Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemali reljn : Za celo lato predplačan 15 (Id., za pol leta 8 (ld.„ za četrt leta 4 (Id., *a j«d«a meiec 1 (Id. 10 kr. V administraciji prejeman velja: Za eale leto 18 (ld., ia pol leta 6 (Id., za četrt leta 3 (Id., ta jeden aciec 1 (ld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. več o& leto. Poiamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inaerate) viprejema upravnlStvo in «kspedleija v „Kstol. Tlikarni", Vodnikove ulice it. 2. Rokopisi M ne vraiajo, nefrankovaua piima ne viprejemajo. Vredništvo j« v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, isTiemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne. Štev. 237. V Ljubljani, v četrtek 15. oktobra 1896. Letnilc XXIV. Vladno preziranje Slovencev. V proslavo petdesetletnega vladanja Nj. Veličanstva bode izdal publicist ravnatelj Julij L a u -r e n č i č po naroČilu vis. ministerstva krasno knjigo : „ D i e ö s t e r r e i c h i s c h e Monarchie zur Zeit des fünfzigjährigen Regie-rung8jubiläums des Kaisers Franz Josef I. " V 24 mesečnih zvezkih, ki bodo končani v jubilejskem 1. 1898. in stali samo po 50 kr., bode obsegala knjiga vse avstrijske kronovine in sodelovali bodo pri njej najodličnejši pisatelji, umetniki in učenjaki. Namen knjige je, mej avstrijskimi narodi vglobiti zavedanje ne samo o plodonosuem vladanji sedanjega presvetlega cesarja, ampak za-jedno oživiti spomin na vso slavno prošlost slavnih Habsburžanov. Ali izšla bode knjiga le v nemškem, češkem, poljskem in italijanskem jeziku. Zakaj ne tudi v slovenskem jeziku' Nas Slovencev je po zadnjem uradnem štetji za več nego pol milijona več od Italijanov v Avstriji. Ali niso baš Slovenci v vseh bojih, katere je bila slavna dinastija Habsburška v teku stoletij, stali pod njenimi zastavami in zanjo prelivali svojo kri ? In kdaj se je pa pri nas zgodila kaka protidinastična demonstracija, kakoršne se ponavljajo v Trstu in po druzih primorskih mestih ? To je nerazumno preziranje nas Slovencev, katero bi bili najmanj pričakovali pri tako eminentno pa-trijotičnem podjetju. Naj bi naši odločilni krogi potrebno ukrenili, da se pravočasno popravi namera, ki bi britko užalila globoki dinastični čut vseh Slovencev. Pisateljskih močij za slovensko izdajo imamo vender dovolj. — Ali si moramo res vsako trohico ravnopravnosti še le priboriti? Državni zbor. Dunaj, 14. oktobra. V današnji seji se je nadaljevala debata o domovinskem zakonu. Poslanec dr. vitez Krausmeni, da pričujoča predloga ni nič boljša od zakona z leta 1863. Glavna hiba predloge obstoji v tem, da se ni ločilo domovinske pravice od vprašanja preskrbova-nja ubožcev. Govornik bode proti postavi glasoval. Ministerski predsednik grof B a d e n i pojasnjuje stališče vlade gledi na „avtonomijo" občin, deželi! in deželnih zborov. Po njegovem mnenju je ločiti mej politično avtonomijo in samoupravo. Prva vzlasti je političen princip, kateri se izraža v indi-viduvalnosti posamnih dežela in v legislativni kom-petenci deželnih zborov. Samouprava pa obstoji v tem, da se gotove javne zadeve ne oskrbujejo neposredno po državnih organih, ampak po intereso-vanih krogih samih. Oba pojma je tedaj ločiti in s tega stališča potem presojati, v koliki meri da se pričujoča predloga dotika politične avtonomije in v koliki praktične samouprave. — Brezdvomno ima občina pravico, prosto in samostojno podeljevati domovinsko pravico, in ta pravica se jej mora i v bodoče ohraniti; toda vkljub temu je postavno skrbeti za to, da se domovinska pravica, ako zahtevajo to javne koristi, zamore doseči tudi proti volji občine. (Dobro.) 301etna izkušnja nas uči, da je sedanji zi-stem neznosen. Glede minoritetnega predloga k § 6., vsled ko-jega naj bi o vsprejemu v občino v višjih instancah odločevale politične oblasti, omenja ministerski predsednik, da je predlog manjšine teoretično pač opravičen, da pa se je iz praktičnih in pa iz ozirov na koristi občine v tem slučaju napravila izjema. Ko- nečno izjavi ministerski predsednik, da je vlada proti vsaki preraembi zakona. (Dobro.) Poslanec K a i s e r predlaga več prememb in izjavi, da bode glasoval za zakon. Predsednik zbornice sporoči, da je poslanec H a u o k z ozirom na to, da je več njegovih somišljenikov zadržanih, vztrajati do konca današnje seje, prosil, da se njegov nujnostni predlog odloži na petek. Poslanec Prade meni, da reforme potrebna ni toliko domovinska pravica kakor preskrbljevanje ubožcev. Govornik meni, da bode pričujoči zakon kmet-skim občinam močno škodoval zato, ker bode ljudstvo čim bolj vrelo v velika mesta. Pa tudi mesta ne bodo imela nobenega dobička od tega zakona; dobiček bo le pri velikih podjetnikih. Govornik potem razvija načela, po kojih naj bi se uravnalo preskrbovanje ubožcev in konečno v tem zmislu stavi svoj posebni predlog. Poslanec dr. P a c a k se čudi onim zastopnikom kmetskega stanu, kateri so se oglasili zoper pričujočo predlogo, katero priporoča v vsprejem. (Pritrjevanje pri Cehih.) Posl. F u n k e se ne strinja s tako socijalno reformo, katera kmetske občine razbremenjuje na škodo mest. Postavodajstvo naj skrbi za pravično razdelitev bremen. Govornik bode proti predlogi glasoval. Nato govori posl. P o v š e , kateri razpravlja o razmerah v južnih kronovinah in vzlasti o postopanju tržaškega mesta napram tamošnjim kranjskim in primorskim Slovencem. Močnejši elementi odhajajo v Trst, slabejši pa ostajajo v kmetskih občinah v škodo poljedelstvu, katero ima