168. ilroilRa, U LjnMluni. v fttrtefc 26. Jollja 1906. XXXIX. leto. :ah*j» nik dan »večer, isimšt acdelj« in pramik«, Ur «*Ua po posti prejeo&n sa avstro-ogrske deiele sa tm leto 15 K, sa pel leta 13 K, u Setrt leta 6 K 60 h, sa en meaee 1 K 30 h. Za Ljubljeno ■ poSiUanjem na dom sa vie lete U'K, sa pol leta 1S K, za Setrt leta 6 K, sa en neiei 2 K. Kdor hodi um pouj, plaSa ta vm leto 22 K, sa pol leta 11 K, sa fietrt leta 6 K 60 h, sa en mesee 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor snaša poštnina. — Na naročbe #res litodobn« »požiljatre naroforine ae ne osira. - Za oznanlla ■• plačuje od peteroitopne petit-vrste po 12 h, Se se oznanUo tiska enkrat, po 10 h, Se se dvakrat in po 8 h, Se te tiska trtkrat ali veSkrat. — Dopisi naj se iivole franko Tati. — šskepui ■• n« vraSajo. — Uredništvo in upravniitvo je v Knaflovih alieah St. 6, in aieer uredništvo v I. nadstr., apravniltvo pa w pri ti i žj a. — UprarniStrn na) le blagOToltfo pošiljati narožnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne ifcrirf. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". UrednUtv« tolelon St 34. - raiuun« ItoTllke po 10 ta. Upravništva telefon it 85. „Bože, carld hrani!" Ruski car Miklavž II. je naredil največjo budalost in zlobnost, ki jo je mogel sploh narediti — razpustil je dumo. Z ošabno gesto domišlja-ver:^ samodržca, ki se ni iz zgodovine ničesar naučil in ni ničesar pozabil, je zaprl ruskemu narodu usta, da ne bi mogel kričati po svobodi. Manifest na ruski narod, ki so ga izdali iz Vi-borga ruski poslanci, je energicen protest proti carskemu nasilstvu in tragični in obupni vzklik razjarjene ruske duše! Yse 19. stoletje so vpili najboljši raožje ruskega naroda: pesniki, pisa-:elji in umetniki po svobodi, po kon- Istituciji. Narod jih je obožaval, dvor in birokraška klika pa so jih prega-njali. Veliko ruskih apostolov svobode je storilo mučeniško smrt v Sibiriji. . Ali zgodovina, iz katere se tirani no-:ejo učiti, pravi, da kri muceniška ne teče zamau. Cesar nišo dosegli ruski pisatelji, to so dosegli Ojamovi in Togovi to-povi. Japonci so dvorski kliki ad ocu- |\os dokazali, da je nezmiselna in frivolna igra tišti dvorski ruski impe-rfalizem, ki hoee pozornost od no-tranje državne mizerije odvajati z zu-nanjimi pridobitvami tujega nepotreb-nega ozenilja. Glej Mandžurijo in Port Artur! Doma v centralni Rusiji je vsako ieto lakota, 80% analfabetov, činov-niška korupcija, despotizem hujši nego na Turškem. Na zunaj pa bahato okupiranje kitajskega ozemlja: Češ, glejte, Rnsi, kak ugled ima ruska država na svetu! Pa je bilo vse humbug! Vse je bilo zidano na pesek! Kaj more abso-lutizem, ki prezira ljudstvo, pozitiv-nega ustvari ti? Japonci so napravili križ čez ruske dvorske sleparske nacrte — in postali s tem največji prijatelji ruskega naroda. Dumo so priborili Rusom prav-zaprav samo japonski generali I :*£ admirali. In imponirala nam je ta gosu-darstvena ruska duma! To je bil pravi narodni zastop, ki se je energično lotil najperecejših vprašanj. Čuli so se iz skrajne stranke ruskega državnega zbora ultraradikalni predlogi, ki pa nas zapadnikov nišo ženirali. Treba se samo poglobiti v dušo mukotrpnega ruskega naroda, pa razumemo lahko to skrajno radikalno strujo v ruskem parlamentu. Scasom bi se bili ultraradikalni predlogi polegli in duma bi bila sprejemala samo take predloge, ki so sploh izvedljivi. Glavna stvar je bila : ruski narod ima forum, kjer lahko govori na vsa usta, ima tribuno, kjer lahko razloži, kako se naj reformira ruska država po modernih kon-stitucijskih principih! In car in njegova — žalibog, se zmerom „nje-g o v a" ! — vlada bi bili morali biti hvaležni ruskim poslancem za vsako odkritosrcno besedo! Toda, kmalu smo spoznali, da igra batjuška in njegova klika samo komedijo z ruskim narodom. Damo-klejev mec absolutizma je visel nad nesrečno dumo. Ministri so se včasi vedli kot dvorski lakaji in ne kot slu-žabniki naroda, čigar zastopniki, in to legitimni, izvoljeni zastopniki so po-slanci. Že predlog, da morajo biti ministri v ustavni državi odgovorni tuđi državnemu zboru, ne pa samo dvoru, je bil ogenj v strehi — ^zim-skega dvorcau. Reakcijonarna struja na dvoru, med katero ima besedo tuđi nekaj starih kikelj, je zmagala in pregovorila sla-botnega, neodločnega in idiotskega samodržca, da je razpustil prvi ruski parlament takorekoč — ad ca-lendas graecas. Absolutizem z vsemi svojimi „svetimi" pravoslavnim! atributi je, slava Bogu in svetemu Vladimiru, zopet restituiran in batjuška sedi zopet sam na tronu z žezlom v desnici. Že iz manifesta samega, s katerim je udaril ošabni samodržec svoj narod po ustih, razvidi pozorni čitatelj, da gaje šestavil stari hudobni duh Pobjedonoscev, okostenela starokopitnost, fanatik in suhoparni doktrinar, ki je docela nepristopen edino pravim ustavnim zapadnim ide-jam. Rusi nazivajo tega človeka že zdavnaj „Bjedonoseeva" — Nesrečo-nosca! Za zlo, ki ga je zakrivil ta reakcionar, bi bil že zdavnaj zaslužil, da bi visel na kakem kandelabru na Nevskem prospektu . . . Kdo je torej največji sovražnik ruskega naroda in Rusije same? To je ruski car in njegova hudobna dvorska kamarila. Posledice, ki jih bo imel razpust državne dume, so nedogledne. Revolucija, kakršne svet Še ni videl, bo divjala poslej morda kak ih IO let na Ruskem. Veliko nedolžnih žrtev bo moralo pasti! Zločinstva, ki jih je stoletja uganjala z ruskim narodom dvorska kamarila, bodo zahtevala ma-šcevanje. Rusija je za petdeset let obso-jena na pasivnost nasproti vnanjemu svetu. Za Evropo je Rusija takorekoč nehala eksistirati. In to je tuđi ogromna moralna škoda zavse izvenrusko slo vans tv o! Bila je doba, romantična doba v zgodo vini avstrijskih Slovanov, da so se v težkih dneh ozirali tja na vztok v matuško Moskvo. Bil bi cinik, kdor bi se smejal takemu političnemu romantizmu. Poglejte avstrijske Nemce, ki jim doma med črnožoltimi mejami nič drugega ne manjka ko — ptičjega mleka, in vendar simpatizirajo očitno z „rajhomu in kadar si domišljajo, da se jim „hudo" godi v Avstriji, takrat se hodijo jokat v naročje matere Nem-čije. In nihče jim tega ne zameri! Vsak narod, zlasti majhen narod, išče v boju za obstanek zaveznikov in se ozira po svojih „bratihu. Tuđi mi avstrijski Slovani bi morali imeti v Rusiji moralno zaščitnico svoje narodnosti. Do take zasčite bi imeli mi vsaj toliko pravice, kakor Nemci do zaščite v N em čiji ali kakor imajo naši Lani močno zaščito v Italiji. To pa je jasno, da bi nam av-strijskim Slovanom mogla dajati mo- ralno in duševno podporo samo s v o-bodna, konstitueionalna Rusija! Ali ruski absolutizem ni nikoli razumel svoje misije zastran izven-ruskih Slovanov — ako nišo