trenutek podarite njegovemu spominu in postojite ob njegovem grobu. Žena in sin z družino Kran}, Zagorje 'Če me iščete, me iščite v svojih srak. Če imam tam bivališče, bom vedno pri vas.' ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete Marije Roblek se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za podarjeno cvetje, sveče, molitev in sv. maše. Zahvaljujemo se pationažni sestri ge. Kalanovi, domačemu gospodu župniku za lep pc^ebni obred, pevcem za prelepo petje ler pogrebni službi Navček. Hvala vsem, kL ste se od nje tako Številno poslovili in jo pospremili k večnemu poätku. Žalujoči vsi njeni PotoČe, Pred^^or. Zg. Bela, Velesovo, 10, maja ZO05 32 info @g-giö5. SI GORENJSKI GUS pelek, 10. junija 2005 Anketa Lahko bi se že vozili cvfto Zaplotnik Družba za avtoceste bo le- seni začela graditi avtocesto od Vrbe do PeraČice. Vozrii-ki so boljšo cesto že dolgo pogrevali, domačini pa so še vedno različnega mnenja o trasi, cestninski postaji ... Fore. Tin« Dohl Husnija PajiČ iz Radovljice: "Po avtocesti bi se lahko že nekaj let vozili. Zdaj je najpomembneje» da se bo gradnja začela. Cesta bo skrajšala čas vožnje, še na hokejski tekmi v Ljubljani bom hitreje." Uroš Zupan iz SmokuČa: "Ne zdi se mi dobro, da bo avtocesta mimo Radovljice delno poglobljena, saj bodo turisti s tem prikrajšani za lepe razgiede. Cestninska postaja ne sodi na brezjan-sko polje." Franc Weithauserz Bleda: "Z gradnjo radovljiškega dela avtoceste so nerazumljivo dolgo odlašali, takrat, ko so lo gradili mimo Jese- nic, bi morali samo nadaljevati. Dobro je, da bo delno poglobljena." Tadej Lazar iz Radovljice: Marija Intihar iz Radovljice: "Predolgo smo Radovljičani • "Avtocesto bi lahko imeli že čakali na začetek gradnje. • pred petimi leti. če bi se Trasa je sprejemljiv kom- • znali dogovoriti. Traso bi promis med različnimi in- • težko ocenjevala, ne zdi pa teresi. Avtocesto bomo upo- • se mi prav, da bodo zgradili rabljali. čeprav bo treba p{a- • cestninsko postajo in pobi- Čevati cestnino." • rali cestnino." Star kozolec za navdih Slikarskega dne v Dražgošah» ki so ga tokrat pripravili prvič, so se udeležile zgolj tri slikarke. Jeseni ponovitev. Mate 1a Rakt DražgoŠe • Turistično dniŠ-tvo DražgoŠe je slikarski dan v DražgoSah pripravilo v okviru otvoritve nove pohodne poti in 102 let starega kozol- ca, kar naj bi storili v začetku jeseni- Prav kozolec so si za» mislili kot osrednji motiv, ki aaj bi ga upodobili na slikah. Žal pa tokrat z udeležbo niso mogli biti zadovoljni, saj sta se poleg predsednice turističnega druitva Bojane Kavčič povabilu odzvali le Še dve slikarki. Dan pa je bil kot ustvarjen za navdih slikarkam. Sonce je božaJo star kozolec, prijeten vetrič pa je nežno upogibal visoko travo. "Simpatičen motiv, lep dan ... Razmere so naravnost popolne za ustvarjanje," sta se strinjali Marica TrČek in Slikarski dan v Dražgošah so pripravili na temo DražgoŠki kozolci v poljubni tehniki. Tatjana Pavlica, ki sta Šele / FetK PoiOAft Mlticar drugič risali na prostem, zato jima je to predstavljalo se je razprostirala pod njimi, poseben izziv. Za upodobi- Zato le trdno odločena» da mnevaio, da je du a sprva samo kapelica, ki je lastnik bila naj bi do jeseni tudi poslikali, za kar se dogovarjajo z tev 192 let starega kozolca bodo jeseni vse skupaj pono- ni hotel podreti, zato je iz nje akademskim slikarjem Ca- sta izbrali akrilno tehniko, zato sta imeli kar neka i te- viJi, potem pa bodo pripravili razstavo nastalih del V za-žav, ker se jima je barva na Četku jeseni bodo odprli Še soncu in vetru prehitro suii- novo pohodno pot v Dra^o-la. "Kljub temu sva izredno šah, Id bo vodila tudi mimo uživali. Prav škoda je. da se skoraj dvesto let starega Tini odzvalo več slikarjev," sta netovega kozolca. "Ta kozo-bili zadovoljni. Podobnega lec je edinstven pri nas, če ne mnenja je bila Bojana Kav« celo v Evropi," je pojasnila dč. "Še razgled je čudovit od Bojana Kavčič, saj ima v sre-tu/' je pokazala na dolino, ki dinl kapelico. "Nekateri do- na obeh straneh potegnil tramove za kozolec." Kapelico šperjem lemcem. Motiva pa ta Čas še niso izbrali. p iZDePi.SI Vm^IOMUIII portal injlih ooUtov Ena ^etna siran. ki 2drutu|9 7 äasoptsov z vMh keoctfv Slov6ni)«1 ObEićita odda|to woj mali oglas, oglatta al popolnejša oglasa, SD^ohođ^ie sa po rumenih atranah In na; va& navduitjo kaOfovaki ogiaail Brskanje po malih ofi'aalh Aa nfkoll ni blld tako udobiKi. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes, v petek» bo delno jasno, jutri, v soboto, pretežno oblačno. Zvečer se bodo že začele pojavljati padavine. V nedefjo bo oblačno s padavlr^aml. Še bo hladno za ta Čas. Agenciji RS u ol»!)? U'«d I« '^«t««)!««!}» PETEK I 5/17^C SOBOTA f 4 7/17°C NEDELJA > • lO/IS^'C o C«>M9C Hi 18/« iVfC UII'C hcvem**» ■k le/ei: C RM 21/tK NA KONCU raoovy (ca Naturisti vabijo v svojo družbo Zveza društev naturistov Slovenije bo v sodelovanju z društvom natu ris tov Triglav iz Radovljice jutri, v soboto, pripra» vila piknik s spustom z raftom. Kot je povedal predsednik ZDNT Slovenije )ožko Puc, je namen tokratnega druženja predstaviti naturizem vsem pristaSem z Gorenjskega, saj mnogi sploh ne vedo, da imamo tudi Gorenjci svoje društvo naturistov. Vsi, ki bi radi Izvedel) več o tem, ste od >0- ure naprej vabljeni na prostor za piknik raft kluba "Funrafting' Radovljici (na cesti proti Kropi čez Savo zavijete levo). Zabavali se boste lahko tudi ob družabnih in športnih igrah. Več o prireditvi si lahko preberete na spletni strani http://vvv/w.zveza-zdns.si/gorenjska.php. V.S. RočevNiCA pri Tržiču jubilej doma starostnikov Prejšnji teden so imeli v Domu Petra Uzarja svečanost ob loi. rojstnem dnevu, ki ga je praznovala Angela Bertoncelj, najstarejša stanovalka doma. Slavljenki so zapelf tržiški upokojenci, Čestrtali pa so ji tudt svojci in delavci doma. Manjkala ni niti torta, za katero je poskrbel kuhar Franci Ajdovec. Še bolj slo- vesno je v