le malo in slabih delavnih močij. Občinske pravice pa v Trstu no- LISTE Južna Afrika. Spisal P. Emanuel Drevenšek. (Dalje.) IX. Iz dosedaj rečenega sledi jasno, da o kulturi pri tem narodu ni mogoče govoriti. Saj so celo naj-navadnejša poljska orodja sovražili. Ko so videli, da so Portugalci v Leni in po drugih pokrajinah vpregli vole v kola in so z živino tudi orali, pokazali so z brezmejnim smehom in kretanjem, kako nespametno se jim je zdelo to početje in so tudi še dalje kopali zemljo s kratkim železom ter nosili tovore na ramenih. Ako je ta ali oni izmed njih sklenil, svoje polje prav pridno in pametno obdela-vati, in če je prav veliko nažel, so njegovi rojaki pri tem sumili čarovnijo in tacega, ki je hotel biti bolj pameten, ko sami, so meni nič tebi nič s pota spravili. Nikdar tudi niso mislili na bližnjo prihodnjost in v tem so bili slabši ko mravlje, ki po leti skrbe, da imajo kaj hrane po zimi. Vsak je povžil, kar in kolikor je ravno imel, in le potem trpel največjo lakoto, dokler zopet ni kje dobil kaj hrane. Izbirčni niso bili v jedi in snedli so, kar se je le snesti dalo, naj je bila žival ali rastlina, da v sili so jedli najgrše žuželke, listje in travo. Najljubša jed pa so jim bile ovce in kuretina, katero so le malo osku-bili in potem kar celo spekli, jedli so pa tudi meso slonov in druzih divjih živalij, katere so pobijali bolj z zvijačo, ko s silo. Vsakdanja hrana bila jim je proso, dokler ga je namreč kaj bilo, in to je tudi jedino žito, katero so sejali. Zemljo so prav malo zrahljali in plitvo sejali, ker je zemlja sila suha, dež malokdaj pada, rosa pa ne pride globoko v zemljo. Vsi ti kraji so še sedaj prav zelo bogati, in to ne le na površini zemlje, ampak tudi pod zemljo. Najstarejši zlati rudniki nahajajo se tukaj in če bi količkaj varčno in previdno izkoriščevali te rudnike, bi se še sedaj dobilo obilo zlata. Nikdo belih (pod temi razumemo Portugize in Arabce) ni zamogel tukaj začeti kopati zlata in morali so se le pečati s kupčijo. Ako bi bili prebivalci teh krajev kaj prida lakomni, bi imeli zlata v obilici; so pa tako leni, da morajo biti že zelo lačni, da začno zlato kopati ali ga izpirati. Ako so hoteli Arabci, ki so med njimi kupčevali, dobiti od njih zlata, poslužiti so se morali zvijače, ki se je skoraj vedno obnesla. Pred črnuhe in njih žene položili so namreč koral in druge steklene drobnarije in s tem so v njih zbudili željo po dotičnih stvareh. In kako so potem kupovali in plačevali ta lepotišča. V zemljo so skopali dve jednako globoki luknji. V jedno luknjo so črnuhi naložili zlatih zrn, v drugo pa je Arabec položil ravno toliko lepotičja! Pa sčasoma so se črnuhi zbistrili, ko so videli, s kako pohlepnostjo da segajo Arabci po zlatu. X. Ko je dan po Božiču Silveira s svojimi tovariši prihajal v glavno mesto Monomotapa, prišlo mu je na cesarjevo povelje, katerega so že portugalski trgovci obvestili o svetosti tega tujca, nasproti veliko odposlanstvo najodličnejših dvornikov, da so ga pozdravili in mu izročili mnogo zlata, veliko goved ter nekaj sužnjev v njegovo postrežbo kot cesarjev dar. Misijonar se je prav uljudno zahvalil za prijaznost in postrežljivost, pa poslal je darila nazaj in naročil je Antoniju Cayade, glavarju odposlanstva, naj sporoči cesarju, da ne zahteva in ne želi takih darov, ter da je namen njegovega prihoda ves drug, kakor mu lahko njegov rojak pove. Cesar se je temu zelo čudil in je velel izvan-rednemu možu, ki se ni zmenil za to, po čemur drugi hrepene, takoj priti v palačo in ga je povabil, naj se na njegovo stran vsede, odlikovauje, kakoršno tudi najimenitnejšega njegovih podanikov nikoli ni doletelo. Poleg cesarja pa je sedela na dragoceni preprogi njegova mati. Ko je cesar vsprejel darila, katere mu je Silveira prinesel iz Indije in Mozambique, in je nad njimi izrazil svojo zadovoljnost, vprašal je svojega gosta, koliko govedi in žen naj mu on za to dil, je odgovoril služabnik božji, da so take stvari zanj brez vrednosti in da jih je že zdavnej z boljšimi beden ne dobi, tudi premožni Slovenci ne. Kranjska dežela plačuje po 70--90.000 gld. na leto za Kranjce po tržaških bolnišnicah. Mesta se boje, da ne bi se jih preveč obremenilo po pričujoči predlogi, toda pomislijo naj, da so kmetske občine že 33 let nosile krivična bremena. Govornik pobija nato določilo glede takse pri podelitvi domovinske pravice; kajti to takso posamične občine lahko nastavijo tako visoko, da bi bila revežem nedosežna. Trst bi gotovo najvišjo takso vpeljal. Izmed kmetskih občin bile bi samo one nekoliko više obremenjene, katere imajo večjo industrijo; za 95°/0 kmetskih občin pa bi bila postava razbremenljiva. Kmetske občine naj bi se potem zvezale med seboj in z deželo ter takim preobloženim občinam priskočile v pomoč. Oni zastopniki kmetskih občin, kateri se za predlogo ne morejo nič kaj ogreti, naj se ne vdajo zapeljivim glasovom, ki so zato, da se predlog vrne odseku. Nikdar naj ne pozabijo, da se bojujejo za svojo pravično stvar. Zastopniki velikih mest naj odkritosrčno priznajo: Ljudje so bili pri nas izkoriščeni, zato jih hočemo tudi preskrbeti. (Odobravanje.) Oni pa, kateri so za to, da se predlog vrne, naj pomislijo, da se zbornica v kratkem razpusti in da se bode v novi zbornici našla celo večina za petletno priposestno dobo. Konečno priporoča g. govornik predlog posl. Kaisera glede socijalnoreformatoričnih predlogov ter podpira resolucijo posl. drja. Eoser glede potepanja in ciganov. Govornik prosi