bili pravoslavne vere! Ruski absolutizem ni razumel te misije, ker je absolutizem in drugič, ker ruski samodržci nišo Slovani! To je tu ja dinastija, ki je bolj nemška in skandinavsko-angleška nego slovanska. Tuđi sedanji car Miklavž II. je Nemec skozinskoz. Njegova najvecja sreća je, če more v Darmstadtu igrati lawn-tennis z nemškimi princi. Pojdite se solit s takimi „slovanskimi" carji! Zato so pa ti ljudje obenem največji nasprotniki izvenruskih Slovanov. Ker doma zatirajo in ovirajo svobodni politični in kulturni razvoj ruskega naroda, zato posredno ško-dujejo tuđi slovanstvu sploh. Danes protežirajo ruski samodržci v prvi vrsti Nemce, saj vidimo zastopnike „herrenvolka" v najvišjih ruskih služ-bah. Tako si mora opazovatelj ruskega javnega življenja misliti, da so ruski carji samo agenti za mater Germa-nijo . . . Bili so tuđi pri nas naivni ljudje in, žalibog jih je morda še kaj, ki so v največjem narodnem navdušenju zapeli himno: „Bože, carja hrani !u Krasen napev, prazne bizantinske fraze! Kdor ima oči, da vidi, in usesa, da sliši, kaj počenja s e d a j na Ruskem „car pravoslavni", kako tepta s svojimi juhtovimi škornji svete priro-jene in priborjene pravice ruskega bratovskega nam naroda, ta se bode menda vsaj poslej v dno duše gra-moval peti rusko dvorsko himno. Da, vsak Slovenec, ki bi se še drznil za- i krožiti „Bože, carja hrani !u je eo ipso reakcionar, izdaj alec svobode in renegat! . . . Pravi Slo van poje sedaj : „Bože, ruskij narod hrani!u čast in slava ruskim poslancem 1 Stenjba Ražin. Baron Beck pri cesarju. Dunaj, 25. julija. Danes je bil ministrski predsednik baron Beck v Išlu pri cesarju ter mu obširno poro-Čal o političnem položaju. Cesar mu je izrekel popolno priznanje za dose-danje delovanje njegovega ministarstva: posebno zadovoljstvo je izrekel nad napredovanjem volilne reforme. Potem je cesar podpisal imenovanje parlamentarnih ministrov za tajne svetnike. Dogodki v Macedoniji. Solun, 25. junija. V okraju Drama je splošno puntanje. Dolže se Bolgari, da so to gibanje pripravili. V Plevni so bili trije Grki ubiti z bombami, med njimi tuđi občinski predstojnik Valavanjos. V Gornici je bil ubit neki grški duhovnik. Z bombo sta bili razdjani tuđi dve grški hišL Pri nekem bolgarskem pogrebu je 2000 Grkov demonstriralo proti Bol-garom. Pri Valiju, v okraju Serez je bilo v preteklem mesecu ubitih 21 Grkov. Preobrat na Ruskem. Razpust dume. Petrograd, 25. julija. Gore-mykin je bil vedno proti razpustu dume, posebno zadnje čaše, ker je smatral neslogo v strankah za vladi ugodno. V petek je bil pri carju, ki ga je zelo ljubeznivo sprejel in ćelo objel ter izjavil, da je trdno uverjen, da bo Goremvkin Rusijo rešil. Ko pa je prišel drugi dan zopet k carju, ga je ta osorno sprejel ter mu narav-nost povedal, da je najbolje, ako takoj odstopi. Ta preobrat v carjevih nazorih se pripisuje vplivu generala Tr epo v a. Rivši poslanci. London, 25. julija. Većina Čla-nov dume je še ostala v Vvborgu, kjer sicer ne smejo imeti splošnih sej, zato pa so se razdelili v več od-sekov, ki imajo privatne seje. Radikalni bivši poslanci se ne vrnejo do-mov, ker vedo, da bi jih zaprli ali pa vsaj policijsko nadzorovati. LI STEK. Osvetnik. Zgodovinska povest. (Dalje.) vn. Pozno ponoČi je stopil v dolg crn plašč zavit mož pred samotno enonadstropno hišo, ki je stala na sedanjem Sv. Petra nasipu v Ljubljani. Potrkal je z železno pripravo, ki je bila pričvršćena na vratih; potrkal je dvakrat in trikrat, ali okence v vratih se ni odprlo. Nemirno je mož hodil pred hišo nekaj Časa gor in dol in se skrbno oziral, če ga kdo ne gleda. Toda nikjer ni bilo zapaziti nic sumljivega. Vladala je smrtna tiliota in globoka tema. Mož je začel z nova na vso moČ trkati in konČno se je na okencu pri vratih res nekoliko zasvetilo in je Vprašal globok glas: „Kdo je?« ,,Tišti, ki ga pričakujete,u je od-govoril mož, ki je prej trkal in je zdaj stopil tik pred vrata. „Jaz vedno koga pričakujem,u mora vedno pričakovati, da se mu zgodi kaka nesreča, kajti svet je po-kvarjen in hudoben." „Prihranite si ta vodena modro-vanja," je odgovoril mož pred vratmi in spustil svoj plašč, ki ga je držal. Zdaj se je videlo, da je plemenitaš, kajti imel je meč, z zlatom okovan pas in ostroge. „Kdo da sem, to veste, saj je bil to jutro pri vas mož, ki vam je naznanil moj prihod. Sicer pa mora ta moj odposlanec že ćelo uro pri vas biti, ker je tako dogo vorj eno." „Nekaj resnice ste povedali,u se je zopet čulo iz okenca, „davi je prišel semkaj človek in mi je povedal, da želi imeniten plemenitaš z menoj govoriti. Domenila sva se tuđi, da priđe sem in da poČaka tu, dokler ne priđe napovedani plemenitaš. Toda moža ni in jaz vas ne poznam in vam ne morem zaupati. Počakajte, da priđe vaš odposlanec ; ako mi ta potrdi, da ste res tišti, ki ga Čakam, potem vam bom rad odprl.u -Bedak", se je jezil mož s pla-ščem. rAli ne ve*j, kdo da sem. Saj poznaš vendar moje ime in mene samega.14 „Oh, da, Vas poznam tako do- slali k meni. Poznam vsa vaša imena, prava in neprava in poznam Vašo osebo, dasi ne nosite vec svoje dolge crne brade. Toda — ali mi ne veste ničesar povedati, kar bi me pomirilo glede Vaših namenov?u Tuji plemenitaš se je zasmejal na ves glas. „Glej, glej — kaj je vsa tvoja znanost in vsa tvoja modrost tako plitva, da ne moreš sam videti člo-veku v srce in trebaš sele besed, praznih, ničevih besed, da veš, pri čem da si. Revež, prav smiliš se mi. Sicer pa jaz tako nisem nikdar verjel v tvojo znanost in sem se vedno smejal tvojemu izreku: „Zlato je na-men vseh znanosti." Pri poslednjih besedah so se vrata tiho odprla. Na pragu se je prikazal star mož z velikimi očali na nosu, z dolgo sivo brado in z neka-kim turbanom na glavi. Mož, ki je imel na sebi talar, je držal goli meč v rokah, kar pa je napravilo samo smešen vtisk. Komaj je tuji plemenitaš vstopil v laso, je starec že zaprl hišna vrata in je zavaroval z moč-nim zapahoin. „Blagovolite iti z menoj," je po-vabil starec tujega plemenitaša in ga drugi pa meč, po ozkih stopnicah v prvo nadstropje. Vstopila sta v veliko sobo, na-polnjeno z vsakovrstnimi nenavadnimi stvarmi. Ob strani so stala okostja različnih živali, na mizi se je v zidu svetil triangel, okrog katerega je bilo napravljenih vse polno kabalističnih znakov, sredi sobe pa je na dolgi mizi ležalo človeško okostje. Tuji plemenitaš je v prvem trenotku mi-slil, da je to okostje naravno in sele k° je je natančno ogledal, je videl, da je umetno nar ej eno. „Čudim se, da mojega odpo-slanca še vedno ni tu,u je rekel tuji vitez, ko si je sobo površno ogledal, pri čemer ni skrival, da mu vsa ta šara prav nic ne imponira. „Jaz se tuđi Čudim." „Za kdaj pa sta napovedala