LETO XI. ST. 39 (570) / TRST, GORICA ČETRTEK, 18. OKTOBRA 2007 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 NOVI TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY CENA 1 EVRO www. noviglas. it NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 Uvodnik Andrej Čemic Zunaj slavnostne retorike... Zbnaj slavnostne retorike je predsednik republike v Sloveniji zelo človeška figura. Doslej sta bila oba predsednika, Kučan in Drnovšek, vedno vključena v dnevnopolitične zdrahe. Bila sta namreč vedno zelo jasen izraz ene politične opcije. Kučan kot karizmatični voditelj je svoje domače zdrahe pridno gojil s svojim prav tako karizmatičnim alter-egom na desnem polu političnega spektra, Janezom Janšo. Tudi Drnovšek se je v zadnjih letih pred-sedništva večkrat razkuril nad današnjim prvim ministrom Janšo. Letos se bodo za predsedniški stolček potegovali trije "resni" kandidati. V prvem krogu je po vseh anketah prvo mesto že oddano Lojzetu Peterletu, ključ nedeljskega glasovanja bo torej boj za drugo mesto in za balotažo med Gasparijem in Turkom. Kaj lahko torej analitično izcimimo iz namišljenega trikotnika? Prvič: spravljivost. Vsi trije kandidati so že po naravi umirjene osebnosti. Ob tem pa je treba omeniti tudi nekaj "spravnih dejanj". Recimo, Peterle je na pogovor o predsedniških izkušnjah šel tudi k Milanu Kučanu, ki je pri pomladni opciji tako zasovražen. Danilo Turk, kandidat, ki ga podpira SD (naslednica Zveze komunistov Slovenije), je v julijskem govoru na Rodiku dejal: "Dejstvo, da je Komunistična partija, kot ena od organizatoric odpora, zlorabila partizanstvo za lastno osvojitev oblasti in da je s partizanstvom legitimirala nedemokratični politični sistem, je treba priznati". Gaspari ni sprožil nobene podobne afere in morda (kljub nevtralnosti) prav zaradi tega napravil vtis, da je on celo najbolj levičarski kandidat od treh. Kar izhaja iz vsega omenjenega, je torej trend pahorjanst-va v slovenski politiki: gre torej za politiko umirjenega in konsenzualnega. Borut Pahor je namreč v Sloveniji utemeljitelj take politike, ki ima kot prvo geslo združevanje v vseh smislih. Pahor je dalj časa tudi veljal za najresnejšega levega protikandidata Lojzetu Peterletu. Po razpadu, ki se je v začetku letošnjega leta zgodil v LDS, pa se je Pahorjeva stranka kot edina protikandidatka Janševemu SDS-u močno povzpela na vseh javnomnenjskih anketah. Pahor je bil tako "prisiljen" odpovedati se želeni predsedniški kandidaturi in se posvetiti vodenju stranke v optiki parlamentarnih volitev. No, kljub temu je njegov duh spravljivosti vsekakor prevladal. Kennedyjevstva, ki ga je kot pojem v slovensko politiko spravil prav Borut Pahor, so se nalezli vsi kandidati-favoriti. Drugič: "nestrankarstvo". Padec v podporah Janševi stranki, razpad LDS, nastanek nove stranke Zares, hipertrofija SD: vse to kaže na sindrom antipatije, ki ga volilci gojijo do strank. Ni torej naključje, da so vsi trije favoriti že zdavnaj pretrgali neposredne vezi s strankarstvom. Turk ni bil nikoli viden član kake stranke. Na zadnjih volitvah za ljubljanskega župana pa mu je podporo za kandidaturo ponudil celo Zbor za Ljubljano, forum, ki podpira pomladno politično opcijo. Gaspari je bil dalj časa finančni minister, a se je leta 2002, po prevzemu mesta guvernerja Banke Slovenije, oddaljil od matične LDS. Tudi Peterle je bil zelo viden član NSi, a se je po volitvah za Evropski parlament (ki jih je zmagal dejansko sam) oddaljil od slovenske notranje politike. Dokončen umik iz strankarskega življenja je bil kongres v Novi Gorici leta 2005, ko je Peterle