RoČevntci ta teden, ko proslavljajo 25-letnico doma. V sredo je bila v domu sveta maša, ki jo je vodil nadškof Alojz Uran. Danes, 10. junija, ob 13. uri bo osrednja prireditev, med katero bodo igralci KUD Oton Župančič iz Sore uprizori-\ F'drtljlčevo komedijo Čaj za dve. jutri bo še tradicionalni piknik stanovalcev fn svojcev z zabavnim programom in animacijskimi delavnicami, izžrebani stanovalci bodo poleteli z balonorri, nekaj pa se jih bo peljalo z vozom. S. S. Kranj Ludvik Corjanc novi predsednik člani sveta krajevne skupnosti Vodovodni stolp so umakni* Ii svoje odstopne izjave, ki so jih napovedali, ko je odstopil njihov predsednik mag. Milan Košir. To se je zgodilo po sestanku z županom, ki je želel, da s predčasnimi volitvami ne bi povzročali dodatnih stroškov. Razen tega so umaknili tudi sporna korita, s katerimi je občina zaprla izhod z Begunjske ceste, komunikacija med občino in krajevno skupnostjo pa se izboljšuje. Novi predsednik KS Vodovodni stolp je dosedanji podpredsednik Ludvik Corjanc, podpredsednica pa Jožica Ribnikar. D.Ž. -^ •iyru yzjÄ fuJiu JJU jJiJiJ]il jl/UijJ f I ? I s PETEK 10.6.2005 GL SB "U Žeronc na skednü se je igrava Miklova Zala...," poje Aleksander Mežek v pesmi Miklova Zala z novega albuma Žeronska koreta, ki ga je najprej predstavil doma» v Žirovnici. Na skednu. Igor Kavčič e že vedel zakaj. Pred skednjem na dvoriSČu ob rojsbii hiši Matije čopa v Žirovnici se je namieC preteklo nedeljo na večer zbrala množica ljudi, birokrat bi jih znal našted vsaj štiristo, domačinov in prijateljev, ki jih ie Aleksander Mežek. po žc-ronsk Mežkov Sašo, povabil na prvo javno poslušanje njegovega najnovejšega albuma s pomenljivim naslovom Žeronska koreta. Mežek, ki že § m ■■ T -1 •1 > več kot trideset let živi in dela med Londonom in Žirovni- i 'J Qo, bolj natančno zapisano ä malo tu in malo tam je v zad- ^ Aleksander Mežek je z odličnimi pevci skupine HI Ja pripravil izjemno koncertno doživetje njih petnajstih letih veliko Besedila, za katere avtor ni meri. V izštekani različici nela, kol da je od včeraj. In ji pravi, da jih je nekako "vzel" so ga na koncertu spremljali v nasprotju s starim hipijev- pesmi na svojih ploščah posvetil domovini, naravnim lepotam in njenim ljudem, to- iz teh prelepih krajev in lju- Člani skupine Hiša, Iztok Pe- skim načelom, nikoli ne ver- krat pa je, po nedeljskem koncertu bi lahko rekli kar di, so pesmi iz srca, poezija, pelnak, Vili GuČek, Andrej jemi tistim čez trideset, po Id pripoveduje o nečem, kar GuČek in Martin Koncüja, vseh leh letih še toliko bolj verjetna in resnična. Za posladek h koncertu so tako spomenik postavil svojemu imaš. kar imaš preprosto tokrat kot izvrstni vokalisti, kraju, njegovim posebnostim rad. In Sašo, ki velik del leta prva dva pa tudi na bobnu in ljudem, ki so in še živijo v preživi v tujem svetu, bržko- oziroma bas kitari, medtem kot na plošči tudi v nedeljo vaseh pod Karavankami. dan doma, občuti vse tisto, kar lahko pokažemo svetu in v Čemer smo posebni- O s tovno znanem Čebelarju Janezu Janši, o posebnežu stricu TrebuŠniku, o literatih Prešernu, Jalnu, Finžgarju, o Matiju Copu, o veliki žirovni-ški etnološki znamenitosti, koreti. kakršna je bila nekoč pri vsaid hiši, sedaj pa menda obstaja le še ena sama. Besedila so izpolnjena z odlično glasbo, tako, kot jo pri Mežku poznamo, nežno kitarsko, z ravno prav prisotni-Velika slovenska Igralka Mi- mi ostalimi za kompletno lena Zupančič bi v nedeljo zvečer morala biti na neki drugi prireditvi, a je dala prednost svoji Gorenjski. ne Še bolj kot mi, ki smo vsak ko je harmoniko raztegnil in zvečer poskrbeli dramski igralci. ki so vse prej zaigrane menb pesmi še recitirali. Publika je bila navdušena nad interpretacijami mojstrov lepe slovenske besede, 'kot so Pavle Ravnohrib, Milena Zupančič, Sabina Kogovšek, Andrej Nahtigal in Tomaž Maj erhold. In še to. Po uro in pol dolgem uživanju ob dobri glasbi in lepi besedi smo bili prepričani, da je Mežkova Žeronska koreta nekje nad Stobm {ozvezdje velikega voza) poskrbela tudi, da je dež svoje opravil preko cele- zvočno sliko nujnimi inštru- postaja gg popoldneva in je čas, na- menjen koncertu, počakal v oblakihs Nedvomno je tako lahko uspel tudi direktni ra-po kontrabasu potegnil Ja- dijski prenos na Radiu Tri-nez Dovč, Član skupine Te- glav, k dobrem vzdušju pa rra folk, Mežek je pesmi pel so pripomogle tudi doma-kot so razvrščene na plošft, Önke, ki so na mize v Čopo-seveda pa je vsako Se pose- vi hiSi obiskovalcem ponudile domače dobrote in prijazne nasmehe. Še enemu zna-beni Prešernovi O Vrba, so nemu ŽirovniČanu, ki je od- se fantje iz Hiše zamenjali z šel na tuje, se je v imenu godalnim kvartetom Ethno- vseh Kašarjev zahvalil tudi delia, ki je k obema skladbama dodal veličinama obeh rojakov nekoliko bolj komor- hodnje pripraviti še kakšen ni ton. Njegova legendama kulturni dogodek na sked-in skoraj ponarodela Siva nu. Mežek se je po mnogih letih vrnil tja in dokazal, da res ni treba za vsako stvar Z vsem tem je Sašo publiko v nedeljo pocrkljal v dvoj- tudi filmski Prešeren, igralec Pavle Ravnohrib. be j pokomentiral. Ob pesmih Čarovnik Cop in uglas- župan Franc Pfajfar in dodal, da bi veljalo tudi v pri- Ob zaključku koncerta. pot, ki je letos doživela svojo tridesetletnico, je v že preverjeni izvedbi s Hišo izzve- hoditi v Ljubljano- CUKR X po 2 kon- Nagrajujemo bralce Bralcem Gorenjskega glasa bo organizator» podjetje Vinyl, podarti 5 vstopnici za ogled certa Vanessc Mae, ki bo v sredo, 15* junija, ob 21. url v ljubljanskih Križankah. Odgovorite na nagradno vprašanje: "Na kateri Inštrument igra Vanessa Mae?" Odgovor nam pošljite na SMS pod iifro vanessa, pripišite rešitev + ime in priimek na Vanessa Mae / Mtn.M Prm številko 031 69«imi najkasneje do ponedeljka, 13. junija, do 9. ure zjutraj. Imena nagrajencev bomo objavili v torek, h. junija. Ovojna doza ročka v torek, ^4. junija, ob 20.30 bo v ljubljanskih Križankah nastopila skupina Velvet Revolver, ki jo sestavljajo bivši člani legendarne skupine Guns 'n' Roses in Stone Temple Pilots. To so kitarist Dave Kushner, pevec Scott Weiland, basist Duff McKagan. bobnar Matt Sorum in Slash. Slovenskemu občinstvu se zato obeta prava rock atrakcija. lani je skupina izdala glasbeni prvenec "Contraband", revija Metal Hammer pa je njihov album razglasila za najbolj dovršeni rock izdelek leta. Koncert v Križankah se bo začel z nastopom skupine Šank Rock. S.K. BEATLES MANIJA sreda 22.juiuj.2005 ob 2Luri Ljubljana hala TI Vol OLI iroTikf.