vlado, naj tudi v teh ozirih energično postopa. (Živahno pritrjevanje in odobravanje.) Po kratkih besedah posl. dr. K e i 1-a se obravnava o domovinskem zakonu prekine in prečita več interpelacij ; mej temi interpelacija posl. Herk-a z ozirom na več socijalnodemokratičnih shodov v okraju Judenburg. Prihodnja seja bode v petek dne 16. t. m. ob 11. uri. dopoludne. Nadaljevala se bode debata o dom. zakonu. Politični pregled. V Ljubljani, 15. oktobra. Direktne volitve v kmečkih občinah. Takoj v jedni prvih sej poslanske zbornice je inter-peloval posl. dr. Kaizl ministerskega predsednika, kaj namerava vlada ukreniti, da se deželni zbori še pred razpisom splošnih volitev lahko posvetujejo o načinu volitev v kmečki in splošni skupini. Minuli petek je posl. Hauck nekoliko ostreje nastopil proti vladi, ker stavil je nujni predlog, v katerem se vlada po-zivlje, naj kar najpreje skliče deželne zbore, da se pravočasno posvetujejo o volilnem redu za deželni zbor, ki pa ima v važnem oziru veljati tudi za drž. zbor. Kot nujni predlog bi bil moral takoj priti v razpravo in vender se je včeraj vršila že tretja seja, ne da bi bila vlada odgovorila na interpelacijo posl. dr. Kaizla, še manj pa, da bi prišel v razpravo nujBi predlog posl. Haucka. Kakor se vidi iz dose- stvarmi zamenil, s katerimi hoče tudi cesarja osrečiti. Nato je dejal cesar smehljaje se svoji okolici: „Glejte človeka, ki ni tak, kakor drugi; mora biti pač drugega rodu ali pa iz kakega zelišča narejen." Nato je ponovil svojo obljubo, da bode gostu vsako željo spolnil in ga je odpustil z lepimi besedami. Silveira se je v koči, ki so mu jo odkazali kot bivališče, kmalu udomačil, postavil altar in nanj dejal podobo prečiste Device, ki jo je iz Indije s seboj prinesel, da bi pred to podobo maševal. Neki glavar je mimo koče grede videl podobo in takoj je hitel svojemu gospodu naznanit, da ima ptujec v svoji koči prekrasno žensko. Kmalu pride misijonarju ukaz, naj jo dovede na dvor in jo predstavi. Silveira vzradoščen zapazi to zmoto in upa, da se mu nudi lepa prilika izpeljati svoj naklep. Zavije tedaj podobo v svilo in jo nese na dvor. Pred cesarjem je kaj vneto govoril o Stvarniku in Odreše-niku, ki je bil rojen iz device in ta sicer sedaj prebiva v nebesih pri svojemu sinu, pa svojo podobo je pustila na zemlji vernikom v tolažbo in to podobo hoče pokazati cesarju. Nato odkrije podobo in se spustil na kolena, cesar je bil od njene lepote tako ginjen, da ni le sam pred njo pokleknil in jo spoštljivo počastil, ampak je tudi izrekel željo, to podobo imeti. Misijonar je rad ustregel njegovi želji in je podobo postavil na altarju podoben, s preprogami pregrnjen vzvišen prostor v notranjih prostorih palače. (Dalje sledi.) danjega vladinoga postopanja, misli se vso stvar tako dolgo zavleči, da bo že prepozno sklepati o tej važni zadevi, ki ima določiti, ali se voli še nadalje po volilnih možeh, ali pa izvršuje vsak volilec neposredno svojo državljansko dolžnost. Mladočeški klub se je posvetoval v zadnji seji o znanem jezikovnem predlogu posl. dr. V&ša-tyja, v katerem se vlada pozivlje, naj opozori po-samna oblastva, naj se natančno ravnajo po zakonih glede jednakopravnosti. Posl. Pačak je ta predlog kar najkrepkeje pobijal ter s tem dosegel, da se je odklonil z vsemi proti dvema glasovoma; vsprejel pa Pačakov predlog, v katerem se vlada poživlja, naj reši jezikovno vprašanje potom zakonodaje. Ta predlog stavi posl. dr. Pačak kot nujni v jedni prihodnjih sej. Za dr. Vašatyjev predlog je glasoval samo posl. Purkhart. Značilno 1 Bodoče razmere v očeh poljskega kluba. Te dni sta imela neki vplivni poljski poslanec in sotrudnik zagrebškega „Obzora" daljši pogovor, v katerem sta razpravljala o raznih več ali manj važnih vprašanjih tičočih se sedanjega in bodočega parlamenta. Glede sedanjega državnega zbora zatrjuje član poljskega kluba, da ga vlada ne razpusti poprej, dokler ne reši državni proračun, davčno pre-osnovo in civilno pravni red. To nalogo bo pa težko rešil pred Božičem, toraj zboruje zbornica najbrže do zadnjega trenutka svoje dobe. Deželni zbori se snidejo pričetkom januvarija ali pa pozneje, na vsak način pa pred razpisom splošnih državnozborskih volitev. Kar se tiče vladne večine, naglaša Poljak, da ji ostaneta poljski in konservativni klub vseskozi zvesta ; poslednjega je najbolj utrdila v tej misli Badenijeva izjava glede solnograškega shoda. O jugoslovanskem klubu govornik zagotovo upa, da se ustanovi takoj pričetkom novega državnega zbora, vendar bodo Hrvati vztrajali kolikor možno v opoziciji, ako morda še celo ne izstopijo iz državnega zbora. (!) Konečno je omenjal govornik vestij glede odstopa ministrov Gleispach in Glanz ter izjavil, da prvi nikakor še ne odstopi, drugi je pa popolno nasprotne misli, ker se ne strinja s konservativno smerijo Ba-denijeve politike. Ogerski minister JPerczel pred svojimi volilci. Ogerski notranji minister Perczel je osrečil včeraj svoje volilce v Bonybadu z daljšim govorom, v katerem jim je podal račun kot zastopnik tega okraja v državnem zboru. Glavni namen njegovega govora je bil ta, da je kar najbolj udrihal po katoliški ljudski stranki. Govoreč o preosnovi cerkveno-političnih zakonov, katera se je baje izvedla brez najmanjših ovir, je zatrjeval, da se je doseglo s to preosnovo že delno pomirjenje vsled silne agitacije razburjenih duhov. Sicer pa, pravi minister nadalje, vlada ne more prevzeti nikake odgovornosti, ako se še ni pomirila splošna razburjenost. Vsemu