veljal za nesojenega protikandidata Bajuku. Sam sicer ni kandidiral, podprl pa je alternativnega kandidata. S tem se je tudi dokončno umaknil v Bruselj. Nepričakovana kandidatura, najavljena že pred dobrim letom, je tako najbolj presenetila prav tisto politično stran, ki ga podpira. Volitve so zdaj pred vrati: Slovenci naj se odločijo (odločimo)! (C i6SKu sonca I c c c c il sim vo.6(H Foto D&M Po nedeljskih primarnih volitvah Nastala je Demokratska stranka Vsekakor je bilo presenečenje! Kljub kreganju v vladni večini, kljub knjigi La casta, kljub Grillu so bile primarne volitve za Demokratsko stranko pravi uspeh ljudskega sodelo-vaja pri izbiri državnega in deželnih tajnikov nove stranke. Več kot treh milijonov volilcev ni pričakoval niti najbolj optimističen napovedovalec. Na državni ravni je premočno zmagal Walter Veltroni, ki je dosegel kar 75% glasov, na drugo mesto se je uvrstila Rosy Bindi (14%), ki je presenetljivo prehitela strankarskega kolego Enrica Let-to (11%), medtem ko sta ostala dva kandidata, Gawronski in Ardinolfi, požela le peščico glasov. Na deželni ravni je presenetljivo močno zmagal (57%) deželni tajnik Levih demokratov Bruno Zvech in postal deželni tajnik Demokratske stranke že v prvem krogu. Na drugo mesto se je uvrstil Gianfranco Moretton (30%), tretji je bil Enzo Barazza in zadnji Francesco Russo. Precej pod pričakovanji je žela kandidatura Gianfranca Morettona. Pokazala se je prepričljiva organizacijska struktura Levih demokratov. Kandidata Marjetice so pokopali notranja razhajanja in neenotna kandidatura. To je tudi razvidno v Gorici, kjer je imela Marjetica trdno prednost pred Levimi demokrati; te pa očitno ni več. K temu bistveno pripomore spor, ki se nadaljuje še iz časa pred občinskimi volitvami in mu ni videti rešitve. Kaj pa lista "Slovenci za Morettona", ki jo je podpirala Slovenska skupnost, narodna stranka Slovencev v Italiji? Prvi uspeh je bil ta, da se je predstavila kot samostojna slovenska lista, kar je marsikateremu šlo na živce. Najbolj so temu nasprotovali Levi demokrati, pa tudi od drugod so se slišale marsikatere pripombe. Odločitev kolegija garantov v prid slovenski listi je dokazala utemeljenost pripomb in pravilnost izbire nastopanja na narodni osnovi. Skupno je lista "Slovenci za Morettona" zbrala slabih devetsto glasov. V deželno ustanovno skupščino sta bila, z izključno slovenskimi glasovi, izvoljena Fulvia Premolin (Trst 2) in Mirko Špacapan (Gorica; na sliki). Poleg njiju je bilo izvoljenih še osem Slovencev: Walter Godina, Miloš Budin, Mariza Škerk, Štefan Čok (vsi Trst), Majda Bratina, David Peterin (oba Gorica), Jole Namor in Pier-giorgio Domeniš (oba v videmski pokrajini), ki pa so nastopali na italijanskih listah. Slovenska lista se je izkazala v slovenskih goriških občinah, kjer je zmagala v Števerjanu in Sovodnjah, v Doberdobu pa je druga. Skupno pa ima lista v slovenskih občinah na Goriškem največ glasov. Nekoliko več glasov je bilo pričakovati v mestu Gorica, kjer je lista zbrala 177 glasov, medtem ko jih je na primarnih za goriško pokrajino v mestu zbrala več kot tristo. Podobna slika je v Trstu, kjer je lista "Slovenci za Morettona" nastopala v okrožjih Trst 1 in Trst 2. V celotni tržaški pokrajini je slovenska lista prejela 560 glasov, od katerih 360 v Trstu, 200 pa v ostalih občinah. Prvo mesto je dosegla na Repen-tabru. Skupen rezultat je sicer zadovoljiv, čeprav bi bil lahko boljši. Na tej osnovi bo sedaj potrebno graditi strategijo za prihodnje deželne volitve. S primarnimi volitvami se tako konkretno začenja ustanovitveni proces Demokratske