đ «lurrcnuLlkhHil l^r^'ftprpriilA knTti *0Mu1iii>nt irn^iftjf A]pvtuf| Munfntski MT>h< MOK« 11 \\ MunSIi^fiiijKSOl K^VM\MM\KKki;H\KDKOC kMI»P|N.\MA kMMM Ü11 ri^v. \\l vi\K vric vroKMi komvvs GorenJskjOas' i HMIJ o- NAGRADNO VPRAŠANJE Ena najbolj znanih skupin v zgodovin; sodobne glasbe so zagotovo The Beatles. Njihova r^epozabna glasba, način oblačenja in nastopi imajo mnoge posnemovalce. V sredo, 22. junija, prihajajo k nam, v ljubljansko halo Tivoli, eni najboljših - BOOTLEG THE BEATLES. Za bralce Gorenjskega glasa smo rezervirali 20 brezplačnih vstopnic za (o nevsakdanjo prireditev. Vsak petek pred koncertom bomo objavili nagradno vpralanje in med pošiljate-ji izžrebali po 5 vstopnic. Danes objavljamo rezultate žrebanja 2. kroga in novo nagradno vprašanje. Odgovorite na 3. vprašanje pod geslom ROCK- pripiši« te ime in priimek ter naslov • in pošljite sms na št,: 031/69-11-11 do srede, 15.6. 3. vprašanje: Priimek pevca Paula je ...? Nagrajenci ptvega kroga nagradnega razpisa so: Meta Erzen, Ouian janc. Majda Slak, Uros Kosmać in Pia Erjavec. Drugih pet nagrajencev bomo ob* javili v petek. 17. 6., v Corenjskt glas. Nagradne vstopnice boste lahko prevzelt z osebnim dokumentom pred začetkom koncerta. PETEK 10.6.2005 TELEVIZIJ k / GL SB i Na Televiziji Slovenija so v soboto snemali otroško predstavo Vlak prihaja. K sodelovanju so povabili tudi otroke, a ti so svojo vlogo razumeli drugače, kot so pričakovali odrasli. Dorninik Frelih krog petdeset otrok se je v soboto popoldne zbralo pred stavbo TV Slovenija. V družbi očkov in mamic so priSli na snemanje otroSke predstave Vlak prihaja. Nekateri otroci in tudi odrasli so bili prvič na televiziji, zato je büo §e toliko bolj zanimivo. Organizatorji so jih pospremili v studio, ki je bil opremljen s skromno kuliso, na kateri je pisalo Kolodvor. Otroci so se posedli na blazinice pred kuliso in Čakali. Igralca Tomaž Lapaj-ne, ki je tudi avtor igre, in Mojca Weber sta jih skuSala nekoliko zanimirati. "Otroci, recite zdravo!" oo!" se je zasliSalo. "A koga zebe?" "Neeeeee." Malčki so pogledovaU k mamicam, ki so se usidrale na stole za kamerami in opazovale svoje junake, ki bodo morda prvič na malih ekranih. Nekateri otroci so postali rahJo nemimi, saj so še vedno čakali na začetek snemanja. Potem se je končno zaslišala glasba. Ah. ne še. Napaka režije. Ponoviti bo treba začetek. Drugič je uspelo. Standard. Zgodba govori o nekom, ki je zamudil vlak, ki naj bi ga odpeljal k teti vTrst. dal tat?" Otroci so ga izčrpno redi ästo nekaj drugega." [n Nato mu še tat ukrade denar- opisali. On pa je odgovarjal naj bi bilo smešno. Otro- nico. Skupaj z otroki začne iskati nepridiprava. Sredi "Aja." in "Alia." Kot bi se bal kom Že ne. Morda odraslim, otrok. Med predstavo so otro- Res sem pričakoval več dialo- predstave ie bil del. ki je bil ci ves čas želeli sodelovati z ga med igralci in otroci. Če predviden za "interakcijo z medkiid in nasved igralcu, a jih že vabijo v studio, naj ig- udeleženinu gledalci", otroci se ni odzval, Otrod so točno rajo za njih oziroma naj jih torej. Takrat naj bi se igralec vedeli, da se nepridiprav skri« bolj vključijo v d<^janje, Se- Tomaž pogovarjal z njimi, a va za kuliso. Ce mene vpra- veda bi bila pri tem potrebna "Zdraaaavoo- je bil ta pogovor bolj ubog. Šate, so si mislili: "Kako so ti tudi dobra mera improviza- Vse, kar je zmogel, je bilo odrasli Čudni. Točno mu po- dje, za kar pa se zahteva že vprašanje: "Kako pa je izgle- vemo, kaj naj naredi, pa na- profesionalce. Žirija MTV Adria je izbrala težko pričakovane voditelje, med katerimi prevladujejo voditeljice. Delati bodo začeli prvega septembra, ko bo program MTV Adria zamenjal MTV Europe. , Alenka Brun tiven, ambiciozen, poln energije. ZagrebČanka, 23*letna Mia Kovačič tekoče govori irija MTV Adria je angleško, nemSko in fianco- izbrala voditelje iz sko. Med drugim je posnela Slovenije, Hrvaške številne ogbse in nastopila v ter Bosne in Her- videospotu Tonija Cetinske- cegovine, izpolnjujejo vse ga, Dolgo se je ukvarjala tudi zastavljene MTV-jevske kri- s plesom. Andrea Mladinič, terije: sirapatičnost, močno 25-letna Splitčanka, že od osebnost, vizijo, humor in otroštva uživa v nastopanju. dobro poznavanje pop kultu- re. Tudi Martina Vrbos prihaja iz Hrvaške. 2i-letna Rečan» ka, se je v svet Šovbiznisa podala že pri štirinajstih. Sest Kdo so torej novi obrazi MTV Adrie> Naida Kundu- rovič, 21-letna študentka no- let je pela v skupini "Putoka- času pa je inštruktorica aero- sko dekle, Polona Odlazek, vinarstva iz Sarajeva, ki zelo zi", sodelovala je z Gibonni- bike. Slovenski izbranki pa dobro govori rusko, se ukvar- jem, preizkusila pa se je tudi sla Maja in Polona. Maja Ta- 23-letiia študentka anglistike in amerikanistike na Filozof- ja z manekenstvom, redno kot igralka na domačih in ev- raniš. 