temu je krivo le delovanje ljudske stranke (!), ki ničesar druzega ne želi in zahteva, nego da se odpravijo cerkveno-politični zakoni, v kar pagvlada nikdar ne bo privolila. Po teh neslanostih preide govornik na državni zbor, omenja predlog, ki se rešijo v bodočem zasedanju, ter konečno obširneje govori o obnovitvi nagodbe z Avstrijo. Minister naglaša, da je storila vlada vse dosedanje korake v korist Ogerske; posebno vgodne pogoje je dosegla glede konsum-nega davka, avstro - ogerske banke in dr., pa tudi glede kvotnega vprašanja se vlada ne bo dala pregovoriti nobeni stranki, marveč imela pred očmi le korist Ogerske. S tem govorom je osrečil seveda le svoje liberalne somišljenike, kajti vsak trezno misleči človek se je moral s studom obrniti od njega. Šlškin v Berolinu. Mej brzojavkami smo včeraj poročali, da je obiskal upravitelj ruskega zunanjega ministerstva, svetnik Siškin, iz Pariza grede tudi Berolin, kjer ga je vsprejel cesar Viljem in ga potem povabil k sebi državni kancler knez Hohen-lohe. Ta vsprejem tajnika Šiškina je zopet nekak nov dokaz, da je Siškin že imenovan ruskim zunanjim ministrom. Sploh pa ne kaže vlada v Berolinu tako posebno navdušenje ob njegovem pohodu, — kakor pa v Parizu; vkljub temu so se berolinski krogi držali precej kislo, ko so zapazili, da se vodja ruskega zunanjega ministerstva na potovanju iz Petrograda v Pariz ni oglasil v Berolinu. Ruski car je menda takoj spoznal, da njegov svetovalec ni postopal popolno korektno, ter mu namignil, da naj popravi, kar je zagrešil. Govori se tudi, da se še jedenkrat snide car Nikolaj s cesarjem Viljemom najbrže v Homburgu. Tudi ta opetovani obisk ima najbrže namen, da se popravi, kar se je poprej zagrešilo. Potem takem se Rusija tudi Nemčiji nič kaj raia ne zameri, akoravno se goji večja prijaznost mej Francijo in Rusijo. Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana dne 14. okt. Pričetkom današnje izredne seje, katere se je udeležilo 19 odbornikov, je omenjal župan obiska železuiškega ministra viteza Guttenberga. Zupan ga je pozdravil na kolodvoru v ime ljubljanskega mesta, priporočal mu nerešena železniška vprašanja ter ga prosil, naj si natančneje ogleda mesto. Minister je odgovoril, da mu sedaj ne dopušča čas, da pa prihodnjo pomlad za dalje časa dojde v Ljubljano. Nadalje omenja župan, da je „Wiener Zeitung" objavila Najvišji odlok, s katerim je potrjen sklep deželnega zbora gledö vtelesenja dela občine Moste z mestno občino. Zupan prebere dopis avstr. gasilne zaveze, v katerem ta na povabilo naznanja, da namerava v letu 1899 prirediti v Ljubljani kongres ognjegasce v. Župan je mnenja, naj bi se shod vršil v mesecu juliju ali avgustu, ob jednem pa naj se zahteva od zaveze opravilni red, da se ve mestni zbor po njem ravnati. Na to se preide na dnevni red. Prošnja avstro - ogerskega pomočnega društva „Austria" v Norimberku se na predlog odbornika Malija odkloni, ker malokdo Slovencev zahaja tje in zahteva podpore. Poročilo odbornika Sveteka o skontrovanju blagajnic in fondov, katere upravlja mestna občina, pri katerem se je našlo vse v redu, se vzame na znanje. Odbornik Senekovič poroča o nasvetu prireditve efektne loterije na korist regulačnemu zakladu in predlaga: Ker je samo za najnujnejše odkupe v regulačne namene potreba 1,134.000 gld. in ker nima mestna občina na razpolago tolike svote, naj se priredi loterija z 1,000.000 srečkami po 1 krono z 2000 dobitki v skupnem znesku 400.000 goldinarjev. Prvi glavni dobitek naj bi znašal 20.000 gld. vrednosti in naj bi se vriilo žrebanje 31. decembra 1897. Konečno naj se storš potrebni koraki za popolno oproščenje pristojbin in poštnine. Odbornik K r i s p e r omenja, da je potresni pomožni odbor dobil zbirko slik, s katerimi se tudi namerava prirediti loterija. Umestno bi bilo torej, da bi se te slike pravočasno oskrbele za mestno loterijo, ker sicer bi bili oškodovani obe loterijski podjetji. Zupan pripomni k temu, da mu je kot članu ožjega odbora znano o tej zadevi in da je že sklenjeno, da se prepuste slike za mestno loterijo. — Predlog finančnega odseka se na to odobri brez ugovora. Za podporo dijaške mize na graškem vseučilišču se vsled prošnje tamošnjega rektorata na predlog odbornika Sveteka dovoli znesek 100 gld., ki naj se zaračuni za leto 1897 in tudi v tem letu izplača. Ugoditev prošnje se utemeljuje s tem, ker se podpira na vseučilišču v Gradcu razmerno največ Slovencev, mej njimi več Ljubljančanov, in rektorat ne dobi razven od kranjske hranilnice, ki prispeva vsako leto s 100 gld., nobenega krajcarja. Najemniku kopališča v Kolizeju, Jem. Matev-žetu se na predlog odbornika Malija odpusti 100 gld. najemnine. Rekurzu M. Kunza, posestnika hiše štev. 49 na Tržaški cesti proti magistratnemu odloku, s katerim se mu je prepovedala poraba prostorov za stanovanja radi nepriličnih stopnjic, se na predlog odbornika P i r c a ne ugodi. — Predlogu odbornika Pirca sta ugovarjala odbornika Žitnik in Türk. V drevoredu proti Šiški se sklene na predlog odbornika Zabukovca napraviti sedem petro-lejskih svetilk za proračunjeni znesek 84 gld. — Odbornik dr. K ris p er izraža željo, naj bi se omislile boljše svetilke, kakor so sedanje na Tržaški cesti in drugod, ker take nikakor niso zadostne za svetilo. Zupan pripomni, da sedaj ne kaže napravljati ličnih svetilk, ker se v kratkem napravi električna razsvetljava. Vendar bo pa naročil, naj se napravijo nekoliko lepše svetilke, toda ne sme se prekoračiti dovol|ena svota. Za