svoj prihod dva plemenitaša iz Mengša ?u „O polnoči morata biti tu.u „Torej moramo še pol ure čakati. Moj odposlanec se je gotovo kje prav živinsko napil in je pozabil vse moje ukaze.u „Čemu ga potrebujete, tega od-poslanca, ko sem vas že spustil v hišo. Prišli ste vendar semkaj, da bi tu nekaj gledali in nekaj poslušali. TTar niafA na. oriviVii na. a\ar\i van na um ej em, zakaj se Vam tako toži po onem odposlancu." Mož s turbanom je pri teh besedah nekoliko privzdig-nil meč, ki ga ves Čas ni položil iz rok in sploh govoril tako nezaupno, kakor bi imel pred seboj skrajno ne-varnega razbojnika. „Skrili se bodete v sosedno sobo in tam vse slišali in videli, kar bom govoril z Adamom Kolovškim in njegovim prijateljem Bosi om. To pa vendar zanima samo Vas, ne pa tuđi Vašega odposlanca." „Zdi se mi, da Vam je moj odposlanec povedal ne le kdo da sem, nego da vam je razkril tuđi še druge stvari, ki vas pravzaprav nic ne bri-gajo. Čuješ, stari oderuh, z menoj ni dobro zbijati šal. Zapomni si to.u „Zapomnite si vi, da jaz nisem stari oderuh, marveč Aron, sin Ece-hila, slavni alhimist in zvezdoslovec, ki le iz dobrosrčnosti posoja denar, ker je kristjanom posojanje prepove-dano. Kar se pa tiče vašega odpo-slanca ali hlapca ali kuharja ali norca, ali kar že je — razume se na vse — vam prisegain na Mojzesove zapovedi, da mi ni izdai ne imena, ki ste ga nosili do teh dni, niti imena, ki ga nosite zdaj." (Dalje prih.) Petrograd, 25. julija. Včeraj so izplačali 300 bivšim poslancein dijete. Kmetski poslanci se ne upajo Trniti domov, ker se boje svojih vo-lilcev, ako jim ne prinesejo zagoto-vila, da se državni svet razdeli med kmete. Stranka „mirnega pomlajenja". Petrograd, 25. julija. Bivši elani dume grof Hevden, Staho-vič in Lvov so priobčili v „Novoje Yremjuu oklie za novo stranko „niir-nega pomlajenjau, ki bi delovala za red v državi. Splošni štrajk. Moskva, 2o. julija. Delegati raznih zvez so imeli posvetovanje ter sklenili, da se z ozirom na to, da železničarji nišo naklonjeni štrajku, za sedaj štrajk opusti. Tuđi agitacijo var-madi je treba ustaviti, osredotoČiti jo pa na kmete. Položaj se boljša? Petrograd, 25. julija. Prometno ministrstvo je dobilo z raznih železnic poroeila, da vlada povsod red in da ni nobenih znamenj za štrajk. V Petrogradu odpravljajo po-lagoma vojaške patrulje, ker je položaj povsem miren. Nemiri v Idvlandiji. VarŠava, 2~). julija. ]Med Lehi se je začelo povsod snmljivo gibanje. Baje so zagrozili Nemcern s splosnim klanjem. V Kurlandiji so napadli grad Raraten, last grofa Medema, ter ga popolnoma razdjali. Grofa so ubili. Grad je hranil mnogo umetniških in zgodovinskili dragocenosti. Punti v OdesL Odeš a, *25. julija. Po celem mestu so razdejeni pozivi k držav-ljanski vojski. Po vseh. hišah pre-iskuje policija ter zapira ljudi. Po 10. uri ne srne nihče na ulico brez posebnega dovoljenja. Nova vlada. Neki član Stolvpinovega mini-strstva je pisal „Platinu", da bo vlada svoj liberalizem kmalu pokazala z dejanji, in sicer v prvi vrsti s tem, da vzame v ministrstvo nove elane. Revolucijonarno gibanje mora seveda vlada zatirati z najstrožjinii sredstvi. Važne reforme na Finskem. Berolin, 25. julija. Česar se Finci sami nišo nadjali, se je zgodilo. Car Nikolaj jim je potrdil de-želnozborsko reformo in novi volilni ' zakon. Finska ima potemtakem ob-sežnejšo volilno pravico, kakor sploh katera dežela, kaj ti volilno pravico imajo tndi ženske. To nepričakovano naklonjenost napram Finski je pro-vzročil strah pred Vvborgom. Prestolonasledstvo na Nizozemskom. Pariz, 25. julija. Vsled nesreč-nega kraljičinega poroda je prišlo zo- pet na površje vprašanje o prestolo-nasledstvu. Državno ministrstvo je imelo drugi dan po nesrečnem do-godku posvetovanje. Vsled izjave zdravnikov o kraljici je ministrstvo sklenilo, da predloži zbornici takoj novi zakon o prestolonasledstvu. Medpariamentarna konfe-renca v Londonu. London, 25. julija. Poseben vtisk je napravil govor ogrskega delegata grofa Apponyija, ki je re-kel, da vsako srce, ki bije za svo-bodo, občuti skoraj versko obože-vanje za angleški parlament. Kot za- stopnik parlamenta, ki je ravno tako star in bogat lepih čednosti, pozdravlja mlajšega brata, ruski parlament (dumo). Pri debati za. ustanovitev meclnaroa-nega parlamenta je govoril delegat - Miklos. Tak parlament je odklanjal, priporočal pa je, naj bi parlamenti odposlali delegate, ki bi tvorili stalni odbor, da dajo v mednarodnih pre-pirih izraza javnemu mnenju, da ne bodo le diplomatje odlocevali o usodi narodov. MemSRutoKtoo o sežanl In Mi. (Dopis s Krasa). Narod, ki se sramuje svojega lastnega jezika, nima obstanka. Ta rek sem čital pred davnim časom nekje. Vreden pa je, da bi ga napisali z ziatimi črkami po vseh lokallh, kjer se shajajo Slovenci. Drugim narodom ni tega treba. Še nikdar se nišo naši sosedje Italijani in Nemci sra-movali svoje materinšeine. Nasprotno so ćelo ž njo vsiljivi, ker bi jo radi zabili v glavo vsera ostalim narodom. 0 tem imamo ravno Slovenci dokaj znaČilnih dokazov. V zadnjem času se govori po vsej Avstriji le o novi že-leznici. Tevtoni so rjoveli radi nje kakor blazni. Zahtevali so s tako drzno-stjo samo nemške napise po postaj ah nove železnice, da bi človek menil, da bivajo ob tej progi samo Armi-novi potomci. Zdaj pa naredimo malo paralelo. Po kršnem Krasu biva gotovo izkljucno slovensko ljudstvo ražen par pritepencev pri c. kr. uradih. Gotovo pa mora tujec misliti, da so tukaj sami bravi in mafijani in na-duti Germani, ko se ozre po raznih napisih v Sežani in Divači. Na postaji se blesti spaka Sessana, gotovo sesana in sicer do kosti izsesana od tujcev. Nad vratini Čakalnic, železni-ških uradov, ćelo stranišč same nem-Ško-i talijanske spake. Skoro vsi oglasi in naznanila so v teh dveh jezikih, le slov^nskega ne. Mar ni bilo na Krasu še 1. 1848. To je enakopravnost, kaj ne. Isto opazimo na vseh železniških postaj ah po . Krasu in drugern. Primorskem. Zdaj pa nekoliko premisleka. Že veckrat se je prosilo za slovenske napise, pa vse zastonj. Kar je napisano, je napisano, je lakonieen odgovor birokratov tam na cesarskem Dunaju. Radi enega slovenskega napisa je ves Ptuj v nevarnosti, da se podere kakor Jeriho pred Izraelci. Radi dvo-in trojezičnih uradnih spisov raznih oblastnij je ves Izrael iu furor teu-tonicus na nogah. Dvojezične napise so morali v slovanski Istri nabijati v senei bajonetov. Kaj nas to učiV Kar delajo drugi, to je do voljeno i nam. Ako ne izginejo tište spake z vseh stavb pri železnic i, pa s silo dol. Če so se Slovenei žrtvovali iz patrijotizma 1. 