20-letna študentka pe- ski fakulteti v Ljubljani, pa objavlia članke v lokalnih ropskih odrih. Lana Borič, dagogike, ki zase pravi, da je zase meni, da je zasvojena z časnikih in revijah. Edini 23-)et2iica, končuje študij tr- otrok sonca. Medijske izkuS- modo • posebej s čevlji. Nav- moški, ravno tako 2i-letnik, ienja na Ekonomski fakulte- nje si je nabrala na televiziji dušujejo jo "pin-up girls" iz Ivan Šarič, študent ekonomi- tj v Zagrebu. Od enajstega TV Čarli, kjer je vodila glas- 50-ih, retro stil in vse, kar je je prihaja iz Zadra. Je inova- leta igra violino, v prostem beno oddajo Naj, naj. Zasav- povezano z osemdesetimi. ODI gledali so tn ocenili sfmonaturk, državna prvakinjav rock'n'rollu E + (Kanai A) Klemen Torkar. ansambel Storžič Nikoli ob desetih (TVS 2) Plus: Oddajo si pogosto ogledam. Obdelajo zelo veliko ra- Plus: Peter Poles je dober voditelj. Glasbenike predstavi na zličnih tem. VŠeČ mi je, da je zajeto zelo veliko glasbe. Minus: Glede na to. da sem plesalka, bi lahko večkrat obravnavali ples. Za razliko od drugih me ne moti, da samosvoj način. Oddaja je ena izmed redkih priložnosti, da se domači glasbeniki predstavijo v živo. Zelo smešna se mi zdi kokoška Mimi. Tudi hostese so zabavne. pogosto poročajo o škandalčkih slavnih oseb. Zvezdniki bi Minus: Včasih se Poles ne posveti vsem članom skupine v morali to že prej vzeti v zaki^p. 1234 enak men. 1 234 SAŠKA NI ZA ŠPORT V Bohinju smo bili na snemanju oddaje Avantura z Ano in Taijiem. Tokrat sta s Saško Lendero in njenim Mihom Hercogom tekmovala v veslanju, kolesarstvu in streljanju. Še prej pa so stavili. Če bi zmagala Ana in Miha. bi moral Taiji $ Saško zapeti na javnem nastopu. Zgodilo se je ravno obratno, zato bosta morala Ana in MIha za kazen v spodnjem perilu nastopiti na modni reviji. Takole so vsi Štirje čakali na snemanje. Na začetku so bili Se vsi prijatelji. Kmalu sta oba para začela kovati načrte. Talji se je med vsemi najbolj ogreval, saj nikakor n želel s Saško zapeti na javnem nastopu. Ko bi me slišali peti, je ponavljal. Veslanje Taijiju ni delalo nobenih težav. Te pa sta Imela predvsem Saška in njen Miha. Prvo tekmo sta dobila Saška in Taiji. Ta je na cilju Ano hudomušno pozdravil z besedami: "Pravkar si si prislužila tangice." Ana ni več mogla skrivati jeze. Odločena je bila, da bosta drugo tekmo z MIhom zmaga /S» In v kolesarstvu sta res zmagala. Imela sta prav posebno taktiko. Ves Čas sta kolesari-a za Taijiem in SaŠko, tik pred koncem pa sta napadla in zmagala. Talji je (mei tokrat zelo težko nalogo, saj Saška na tandemu niti slučajno ni mogla tako hitro goniti, zato je svoje noge dala na "Štango'' in počivala. Taiji pa sop^hal ... Res smešen prizor, Bilo je neodločeno, zato so se pomerili Še v stre-janju, kjer je Taiji spet pokazal svoje znanje, SaŠka pa je spet imela srečo in tako sta zmagala. A.H. Besnica zopet vabi na GORENJSKO PRVENSTVO HARMONIKARJEV CUvTii pckmK^h Sp&nioriS: e triglav Program prireditev: v petek, 10.6.2005, ob 20. uri revija narodnozabavnih ansam gost večera ansambel PtujsMh pet v soboto, 11.6.2005, velika otroška zabava z delavnicami v nedeljo, 12. 6.2005, Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev, zvečer zabava z ansamblom Tip Top ? Tu m fKxirv, ivi^p^kff^ dain Ziye^niitvi libenkfv in dcmolaalov zh čvropo ^ AlDC ob ^o*JHnici TD Brsni^ O u K t z s S u s 04 PETEK 10.6,2005 POP KULTUR; NACRAjENCI HARLEM GLOBETROTTERS Izžrebali smo pet bralcev, ki bodo prejeli po dve vstopnici za ogled ekshibicijske tekme Harlem Ciobetrotters in ki so na vprašanje "Iz katere države prihajajo Harlem C j o berrorters pra^^ilno odgovorili "Iz Amerike,' Prireditev bo v torek» 14. junija, ob 20. uri v Hali Tivoli v Ljublja^ ni, vstopnice pa podarja organizator prireditve, podjetje Vinyl. Nagrajenci so: Luka Štumberger, Anja Stupar, Frenk Mullner, Zdenka Kogej in justina D^wlak. Vstopnice boste prevzeti pri blagajni Hale Tivoli z osebnim dokumentom uro pred predstavo, pri g. Bojanu Rojku. Toše osvajal Slovenke Mladi in (po besedah najstnic) seksi narodnjak iz Makedonije je v sredo v Križankah pokazal, ka| je pravi maČo z Balkana. Skupaj z gostoma Anjo Rupel in Toni- jem Cetinskim je naredil pravi balkanski žur. Kar takoj na začetku ]e skočil k vročim oboževalkam in jih poljubljal ter objemal kot za stavo. Pa je rekel, da si mora sedaj vzeti malo časa zase. Očitno si je premislil. D.F. f\ M SKLADIŠČA, ZEMUlkA in PROIZVODNE PROSTORE MEDVODE - Rakovnik - Preska nekdanj/ obror Co/orja • 23000 m2 zemljišča ter $ ^ skladiščno^proizvodni objekti 200-1000 m2 Možnost nakupa posameinih zemljišč za gradnjo proizvodnih, skladiščnih, poslovnih in pomožnih objektov! MOZNOST NAKUPA PO OELIHI Starost objektov: 10-30 !et Cena odvisna od velikosti in vrste nakupa. Dan odpnih vrat vsako sredo od 15. do 17. ure Infonriacije: 041/395 352 U L n M1114)T t^mimi^ i'It jr. II r ♦ « fek Srn L\2()0S VITEZI CELJSK! /nrn HkjMc polia 'A 'rmtjnkä JERNEJA KOLA ZREŠKA POMLAD rüwiitd ANO UR CO AL PEj DVEj VIT OINA J iX^tj/fi t imrifj Fmiio pujetf^m mladi peteli ajkTnclari ^ttjfnjf me mi Wifl M nr? k rr. K sau m avmc, sra^b zorb. mu odiriip vre^xru bo pnre^tCevob istf un - a v primefu Mwga vre^ru . v Sm rtfl i dvo^i Želon ikl - f Saša Lončar je pred dobrimi petimi leti ustvarila Quienium, planet, na katerem se samo pleše. ji Suzana P. Kovaćič pomočjo Petre Podrla j, 1 otroških in mladinskih sku* pin. "Ko sestavljamo koreo-ib v povezavi 2 grafijo, se najprej veliko po- glasbo je moje življenje". Če poznate Kranj-Čanko Sašo Lo- govarjamo, zato da vsi vemo,, kaj delamo. Otroke je treba aktivno vkljufiti v ta proces že na začetku, da niso pasivni. nčar» potem boste njenemu Zelo je pomembno, da se stavku pritrdili. Tudi na cesti vsakemu otroku, pa naj bo S-je verjetno ne boste spregle- vahen ali plažen, maš pribli-daii, saj, če gledamo iz stališ- žati," pripoveduje Saša, ki po-ča povprečnih meril, izstopa učuje izrazni ples tudi odra- že s svojim načinom oblačenja in izrazito živo barvo las. sle. "Nekateri mislijo, kako je to enostavno. Malo se meČeŠ Že kot majhna deklica je kar v da in lo je vse, Ampak tudi naprej plesala, v zrelejših letih pa je ugotovila, da želi pasti na tla je kar zahtevno. Moraš obvladati telo." se na- plesno znanje in izkušnje po- s mehne sogovornica. Velenju, Potem je Še Opus, to je tekmovanje, ki se strogo ocenjuje, letos smo se uvrsti-li na državno tekmovanje s tremi solo točkami Ane, )ana in Maje," pravi Saša. Že danes