stranke, saj so bili poleg državnega in deželnih tajnikov izvoljeni delegati v državno in deželne ustanovne skupščine. V naslednjih mesecih se bo, tako na državni kot na deželni ravni, pokazala dejanska trdnost novega političnega subjekta, kjer sta prisotni različni svetovnonazorski načeli. Posebno zanimiva bo odločitev, h kateri poslanski skupini bodo člani Demokratske stranke pristopili v Evropskem parlamentu. Zanimivo bo tudi glede teme o laičnosti države, pa še glede nekaterih drugih pomembnih tem. Na deželni ravni bo prva resna preizkušnja na prihodnjih deželnih volitvah, kjer bo Demokratska stranka dejansko pokazala vkore-ninjenost pri volilcih. Za Slovence v FJK bo seveda najbolj pomembno, kakšen odnos bo stranka vzpostavila do problematike izvajanja zaščite, čezmejnih odnosov z Republiko Slovenijo, pa tudi do deželnega volilnega zakona, ki stranki SSk lajša pot do izvolitve svojega predstavnika v deželni svet. Ali bo na to vplivalo dejstvo, da je bil izvoljen Bruno Zvech in da bodo imeli nekdanji Levi demokrati večino v deželni ustanovni skupščini, bomo seveda še videli. Po drugi strani bo potrebno na novo zgraditi odnose med Slovenci v okviru Demokratske stranke, kjer bo še vedno glavno temo predstavljala bistvena razlika v pristopu: samostojen političen nastop na narodni osnovi ali vključitev v italijanske stranke? Julijan Čavdek Kiparji iz Italije, Slovenije, Avstrije in Srbije so pripravili zanimivo sodobno razstavo * kij SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE z obrazom, svojega casa abonmajska sezona()7/Q8 www.teaterssg.it Evropske teme - Naše teme Turčija, ZDA, Evropa in genocid Armencev Sami zelo dobro vemo, v kolikšni meri zgodovina lahko bremeni politiko in mednarodne odnose, a zgodovinska razprava, ki sejete dni vnela v ZDA, bo verjetno spremenila zunanjepolitične strategije ZDA na področju Bližnjega vzhoda. Minuli teden je namreč zunanjepolitična komisija Predstavniškega doma ameriškega Kongresa izglasovala resolucijo, v kateri označuje poboje armenskega prebivalstva, ki so se zgodili med leti 1915 in 1923, za genocid. Da bo bralcu zadeva jasnejša, naj povemo, daje pokol Armencev nedvomno prvi veliki genocid XX. stoletja, v katerem je izgubilo življenje približno 1.500.000 Armencev, ki so živeli na območju današnje Turčije. Za to krvavo dejanje je za obdobje med prvo svetovno vojno kriva otomanska vojska, po prvi svetovni vojni pa turška vojska. Moderna Turčija sicer priznava pokole, a govori o približno 200.000 mrtvih, radikalno izključuje pa oceno genocida, saj so bile žrtve po mnenju uradne Ankare le posledica teritorialnih konfliktov, ki so se dogajali v prvi svetovni vojni. Zakaj se torej ta zgodovinska tema spreminja danes v aktualno politično vprašanje? Ali ni sprejeta resolucija v skladu z zgodovinskimi stališči, ki so jih v XX. stoletju že večkrat izglasovali razni ameriški uradni organi? Zakaj je sam ameriški predsednik G.W. Bush direktno posegel v debato, ko je pred glasovanjem komisije izjavil, da je pokol Armencev sicer realnost, a je ne smemo enačiti z genocidom? Očitno debata kaže na močan spor med predsednikom Bushem in Kongresom. Predsednik in njegov kabinet se namreč bojita, da bi vztrajanje Kongresa na izglasovanih stališčih močno zaostrilo odnose s Turčijo in tako povzročilo zamrznitev vojaških odnosov, kot seje pred leti zaradi istih razlogov zgodilo med Francijo in Turčijo. Tega pa si predsednik Bush v tem trenutku ne sme privoščiti, ker je Turčija ključni zaveznik na bližnjevzhodni šahovnici in predstavlja tisti naravni koridor, po katerem sile Nata dovažajo