1898. in so morali slišati iz ust državnega iunkcijo-narja, da so barabe in vredni naj-strožje kazni, ker so branili čast pokojne cesarice, zakaj bi pa tu držali rokeprekrižane. Še vecjega preziranja pa je vreden tišti podlež, ki ima v slovenski Sežani samo italijanski napis na svoji hiši. Ali ne ve več, da je njegov oče menda kuhal oglje, vsaj ime kaže na to. Seveda se bo izgo-varjal, da ga tujci rede. Prav. Kdo vzdržuje neštevilne hotele po nemških in drugih kopališčih in letovišcih. Mar domaćini. Se li najde pa Nemec ali drugi, ki bi tujcem na ljubo svojo ma-terinščino zatajil in se s tujim perjem bahal. Nikakor ne. Kjer Bachus in Gambrinus vladata, ni treba izveske v tujem jeziku, saj tako vsak vidi, kam mu je iti. Sramota pa za narodno Sežano, da trpi takega Efijalta svojega naroda med sabo, ter ga ne spomni na njegovo dolžnost. Idimo dalje. Divaška postaja ima svojo restavracijo. Seveda je gospodar njen trd Nemec. Nekaj pa je vredno, da tukaj pribijeni. Prejšnji lastnik re-stavracije, menda češfci renegat, je neštetokrat provocira! Slovence (v pi-janosti posebno), grozil ćelo z revolver j em, ali potrpežljivi Slovenci so vse prenesli. Ceio podpirali so ga s tem, da so pridno zahajali v njegovo restavracijo in se le smejali njegovim insultom. Ti Slovenci pa nišo bi i i priprosti ljudje, to je bila narodna in-teligenca, to je bil cvet naroda. Se-danji lastnik ni še pokazal očitno svojega tevtontva. Ali nekaj je, kar je sramota za nas. Če Človek le pokaže nos tje, že ga nahrulijo nemško, seveda, ker se slovenščine ne morejo in ne marajo učiti. Ponizni Slovenec se sili govoriti nemščino in clara pacta boni? amici. To se vidi ravno pri novem signal-nem redu za železnici. Železniški uslužbenci tako pridno meljejo tište nemške čenčarije, da je veselje. Na zahtevo po slovenskem prevodu, pa se drzne takoimenovani nBahnmeisteru ćelo ježiti in zagovarjati nemški „Signal -Verordnunga s tem, da bodo že nekaj razumeli. Kaj pa, ce je i tega učenjaka rodila Slovenka? Menda, pa mož je pozabil že na to. To je seveda nekak intermezzo k prejšnjim izva-janjem. To vs© trpe zavedni Krase vei in njihovi voditelji. Preidem še k drugi stvari. V obeh vaseh je mnogo uradništva. Večinoma je slovanske krvi, toda na to se nihee ne zmisli. Šetajoč se popotnik sliši na peronu divalke postaje večinoma nemščino, seveda k. u. k. oesterreichisehe Na-tionalitat je njihova narodnost. Radi enega govore vsi nemško. Sramota. Potem pa se upajo taki na-rodnjaki še govoriti o slovenskih za-devah in težnjah. V Sežani je stvar ravno taka, če ne še slabša. Tu je pa pravi urad-niški kaos. Že na nosu se jim vidi tista birokratska oholost. Drugega pa menda z kako izjemo ne znajo, kakor nemškutariti, lenobo pasti pa kvar-tati. V zadnjem so pa taki moj-stri, da jih je neko<5 nekdo oveko-yečil v „Edinosti", pa he premalo. To naj bodo cvet slovenskega naroda. Ceprav nosiš zlat ali podoben ovratnik in imaš opraviti z gnilo birokratsko upravo, vendar si naše gore list. Kaj čuda, če nima ljudstvo mnogo spoštovanja do teh tujcev, ki ne vedo, od kod so. Seveda se jim clruga inteligenca, med temi nišo učitelji ravno zadnji, klanja do tal, da dela pravi kotan tem predstaviteljeni nemške laži-kulture in nasilnosti. Bojkot takim, to je najboljše in najizdatnejs© sredstvo. Ravno tu omenjam neČesa. Ko pridejo pa zastopniki našega srednjega stanu v dotiko ž njimi, ćelo voznih listkov ali^par aktov ne vpra-šajo v slovenščini. V slovenski Sežani se drzne ćelo učiteljska oseba pozabiti na narodni ponos. S temi birokrati le nemško čeblja, to je iepo ogledalo kaj ne, to je strah in trepet pred vseskozi gni-lim birokratizmom, kterega izvestni krogi tako taje. Sklepam: Na slovenskih tleh smo mi gospodarji. Povsod in vselej naj se čuje le naš blagoglasni jezik. Slovenske napise ven, dol pa s tistimi ripakami, ki smešijo nas in naš narodni ponos pred tujci. Skrajni čas je, da z dejanji pokažemo, da smo Slovenci, prazne besede pa naj gredo .Iepo v koš. Opazovalec. Dnevne vesti. V Ljubljani, 2(j julija. — Zadetega se čuti! Obsodba, ki jo je izrekel mariborski klerikalni list „Siidosterreichische Stirnmen^ o pogabnem delovanju klerikalnih po-slanoev v odseku za volilno reformo, je Susteršiča zadela v živo, da rjove v ^Slovencu", kakor obstreljen bivol. Da bi treznim, dobro premišljenim iz-vajanjem odgovarjal mirno in dostojno ter skusal ta dokazovanja ovreči s poštenirni argumenti, to ni navada klerikalnega gromovnika. Poštene polemike on ne pozna: kdor je tako drzen, da si upa misliti drugače nego on, kdor si upa imeti drugačne nazore kakor on, mogoČni poveljnik klerikalne vojske, tega takoj udari s koščeno svojo pestjo, da, pobije s kolona na tla in ga polije s smrdečo svojo gnojnico. Ako bi bil mož res tako nedolžen v zadevi volilne reforme, kakor se dela, bi mu paČ ne bilo potreba samo zabavljati in psovati, saj se z mirno, dostojno besedo veliko ložje dožene in dokaže resnica. Ker je pa dejstvo in sicer nepobitno dokazano dejstvo, da je Sustersič tišti ^slovenski^ poslanec, ki je vzel na kosmato svojo vest vse krivice, ki jih vlada hoče s svojo volilno reformo zadati slovenskemu narodu, in se to ne da veČ prikriti, zato krici sedaj in rjove gospod iz OvijaČeve hiše kakor besen, da bi s svojim krikom in vikom preslepil javnost in ji zamašil oči, da bi ne videla tistega Človeka, ki je zakrivil, da so se iz-venkranjski Slovenci žrtvovali narodnim sovragom. Dr. Žlindra ima slabo vest, zato razgraja, vpije in psuje. V svoji besnosti se je izpoza-bil ćelo tako daleč, da se iz zahteve naših roj ako v na Koroškem in Sta-jerskem po pomnožitvi slovenskih mandatov naravnost norčuje, pišoč s prikritim sarkazmom, da lahko Ko-rošci zahtevajo tri ali štiri, Štajerci pa devet ali enajst ali še več mandatov. Njemu, notoričnemu brezdomo-vincu je to seveda vseeno, ako dobe Korošci in Štajerci kakšen mandat, tega mu ni potreba še posebe nagla-šati, saj je to dovolj jasno pokazal z vsem svojim izdajalskim delovanjem v zadnjem času! To njegovo izjavo si naj dobro zapomnijo koroski in štajerski Slovenci! Iz nje lahko raz-vidijo, kako zelo so pri srcu njihovi narodni interesi proslulemu voditelju ^Stranke ljudskih sleparjev". Le naj mu zlezejo popolnoma pod plaše, potem bo še laž je barantal z njihovim! interesi in jih prodajal proti gotovi odškodnini vladi in Nemcem. Dokler pa tega ne store, dokler se mu ne vdado na milost in nemilost, da bo svobodno delal ž njimi kupčijo, vse do ti ej pa bodo v njegovih očeh ner umni reakcionarci, ljudje, ki stoje tako nizko, da ne morejo pojmiti njegovega vzvišenega, pred vsem pa seveda rnesamopaŠnegau demokra-tičnega ljudskega stališča. čudno je res, da si upajo ćelo ljudje, ki so sami klerikalci, nasprotovati genijalnim njegovim nacrtom, naravnost nečuveno je pa, da se drzne