zvečer bodo imeli v Kulturnem domu v Predosljah zaključno produkcijo, na kateri bodo pokazali, kaj so ustvarjali med Šolskim letom. Za 20. junija ob 19. uri pa pripravi j a j o premiero otroške plesno gledališke predstave Mačke, prav tako v Predosljah. Nastopili bodo otrod iz svobodno izraža. Saša za zdaj plesne skupine Sončki, ki so še gostuje po šolah, ima pa stari med od 7 do 9 let. "Raz-veliko željo, da bi dmštvo čim iskovali smo svet mačk. Vsak dajati naprej. Zato se je zače- Kulturno društvo Quleni- prej dobilo svoje prostore. "Z otrok si je. glede na svoj zna- la izobraževati, obiskovala je um je v petem letu delovanja, izraznim plesom se ne čaj, našel mačko in ji dal seminarje iz otroške plesne Quienium je izmišljena bese- ukvarja veliko ljudi, zato tudi identiteto preko sebe. Tako pedagogike, sodobne plesne da, kar pravzaprav sploh ni ni veliko možnosti za pred- imamc smešne mačke, ki ig- tehnike, celo tečaji masaže in čudno, glede na to, da se Saša stavitve. Vsako leto nastopa- rajo na saksofon, pa tudi plaš- borilnih veŠČin so ji prišli zelo rada predaja domišljiji. mo na občinskem srečanju ne mucke." razlaga Saša, ki prav. V nekem trenuticu se je Črka Q ji je nadvse ljuba, plesnih skupin (op.: Letna že- za jeseni načrtuje še multi- odločila, da je dovolj dolgo "qui" je njena beseda za tev 2004/05). ki je tudi prvo medijsko plesno gledališko delala po šablonah, zato je za- "kul", quienium je lahko tudi sito za uvrstitev na najvišji, predstavo s skupino XS, ki čela raziskovati "svoj" izrazni prispodoba nekega planeta, državni nivo, ko je nagrada naj bi jo premiemo uprizorili ples. Danes poučuje, tudi s na katerem se samo pleše in nastop na Pildnem festivalu v v hramu kulture v Kranju. Ta teden so se v Ljubljani zbrali interpretorji Vlada Kreslina. Še najboij izvirni so bili gimnazijci ß Dorninik Frelih dili KresUna. Tudi v tujih jezikih. kar je bilo še posebej zanimivo slišati. Kreslin v nemšči-njigama Vale-No- rii, italijanščini, angleščini in vak v Ljubljani se je francc^Čini. No. kasn^ši inter-dodobra napolnila, pretorji niso bili tako mikavni, kajti prišli so ljubite- Darko Svetek je predstavil Iji Vlada Kreslina. Kreslina kot instaladjo. Vrtel je Da ne bo pomote. Prekmurd neke brezzvezne računalniške so bili v manjšinL Na oder so animadje ob spremljavi Kresli-prišli dijaki gimnazije Ljuto- novih pesmi. Vask> Polič pa je mer, kar je bila posebna Čast redtiral svoje pesmi. OWjubiti Prieki so se prišli poklonit Pre- je moral le, da ne bo peL Res se kmurca To bi bilo pri ras pri- niu je skoraj posrečilo. Sledile bližno tako, kot če bi se Blejd so še nekatere interpretadje, Id prišli pokJorut Bohinjcem (ali so dokazovale, da je Vlado pa obratno). No, kakorkoli že, Kreslin velik pesnik, Id je etno so z redtadjami in glasbo obu- kulturo pripeljal v mesto. ^ f USTV RJALNIH KRACKOV r3 Ana Hartman kulturo in tako poskibeii, da na lepubliSkeni siečauju lul- Livriica. Vsak pelek so organise je v Kranju vedno nekaj kovnih skupin, kjer smo bili zirali Petkovo prireditev. Pro- red enbn letom je dogajalo. Najbolj so ponosni na Otroški kulturni center pohvaljeni, V predstavi Polž gram so sooblikovali tudi na Vladimir gre na Štop sem ig- Tednu mladih, v prihajajočih bila v Kranju usta- Krice Krače. Prav tam so mi- rala želvo in žabo," je dejala novi j ena Zveza nuli petek praznovali svojo in dodala, da se lx) pri- dnevih pa bodo sodelovali tudi na festivalu Camiola. ustvarjalnih dru- prvo obletnico. Po predstavit- hodnje leto nedvomno spet "Menimo, da smo v enem katero so vi njihovega delovanja smo si pridružila Krackom. Nad de- letu mnogo naredili za okre- vkliučeni kulturniki, ki so ogledali zanimivo lutkovno javnostjo centra je bila riavdu- vanje krvaveče duše kranjske- svoje življenje posvetili lut- predstavo za odrasle Soba v šena tudi njena mama Via- ga mestnega jedra. Mnogim kam, gledališču, glasbenemu, plesnemu in likovnemu ustvarjanju. Svoje prostore so izvedbi lutkovnega gledališča Nebo. H Krackom je skozi celo sta: "Oätno se imajo super, mladim in manj mladim Zelo so ustvaiiaini. smo odprli kreativni prostor. Poleg tega so pripravljali kjer lahko izživijo in opleme-dobüi na Glavnem trgu v Lu- leto zelo rada hodila julija različne kultume ustvarjalne nitijo svoje umetniške čute," keževi hiši. S svojimi močmi Stopar iz Kranja, "Prav po- delavnice, delovali sta tudi so se strinjali v Zvezi ustvar- so pomagali krojiti otroško sebna izkušnja je bila nastop gledališka skupina in foto de- jalnih društev. PETEK 10,6.2005 NOMIN ^TOR 149 05 Gorazd Šinik SkiadQ» da bodo žen^ vide^ prav tako podjetna, saj si v Krä- fte lepše, še bolj, hin,,.. seksL S hudo tekstilno in modno nju v tigovinid Point prizadeva, da bi ženske imele na voljo konkurenco se soočata zakon« to, kar je v prestolnj Ljubljana ca Hudi^iniet. Simona, Id po- že kar navada. Iz (^renjske v slovno vodi slovenske t^ovine Ljubljano je "prebegnil" tudi pod okriljem podjetja Kroko- Primož Svoljšak I2 PimiČ, ki je dil, ki mu "poveljuje" skrbni pred Časom znanje združeval v blejskem Upu, menda so ga za tem lovili Se nekateri, je zdaj "cost killer" - direktor nabave v Dean Dubokovič očka, podjetrük in še kaj, J Hudohmet Mar je kakšna go-sp)odinja pozabila krokodilčka iz Säpaik za perilo? Janez še Mladinski knjigi. "Svoletu", vedno poslovno uspešno sledi kot ga kličejo prijatelji, pa srce stari druänski tradidji "plasti- Še močneje bije proti Gorenjski, natančneje v Bohinjsko Bistrico. O Primoževi Karmen čaistva'', Ponosna drug na drugega sta se Simona in* Janez Hu£k)hmA v družbi prijateljev TripiČ. ki zelo uspešno, kot naj- Špela> Bottjan in Martina Sifrar Da se svet in življenje vrtita &Rock and roll, ki jo je laka veselila novega uspeha in ob- boljša v letniku, končuje ma- Medani, bo verjetno odme- nov na Praznik rebule v Viš-okoli denarja in "b.r." no ja, - malenkost spremenil, tako da veznosti V podobni druščini gistrski študij v