Stran 50 ANGELČE^^^^^^Let^G V.O. Ruske pravljice. 1, Volk in veverica. ^m^everica je skakala z vejice na vejico in padla v §g]]fe jamo na spečega volka. Volk skoči pokoncu ^^up in hoče veverico požreti. Veverica pa začne prositi: »Pusti me.U Volk pa pravi: »Dobrof Pustim te, samo da nri poveš, zakaj ste veverice tako veseie? Jaz sem vcdno žalosten, a ko vas gledam, se vedno tam v vrhu igrate in skačete.« Veverica odgovori: »Pusti me prej na drevo, in tam ti povem, ker se te tu bojim.« Volk jo popusti, vcverica uide na drevo in mu pove od tam: »Ti si zato žalosten, kcr si hudoben. Tcbi zlobnost razjeda srce. Me smo pa vesele zato, ker smo dobre in nikomur ne prizadenemo nič žalega.« 2. Nagrada. Neki kmet je našel drag kamen in šel z njim k carju. Došel je v dvorec in začel izpraševati carske sluge, kako bi prišel k carju. Eden izmcd carskih slug ga vpraša, kaj da hoče pri carju. Kmet mu to razloži in pokaže dragi kamen. Sluga mu pa pravi: »Dobro! Bom pa jaz nazna-nil carju. Samo, ako mi daš polovico tega, kar ti bo car dal. Če mi pa ne obljubiš, te ne pustim k carju.« Kmet slugi obljubi, in sluga ga naznani carju. Car vzame kamen in pravi: »Kakšno nagrado naj ti dam, kmet?« Kmet pravi: »Daj mi petdeset udarcev, nočem nobene druge nagrade. Kajti s tvojim služabnikom imava tak dogovor, da bom z njim delil na polovico nagrado. Zato pa jih veli meni našteti petindvajset in njemu petindvajset.« I Leto 26 ANGELČEK Stran 51 . I • Car se je nasmehnil in začudil, Služabnika je f takoj spodil iz službe, kmetu je pa podaril tisoč rubljev. ¦ i 3. Car in kmet. . I Nekoč si je napravil car dvorec in pred dvor--cem je zgradil vrt. Pri vhodu na vrt je pa stala koča. V nji je živel ubog kmet. Car je hotel to kočo po- i dreti, da ne bi kazila vrta. In poslal je svojega mi- J nistra k revnemu kmetu, naj proda kočo. j Minister je šel h kmetu in mu je rekel: »Glej, . ] kaka sreča te je doletela: car hoče kupiti tvojo kočo. ' Vredna ni deset rubljev, a car ti jih da sto za njo.« Kmet pa odgovori: »Nikakor! Jaz koče ne dam za sto rufeljev.« , 1 Minister pa pravi: »No, potcm ti jih da pa car dvesto.« Kmet pa odgovori; »Niti za dvesto, niti za tristo, ' koče ne dam. Moj ded in moj oče sta živela v tej koči in v nji umrla. In jaz sem se tudi postaral v nji in bom tudi v njej umrl, če Bog da.« Ministcr odide k carju in mu reče: »Kmet je trdovraten, nič nc bo! Nič ne dajaj, car, kmetu za njo, marveč jo uikaži kar zastonj podreti, pa bo!« Car pa reče: »Nak, tega pa nočem.« Tedaj pravi minister: »Kako to! Kaj bo nasproti dvorcu stala gnila koča? Kdor bo pogledal na dvorec, bo rekel: ,Lep bi bil dvorec, če bi ga le ta koča ne kazila. Seveda — bo rekel — car denarja nima, da bi jo bil kuipil.'« Car pa ministru odvrne: »Nikakor ne! Kdor bo pogledal na dvorec, bo rekel: Gotovo je imcl car zadosti denarja, da si je napravil tak dvorec. — A, i ko bo pogledal na kočo, bo rekel: Resnično, ta vladar i je pravičen. — Zato pustim kočo.« 4. Deklica in razbojniki. j Neka dcklica je pasla na pašniku kravo. Prišli i so pa razbojniki in so odpeljali deklico. Razbojniki so prijeljali deklico v gozd, v kočo, in ji veleli kuhati, l ¦ Stran 52ANGELČEK Leto 26 snažiti in šivati. Deklica je živela med razbojniki. Deiala je pri njih in ni vedela, kako bi jim ušla. Kadar so pa razbojniki odšli, so pa deklico zaprli. Nckoč so zopet vsi razbojniki bdšli, a pustili deklico samo. Ona pa si ze znesla slame, napravila iz slame punčko, jo oblekla v svojo obleko in posa-dila na okno. Sama se je pa namazala z medom, sc povalila po pcrju in bila podobna strašni ptici. Nato je skočila skozi okno in je pobegnila. Toliko, da ie prišla na pot, glej, že so ji prišli nasproti razbojniki. Spoznajo je pa ne, marveč jo vprašajo: »Strašilo, kaj ' pa počne naša deklica?« Deklica jim pa odgovori: »Ona poje, dela in šiva ter čaka pri oknu razboj-nikov.« Nato pa brž pobegne, Razbojniki pridejo domov in glej čudo — kdo neki sedi na oknu, Brž pozdravijo punčko in pravijo: »Zdravstvuj, naša deklica! Odpri nam!« A vidijo, da jim deklica ne odzdravi in da molči. Začno punčko zmerjati; a ona se ne zgane in molči. Tedaj vlomijo razbojniki vrata in hočejo ubiti dcklico — a spoznajo, da to ni deklica, ampak slamnata punčka. Razbojniki jo vržejo proč in pravijo: »Prevarila nas je ta de-klica!« Deklica je pa prišla srečno do vode, se umila in se vrnila domov, B ¦ 5. Breme, V Moskvo sta po dobi Francozov1 prišla dva kmeta, iskat bogastva; eden je bil pameten, drugi pa ncumen. Ko sta prišla v mesto, sta našla na pogorišču obžgano volno. Rekla sta: »Prav bo prišla doma.« Tedaj sta j.e navezala, kolikor sta je mogla odnesti, in sta jo poncsla domov, Domov grcdc sta pa videla na ulici ležati pokrito sukno, Pametni kmet vrže stran volno, si zvežc sukna, kolikor ga more nesti in ga naprti na pleča. Neumni pa reče: »Zakaj bi stran 1 To je po letu 1812., ko so bili Francozi na Ruskem premagani, in je moral Napoleon bežati. ^m Leio 26__________ANGELCEK__________Stran 53 ¦ metal volno, saj je dobro zvezana in se dobro drži na I plečih.« In ne vzame sukna. I Tedaj gresta daljc in zagledata na poti zavrženo I obleko. Pametni kmet vrže sukno stran, zveže obleko fl ter io naprti na pleča. Neumni pa pravi: »Čemu za- fl metati volno, saj je dobro zvezana in se krepko drži ^^M na plečih.« ^^| Ko gresta zopct dalje, zapazita, da leži sre- ^^H brna posoda na tleh. Pametni mož vrže stran obleko I in pobere, kolikor more, srebra in ga odnese. Ne- H umni pa ne vzame s pleč volne; saj je bila dobro ¦ zvezana in je krepko stala. I Še gresta dalje, pa zapazita, da leži na tleh ¦ zlato. Pametni pomeče srcbro proč in pobere zlato, ™ Neumni pa pravi: »Čemu bi metal proč volno, saj jc dobro zvezana in se krepko drži na plečih.« Tedaj odidpta domov. Na potu ju pa ujame ploha in tako namoči volno, da jo vrže neumni stran in pride prazen domov. Pametni pa prinese domov zlata in še volno, ki jo je pobral.