ćelo list, ki je notorično v intimni zvezi s po-slanskim tovaridem KoroScem, imeti svoje nazore in. svojo sođba o _osre-čevalni" politiki njega — velikega klerikalnega Mogula. Za to je treba takoj z loparjem vdariti po neposluš-nem paglaveu in mu z „bijočimia argumenti dokazati, da ne sine nikdo nekaznovano odpovedati neomenjene pokorščine njemu klerikalnemu Džin-giskanu. A se na nekaj bi opozorili časti vrednega Žlindro! Ali bi ne kazalo pošteno prijeti za ušesa mlađega Korošca, Čegar nezakonsko dete so „Siidosterr. Stimmen". če so „Sudosterr. Stimmen" zakrivile „cri-men laesae majestatis", potem je v tem sokriv tuđi — oče Korošec! Dr. Zlindra, ali ni to do pičice podobno „rebeljonua v lepem klubu ? ! - Dva slovenska politična uradnika proti slovenski troboj-nicL Dostojno je pokazalo slovensko ljudstvo ob otvoritvi bohinjsVe železnice nemški gospodi, da je gospodar na slovenski zemlji. Povsod so vihrale slovenske trobojnice, povsod so donali navdušeni slovenski klici. Vendar sta se našla dva slovenska politična uradnika, ki sta se postavila v nasprotje z ljudstvom. Ta dva sta okrajni glavar sežanski Rebek in ondotni koncipist Treo. Prepove-dala sta pri sprejemu slovenske zastave, češ, da bi te Krašovcem ško-dovale. Slovenske trobojnice so politični oblastniki nasiloma odstranje-vali, ljudstvo pa, ki je imelo seboj trobojnice, so podili proč od železnice, kakor da bi se omadeževala, ako bi ob nj ej manifestiralo slovensko ljudstvo. Sprva se je mislilo, da sta Rebek in Treo na kak visji poziv tako ravnala. Zdaj je pa dognano, da ništa imela za tako žaljivo ravnanje nikakega povelja o d z g o r a j. Ravnala sta docela po svoji vo 1 j i najbrž seveda v prepričanju, da si zaslužita s tem križec in časti! Vodilo ju je v stra-stnem boju proti slovenski zastavi le tisto štreberstvo, za katero take vrste „Slovenci" prodajajo svojo slovensko dušo in slovensko poštenje. Kdorkoli ima le iskrico slovenskega čuvstva v sebi, ne bi mogel nikdar zagresiti nad svojim narodom tako ostudnega greha. G. okrajni glavar Rebek, s tem svojim Činom ste se osramotili pred vsem narodom in ste izgubili za vselej pravico se imenovati poštenega zavednega Slovenca, za kar ste se doslej tako radi izdaj ali vselej in povsodi! — Najnovejši lepaki c. kr. državne železnice za progo Je-senice-Gorica Trst. Ravnateljstvo državne železnice v Beljaku je raz-poslalo lepake za to progo. Dvoje listov naznanja v nemškem in slovenskem jeziku postaje, ves drugi ornament je samo na nemškem voz-nem redu: nK. k. osterr. Staatsb. 1. Tektur zu dem ad 1. Mai 190(3 giil-tigen deutsch-slovenischen Fahrplan-plakafce. Gliltig von Tage der Er-oiTnung der Lanie Assling-Gorz-Triest. K. k. Staatsb. in pa Villach im Juli 1^06. K. k. Staatsbahndirection Villach." Po teh lepakih bi sklepali, da je slavno ravnateljstvo tako slabo podkovano v slovenščini, da ne more prevesti na slovensko niti štirih vr-stic, in da mu ćelo slovenska imena postaj morajo tolmaČiti slovenski sprevodniki. Naj bo to že ka-korkoli, tako postopanje je očitno preziranje slovenskega jezi ka in slovenskega naroda. Ali ravnateljstvu državne železnice ni znano načelo narod|ne enakopravnosti'P Cuđno se nam ne zdi, ako postopa židovska južna železnic a z naini tako. kakor na Koroškem j pri tej smo že nava-jeni, da nas žali v naših narodnih čuvstvih. Državna železnica bi pa v tem oziru morala vendarle drugače postopati. Gospodje pri državni železnici vendar dobro vedo, da prebi-vajo na vsej progi do Trsta sami Slovenci in da se bodo v pretežni većini samo ti posluževali železnice. Zato smo Slovenci tuđi upravičeni, da energično zahtevamo, da se na progah državne železnice ne prezira naš jezik in da se mu dado vse tište pravice, ki jih uživa nemški jezik. Mi zahtevamo ne samo slovenskih napisov na postaj ah, nego tuđi, da so tuđi vsi razglasi železniške uprave, ki so namenjeni občinstvu, slovenski. Od te naše zahteve ne odnehamo niti za las. Ako nam žel. uprava v tem oziru ne bo ugodila, borno pričali proti nji neizprosen boj, ki ga borao nadaljevali vse dotlej, dokler si ne izvojujemo svojih pravio! In da v tej borbi ne borno podlegli, o tem naj bode železniška uprava prepričana! — Zastopnik kapucinov na Reki dr. Scliweitzer sicer ni vlo-žil obtožnice proti našemu odg. uredniku, v kar je bil od sodišea pozvan, pač pa je izročii sodišcu predlog, naj se predpreiskava nadaljuje — seveda ker mu prva preiskava ni ponudila potrebnega gradiva, da bi mogel se-staviti obtožnico. Morda misli učeni gospod doktor, da bo nadaljna preiskava zanj bolj uspešna! Mi mu iz sjeća, privoščimo to veselje, poverao mu pa tuđi, da se bo to njegovo I veselje, zato mu jamčimo, končalo z I nesmrtno blamažo ! — Moderne hijene. Iz Celja-. Liki hijene v svojo žrtev, tako besno in neprestano so se zaganjali naši klerikalni „Slovenceri" pisači v urednika „Domovine", g. V. Spindlerja. In dosegli so svoj namen! Kon«eor-cij „Domovine" j© odpovedal g. Spindlerju službo ter s tem kapituliral pred brumno našo kapela-nokracijo in nje priveski. — Občinske volitve na Tehar jih so, kakor je „Narod" že poročai, izpadle za Slovence naravnost sramotno. Zmagali so Nemci. Saj pa tuđi ni bilo drugega pricakovati. Dobro se še spominjamo, kako je kaplan Cemažar letal pred kratkim z volil-nimi listki agiti rat v zadnjo hribov-sko vas za famoznega dr. Korošca. Z njim vred so delovali tuđi drugi Teharcani. „Dol z Rebkorn% je kri-čal, „Korošec mora biti naš poslanec !-—- Zdaj pa, ko bi bila agitacija na mestu in potrebna, zdaj je sedel g. Cemažar Iepo doma in se veselil le-pega življenja . . . Neinci pa so letali sem in tja, zdaj v Teharje, potem v Store in zopet nazaj v Celje. A to ne zadnje dni, kakor so to delali ne-kateri Teharcani in ne samo ponoći ob litru rrujnegau, ampak že ćelo leto! V tem oziru lahko gremo k Nemcein v solo! Kamor se enkrat vgnezdi klerikalni zmaj, taru gre vse rakovo pot, to opazimo lahko povsod. Ni je večje pogube za naš narod, kakor klerikalizem. Le za svoj žep dela, obea narodna korist mu je deveta briga. Zato pa proČ ž njim, proč s klerikalizmom in njegovimi podrepniki na Štajerskem! Zgani se, slovenski kmet, saj vidiš, da je kle-rikalec tvoj največji sovražnik, ki ga ]e treba z vso silo zatreti. \ — Narodna zavednost štajerskih dunovnikOV. Iz biežiškega okraja se nara piše: Že veckrat smo povdarjaii, da je našim klerikalceni in naj si slepe ljudstvo po Stajer-skem ali po Kranjskem, narodnost le na jeziku, v srcu je pa nic ni. Le bodi slovenski obrtnik, zraven se pa drzni imeti svoje nazore in svoje pre-pricanje, takoj te bodo jeli |crtiti in preganjati Še huje, kakor če bi se bil porodil sredi Tevtoburškega gozda. Evo vam dokaz s Štajerskoga! V