Berlinu, se bo vala zabava pri vinarski dru- njeviku, ko je bilo še "tik pred zdajci". Čestitka srečni družini! In srečno vsem na ženske zadnjice, je že staro re- se je iz gostilne na robu prete- se Janez namerava letos še en- zanesljivo še slišalo v visokem žini Erzetičevih. V čast roje- klo. Mar ni? Vrti se tudi okn^ pa peljal na Dubokovičevo raz- teit veseliti, le da bo kraj doga-siik. Slik naših sanj, spominov» *^vo. Smeh iti solze. Kaj je janja Kranjska Gora, mraz pa slu. ni Neii, v čast mame Vere in Še bolj kot za praznik te- očeta Aleksi ja. Slikca Verein poti do zabav in veliko slik za strasti in želja. Fott^jafije živ- imel Matjaž pod predpasni- bo le kanček bolj, kot je da- Šenj, ki bo ta konec tedna v Aleksija je iz albuma sporni- spomin, ljenja. In prav fotografije nam lepijo naše "oprijemljivo" življenje valbum spominov. Fotografu Deanu Dubokoviču je na kožo pisana fotografija, ki marsikomu zbudi sanje, želje, strast... in se vrli okrc^ žensk^ ga tdesa in je, kako drugače, povezana 2 denarjem. Po petih letih je Dean Dubokovič pripravil avtorsko razstavo fotografij s pomenljivim naslovom Pod mojo kožo. V ^ieriji Evro-centra v Ljubljani je" Deep" postavil na ogled lepoto ženskega telesa, slike mikavnih portretov in zamaknjenih po^edov. Slike, ki so avtorju dobesedno Matjaž Javšnik Simona in Janez Mata in Nina Primož Svoljšak Vera in Aleksij zlezle pod kožo. Čuti se vro0č- kom, si jii nihče upal vprašati. nes. Taisti dan so nas greli nost njegovih hvarskih skal, V Mosu improvokadje, podo- pogledi tudi na Meto in Nino, kjer je nastalo nekaj "za pod kožo". Sence na obrazu in ^e- brx) kot je prodajal polkna za dve "sod bejbid". ki sta v živo "Windowse",jeJa\^mktudito- pokazali, kako morajo stati su ter odsev'fkšev" dodajajo, krat navduši)-Nasmejalo se je kopalke in kako,... No ja. da je avtor kreativen tudi vstu- tudi ta hip najbolj "vročemu" Nina Osenar je aktuabia Miss diu Bravo! Dean je ravno prav direktorju v Sloveniji lulienu Hawaiian Tropic in Playboy- odstranil avtorsko tančico in Coustauryju, direktorju Vege, jeva deklica v mesecu marcu, nič sramežljivo odlotl svojo \3> Id si je v trdi ameriški poslovni Visokorasla devica Meta Lo- kramo "muzo". Mladostna maniri spl(^ "upal" tožiti našo gar pa je Miss Fit Star. Obe Liza iz Žalca je avtorjeva rdeča državo. Ko bo njegova dvein- "fit&star". Pogledi so uhajali nit tokratnih čmo-belih in poDetna hči Sena polnc^etna. semlntja.LeBoštJanuStftar» barvnih slik srednjega forma- bo primer zagotovo rešen, ju ni bilo "potrebno" gledati ta. Samozavesten nasmeh in Vprašanje pa, ali bomo govori- prav daleč. V dru^, k družin- H of er r Sfno del vodilnega mednarodneo« pod|et|B na področju maloprodaj« z vai kot 9000 poalovainicaml po avatu* Poslovno skupino tvorijo p^jatja v Avstrljii zahockii in Jutnl NamČijl» tartudi v Združenih državah Amarik«! ValikI Brttan^ii na Irakam In v Avstraliji* Na& uspah tameljl na odlldnih sodelavcih naie poslovna skupine. H of er i Z4 po»lov«lnlco v Radovljici ližemo moč karakterja nam je rakica Lis Prapffotnik namenila tudi li prek "gsmjev^ in imeli ustavo EU. Sala. Bila sta videti iu- skim prijateljem Hudohme-tom, je predsednik drtižbe prodajalke/ce Va*« detovno poclroćje obsaga: • Defo na modemi biaoajni • Z^^anje blaga na police • Sksb za rod In čistočo v poslovalnici Od vas priftakulemo: • Končano ustrezno poklicno izobrazbo IV. stopnje oziroma opravljen preizkus strokovne usposobllenosti za prodajalca • Da ste odprte narave, pr^azni. odgovml, pripravljeni na delovne obremenitve Ut sposc^ni delati v skupini • Veselje pri delu s strankami Ponujamo vem: • Temeljrto usposabljanje, ki bo nekaj tednov potekelo tudi v Avstriji • Zagotovljeno delovno mesto • Prijetno delovno okolje • Že od samega za&atka b09te Đrejefnall nadpovprečna plačo Liza Elana in Julien Coustaury Zainteresirane kandktetke In kandidate vabimo, da nam v roku ene9s meseca poiNete prošnjo v sioveftidlnl all nemičlni z Ustnoro^^ 3risanim iMJecd^laom, fotogrvflloj vsefni zaključnimi spričevali in Dvnhnl dek^n. na odprtja Kot da ima čut za šten" par. In slika za spomin. škofieložkih lionsov sliko in objektiv v sebi, pod Tako kot razstava Deana Du- prišel v spremstvu žene Špele kožo. Vroće! Kako je Škorpijon bcJcO'viča Pod mojo kožo. E)ean umiril strast in slast se Nedaleč stran, na Slovenski vidi na sliki In zatem je prite- ulid. nasproti zapuščene Evro-kel Jaka s Pdiotja, Matjaž pe, nekoč ponosa zdaj sramu Javšnik. in v dobrih 10 minut stlačil rekordno veliko besed. ljubljane, so odprli prenovljeno treovino Palmers, avstrij- pravnice in prokuristke družbe, in sestre Martine Šifi^. Mandat predsednika lionsov se BoStianu Šifiarju naglo izteka in na preizkušnji bodo dni« ^ Žena Špela bi bib zagotovo Hof»r trgovina na drobno d.0.0 Bmei6eva ulica 49 1231 UiibUana - Črnuče Bili smo priča nj^vi popular- skesa modnega koncema viso- vesela, Če bo več Časa namenj^ ni monodrami Sex&Drugs ke mode spodnjega perila. družini. Martina šif^ www.hoferdt PETEK 10.6.2005 KRATEK HUMOR y vr5**rr Ht'tOfe'i fHlt fDT N flUM f ffrt im^ Mi#Mr t Itt «««•I »HM/ v Al -CÄ ^Mfi^ vV 7 t«« PifAi/f vm.H f>9> fA it mirt ftV )< A Mtr, iM tA V ulmt («ffl Ui\ TISOČ UGANK ZA ODRASLE Prane Ankerst vam zastavlja novo uganko. Vaša naloga )e» da ugotovite pravilen odgovor in nam ga pošljete najkasneje do torka v prihodnjem tednu na SMS pod Šifro uganka, pripišite rešitev -f ime in priimek na številko 031/69-11-11, ali po pošti na Gorenjski glaSr Zoisova 1. 