pol leta je za nami IZREDNO UGODNI REZULTATI INDUSTRIJE V PRVEM POL- ETJU - VSE PANOGE ZADOVOLJILE — POLLETNE OBVEZNOSTI ^POLNJENE. Pfj gospodarski zix)mici za celjski l^gj so že obdelali podatke o gi- ajjju gosipodarstva za prvo polletje. )bdelani podatki dajejo izredno dodno sliko lin hkrati dokazujejo, da zadevanja kolektivov za ravno- lerno proizvodnjo skozi vse leto liso toila zaman. Ce primerjamo le lodatek, da so na primer industrij- jja podjetja lani dosegla 100 od- •totno izpolnitev obveznosti v kumu- ativi šele meseca decembra, a jim g to letos uspelo že v prvem pol­ etju in če pri tem upoštevamo še jiano dejstvo, da je proizvodnja ,jgsti v drugem ,polletju v stalnem porastu, imamo prav gotovo trdno ugotovilo, da letos ne bo večjih te- tav glede izpolnjevanja planskih ob­ veznosti. Ce si ogledamo raznolikost uspe- jjov industrije po panogah in po fi- rifjiem obsegu proizvodnje, ugoto- rimo, da so najboljše uspehe dosegle j^oge: usnjarska, kovinska, kemična in tekstilna. Vredno je tudi pove- jati, da so zlasti panoge, ki ustvar­ jajo visoko vrednost proizvodnje, noćno prekoračile svoje polletne ob- i-eznosti. Nekoliko zaostajajo le pro- zvodnja električne energije in meta- urgija. Vendar je pri slednji po­ trebno poudariti, da gre le za spre- Tiembo sitrukture in da je tudi me- alurgija dosegla finančno zelo igodne rezultate. Gre namreč za po­ jav prilagajanja tržišču in osvajanju, lovih kvalitetnejših, a dražjih pro-] zvodov. Glede na finančne pokazatelje so' letos v prvem polletju zabeležili naj- 3ol}še rezultate rudniki, nadalje ke- •nična in grafična industrija. Izredno lep uspeh je dosegla tudi panoga usnjarstva. Zlasti pohvalno pa je, da sta obe usnjami v celjskem -okraju zdo lepo končali prvo obdobje leta. Za povprečje pa je še posebno po­ membno, da so tudi glede finančnega uspeha poslovanja planske obvez­ nosti izpolnile panoge, ki predstav­ ljajo težišče industrije v celjskem okraju — Cinkarna, Emajlirka in podjetja lesne stroke, pa tekstilci. Le industrija nekovin je zabeležila ne­ koliko slabše rezultate. Zai;adi pre­ cejšnjega izpada pa tudi papirna in­ dustrija, ki pa ibo zlahka v drugem polletju, ko začne obratovati nov ve­ liki papirni stroj, ki bo proizvodnjo podvojdl, nadoknadila delne izgube in zastoj zaradi hude zime in po­ manjkanja lesa v prvih mesecih leta. Vredno je tudi povedati, da je tudi lesna industrija, kljub hudim teža­ vam zaradi zime v prvih mesecih že nadoknadila zastoj in izgube. Zaradi izredno lepih uspehov in­ dustrijskih podjetij v povprečju in pa predvsem zaradi ugotovitve, da letos dejansko ni velikih odstopanj, lahko zares z velikim optimizmom ocenjujemo letošnjo industrijsko proizvodnjo, ker bodo podjetja prav gotova presegla planske naloge. M. I. Pogled na izredno lepo urejeno osrednjo ulico Slovenskih Konjic Nenavadna kolona I i i avtomobilov na cesti v treh dneh na začetku tega ted­ na je bila v celjskem okraju na ce­ stah nenavadna kolona avtomobilov. •Trgovsko podjetje AVTO Celje je namreč pripravilo ogled raznih po­ sebnih vrst