Ar-ticah blizu Brežic je bila cerkvena vizitacija in zbralo se je prav Iepo število naših božjih namestnikov. Pri obedu se je razvil ta-le pogovor: Brežiški „Narodni domu mi ni všeč' je rekel neki župnik. Čemu se naro-čuje na vse mogoce liberalne Časopise, kaj ne zadostujejo že naši ? Kdor ni z nami, ta je proti nam in tuđi mi smo proti njemu! Yrhu tega so vse vodilne osebe tega „Narodnega domau tako predrzne, da si upajo imeti dru-gačno mišljenje, kot jim ga mi na-rekujemo. Prav taki so tuđi vsi naši narodni trgovci. In Če se prav pre-misli, kaj pa imamo mi od te narodnosti ? Od nje se mi gotovo ne borno zredili. Zato narodnost gori ali doli, jaz le pravim, proČ 8 takim „Narodnim domom", kjer se goji svobodo-miselnost! Proč s takimi trgovci, ki ne plešejo po naše. Bojkot njim in „Narodnemu domu". „Bravo, kolega!" je zadonelo po obednici. „Dobro si govoril! Res je ; bojkot jim, bojkot !a Zazveneli so kozarci in tako to naSi rodoljubni gospodje sklenili brežiški „Narodni dom" in brežiške narodne PT Mio ¥ prtlogl. -«■ Priloga „Slovenskemn Narodn" St. 169, dne 26. inlila 1906. ^govce bojkotirati, Če se ne pobolj-;ajo. To se je resnicno sklenilo v \rtičah ob priliki dekanove vizitacije. Xaki narodnjak! so duhovni gospodje v brežiškem okraju! In ti ljudje ho-jđjo resiti slovenski narod neniškega jarma! Smesno ! — Cuđno se nam zdi, da ima ^pelniška družba" v Celju slovensko jieniŠki napis. Kaj je tega treba! Kje na kaka neinška pivovarna, ki ima gotovo več slovenskih odjemalcev, kakor ^Delniška družba" nemških, slovenske napise ? Ali je to morda le iz strahu pred celjsko fakinažo, ki je staii napis, kateri je bil popolnoma slovenski, pomazala s crnilom? — Katoli&ko politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem ima danes v Celovcu zborovanje, na katerem se bo raz-rravljalo ovolilni reformi in o iideležbi koroških Slovencev na katoliškem shodu, ki ga sklicejo kranjski klerikalci koncem miliodnjega meseca v Ljubljani. Kakor čujemo iz dokaj verodostojnega vira, se namerava na tem shodu skle-iziti. da se koroški Slovenci z ožirom na sramotno postopa-nje klerikalnih poslancev v za devi volilne reforme speci a 1 no glede Koroške ne ude-leže katoliškega shoda v Ljubljani, — To bi bil primeren protest proti politiki „lepega klubaa na Dunaju in energična zavrnitev s strani Koroscev na Susteršičeva go- Ibezdanja v r Slovencu". — Ljubljana sedei voja? -Zeitu poroca, da se bodo vojaske posadke v Galiciji polagoma zmanj-sevale, tako, da se opusti 10. voj v IPrzenrvslu. Zato se pa ustanovi novi voj s sedežem v Ljubljani. Prihodnjo -voralad se baje premesti iz Prze-mvsla 3. topničarski polk na KoroŠko, kjer se razdeli ob prehodih proti Italiji. — Pri deželnozborski volitvi v Špitalu na Koroškem je dobil klerikalni kandidat H u b e r 49*25, nemskonacijonalni Hofer 3800 in ( Bbrzna poročila« lvKreditna banka v Ljubljani". Undnl kurri dim. borze 25. falija 1906. 4 (f/# mMn ronte* . . . W&0 99-70 4VK «brni rento . . . £40 99 60 4^ tvttr. kronska rente. . »J«o 99 80 4»/J , zlata . . . li? »0 11810 4% oenkt kronika i«*--. 95~ 9520 4*/! . »»»ta . . 113 20 113 40 4"/! posojilo dež. Kranjske 9916 100 16 41 !•/. posojilo mesta Spijet 100-50 101 50 4*/,* o bos.-hefc. žeteiniško posojilo 1902 ... 10030 10130 4V. češka dei. banka k. •• 99 50 100 30 4% „ „ » l:o. 100*35 101*86 4»///. zast. pisma gal: del. hipoteke banke . . 100*10 10M0 4Vi*/« pest. kom. k. o. i 100/« pr...... 10630 106-30 4V,#/. zast. pisma Innerst. hranilnrce..... 100 20 106 70 4Vt#/o zast- pisma ogr. centr. dež. hranilnice. . . 100-— 100 20 4f/t°/o z- Pis- °gr- hiP- ban- 100'— 100 40 4l/«°i« obi. ogr. lokalnih že- leznic d. dr. ... 100- 101*— 4»/ta/o obi. Češke ind. banke 10060 10160 4»/0 prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 99 90 4»/o Pr»or. dolenjskih žel. . 99*50 100-- 3»/0 Prior. juž. žel. kup. »/,»/, 320 50 322 50 4!/i°/o avstr. pos. za žel. p. o. 10040 10140 Srećke. Srečke od 1. 1860V, . . . 216- 223 50 . od 1. 1864 ! ... 27925 28125 tizske . 154 60 U 6 60 ! zem. kred. I. emisije 286- 293- l m n n. „ «87— 294-- ogrske hip. banke . 258 — 267 — ' srbske a frs. lOCr- 97 - 104-- * turske...... 1^3 60 164 60 Basilika srečkt . . . 22— 24 - Kreditne .... 462— 47350 Inomoške » ... 79'— 8>- Krakovske , ... 85-— 92 — Ljubljanske » ... 66 - 61 50 Avstr. rdeč. križa . ... 4910 6110 Ogr. „ ..... 29*9& 3195 Rudolfove , ... 68-— 63 — Salcburške . ... 72-~ 80'- Dunajske kom. » ... 614— 624 — Delnice. Južne železnice..... 168 50 16950 Državne železnice. . . . 668— 669 — Avstr.-ogrske bančne deln. 1636— 1706 — Avstr. kreditne banke . . 66176 662 75 Ogrske „ . . . 802- 8 3- Živnostenske „ 242 — 243 — Premogokop v Mostu (Briix) 696— 698'5O Alpinske montan .... 671*— 672 — Praške žel. ind. dr. . . . 2725- '2745*— Rima-Muranyi..... | 564 lb D6& 75 Trboveljske prem. družbe . 268-— 274 — Avstr. orožne tovr. družbe 678 — 582 — Češke sladkorne družbe . 137*— 139 — Valute. C. kr. cekin...... H33 1138 20 franki .,.,... »» &™ 20 mark«....... 23-45 2363 Sovereigns....... 23^6 2404 Marke........ H7'^ 11752 Laški bankovci..... »-BB 96 75 Publji........ 248 60 249 50 Dolaiji........ 484 6- Žitne cene v Budimpešti. Dne 26. julija 1906. Termin. Pšenica za oktober , . za 50 kg K 7-47 R2 9 oktober . . , 60 „ 9 638 JConiza 9 avgust... u 60 9 9 6 30 , , maj xa 1. 1907 » 60 , , 6 33 Oves . oktober . . „ 60 „ „ 640 Neizpremenjeno. ^P' MsrlfB Hmynef c. kr. davkarja H ^H vdova, naznaoja žalosti potrta v svojem ^B ^m in v imena svojih otrok kakor tuđi ^M ^H v imenu ostalih sorodnikov vsem pri ^M ^Hi fateljem in znancem žalostno vest o ^M ^H smrti iskreno ljubljene, nepozabne ^B ^B hČere, oziroma sestre, avakinje in tete, ^M ^m gospe H ■ JVlarije JVIoschner ■ B roj. 9Cayne I ^B c. kr. davkarja vdove ^M ^M ki je po dolgi, raaČni bolezni, previ- ^M ^B dena s svetotajstvi za umirajoĆe, v ^B ^B sredo, dne 25. julija ponoći ob 11. uri ^H ^B mirno v Gospodu zaspala. ^B ^fl Zemeljski ostanki drage pokojnice ^m ^B bodo prepeljani v petek, dne 11. julija ^H ^B ob polu C. uri popoldae iz deželne ^H ^B bolnice Da pokopališče pri Sv. Križu ^m ^B in v lastnem grobu položeni k več- ^H ^m nemu poČitku. ^M ^B Sv. maŠa zadušnica se bo daro- ^B ^B vala v župni cerkvi pri Sv. Petru v ^H ^B soboto, dae 28. julija ob polu 8. zjutraj ^H ^B' Blaga pokojnica bodi pr;poročena ^B ^P v blag spomin in molitev. 2710 H H V Ljubljani, dne 26. julija I90o. H sprejme takoj Fm SKUŠEK^ trgovec v Mcs^Kftl^ft. 2707—1 Učenca sprejme takoj v trgovino z mezanina blagom Adolf Fečjak v Toplicah ___________Dolenjwko. 