policijsko osobje se sklene naročiti v tovarni v Steyeru dva bicikla po znižani ceni v svrho zasledovanja zločincev, posebno pa tatov biciklov, in v izvrševanje nujnih policijskih poslov. Dotični znesek se ustavi v proračun za bodoče leto. M es tu i dekliški osemrazrednici se poviša dosedanja dotacija v znesku 56 gld. od letos nadalje, in sicer 50 gld. za ubožne učenke, 50 za učila in 120 gld. za knjižnico. Ob jednem se pa sklene, da Be kar najhitreje ukrene potrebno glede zgradbe uiestne šole na šentjakobskem trgu na mestu sedanje redute. Mestni nemški deški šoli se poviša dotacija od 28 na 40 gld.; glede potrebnih učil in telovadnega orod|a pa naj se zahteva natančni troškovnik. Poročevalec odb. Dimnik. O nasvetu mestnega šolskega sveta za odpravo šolnine ua mestnih ljudskih šolah poroča odb. Subic. Poročevalec pravi, da je mestna občina jedina na Kranjskem, ki pobira šolnino, akoravno je splošna draginja vedno večja, a vspeh pobiranja ni nikdar velik. Pobiranje šolnine se zdi poročevalcu v nekakem nasprotju z zahtevo, da mora vsak obiskovati ljudske šole, na drugi strani se pa zahteva od učencev neprimerno visok davek. Vendar pa mora v ime šolskega odseka akoravno nerad predlagati, da se ne ugodi gorenjemu nasvetu, posebno sedaj ne, ker treba vedno večjih dotacij za učila in druge potrebščine, in ker se itak oprosti šolnine vsak količkaj ubožen učenec. Odbornik Dimnik predlaga dodatno, naj se v prihodnje v svrho oproščenja šolnine ne zahteva od župnika in župana potrjeni ubožni list, marveč naj o tem ukrepajo učiteljski zbori. Oba predloga se sprejmeta. O računih glede uporabe dotacij, dovoljenih v minulem letu tukajšnim ljudskim šolam, poroča odb. Dimnik, kar se odobri. Odbornik Senekovič poroča o pogojih deželne vlade, pod katerimi bi se dala mestni občini koncesija za elektrarno. Zahteva se mej drugim, da se s to napravo ne sme motiti dosedanja telegra-fična in telefonska zveza, da se morajo predložiti potom deželne vlade ministerstvu vsi važnejih vprašanj tičoči se akti in morata delo nadzorovati dva izvežbana strokovnjaka. Akoravno so nekateri izmej teh pogojev težko izpeljivi, vendar se rekurz opusti ter se pogoji predlože ministerstvu v kar najhitrejo presojo. Ob jednem se naprosi župan, da stori v tem oziru potrebne korake pri ministerstvu. Isti odbornik poroča o došlih ponudbah za zgradbo električne strojarnice. Došlo je več ponudeb, toda ker je letos nemogoče to delo izvršiti in ker so ravno vsled poznega časa v vseh ponudbah razmerno zelo visoke cene, se delo letos ne odda, marveč se vadiji vrnejo in stavbinskemu odseku naroči, da vnovič razpiše to delo, kadar bo dovoljena koncesija za elektrarno. Obvelja. Ostale tri točke se obravnavajo v tajni seji. Podžupan dr. Blei weis vpraša župana, kaj je ukrenil, da se izogne opetovanim pritožbam glede nesnažnosti ulic in trotoarjev. Pri tej priliki pripomni, da skrb za snažnost ne zadene samo mestni magistrat, kakor se je naglašalo v uradnem listu, marveč tudi hišne gospodarje in pa cestni erar, ki ima v svoji režiji skoro tretjino cest. 2upan odgovarja, da je že ukrenil, kar je mogoče v sedanjih razmerah, mej drugim naročil stavb, uradu, naj vsprejme nekaj novih delavcev, ter tudi vlado že opozoril zaradi eraričnih cest. Vkljub temu pa v sedanji stavbinski dobi ni mogoče vsem ustreči, na kar naj bi se prebivalci tudi ozirali. Sploh pa meni, da imajo dopisovalci imenovanega lista v mislih le erarične ceste, katerih pa ne vedo razločevati od mestnih cest. Konečno vpraša podžupan, kaj se je ukrenilo glede varnosti pri podiranju knežjega dvorca, kjer bi se bila ravno danes lahko pripetila velika nesreča, ko se je cb uri popoludne podrl velik del zidu. Zupan odgovarja, da se je podal takoj na mesto, dal ustaviti nadaljno delo, ob jednem pozval podjetnika in policijskega komisarja, da se je ukrenilo potrebno za nadaljno varnost. V prvi vrsti je ukazal takoj podreti vse zidovje v Gospodski ulici, ker preti sedaj tam največja nevarnost. Konec javne seje ob 8. uri zvečer. Dnevne novice. V Ljubljani, 15. oktobra. (Deželni predsednik) gospod baron H e i n se je danes dopoldne vrnil v Ljubljano. (Pri podiranju knežjega dvorca) se je včeraj podrl del zidu ; prav po sreči so se delavci pravočasno rešili in tudi od spodaj ob cesti ni bil nikdo poškodovan. Hiša se bode še-le potem zopet podirala, ko se bo vravnalo vse za varnost potrebno. (Osebna vest.) Gospod Ivan M a t h i a n ml. je 12. t. m. dovršil preskušnjo kot arhitekt za notranjo sobno opravo na kr. akademiji v Draždauah s prav dobrim vspehom. (Slovensko gledališče.) Gounodova krasna opera „ Faust" se je lani nekajkrat predstavljala ua našem odru in dosegla velikansk vspeh, dasi se je uprizorila že v dobi permanentne hripavosti takratnega tenorista in kronične indispozicije takratne al-tistinje. Jutri se uprizori „Faust" z novoangaževa-nimi silami, ni torej prav nič dvoma, da bode predstava dokaj dovršenejša od lanskih. — V nedeljo se uprizori priljubljena burka s petjem: „Brat Martin". (Darovi.) G. Viktor Steska, kapelan v Kočevju, nam je poslal za družbo sv. Cirila in Metoda 2 gl. in za Jeranovo dijaško mizo 2 gld. — Neimenovana za dijaško mizo 5 gld. — Bog plačaj 1 (Iz Metlike) 11. oktobra. Redka slovesnost se je vršila v nedeljo 11. oktobra v Metliki. Mesto okrašeno z mnogoštevilnimi zastavami in streljanje to-pičev naznanjalo je okoličanom, da se ima vršiti nekaj izrednega. Naš v obče priljubljeni in zelo spoštovani prošt preč. g. Franc Dovgan bil