iz Evrope vse potrebno ameriški vojski v Iraku. Morebitno vztrajanje Kongresa na stališču omenjene komisije bi torej lahko pomenilo postopno oddaljitev ZDA od zgodovinske zaveznice in začetek spreminjanja politike tudi do Iraka. Zanimiva je ugotovitev, da tudi Turčiji zaostritev ustreza. Njen premier Erdogan je takoj po izglasovanju resolucije ameriškega Kongresa napovedal vojaško akcijo na območju, kjer živi kurdska manjšina, kar bo verjetno opravil v brk zaščiti temeljnih človeških pravic in tako povečal napetost z ZDA. Katero pa je trenutno stališče Bruslja do vse zadeve? Vemo, da si EU prizadeva za vključitev Turčije v EU kljub dejstvu, da javno mnenje ni temu najbolj naklonjeno. Tej maloazijski državi je Evropa vsekakor leta 2005 postavila kot jasen pogoj za prihodnje članstvo obvezno priznanje genocida nad Armenci. Vemo tudi, da so glede genocida nekatere evropske države zelo radikalne. Francija je na primer izglasovala zakon, ki kaznuje zanikanje armenskega genocida, enako kot je to predvideno za zanikanje judovskega genocida v drugi svetovni vojni. Kljub načelnemu nesoglasju pa so odnosi med Turčijo in EU močno konstruktivni. Evropsko vodstvo namreč sistematično podpira turško približevanje Evropi, ker meni, da le tako lahko Turčija utrdi demokratske ustanove. Ostaja pa še drug vidik, ki je temeljnega pomena. Turčija je za Evropo strateški zaveznik na področju načrtovanja evropske energetske politike. Vsi evropski voditelji, tudi tisti, ki Turčiji niso naklonjeni, se namreč zavedajo, da predstavlja Turčija alternativo ruskemu monopolu nad distribucijo plina. Ni čudno, da je julija meseca letos Turčija podpisala sporazum z Iranom za izgradnjo plinovodov, ki bi prek Kaspijskega morja in Anatolskega polotoka dovažali plin v Evropo. Jasno je torej, da kljub nerazčiščenim stališčem o armenskem genocidu in nespoštovanju osnovnih človekovih pravic predvsem v Kurdistanu ostaja in bo ostala Turčija evropski strateški partner. Peter Čemic Izjava obeh predsednikov o miru Podiranje "zidu" med Severno in Južno Korejo Končno se je začel tajati led "hladne" vojne med Seve-ro in Južno Korejo, ki ju namesto zidu strogo deli zagrajeno in močno zastraženo demilitarizirano območje že več kot pol stoletja. Po končani drugi svetovni vojni je namreč južni del Korejskega polotoka med Rumenim in Japonskim morjem do 38. zemljepisnega vzporednika zasedla ameriška vojska, severni del pa so zasedle sovjetske čete, kot je bilo domenjeno na jaltski mirovni konferenci med tremi velikimi. Po zgle- pot, prva pod sovjetskim pokroviteljstvom, druga pod ameriškim. Tudi razpad Sovjetske zveze leta 1989 ni sprožil procesa združevanja med obema Korejama. Severna Koreja je leta 2003 celo izstopila iz mednarodne pogodbe o neširjenju atomskega orožja in začela graditi svoje jedrske objekte. Šele po grožnjah mednarodne skupnosti z gospodarskimi in drugimi sankcijami je severnokorejska vlada pred kratkim pristala na zaprtje svojih jedrskih objektov. Ta spravna poteza Severne Koreje V omenjeni skupni izjavi sta se Pjongjang in Seul zavzela, da bosta z dialogom in pogajanji omilila vojaško napetost in vzpostavila medsebojno spoštovanje in zaupanje ter presegla razlike v ideologijah in sistemih. Obe državi nameravata razširiti gospodarsko sodelovanje in vzpostaviti redne železniške povezave za tovorni promet ter omogočiti prebivalcem Južne Koreje obiskovanje najvišje severnokorejske gore Paektu ali Pektusan. Dogovorili sta se tudi za sodelovanje pri vprašanjih zgodo- Srečanje v Kulturnem centru Lojze Bratuž Slovenska skupnost spet v Deželnem svetu