4000 Kranj, s pripisom "Tisoč ugank za odrasle". Ta poiem, to dejstvo, je častno zelo, vsem dano naravno in s pravdo grdo. (zžrebali in nagradili bomo dva pravilna odgovora (enega, ki ga bomo prejeli preko SMS in dru* gega, ki ga bomo prejeli po poŠti). Podarili bomo po dve karti za Terme Snovik. Pravilna rešitev uganke» ki smo vam jo zastavili prejšnji petek, se glasi voda. Nagrajenca sta; Marinka Repe 12 Sp. Corij in Mitja Avsec iz Črnuč. Karte bomo po* slali po pošti. jaz SeM OeBeg. ?A ^ Neie TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Razočarana'' kje začeti, se boste vprašali. ahko le Spremen te se sami in ko vam to uspe, bono obračam no i^as m vos pro- ste kmalu Po dolgem okltvoniu se koni- sim za nasvet. Lep pozdrav, Pridejo trenutki» ko se po Čutimo v začaranem naša opazdi spremembe tudi v okolici, najsi bo to v domaČem krogu afi v službi. Leto 2006 vam pri« zelo vef ko krogu in niti pod razno nis- sprememb. Dobili boste novo niti ne kasneje. Naučite se bi. Prav je, da ste na teko« imeti radi sami sebe, poiš- Čem, kaj se z vami dogaja, čite želje in cilji k uresničit- ni pa treba pretiravati. Sve-vi vam bodo dali veliko tujem vam, da preživite čim energije. Držim pesti za več časa na svežem zraku in da obnovite športno aktivnost, ki vam jc včasih veliko pomenila. Prave sreče v ljubezni do sedaj Še niste vas. "Emil" mo sposobni videti izhoda, službo in niti malo se ne bo Lepo vas pozdravljam, irt vas našli, a nikoli ni prepozno. pred koncem poletja se boste zaljubili in ljubezen bo obojestranska. Želim vam vse lepo. čeprav je čisto pred vašimi mogla primerjati s sedanjo, prosim, če mi pogledate za očmi. To se je sedaj zgodilo v kateri se grozno počutite, službo, zdravje in srečo v Iju- vam. Pa ne čez noč, taki in Ključ do spremembe biva- bežni. Hvalo. podobni trenutki so se vam nja boste našli tik pred no- nabirali kar nekaj časa. Zna- som in ne bo vam jasno. Pri iskanju službe boste čiinost obupa ]e obupava- kako ste ga lahko do sedaj uspešni v mesecu oktobru. Še enkrat naj povem, da nje in normalno je, da se v spregledali. Z otroki ste bolj saj se vam takrat odpira odgovarjam izključno le takem stanju tako počutite, obremenjeni, kot se zave- nov začetek. V naslednjem preko Gorenjskega glasa in Vse tegobe, ki ste jih našteli, se povezujejo ene v drugo. Ko se bo rešila ena, se date. A tako je, vsi Štirje po- letu vam vidim, da se boste ne pošiljam odgovorov na sebej so v obdobju, ko vas odločili za dodatno izobra- dom. Upam, da se boste najbolj potrebujejo. S Šolo Ževanje. Glede zdravja si na saj niste pripisali rešijo vse. Kaj spremeniti in jim ne vidim težav, ne sedaj včasih delate prevelike skr- svoje šifre. HOROSKOP TANJA in MARICA H Oven (21»3. • 214.) v prihodnjih dneh se boste počutili zelo samozavestno in vsi dvomi, ki ste jih imeli kar nekaj, bodo izpuhteli. Občutek dobre volje vam bo zelo dobro del in po» ' storili boste veliko stvari, ki so se vam še pred nedavnim zdele nerešljive. Bik {224. - 20.5.) Za odločitev, da malo globlje sežete v žep, kar sploh ni v vaši navadi, vam ne bo žal. S tem boste najbolj osrečili sebe, kar pa je zelo veliko, saj vedno v ospredje da* jete druge. Sporočilo boste dobili še ob pravem času. Dvojčka {21.5. • 21.6.) Na splošno so pred vami spremembe, ki so več kot dobrodošle. Na več področjih se vam bodo ponujale priložnosti, tako da boste končno lahko tudi drugim pokazali svoje raznolike sposobnosti. Obisk vas bo presenetil. Rak {22.6» - 22.7.) v ljubezni boste doživeli bistvene spremembe. Pred vami so nova spoznanja In novi izzivi. NašH boste potrditev svojih sanj- Navezali boste stik s tistimi, za katere se vam v preteklosti še sanjalo ni, da vam bodo prišli blizu. Lev (237» • 23.8.) Prijatelj, ki vas je v preteklosti razočaral, vas bo v prihodnjih dneh prijetno presenetil. Na samem začetku vas bodo begali pretekli dogodki, a kaj kmalu boste s tem razčistili. Napake imamo vsi, kot eni tako drugi. Devica (24*8» - 23.9.) v naslednjih dneh se vam obeta finančni vzpon in napredek- Vse to bo plod vaših preteklih ambicij. V sebi že nekaj Časa čuvate skrivnost in odloČili se boste priti z besedo na dan. Reakcije bodo različne. Tehtnica (24.9. - 23*10.) Bodite pozorni na svoje bližnje in na ljudi, ki jih imate radi in vam kakorkoli veliko pomenijo. Ne čakajte na očitke, saj je takrat lahko že prepozno. Poslovno boste več kot zadovoljni in uspešni- Škorpfjon (24.10. - 22.11.) Ljudi v svoji okolici ste preveč navadili na to, da jih vedno poslušate in ste nekakšen njihov terapevt. Kar zelo preveč boste razočarani, ko vam bodo isti ljudje obrnili hrbet v trenutku, ko boste vt sami potrebni to- lažbe. Ob branju dobre knjige boste našli svoj mir Strelec (23.11. - 21.12.) Zajela vas bo panika in strah, da so vaše želje neures- ničljive, vas bo tako zablokiral. da ne boste sposobni treznega razmišljanja- K sreči vas bo nazaj med oblake ponesel telefonski klic oziroma sporočilo, ki vam obeta marsikaj dobrega. Kozorog (22.12. - 20.1.) čas, ki ga zapravljate z mučnim razmišljanjem in si belite glavo z vprašanji brez odgovorov, boste raje ponekom, ki vam veliko pomeni. Iz- svetili za pogovor vedeli boste stvari, o katerih se vam nI niti sanjalo. Rešitve bodo prišle same od sebe- Vodnar (21.1. • 19.2.) še posebej v sredini tedna se izogibajte večjemu nakupu. Nasprotno vam lahko postane žal, a se ne bo več dalo popraviti- Malo več strpnosti vam na trenutke ne bi Škodovalo. V ljubezni se vam obetajo pozitivne spremembe. Ribi (20.2. - 20.3.) vločno vas bo zaskrbelo, da ste zamudili vse možnosti, da se nazaj približate ljubljeni osebi. Zamislili se boste, kaj je tisto, kar bi tudi sami želeli in na ta način odkrili pravo pot Če srce hoče in če je močna a,je vse mogoče. i PETEK 10.6.2005 07 NAGRADN ▲ KRZANKy u ki t I i Gradbeništvo, nepremičnine in trgovina Staretova ulica 39 4000 Kranj liifika (Ma pust pri SVE2JNA le m napu§£ev. Pr^ naSih storitvah si pomagaino z barvami ^ 041/ 570 957, 041/ 421 820 info@megamatrix.si Napado 1. nagrada: 2. nagrada: t na vrednost dela srna vrednost dela 3. nagrMla: $ % popust na vrednost dela In ftajrade podeljuje Coreniaki glas. Rešitve krifanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz Ivanke, ter VAŠO DAVČNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnicah do srede» 22, junija 2005. na Corenjskt gfas^ Zo^ova 1.4001 