je namreč odlikovan z vitežkim križcem Franc Josipovega reda. Vže na predvečer napravili so meščani krasno serenado, spremljano od domače godbe in izvrstno izvežbanih pevcev. Pokazali so Metličani oni večer, da njih domača godba delala bi čast vsakemu večjemu mestu; istotako je bilo petje pod vodstvom c. k. pristava g. Sturma tako izborno, da smo se čudili tolikej preciznosti in dovršenosti, s katero so se proizvajale posamezne pevske točke. V nedeljo 11. oktobra je bila slovesna sv. maša, h katerej se je zbralo razun povabljenih gostov zelo veliko število druzih ljudij iz domače župnije in sosednjih krajev. Po sv. opravilu je c. k. okrajni glavar g. Orešek pred župniščem v pričo mnogobrojnega ljudstva pripel mil. g. proštu na prsi zlat križec, na kar se je odlikovanec z ganljivimi besedami zahvalil. On pri svoji občeznani krotkosti in ponižnosti pač ni hrepenel po tolikem odlikovanji, ker je delal in trpel v vinogradu Gospodovem že nad 40 let, delal je vedno in povsod le v čast božjo, v dušni in telesni prid svojih župljanov. Tako hoče tudi v bodoče nesebično delovati, k čemur naj ga spodbuja toliko odlikovanje, katero je dobil od Nj. Veličanstva presvetlega cesarja. Pri obedu, kjer so bili v obilnem številu zbrani odlični gostje, napil je slavljenec Nj. Veličanstvu presv. cesarju Francu Jožefu in Nj. Svetosti papežu Leonu XIII. Na to je gosp. Anton Navratil napil najprej g. slavljencu opisujoč njegove zasluge, povdarjal je posebno, koliko je mil. gosp. prošt pretrpel še kot župnik v Podzemlju, ko so v njegovi župniji razsajale kužne bolezni, ki ga pa niso odvrnile, da ne bi hodil tolažit nesrečnih ljudi, ki so v veliki revščini res potrebovali pomoči, opisoval je tudi, kar je odlikovanec storil v domači župni cerkvi in pri podružnicah, kar pričajo krasne spovedmee v mestni cerkvi in lepo prenovljeni al-tarji. Nato je napil g. „stoloravnatelj" tudi drugim dostojanstvenikom, katerih sicer ni bilo pri slovesnosti, ki so pa ali pismeno ali brzojavno častitali g. slavljencu, kakor Nj. c. kr. Visokosti nadvojvodu Eugenu, prevzv. dež. komtur. baron de Fin-u, na-učnemu ministru baronu Gauč-u, dež. predsedniku baronu Heinu, mil. g. proštu in preč. g. generalnemu vikarju Ljubljanskemu, msg. Jančarju itd. Na-pival je došlim gostom ter je vedel svojo duhovito napitnico vsikdar tako obrniti, da je vzbujal splošno odobravanje. Med gosti so bili: pl. Nikola Bado-vinac c. kr. dvorni in ministerski svetovalec v. p., vitez pl. Savinschegg, grajščak pl. Puteany, c. in kr. podpolkovnik, pl. Pavel Leder, dekan Lipniški, A. Aleš, dekan semiški, že od mladih dni neločljiv prijatelj g. odlikovanca, istotako pred kratkem odlikovan z zlatim križcem s krono, Janko Modružan iz Karlovca najstareji 531etni prijatelj slavljenčev, P. Avrelij Knafelj gvardjan, iz Karlovca, in več župnikov in sosednje nam Hrvatske. Izmed c. kr. uradnikov so bili razun že imenovanega okrajnega gla- varja g. Oreška še domači c. kr. davkar g. Kožar in c. k. sodnik g. Bizzoli, kateri je v prekrasni na-pitnici povdarjal posebno udanost in ljubezen belokranjskega ljudstva do svojih dušnih pastirjev sploh in do mil. g. prošta posebej, kateri si je v svojem večletnem pastirovanji v Črnomlju, v Podzemlju in zdaj v Metliki res pridobil Brca vseh, ki ga poznajo. Tako je minevala uro za uro, dokler ni prišel čas ločitve. Ločili smo se v navdušenem veselju, čestitajoč mil. g. proštu še jedeukrat, naj nosi to odlikovanje še mnogo, mnogo let, dokler ga ne zamenja z lepšim, neminljivim odlikovanjem pri večaemu Plačniku v nebesih. (Vkradeno kolo.) Tat, ki je vkradel kolo pri Bambergu, je neki Reinfeld Moric, ki je bicikel prodal trgovcu Druckerju v Zagrebu za 35 gld., dasi je bil vreden 220 gld. Sedaj je Reinfeld baje v Budimpešti. Policija ga zasleduje. (Na Trati) so v ponedeljek pokopali moža, katerega so nekaj dni preje mrtvega našli v vodi. Naj-brže je nesrečno žganjepitje bilo vzrok njegove smrti. („Slovenska pratika") za navadno leto 1897 je izšla v založništvu Ig. pl. Kleinmayrja in Fed. Bamberga. Poleg navadnega koledarja ima nastopno zanimivo vsebino: 1. Kako se po zvezdoslovcu Her-šelju vreme določuje. 2. Navod navadno uro po soinčni vravnati. 3. Solnčui vzhod in zahod za polarno višino ljubljansko. 4. Lestvica za obrestovanje. 5. Rodopis cesarske rodovine. 6. Sejmi po slovenskih deželah, Hrvatskem in po Bosni ter Hercegovini. 7. Berilo za poduk in kratek čas : a) Cerkveno leto, b) Božja pot sv. Primoža v kamniških planinah ; c) Stoletnica sv. Peregriua v Tunjicah (Z lepo podobo); d) L. 1896 umrli: Nadvojvoda Karol Lju-devik (s podobo), baron Kuhn, msgr. Luka Jeran (s podobo), Karol Klun (s podobo). 8. Kaj se po svetu godi. 9. Zmes. Poleg tega donaša obilo naznanil domačih trgovcev in obrtnikov.— „Velika pratika" za navadno leto 1897. Na svetlo dala c. kr. kmetijska družba. Natisnili in založili J Blasnikovi nasledniki. Cena 15 kr. Vsebina: 1. Zastavice. 2. Rodopis cesarske hiše avstrijske. 3 Sejmi po slovenskih deželah, Hrvatskem in Ogerskem. 4. t Nadvojvoda Karol Ljudovik (s podobo). 5. Naš cesar in njegovi najmlajši unuki. 6. t Karol Klun (s podobo). 7. Slovenci 1 podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda. 8. Pogovor pod lipo. 9. Mnogovrstne gospodarske skušnje. 