Slovenska skupnost, narodna stranka Slovencev v Italiji, je bistvenega pomena za uveljavljanje in razvoj interesov slovenske manjšine v deželi FJK, zato ji pripada mesto v Deželnem svetu. To je povzetek srečanja, ki ga je SSk organizirala v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Deželni tajnik Damijan Terpin je povedal, da se SSk naslanja na večdesetletno tradicijo samostojnega političnega nastopanja, ki je Slovencem na tem teritoriju prineslo marsikatero pridobitev. Poleg drugega sloni posebnost naše dežele prav na prisotnosti Slovencev na njenem ozemlju. Obstoj in delovanje samostojne politične stranke, ki deluje na narodni osnovi, pa je eden izmed temeljnih dokazov, na katerih se deželna statutarna posebnost utemeljuje. S takimi predpostavkami je SSk v deželnem svetu, preko svetnika Mirka Špacapana, dosegla vključitev evropskega modela za olajšano zastopstvo narodne stranke. Na tej podlagi želi SSk graditi svojo strategijo za naslednje deželne volitve, ki bodo spomladi 2008, in se predstaviti z lastnim imenom in simbolom. Deželni tajnik Levih demokratov Zvech je že od vsega začetka izjavil, da nima namena sodelovati s Na dnu... SPRASUJEM SE, KAJ MISLIJO O IGRALNIŠTVU KANDIDATI ZA PREDSEDNIKA PRED VOLITVAMI ALI PO NJIH ? SSk in je nasprotoval vključitvi evropskega modela v deželni volilni zakon. Podpredsednik deželne vlade Gianfranco Moretton pa je specifičnost narodne stranke vedno spoštoval in marsikdaj podprl zahteve in predloge SSk. Pokrajinska odbornica Mara Černič je poudarila, da je SSk nekakšen trn v peti, ker stalno opozarja na odprte probleme glede pravic narodnostne skupnosti, kar je tudi temeljna funkcija narodne stranke. Goriški občinski svetnik Silvan Primožič je povedal, da si ni mogoče zamisliti razpustitev SSk, saj pri tem bi celotna manjšinska skupnost v zamejstvu ostala brez pomembne opore. Julijan Čaudek je označil prisotnost SSk v narodni skupnosti in v Deželnem svetu kot temelj za jasno in postavno držo v prid slovenski narodni identiteti, pri kateri ni mogoče sprejemati tez o neki identiteti, ki se spreminja in je večplastna. Prav tako so neumne trditve, da so narodne stranke presežene. V Evropi živi 60 milijonov pripadnikov narodnih manjšin. Manjšinske stranke imajo svoje predstavnike v Evropskem parlamentu, kjer jih predstavlja združenje narodnih strank European Free Alliance, v katero je SSk vključena skupaj s koroško Enotno listo. V razpravi je prišlo tudi do pripomb na račun izključitve sveto-gorske četrti iz seznama občin, v katerih izvajati vidno dvojezičnost. Ocenjeno je bilo, da je to zgrešeno dejanje, saj je to četrt vključil goriški občinski svet v prejšnjem mandatu skupaj z rajoni Štandrež, Podgora, Pevma-Štmaver-Oslavje. Zato bo v naslednjih dneh stekla pobuda zbiranja podpisov, s katerimi prepričati deželnega predsednika lilija, da v dekret o vidni dvojezičnosti vključi tudi svetogorsko četrt. Pokrajinsko tajništvo SSk - Gorica Povejmo na glas Sodelovanje med Goricama neizbežno Zdi se prelepo, da bi bilo do kraja prepričljivo in stvarno, toda je res: sodelovanje je dandanes povsod uresničljivo in od vseh stvari najbolj koristno. V prid tej trditvi govori tudi nedavno srečanje med županoma Gorice in Nove Gorice. Mirko Brulc in Ettore Romoli sta na zelo konkretnem delovnem pogovoru spoznala, da je problemov, ki jih je nujno reševati skupaj, ogromno. Še več, temeljne probleme je mogoče reševati samo tako, da jih rešujemo skupaj, druge možnosti praktično ni. Dovolj se je spomniti vedno bolj perečih težav z okoljem, dovolj je pomisliti na ustvarjanje vse boljših pogojev