Kranj. p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Coren^kega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. Nagrajenci nagradne križanke AVTOCENTER LOVŠE 1. nagrado - vikend uporabo To/ote Corolla prejme Stane Krelj, Podreča 74, 4211 Mavčiče; Nagrade Gorenjskega glasa prejmejo: 2. nagrado • vikend uporabo Toyote Yaris prejme Dragica Krek, Klobovsova 4220 Alenka Bergant, Sv. Lenart 29, 4227 Selca; Škof) a Loka; 3. nagrado • kapo in natikače Toyota prejme Franc Zupan, Oldhamska 3, 4000 Kranj. Niko Sok, Mošnje 46, 4240 Radovljica in Marija Kuralt, Zgornji Brnik 67, 4207 Cerklje PFTEK 10.6.2005 DRUZ/ i BN KRONIKy i Glasbeniki pravijo, da od gfasbe se ne da živeti. Potem spet drugič pravijo, da lahko od glasbe pravzaprav fino živijo. Na Menartovem pikniku se je med zmagovalnimi imeni namiznega nogometa največkrat pojavilo ime 6Pack Čukur, glasbene 'kolajne' pa so osvojili Atomik Harmonik, Bepop, Karme in A(ya. Šampanjec in jagode so šle za med. krompir in meso pa takoj za pijačo. 1Ö Alenka Brun imajo Višnjiča, mi na njem ni nič Bepopovske- imel tudi resni dd: nagrajen- mor- ga, ni podoben Plestenjaku.^ ce 2005. 211ato plaketo ie do- vpndaj Kolegica, ki vsake toliko to, da §e dasa vzame v roke Gorenjski stega žvezdniks da je del njegove lepote tudi Stvar okusa, ki ga vseeno do bila Karma za ploščo Malo to, da §e vedno daje vtis zve- neke določene mere narekuje pomalo, platinasto Alva za glas ter prebere družabno Razmili jala sem dal te kroniko, me je zadnjič vpraša- nartov pikruk, na kal la, kako da lahko napišem, da povabljeni sproščeno dnižba, medij: kdo je komu ploščo Alya, dvakrat platina- prisrčen, kdo je komu všeč, sto Bepop za islomensko kdo je komu smešen in zakaj ploščo • lansko redno in bo- ^ eni mislijo, da je Peter Poles žično pIoŠČo, diamantno pa podeljujejo pa tudi ^sbe- slovenski vseved, zakaj drugi Atomik Harmonik za ploščo je Idealen za to- menijo, da založba 'ubije ti- Brizgaj. Letos pri Menartu priznanja razmišljanja. Postaviš sto' v glasbeniku in so Menart niso upoštevali le fizi6ie pro- je Sebastijan Cavazza najlepši jo, oziroma lep molki - ali nekaj n^ podobnega. Res je njegov oče vr; večji farmer, vendar me je se prisilila k razmišljanju. la, če kako lahko kaj takega napi- soprogo. Glasbenik med geo- stem, vreme je bilo precej lep- ring tone, uverture, prodajo šem? Večini je pač všeč-izlia- deti oziroma geodet med še in okoli sedme zvečer se je glasbe prek Interneta. Za za- opazujcš prih "^a piknik ie pi le ena izmed tovrstnih zaJožb. e plošč, ker ta upada, tem- Lani je bil piknik na pro- več tudi digitalno prodajo. ja iz klana Cavazza, poskuša glasbeniki na zelenici trlo glasbenikov, bavni del pa so z nastopom ohranjati zasebnost in števil- ženskam (na tihem) zanimiv. Letos jo je vreme malce zago- poskrbeli mlad a perspekti- nim, ki ga vidijo morda le kje Vendar ga vse gledajo le od dlo. Sicer ni deževaJo, so bile ven raper Triple, Luka Niže- in kdaj s kake fotografije, daleč, čemu? Ker je zvest, pa- pa temperature precej nizke, tič, Atomik Harmonik, Be- pred sta vi j a lepega moškega, meten, deluje preprosto? Ker Poleg zabavnega je piknik pop in GPack Čukur. Ko se ekipa E-t- odpravi na delo (tokrat na Menartov piknik), Kolonija rada zmaguje in namizni nogomet zanjo ni tuja potem slika izgleda nekako takole. / ^«t« o»» športna disciplina. / Foto: r.na oobi jeseniški fantje so za Menartovce poskrbeli s spletnih strani Mladi raper je bil med nastopajočimi manjSe presenečenje, in to kar 'mimo vrste'. Domenca: jug» 6laž» Denis, Miha in /foso:Tm»Doki Aleksander. / fo» Tm« oou LoooobČka, dragil Velenjskemu 6Pdck Čukurju ni bilo treba 'A brado st pustil rasti, a dej nehi.,./ je spraševal Schatzi • dvakrat reči in njegova deklica je dobila šopek poljubov. / Feic. Tina Oc\t Magnificov mlajši brat in ravno tako dober glasbenik Vlada, člana Srečne mladine. / F»ta T.ni o«ki VRTIMO GLOBUS Strastna Winona |ay Kay se je pritožil, da nikakor ni möge zadovoljiti Winone Ryder, zato jo je po kratkem razmerju zapustil. Pevec skupine Jamiroquai, ki bo konec junija nastopila tudi v Ljubljani, je povedal, da ima ame-rilka igralka ogromne prsi in nenasiten seksualni apetit. Po končanem razmerju je bil do konca izčrpan, saj se je ves čas hotela "igratV. Sicer pa so jayev fetiš Škornji, zato pri Ženskah najprej opazi čevlje. Russell v zaporu Russell Crowe se je v luksuznem newyorŠkem hotelu Mercer tako razjezil, da ga je ameriška policija zaradi nasilnega vedenja aretirala. Avstralski igralec je hotel poklicati svojo ženo, a ni dobil zveze. Ker tudi hotelskemu uslužbencu ni uspelo priklicati Damefie Spencer, mu je v glavo vrgel telefon, nato pa ga je uda» ril po obrazu. Crowe se je za Izbruh jeze že opravičil in priznal krivdOr ki naj bi bila posledica napornega potovanja. osamljenosti in preobremenjenosti. Wesley v težavah pri prestopu meje Wesley Snipes je na letališču v Južnoafriški republiki naletel na neljub' zaplet, v . . I L katerem so ga osumili, da ima ponarejen potni list. Letališke oblasti vjohannesbur-gu so ga pridržale in odpeljale na temeljito zaslišanje v glavno letališko stavbo, vendar so ga kasneje le izpustili. Wesley je v Afriko pripotoval na počitek in je želel ostati neopazen, zato ni prav nič spominjal na slavnega ameriškega igralca. Stevie že sedmič postal očka Stevie Wonder je za svoj 55. rojstni dan od žene dobil lepo darilo« že sedmič je postal i očka. Modna kovalka Kai Millard Mor- ris je rodila zdravega dečka, ki sta ga poimenovala Mandla Kadjaly Carl Štev-land Morris. Mandla v jeziku zulu pomeni močen in kljubovalen. Kadjaly pa v svahifiju rojen iz boga. Sicer pa legendarni slepi pevec po desetletnem premoru snema novi album z naslovom A Time To Love. Kr^njčanka Sanja Grohar se pripravlja na Izdajo zgoi^Čenke in videospota. Dolgonoga in lepa pevka je bita med drugim tudi znana manekenka, saj se je po modnih stezah zaČda sprehajati že v zgodnjih najstniških letih./fo^Hs^»