10. Naznanila. — Kar letos „Veliko pratiko" posebno priporoča, je zelo zanimivi „Pogovor pod lipo", kateri je naše naprednjake pri „Slovenskem Narodu" tako pičil, da svojim pristašem naravnost prepovedujejo to pratiko prodajati in kupovati. Pratikar namreč Narodovcem naravnost očita, da so se zvezali in združili z največjimi nasprotniki in zagrizenimi sovražniki našega naroda — nemškutarji. To je za Narodovce tak hren, da jim pratikar hujšega ni mogel naribati, zato se boje, da bi tudi priprosti Slovenec ne zvedel resnice. — Gospodje se svoje politike sramujejo, kar je nam zelo všeč. — (Služba kancelista) je razpisana do 7. nov. 1.1. pri okrajnem sodišču na Vrhniki. * * * (Imenovanja.) Iz Celovca, 14. oktobra: Cesar je imenoval dvornega svet. pri policijski direkciji na Dunaju, Franca vit. Kozaryn pl. Okulič, dvornim svetovalcem extra statum pri dež. vladi v Celovcu. Novoimenovani pride na mesto odstopivšega Koppa. Vladni listi ga hvalijo, da je objektiven. Vederemo! — Justični minister je imenoval notarskega kandidata gosp. Maksa K r e u n z notarjem v Zel. Kaplji. (Koroške novice.) Minulo nedeljo so slovesno otvorili novi dravski most pri Lipici. Navzoče je bilo precej odlične gospode, tudi dež. predsednik s soprogo. Pravega namena most ne bode imel, ker so fužine v Lipici opustili in je torej promet le pičel. — Električno razsvitljavo menda mislijo upeljati v Pliberci. — Na mesto odstopivšega dr. Ubla je izvoljen podžupan dr. Metnic za zastopnika celovškega mesta v kor. dež. šol. svetu. (Slovenska šola v Velikovcu.) Iz Velikovca, dne 14. okt. Slovenska šola v St. Bupertu ob Velikovcu je dovršena in se slovesno otvori v nedeljo dnč 2 5. okt. Važno in eminentno versko-narodno delo je s tem dovršeno. Pokazalo se je, da iz malega raste veliko. Dan 25. okt. bode važen in pomenljiv za ves slovenski Korotan ! — Kakor znano prevzamejo poduk na novi šoli č. šolske sestre iz Maribora, ki slove daleč kot izborne učiteljice in odgo-jiteljice. — Sola je postavljena, a pokriti je še ogromnih stroškov; naj torej slovenska požrtvovalnost ne neha in vsak slovenski domoljub štej si v sveto dolžnost, da krepko podpira našo družbo sv. Cirila in Metoda. (Iz Celovca) dne 14. t. m.: V tukajšnjem dijaškem semenišču „Marianum" je letos 155 dijakov, v bogoslovju 56 bogoslovcev, in sicer: v prvem letu 23, v drugem 12, v tretjem 11, v četrtem 10. (Proti prostozidarjem.) Centralni klub hrvatske stranke prava sklenil je v svoji seji z dne 9. t. m. naslednjo enuncijacijo : „Centralni klub stranke prava v Zagrebu je mnenja, da je prostozidarstvo na Hrvatskem naperjeno proti prostosti in jedinosti hrvatskega naroda in njegove vere; ker je klub prepričan, da mora vsak, vzlasti pa hrvatski narod svoje narodne in verske principe zmatrati kot najtrdnejšo zaslombo napredku in narodnemu ponosu, zato obsoja klub vsakoga v hrvatskej domovini, kdor je član kakega framasonskega društva ali pa sploh prostozidarstvo podpira z besedo ali dejanjem. Ti nazori vodili so že od nekdaj klub in zaradi tega se tudi nikdar ni naročilo ali pooblastilo kakega klu-bovega člana, kateri naj bi se bavil s prostozidar-stvom, koje se je — sicer v malem obsegu — žal da tudi na Hrvatskem pojavilo." Telegrami. Dunaj, 14. oktobra.*) V današnji seji je ob živahnem odobravanju zbornice govoril poslanec Povše za novi domovinski zakon. — Poslanec dr. Šusteršič je vložil nujni predlog radi postopanja primorskih sodišč zoper slovenske posojilnice. Obravnava o tem predlogu vrši se v petek. Dunaj, 15. oktobra. Bivši vladni komisar za dunajsko mesto dr. Friebeis je imenovan vladnim svetnikom in nastopi službo pri dunajskem policijskem ravnateljstvu. Dunaj, 15. oktobra. Vojni minister pl. Krieghammer se je podal včeraj v Budimpešto. Dunaj, 15. oktobra. Pogreb pokojnega profesorja Brucknerja je bil zelo veličasten. Udeležilo se ga je po zastopniku naučno mi-nisterstvo. mestno zastopstvo, vseučilišče, di-jaštvo in zelo veliko občinstva. Truplo se je prepeljalo v njegov rojstni kraj sv. Florijan na Gorenje Avstrijskem. Trst, 15. oktobra. V minuli noči je padlo v bližini toliko dežja, da je preplavljen velik del mesta. Promet je ustavljen. — Provzročena škoda bo najbrž precej znatna. Praga, 15. oktobra. Češki deželni odbor je razposlal prošnjo na vse deželne odbore, naj mu naznanijo visočino dolga in kako je ta navstal. Budimpešta, 15. okt. Presvetli cesar je dospel včeraj zvečer iz Godollo. Budimpešta, 15. oktobra. Vsled eksplozije nekako pet meterskih stotov petrolita *) Za včerajšnjo številko prepozno došel. se je razletel parni mlin Prohaskijeve tovarne za petrolit. Tudi ostali deli tovarne so znatno poškodovani. Poškodoval se ni nihče. Budimpešta, 15. okt. V občini Hruszin se je vnel prepir mej somišljeniki ljudske in pristaši liberalne stranke. Došlo orožništvo jo naredilo mir s tem, da je razpršilo može ljudske stranke. Norimberk, 15. oktobra. Pravosodni minister grof Gleispach je dospel iz Dunaja. Getinje, 15. oktobra. Italijanski poslanik Castellbianchi in oberst Gjurkovič sta se podala v Kotor k vsprejemu genueškega vojvode, ki dospe jutri v luko. Berolin, 15. oktobra. Cesar je vsprejel sultanovega izvanrednega poslanika Grumb-kov-pašo, kateri mu je izročil sultanovo pismo. Pariz, 15. oktobra. „Agence Havas" poroča iz Aten, da je umrl v boju pri Gra-veni ranjeni vojaški poveljnik. Raztresene tolpe vstašev provzročajo neoboroženemu prebivalstvu veliko škodo. Carigrad, 14. oktobra. Rusko brodovje v Črnem morju, obstoječe iz osmih ladij, je odplulo v Batum. London, 15. oktobra. „Daily Telegraph" poroča iz Pretorije: Iz zanesljivih virov se iz Kapstadta poroča, da namerava odstopiti minister za javna dela, ker preti navstati politična kriza. Mlaliotne bolehave vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je ieleznato vino lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol literska steklenica velja 1 gld., pet pol literskih steklenic gld. 4'50. (122 50—34) 2 Umrli so: 13. oktobra. Avgust Kliš, ključaničarski pomočnik, 19 let, Stari trg 26, otrpnenje pluč. Meteorologično poročilo. a * P čas opazovanja Stanje barometra v mm. temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm. 14 9. zvečer | 739 1 12-8 si. jvzh. dež 15 7. zjutraj 2. popol. 