avtomobilov. Prikazali so razne inačice izvedb posameznih tipov vozil znahiike Zastava, industri­ je mcitornih vozil Novo mesto in TAM iz Maribora. Doslej je bila namreč pri posredovanju raznim podjetjem, tovarnam, ustanovam in podobno težava predvsem v tem, ker izdelujejo te tri naše tovarne motornih vozil zelo bogato izbiro raznih specialnih vozil, ki jih ra­ zumljivo ,podjetje ni moglo imeti vselej na zalogi in jih je treba po­ sebno naročiti. Tako so biil kupci do­ slej navezani le na prospekte, niso si pa mogli ogledati vozil. Da bi to vrzel izpolnili in zaradi vse večjega interesa za domača vozila, predvsem zaradi zelo olajšanih in ugodnih kre­ ditnih pogojev, so pri celjskem tr­ govskem podjetju za promet z motor­ nimi vozili prikazali vse vrste spe­ cialnih vozil in nove modele teh treh jugoslovanskih tovarn. Zanimive so številke o posamez­ nih tipih vozil iz naših tovarn. Tako izdeluje tovarna avtomobilov Crvena Zastava iz Kragujevca tri vrste oseb­ nih avtomobilov, in sicer razen po­ pularnega flča, še njegove večje bra­ te — model 1300 in 2300. Hkrati pa tudi še 21 raznih tipov poltovomih, tovornih in specialnih vozil. Med te­ mi so tudi iposebna sanitetna vozila, vozila za prevoz živil, kruha, mesa in podobno. Vsa specialna vozila so izdelana po predlogih ustreznih pod­ jetij in so prilagojena potrebam. V teh dneh pa smo lahko videli v kolo­ ni tudi nov model Zastavinega kom­ bija, ki je zelo lično izdelan in pri­ meren tudi za prevoz ljudi. Tovarna iz Novega mesta je pri­ kazala svoje znane in na trgu zelo cenjene kombije v raznih inačicah. Značilnost vozil tovarne iz Novega mesta je dvotaktni motor. Kar dva­ najst tipov iste znamke izdelujejo v Novem mestu, in sicer za vse po­ trebe — celo mrliške vozove. Tudi mariborska tovarna motornih vozil je priikazala nekatere novitete, največ zanimanja pa je vsekakor ve­ ljajo novemu tipu vozila TAM z no­ silnostjo dve toni. Tudi dvotonsiko tovorno vozilo mariborske tovarne ima motor na zračno hlajenje — po­ dobno kot znani tovornjaki TAM 4500. Izdelujejo jih v petih inačicah, in sicer kot klasično tovorno vozilo, nadalje hladilno vozilo, vozove za pre­ voz kruha, za prevoz raznega blaga in nazadnje tudi mali kombi bus z dvajsetimi sedeži. v vseh krajih, ki so jih vozila obi­ skala — bili so še v Posavju, v Tr­ bovljah in okolici, na Koroškem in vsem našem okraju — so se predstav­ niki gospodarskih organizacij zani­ mali za posamezne karajkteristike vo­ zil, is(točasno pa so jih lahko preiz­ kusili. Vsi so povedali, da je to iz­ redno hvalevredna oblika prikaza vozil kupcem, ki na ta način dobe popolno sliko o kvalitetah posamez­ nih vozil in lahko neprimei-no bolje in laže izberejo ustrezno vozilo za svoje posebne potrebe. Seveda pa je tudi tokrat bilo naj­ več zanimanja za spremembe v kre­ ditnem sistemu. Največja posebnost in ugodnost je seveda - zmanjšanje potreibnega deleža gospodarskih or­ ganizacij in povečanja kreditne vsote pri nakupu raznih motornih vozil. Medtem, ko je še pred časom veljalo določilo, da morajo podjetja pri nakupu