2706-1 V Unionu na »rtu ali v dvorani bo danas zvežer ob osmih Anska slavnost s sodelovanjem popolne vojaŠke godbe pod vodstvom kapelnika g. Christofa spojena zlepotno konkurenco kjer dobi najlepš£ dama zlato svetinjo s posvetilnim besedilom. Vstopnina 60 li. 2709 Ura z verižico za samo K 2a—, Zaradi nakupa velike množine ur razpošilia 5le-zijska razpošiljalnica : prekrasno pozlačeno 36-urno precizijako uro ankerico z lepo verižico za samo 14 *•— kakor tuđi 31etno garancijo. — Po povzetju razpošilja Prusko-šleziiska razpošilfevalnlca F. WHTDISCH v Krakovu U/38. NB. Za neugajajoče deiar nazaj. 2702 Oglas. O priliki otvoritve državne železnice Jesenice-Oorica-Trst se pozivljajo gospodje posestniki gozdov, ki bi jih želeli dati v zakup | oziroma prodati bukov les za kuhanje oglja, da dopo šljejo ponudbe na Ivana Tosti, gostilnićarja v Ljubljani, na Starem trgu št. 19. 2705-i *__________.___________^_^^___^__________ Pozor vsem kolesarlem na molor-]ih in automobilistom! Prav nala§5 za mazanje strojev pripravljeno ameriško SSI olie _B kakor tuđi vasGlin in olje za sobni pfld prodaja edino tvrd ka 2699 Jos. Pollak bivši knjgovodja tvrdke Cuden v Ljubljani, Sv. Petra cesta 9. w£ vf \v m/ \v \v \t( xt/ ^—^ ~—^ "^ ™* ^" *™ ^_^B ^^U ^^U \Su w^m \^m ^^V V^a ^^V ^^V vl5 v^v ^^V v^r t^^^<_ŽRMvi^i^-l^MM^_l^g^O^(^()y|\l „ŠVICARIJA't ------o-o-o-o- U soboto, dne 28. lullio ieI ifljfii tim Začetak ob sedmih. Vst.pn'ma 40 »in. Za obilni obisk se priporoča z velespoštovaajem IVAN RENDA 2V03— 1 redUvrater. C. in kr. intendanti]a 3. voja A ■ k št. 5382 1. 1906. [\ \I I W Oj ---------- rVVlOU zaradi zakupne oddaje oz. dobave sena, slame, drva in premoga, potem deloma ovsa za v postajali Gradec in Felieferhof ^ vojasko Schattleiten | preskrbovališce v Gradec ° Ljubno, Marein, J c. kr. okrajno ni m . ^ u "i Bruck na Muri 7. i Bruck o. MM Judenburg g glavarstvo v Maribor, Slov. Bistrica, " vojaško ' , o i u i-— Maribor 13. Strass ^ preskrbovalisce v o --------------------------.—,----------------- -------- | Celje, Pttlj | Trbiž, h ~ Malborghet in konk. kraji -"g % "g Rabi „ „ „ i 1 občinski urad v Trbiž 2± §? Bovec „ „ „ ^ cl Šmohor « Trst 1 Trst i? Koper '& _- 5 i- j— o vojasKo Gorica Gradišće. g preskrbovališče v Gorica o0 Ronchif Kanal, Tolmin g Pulj § Pulj 21. Za to obravnavo veljavne pogojc obscgajo razglasi in zvczki pogojev, ki se dobivajo zastonj in ki so na ogled pri vojaških preskrbovališčih v Gradcu, Mariboru, Celovcu, Ljubljani, Trstu, Gorici in Pulju in pri preskrbovalnih podružnicah v Beljaku in Celju. V Gradcu, julija 1906. 2704 C. in kr. intendanca 3. voja* Stanovanje v pritliSju, 2 sobe in kuhinja, se takoj ,Hlda v najem. VpraSa nai se v Florijanskih jjlicah st. 24, I. nadstr. 2621 - 3 Gospodična \\ je dovršila trgovinski teč&j z odliko >th takoj vstopiti kot kojipovoditeijica, -.»mptoaristinja, Rtenograiiuja ali pisarica £a stroj. — Ponudbe prosi pod T- 0. piste rest., glavna pošta, Ljubijaoa. 2654 3 Spretnega, zelo zanesljivega delovodjo i dobrirai referencami iŠče takoj za knjigovežnico firma 2700—1 J. GlOimiil u Ljubljani. Išče se proti takojšnetuu vstopu spregu, pušten, ako niogoče vojašeine prost irali miči ki bi mal tuđi vsa klavska dela pri presičih. Kje — pove upravništvo „Slov. N'jrnda-. 2681 2 *W U«t«novijem> leta 1842. Lj\ 1^ iKKO5UK(\KJAt SLIKAM* U IBRATA EBERL VINO rćleče, rumeno in belo, iz lastnega vinograda v Sromljah prodaja od 18 do 21 kr. Jiter HUN ZEHHER v Brežicoh •»*» Ss&^i. 2240-G 3 ---- » 5 poleff ležecim stanovanjem in d^e veliki kleti <>b Zaloški cesti št. 15 v^odinat), se odda v Dajem za avgu-»tov termin. — Ta hiša se tuđi iz proste roke proda. Vee se izve ravnotam v I. nadstr. na mostoviu. 2657—2 Kadar priđete u LjubUano si oglejte na Popčarjevem (Scdnem) trgu 7 veliki me8tni biši zraveu manufakturne trgovine npri Škofu" (niedn rodno). «8-20 Tu gi lahko ogledate vsak dan 50 :metno izdelanih stik za jako nizko ™ vstopnino. - Vsak teden druge slike II Vse slike se vani pokažejo po-polnoma kakor v naravi. Najce ejše potovanje po vsem svetu! 3Prl2:ođ.ra.I na pomladni razstavi na Dunaji z voliko zlato svetinjo in v Londonu v 1. 1906 s častno diplomo, krliž cem in zlato svetinjo odlikovan- tanim i dimn Ikakor tndi draga prirodna domaća žganja se dobivaju pri F. taotniku v Ljubljani na S«. petra cesti it. 31. ej a naroČiia se razpošiljajo iz lastne I^ojaroe v Blagovici, pošta Luko-^ICI. — Na zabtevanje se cenovnife in vzorce pošilja franko. 2526 4 Pozor! Podpisano naznanja, da je začelo „Vinarsko in gospodarsko društvo" v Komnu svoje redno delovanje. Otvorilo je v znanih „Švaravih" proatorih gostilno preskrbljeuo a prenoČiŠ&i in izvretno kuhinjo. Skrbelo se^bode veduo za kraški teran in bela vipavska vina prve vrate, nizbe cene in točno pontrežbo. Društvo bode imelo zalogo priatnih domaćih vio, odpoŠiljalo bode naroČi teljem v ranožinah nad 56 lttrov kraški teran in bela vipavgka vina in bode sploh skrbelo, da zadovolji vsestransko svoje obiskovalce in odjemalce. 4647—3 NaČelstvo pVinarskega in gospo »hrsVega društva1' v Komnu, 17. julija 1906. Mfno stanoTanle obstojeČe iz 2 lepih sob in kuhinje in za 4—6 elav živine se poeeni odda na Karlovski cesti 64. 3. Vprafia naj se v tovarni&ki pisarni tvrdke SAMASSA v ZvODarskih ulicah ftt« 5. 2672 2 drnštinn Zalog (Brettenau) odda^e za krajni ali daljfii čas v rajem 8 1. ali 15. avgnstom najvidjenau po-nudniku mlin in Žago pod gradom Lnknja ua Doleujakeiu. Voda je dovelj moćna V8e leto in je vse v dobrein stanju — Pismene ponudbe naravnoat na graščino Breitenau, pošta Novo mestO. 2632—3 Zaradi prevzetja drugega podjetja se proda v lepem kraju na Oo-renjskem in blizu tovaren dobro obiskovana trgovina s 4 tisoČ krnnaroi meaeČnega prometa. — Ponudbe pod „Dobra trgovina" na npravništto „Slov. Naroda". 26(17-*2 \ Otuorlteo ođuetnišhe pisnrne. jD^ Fran Novak i odvetnik v Ljubljani 2674-s s > si dovoliuje priobčiti, da je otvoril svojo iodvetuišlro "pisarno I v Ljubljani, y Dalmatinovih ulicali št. 15 \ ==^= (hotel Štrukelj). ___ Po^or!! (q\ \— Usojam se slavno p. n. mestoo kakor tuđi [ O ) ()r-\\ zucanje obČinatvo opozarjati, da moja \__/ • restauracijo pri „Zajcu" -- ni več na Rimski cesti, temveč %°~* v Sodnijskih ulicah št. 6 ili (nasproti iustićne palače in v blizini jui. kolodvora) g *- o a Tu mi je odslej posebno mogoče ustrezati vsem cenj. go8tom "> £ 5 * z najboljšo postrežbo, kakor s samo priznano pristnimi vini iz 33 «*5 najžtabtneiših vinskih pckrajin oh hngari i/,biri, izbornim, vedno 5 -3 § svežim najbolj priljabljenim steinfeldskim marčn'm pivom ter Sa»« z raznimi gorkimi in mrzfimi jedili ob vsakem času in po °*|[N najnižjth cenah. S* ©-g Cenj. gostom nstrezam tndi z medicinalnimi, desertnimi in Sag« drugimi stekleničnimi vini, kakor z mno^imi likerji in izbornimi sfj*"2" žganimi in osvežujocimi pijačauii, n kavo, čajem itd. "^S N Postrezai bom vedno cenj. odjemalcem z g-|| = vsem navedenim tndi čez ulico! ___ •^^ 2a mnogobrojni obisk, odjemanje in naročila vljudno prosim jEuSEuSI ~| 2239 6 z od'ičnim »*»n*m AužuHtin Zajec, re^r.