737 1 7341 118 14-0 si ssvzh. si. jvzh. dež n 47-3 Srednja včerajšnja temperatura 12'6°, za 1 8° nad nor-malom. Eksekutivne dražbe. Antona H a u p t m a n a iz Št. Vida posestvo dne £9. okt. in 26. nov. (ponovitev) v Zatičini. Matije J u r š i č a iz Jablanic nepremakljivo posestvo (130 gld), terjatev 95 gld. 25 kr., dne 27. okt. in 27. nov. v Kostanjevici. Franca T o p o r i š e zemljišče v Gorenji Vasi (2383 gld) dne 22. okt. in 19. nov. v Zatičini. Nike T o m c a iz Primosteka posestne in užitninske pravice (zapuščina) (185 gld.), terjatev 59 gld., dne 31. oktobra in 14. nov. v Metliki. Franceta in Neže Prebil iz Ljubljane razna obleka (28 gld. 84 kr.), terjatev 600 gld., dne 26. okt. in 9. nov. v Ljubljani. Marije G e r b e c iz Vrbice polovica nepremakljivega posestva v Jablanici (457 gld.), terjatev 34 gld. 25 kr., dno 23. oktobra in 23. novembra v Ilir. Bistrici. Antona F 1 e r i n a iz Vrhpolj nepremakljivo posestvo (2610, 100 in 120 gld.), terjatev 260 gld., dne 29. okt. in 1. dec. v Kamniku. £3 S Lekarna M. Leustek v Ljubljani. Lekarna M. Leustek v Ljubljani, Resljeva cesta štev. I zraven mesarskega mosta priporoča svojo izborno delujočo Ksr tinkturo za lase, TEJ? katera okrepčuje in ohranjuje lasišče in preprečuje izpadanje las. Cena z rabilnim navodom 1 steklenici 50 kr. Velika zaloga preskuienlh domačih zdravil, katera se priporočujejo po raznih časopisih in cenikih. 700 3—2 Prodaja in vsak dan dvakrat po pošti razpošilja Lekarna M. Leustek v Ljubljani. a iSče mesto pri kakem večjem uradu, kjer bi se mogla popolnoma izuriti v brzojavnem poslu. — Več pove poštni urad Bohinjska Bistrica. 704 3-2 Prodaja materijala od knežjega dvorca. Od porušenega knežjega dvorca v Ljubljani prodajam po nizki ceni stavbinski in drugi materijal, kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd. na lici mesta ali pa na svojem domu v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14. 554 62-30 Val. Accetto, zidarski mojster. Da se izognem vsem prevaram, nosim od sedaj naprej to le oblastveno regi-strovano varstveno znamko. Jedino pravi angl. balzam (Tinctura balsamica) lekarja A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. Preskusen in priporočen od zdravstvenih oblastev. Nejstareje, na jprlstneje, npjreelneje in najceneje domače zdravilo. Uteši kašelj, prežene notranje in zunanje bolesti, pro-vzročuje lahkotno odvajanje in odpravi zobobol, ozebline in otekline itd. Pristen in neponarejen je ta balzam le tedaj, ako je zapita vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu ' v Pregradi, in ako nosi vsaka steklenica zeleno etiketo s popolno jedoako varstveno znamko, kakor tukaj zgoraj. Pazite vedno na to varstveno znamko! Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama zasledujem najstrožje sod-nijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah in ravno tako vse prekupce ponarejevanj. Spričevalo izvedencev vis. k. vlade (št 5782 B, 6108) pravi glasom analitičnega izreka, da moj izdelek ne hrani v sebi ni-kakih prepovedanih ali zdravju škodljivih snovij. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierryja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic so ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. 524 20-12 Adolf Thierry, lekarnar v Pregradi pri Rogatec-Slatini. . Dunajska borza. Dn6 15. oktobra. Skopni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........ . , . . NemSki dr», bankovci za 100 m. nem. dri. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci....... • 0. kr. cekini........... 101 gld. 20 kr. 101 25 122 30 101 25 121 75 99 20 943 — 366 75 119 90 58 85 11 76 9 53 44 50 6 1» 66 n Dnč 14. oktobra. i% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . , Posojilo goriškega mesta....... kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banket % Prijoritetne obveznice državne železnice . . , , jutne železnice 3% . „ „ južne železnice o % . . , dolenjskih železnic 4 £ 143 gld. — kr. 155 „ 25 190 . — 98 . 65 138 . — 128 . 75 107 „ 75 112 . — 98 . 25 99 „ 45 222 „ 25 171 . 60 128 . 40 99 „ 50 Kreditne srečke, 100 gld........196 gld. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld Rudolfove srečke, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld........ St. Gendis srečke, 40 gld...... Waldsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., lOOOgl.st.v Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. , Papirnih rubljev 100....... 18 22 70 VI 60 22 154 3390 411 100 60 83 153 127 50 kr. 25 75 50 25 05 75 87 SfcjT" Nakup ln prodaja TE» vtakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd, Zavarovanje za zgube pri trebanjlh, pri izzrebanju najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E R C U K" WolizeilB it. 10 Dunaj, Ririihiltintrasse 74 B. A4T Pojasnila-3£t& v vseh gospodarskih in finančnih stvarsh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče vuocega oorestovanja pri popoini varnosti > g(T naloženih glavnic.