motornih vozil prispevati vsaj 50 odstotkov sredstev, je sedaj ta udeležba zmanjšana na 30 odstot­ kov. Istočasno pa imajo podjetja tu­ di ugodnost, da prvo leto ne odpla­ čujejo an/uitet za najeti kredit, tako da v bistvu lastna udeležba predstav" Ija tudi posebno obliko kreditiranja. Zvedeli smo tudi, da so v teh kra­ jih, ki so jih ta prva »informativna« kolona avtomobilov obiskala, pred­ stavniki raznih podjetij želeli, da bi celjsko ipodjetje večkrat priredilo podobne oglede s prikazi lastnosti posameznih vozil. m. lanimiv predlog Veležitarja v zadnjem času so pri celj­ skem »Veležitarju« v prizade­ vanju, da bi izboljšali preskr­ bo s kruhom v Cćlju, sprožili zanimiv predlog. Gre za žemlji­ ce. Znano je namreč, do so žemljice dobre in okusne, če so sveže. To pa seveda v sedanjih pogojih ni možno doseči. Če bi hoteli posredovati Celjanom stalno sveže žemljice, bi morali eno izmed pekarn v Celju na­ meniti izključno za te namene, ki bi nenehno pekla. Tako bi dosegli, da bi prodajalne kru­ ha v Celju in gostinski obrati dobivali vsake štiri ure sveže žemljice. Razumljivo je,'da bi ob tem bilo potrebno vse neprodane žemljice pobrati iz prodaje in jih predelati v krušne drobtine. Istočasno pa je tudi jasno, da bi zaradi tega nastal del rizika. Zaradi posebne peke žemljic in zaradi delnih izgub pri nepro­ danih žemljicah, bi bila cena svežim žemljicam nekoliko viš­ ja. Sodijo, da bi podražitev bi­ la največ za dva dinarja. Ko so o tem razpravljali, pa so še posebej poudarili, da je prvi pogoj pri tem, da bi brez­ pogojno vse stare žemljice mo­ rali vzeti iz prodaje. Torej gre vsekakor za zelo zanimiv predlog. Vendar so člani kolektiva podjetja »Vele- žitar« menili, da bi bilo prav, če bi o tem povedali svoje mne­ nje tudi potrošniki. Kajti ob­ staja več variant in možnosti, ki pa so seveda odvisne od želja potrošnikov. —E MESO JE - MESA NI? Poznavalci razmer v naši živinore­ ji so že v zimskem času opozorili, da bo potrebno zaradi upadanja staleža živine odrediti zaporo klanja telet, ki so sposobna za nadaljnjo rejo. Po­ manjkanje krme je namreč povzro­ čilo obubožanje osnovne črede, kar bi lahko imelo hude posledice in motnje v preskrbi prebivalcev. Mnenje o potrebi zapore klanja ' sposiobnih telet so podprla tudi me­ sarska podjetja, čeravno so zaradi tega zašla v težave. Vendar so ra­ zumeli, da je rešitev možno poiskati le s takim ukrepom. Ko smo se o tem problemu zanimali pri celjskem pod­ jetju »•Mesnine«, so nam povedali," da je v celjskem okraju spričo ob­ jektivnih pogojev zapora izredno hu­ da. In sicer zavoljo tega, ker so kme­ tijski kombinati in kmetijske 2^dru- ge izredno zainteresirani, da pove­ čajo stalež živine in pospešijo živi­ norejo na sploh. Razumljivo je, da zaradi tega mla­ de živine za potrebe preskrbe mesta in velikih odjemalcev ni dovolj. Ta­ ko stanje bi pa bilo prav v času naj­ večje turistične sezone nevzdržno in prav tako je potrebno preskrbeti te­ lečje meso za bolnišnice in okreva­ lišča, kjer je teletina potrebna za dietno hrano. Zaradi tega se je celj­ sko oskrbovalno podjetje moralo na­ vezati tudi na nakup telet v ostalih krajih države. Pri tem pa je vseka­ kor razumljivo, da nastajajo večji stroški. Povedali pa so nam tudi, da je zaradi zmanjšane ponudbe prišlo do zviševanja odkupnih cen teletom. Ker v Celju obstajajo še stare ce­ ne izpred težavnega obdobja, izgub­ lja celjsko oskrbovalno podjetje kar okoli 40 do 60 dinatjev pri kilogra­ mu. Sodijo, da bodo zaradi tega sku­ paj utrpeli za okoli 4 do 5 milijonov dinarjev izgube. Povedali so nam tudi, da je pač nujno potrebno ^po- iskati ekvivalentno povišanje malo­ prodajnih cen, kajti gotovo je, da podjetje ne bo moglo v nedogled po­ slovati z .planirano izgubo pri posre­ dovanju telečjega mesa potrošnikom. Zaradi tega bodo pripravili temeljito analizo te izgube in predlagali občin­ skemu svetu za blagovni promet ustrezno in nujno zvišanje cen teleč­ jemu mesu. Istočasno pa smo zvedeli, da na tr­ gu ne primanjkuje goved, da pa je hkrati velika ponudba svinj. Tako je po času, ko je iprimanjkovalo v celjskih mesnicah slanine, nastopil čas, ko je slanine dovolj, in sicer ob zelo veliki izlbiri. Ob tem času je za­ čelo podjetje >^^Mesnine« tudi ustvar­ jati zaloge slanine, tako da bo v na­ slednjem obdobju tudi tega potres­ nega blaga doovolj. — m. KONUS na prvem mestu IZREDNO LEpi USPEHI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ IZ CELJ­ SKEGA OKRAJA PRI POVEČEVANJU MEDNARODNE MENJAVE — ŠTIRJE NOVI IZVOZNIKI — PLANSKE OBVEZNOSTI IZPOLNJENE — ZIMA JE BILA ZAVORA, KI JE ŠKODOVALA, NI PA MOGLA ONEMOGOČITI USPEHA PRIZADEVANJ ČLANOV POSAMEZNIH KOLEKTIVOV. Vsekakor so analize poslovanja in gospodarjenja z vsemi inačicami zla­ sti ob polletju izredno pomembne. Saj nam dajo osnovo za potrebne ukrepe v primerih, ko ti.lahko ko­ ristijo. Zlasti zanimiva pa je letos še analiza o prizadevanju in uspehih gospodarskih organizacij, da doseže­ jo stopnjo izvoza in nekaterih manj­ ših podjetij, da se prvič vključijo v izvoz. Čeravno je za celjski okraj značilno razmeroma zelo veliko število pod­ jetij, ki svoje proizvode izvažajo, in med temi tudi veliko takih, ki so sposobna spričo kvalitetnih proizvo­ dov le-te plasirati tudi na zahodna tržišča, je vsekakor osnova uspeha v okrajnem merilu rezultat prizade­ vanj petih največjih izvoznikov — Cinkarne, Tovarne papirja, usnjarn, lesnih kombinatov in Hmezada. Naj povemo, da je zlasti usnjarski kom­ binat Konus iz Slovenskih Konjic dosegel na tem področju izredne re­ zultate, saj so planske obveznosti presegli kar za 127,9 odstotkov (iz­ voz so realizirali z 227,9 odstotki). Prav tako lepe uspehe pa je dosegla tudi Cinkarna in lesnoindustrijski kombinat »Savinja«. Značilna in predvsem spodbudna pa je ugotovi­ tev, da dinamika izvoza nenehno ra­ ste, kar je še zlasti značilno za lesno­ industrijska podjetja. Zaradi tega kljub dobrim spehom v prvem pol­ letju (planske obveznosti so prese­ žene) lahko v drugem polletju pri­ čakujemo še večje uspehe. Toda tudi drugi izvozniki, ki sicer na tem področju po obsegu izvoza ne sodijo imed velike, niso