^. |=== 5^ 5? P. n. kupuločemu občinstuu! S tem splošno naznanjamo, da se je zaradi precejšnjega zvidanja cen za vse sirovine in zaradi povišanja izdelovalnih atroškov ^ moško perilo (ovratniki, manšete in srajce) podražilo. = Drnitvo avfttrijtkih tvornićaiiev za parilo. =T (jrnnd hotel „Union" v Ljubljani. The Royal Vio na Avstrijskem protokolirana firma V petek, 27. julija 19O6 ffi otvoritvena | ifc pkf ništava 30 točk 30 iz posebno zDrane$a spoređa ]e posebno poudorlatl: \r^^ -^^> 'jA'**- ■rf>)i»> -^-^ ^ m 11 ! ri ]!š jtilfo ^.^ ^>»» š&fr ^ rn"; I ! I Rusko -japonska vojna. | i^j Polk 3. divizije carske garde, zapnščajoč Tokio. — ]?; I !J General baron Oshima s svojim štabom. — Prevoz 11 col i i I r& nega obležnega topa — Pokanje poljskih topov. — Pokanje *r I |j llcolnih obležnih topov. — Raz iejanje trdnjave Erlungshan. ! I 'JL — V trdojavi Erlung^han zasutih 160 vojakov. — General U. I ^ baron Oshima otrleduje v trdojavi najdene granate ia torpede. T: s\ Se8tanek generala Steslja io generala barona Nogija. |^ ;m — Prihod generala barona Nogija 8 svojim fttahou.. — $,, i \ General Steselj, pul&ovniK Rejs, poručnik Malčenko ia [j ^: eskorta. — Kusfei ujetniki zapnsćaio Port Artur. — Prevoz & H njetniške prtljage. — General Steselj, gospa Stesljeva '" [^j in otroci zapuščajo Port Artur. — Odhod vlafca generala l^ I T^T Steslja in rodovine iz Port Arturja. — Prihod zmagovite "^ I armaae v Port Artur. li ^ TI filmi nišo pariške fantazljske slike, kakrŠne ^ J 8O se doslej kazale v Ljubljani, nego so SM^ Royal J I j^r Vio Comp. *^^S z jamstvom za pristnost posnet- 5- I J , kov na bojtSču z nagrado IO.OOO K. 111 I Mt -_____- ---,—, - - f—, ,, -„___,- ___W, najaktualnejše in najboljše na torišču i živečih ptesoćih govorečih žvižgajočih pojočih in glasbo pro-izvajajočih fotograf j. Poleg tega še 20 resnih in šaljivih slik. Predstave vsak dan od 8'/4 do II. ure. Ob nedeljah in praznlkih tor tb sredab popoldne ob treh: I rodovinska predstava. T7*stop2n.in.a: I Zaklopni seđež K 2*—, L prostor K 1*50, IT. prostor K V—, I III. prostor 50 v. Vojaštvo od narednika nizdol polovične I cene; otroci pod 12. leti pri rodoviuskih predstavah polo- I vične cene. 27C8—i I Predprodaja vstopnlc pri J. fllonttnljii na Mestnem trgu od 9. ore dopoldne do 6. ure zvečer. - I SS1 Vsak petek popolnoma nov spored. ^S %—{Prva in največja 2aloga ćevljev na Kranjskem Fran Szantner Sn ^0^ i JZ^^^K v MuWJanl*f Šelenburgove ulice št. 4 % **TrY ■*" najboljše čevlje. ^J I^-^^^^___J c*\^\^ ^ ^------' ^=^W_ -^"^ U—i Zunanja naročita proti povzetju. ae^______-r*>^ i' ^^^=g^g^^^u r | ,^>erty«. „Schick" Pri naročilih zadostuie pred. stev. pfertsTnirTf311^ ,, — p«d.st553. sabaMd. . . k iobo Pred.5t.373. Boscalf z močnimi podplati K 1 3- Pred-št. 690. Irhovina s šiv. podplati K 6" - 2i20-8 Nepiiletlli izđelki 86 ZamenfalO. i|C ™h»i t?Q * » "J°- .U.tJfpodpet 567 Ia Bozeatf 1* "^f_^Ti1_„; • • • •■ 155° - -720Lak— • • • • ^30 «•-.«" >r«,UM, ... ............ >r..,„! Che^^Io^^p^r^"!: : ^lO^ola ! ! ."a" Trgovci pozor! Proda se iz proste roke lepo posestuo lia Dolenjskem, ieleČe ob glavni cesti v znano lepem in živahnem kraju tik fame cerkve, obstojeČe iz velike eno-nadstropne hiše, v kateri se nahaja stara, dobro vpeljana trgovina z me Šanim blagom itd., z dobro idoco go-8tilno, za izletnike pripravno zaradi lepega vrta in velike verande pri hiši, in kegljiscem z velikimi gospodarskimi poslopji, ledenico in kletmi. V nepo sredni blizini posestva mnogo zemljišča, obgtoječega iz prav dobrih in lepih njiv, travnikov in gozda. Zelo pripravno za vinsko knpČijo ali vgled obsežnega pro 8tora oziroma dvorisca za lesno trgovino. Pismena vprašaoja naj se staviio na upravništvo Slov. Naroda pod St. 100. 2620-3 I Mate] OJittmann ! ? Felicieatal, p. Tacholka v Galiciji \ I izpričuje, da je njegova soproga | Y okrevala od težke bolezni vsled y v uporabe i i ŽtltZIldtfffl VIM p^fl I I G. Piccolija fc^g4-^J j A IV lekarja 3730 5 A 1 v Ljubljani, Dunajska cesia. I J Pollitrska steklenica velja 2 K } } in ae vnanja naročila £ obratno Y Y pošto izvršujejo. Y Od gospode odložene mOŠke Obleke kakor tuđi čaštni&ke uniforme in zlate vrvice kupujem po uajvišjih ceuab. Ker ne iDiuiira v Ljubljani le povodom putovanja, ostanem tu le 4—5 dni ter prosim, da se me takoj obvesti z do-pisnico Naslov: Pinkas Orautnann9 hotel LIoyđ soba št. 24,1., Ljubljana. Veija iHiilu se odda v najem. Ve5 se izve v pivovarni Auer v Ljubljani. 2648 3 Že 20 let obstoječa zaloga pohi siva v Trstu z dobrim prometom, se zaradi odpoto-vanja takoj proda. Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 2637-3 Restavracija „Naroi đom" Vsak dan sveže 2054 22 plzensko in termalno pivo združenih pivovaren Ža'ec in Laški trg. Priznano dobra vina in okusna domaća kuhinja. ■ Lep senčnat lipov vrt. == Za mnogoštevilni obisk se priporoča i*e§itavi«atef. Primerne slnžlie \m absolviran učenec Mahrove trgov. Ske Sole 1 zmožen HlnveUhkega, ueiu-Škega io laSkega jezika v govora in pisavi. Ponudbe naj se blagovoli pr»B. slati naHlovoDi „Marovec 1906" Ljubljana, poste restante. 26H8 - StaMlrpiii zmožni nemškega jezika, se sprejmejo za prodajo v Avstriji dovoljenih srečk. Ponuđbe pod .jMerkur", Brao, Neugasse 20. 2519-j Sprejemii aavarov&ajft ćiovofiktiga ai% ^^fSm «A^ dS^lm Z %jT^BL Zavaraj© po3.»opi» »n premifinine pro ^^rv^vSr^doS qeZ" iOn%*AJ*žS3J'l6 * '^1'6"0 °dŠk0dnin^In ^P'tatlJ.: 87 176.383.75 K fij SffiS^ S£*S> S «mSt b mnanfijiioCMu ae tp *či» Po vchkosti druga vzajcmna zavarovalnica naše države _ s vbmIlosI •loTMBfbo • narodno apr«TO. 2-85 V« polarnu* djkj. Oovoljaje iz Čistoga dobićka izdatL v/Mk ffiau ima po pretoko petib ^ 6tn«»f«ilni zastop v Lfubljani. ftegar riafirn© «0 ▼ Ustnsi ban*a*i hiš* uodpore v narodne in obCcosonatr pravico ao ?livi,1aođt ^ *r^-^^rfi*fcr«^ »ii^l. **«»w 15^ " kamene. Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg Telelon it 163. ST Iv J XX. 13 1 J CL XX i Telelon žt 163. iztorno pivo v sodcih in v steklenicaL OŽST Zaloga v Spodnji Siški. — Telefon štev. 187. *25SQ 1^-25 Rastlinski liker ii rastlinska arenDica sta sestavljena iz najzdravilnefših planinskih rastlin, podplrata in pospešujeta prebavo, krepita želodec in z njim ćelo človeško telo ter sta vsleđ teh svojih odličnih lastnosti najboljša izdelka te vrste. Anton Jelenec v Idriji imetelj rastlinske destilacije ,Jelen'. LajBtuina in tisk .Narodne tiskam«*