zaostali. Zla­ sti velja to za tekstilno in kovinsko industrijo. Med tekstilci so najugod­ nejše rezultate dosegli v Juteksu, Preboldu in tovarni perila Toper. Med kovinarji pa so. bili najboljši Zrečani in Alpos iz Šentjurja. Čeravno letos ne moremo govoriti o kakem večjem zastoju izvoza, pa le moremo omeniti, da so podjetja Steklarna iz Rogaške Slatine, Gore­ nje iz Velenja in Garant iz Polzele v delnem zaostanku. Posebno pohvalo pa vsekakor za­ služijo tudi podjetja Volna iz Laš­ kega, celjska Zlatarna, tovarna ko­ vanega orodja iz Vitanja tn 2ična iz Celja, saj so se kljub težavnim po­ gojem uspele uveljaviti na tujem tr­ žišču. Za izvoz pa se pripravljajo še tri nova podjetja ^— Pivovarna v Laškem, tovarna volnenih izdelkov v Skof ji vasi in Komet iz Zreč. Tako lahko z gotovostjo rečemo, da se bo letos v izvoz vključilo še sedem no­ vih podjetij, kar je za celjski okraj Iirav gotovo izredno lep uspeh. ^ mi. Kadrovski problemi gostinstva Razen stalnih nalog našega gospo­ darstva sta v zadnjem času v osipred- tudi dve posebni nalogi, ki sta prav za 'dbmočje celjskega okraja po Pomenu enako važni. In sicer gre za ^tevo po intenzivnem delu pri po­ večevanju izvoza in za hitrejši vaz- turizma. Posebna analiza, ki jo je izdelala ^*^ajna gostinska zbornica, je nam- pokazala, da je od 1400 zaposle-. J^h v gostinstvu brez ustrezne izo- °''azbe kar 59 odstotkov. To stanje se ne sklada z dosedanjim delom ^ntra za izobraževanje gostinskih Jelavcev, ki je v preteklih letih izo- oraževal in v raznih tečajih prekva- ^"ciraa nad Usoč gostinskih delav- t5^- Ugotovili so namreč, da so bile ^ prekvalifikacije bolj formalnega fj^čaja in da so gostinstvu bolj "Kodovale kot koristile. I 5^™iva je tudi ugotovitev, da .redno veliko gostinskih delavcev, so se redno šolali, niso ostali v j^^3i stroki. Vzrokov je seveda več, iev^^ vsi izvirajo iz težavnih pogo- ^iZk'K^^^ v gostinstvu in doslej zelo j^^'^h in neurejenih osebnih dohod- V gostinskih delavcev. Ce pri tem *^tevamo, da bi gostinska šola v sedanjem obsegu lahko dajala go­ stinstvu le po kakih 50 usposobljenih gostincev letno, bi trajalo vsaj deset let, da bi zadostili sedanjim potre­ bam po usposobljenih kadrih v tej panogi gospodarstva. Zanimivo je tudi, da je bilo šo­ lanje' kadrov za potrebe gostinstva v celjskem okraju dvotimo, in sicer v gostinski šoli v Celju in v gospo­ dinjski šoli v Šentjurju. Analiza dela posameznih šol je pokazala, da je boljši sistem šolanja na šentjurski šoli, čeravno je nekoliko dražji. Pri tej analizi in pri izdelavi predloga za enotni sistem šolanja je gospodar­ ska zbornica postavila v ospredje pi'edvsem zahtevo, da mora biti pro­ gram šolanja enoten. Skladno s tem so izdelali tudi dve varianti enotne­ ga sistema šolanja, ki pa obe imata vse tri elemente izobraževanja — teorijo ter učno in delovno prakso. Zaradi tega bi kazalo obe šoli zdru­ žiti, ki bi izobraževale učence za enoten poklic natakarja in kuharja za potrebe gostinstva. Vsekakor gre za koristen predlog, o katerem bodo razpravljale še občinske skupščine. -m.