za ekonomski razvoj enega in drugega prostora, dovolj je vzeti v misel priprave na decembrsko praznovanje umestitve v schengensko območje v teh naših krajih - prav obe Gorici bosta svečano prizorišče vzpostavitve novega razmerja med Italijo in Slovenijo. Že vse našteto dokazuje, kako je sodelovanje edini način skupnega življenja, in v kolikor je bilo še pred enim ali dvema desetletjema cilj, ki so si ga zastavili najbolj optimistični načrtovalci, tako je sodelovanje danes najučinkovitejše sredstvo za reševanje problemov vse bolj povezanega življenja: med Gorico in Novo Gorico, med Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo, med Slovenijo in Italijo, znotraj Sredozemlja, med južno in severno Evropo in tako naprej. Velika priložnost Evrope je, da utemelji sodelovanje znotraj vseh svojih držav in še širše ter da s tem v kar največji meri vpliva na oddaljena krizna žarišča. Ta so namreč nasprotje vsakršnega sodelovanja in kot takšna nenehna nevarnost, da se s svojim spodkopavanjem razširijo na mirna območja. Gorica in Nova Gorica torej ostajata prostor skupnega delovanja, kot to velja za vsa obmejna območja od Trsta do Kanalske doline in sploh za stičišča vseh nekdaj ločenih evropskih držav. In v zvezi s tem postane jasno, da niti drugačna politična barva ne more novega povezovalnega toka bistveno preusmeriti ali celo zaustaviti, kar ne nazadnje dokazuje, kako je ideološka izključujoč-nost sedaj zares odstranjena, in če se poigramo z besedami, izključena. Z drugimi besedami: življenjske potrebe ljudi v novem času vse bolj presegajo tisto politiko, ki je hotela deliti, in vse bolj potiskajo v ospredje politiko, ki si postavlja za osrednje načelo sodelovanje. V smiselno urejanje goriških stvari sodi tudi udejanjanje zaščitnega zakona za našo narodno skupnost, o čemer je svojega sogovornika povprašal novogoriški župan Mirko Brulc. Mimo izpustitve mestne četrti Sveta Gora-Placuta kot prostora vidne dvojezičnosti očitno ni mogoče, v kolikor bomo čez dobra dva meseca živeli v dosti bolj povezanem območju. Ta namig bi nam bil lahko kot manjšini v spodbudo, da bi na omenjeno mestno četrt še kdaj opozorili, pač v duhu tistega sodelovanja, ki se mu ni treba več zatekati k omejevanju, saj že samo po sebi vsak dan odkriva vse širše poti. JanezPovše du Nemčije sta tako nastali dve državi: Korejska ljudska demokratska republika s socialistično družbeno ureditvijo (Severna Koreja) in Republika Koreja s kapitalistično družbeno ureditvijo (Južna Koreja). Sledili so številni poskusi, da bi se obe Koreji spet združili, a zaradi nastopa hladne vojne so se vsi zadevni napori izjalovili. Po številnih obmejnih incidentih so severnokorejske čete leta 1950 vdrle v Južno Korejo in s tem sprožile vojno med obema Korejama. Varnostni svet OZN je obsodil napad Severne Koreje in s tem omogočil, da so ZDA priskočile na pomoč Južni Koreji. V vojno se je v določenem trenutku vmešala tudi Ljudska republika Kitajska. Leta 1953 je bilo po mednarodnem posredovanju sklenjeno premirje, ki uradno traja še danes, in to kljub načelnemu sporazumu o ponovni združitvi obeh Korej, doseženem leta 1972. Tako sta Severna in Južna Koreja šli vsaka svojo je omogočila sprostitev odnosov z Južno Korejo in mednarodno skupnostjo. V tem spremenjenem ozračju je v začetku oktobra prišlo do tridnevnega srečanja med voditeljema obeh Korej v severnokorejski prestolnici Pjongjang, ob sklepu katerega sta podpisala skupno izjavo v osmih točkah. V njej sta se zavzela, da "si bosta prizadevala za mir in blaginjo na Korejskem polotoku. Njen severni in južni del sta mnenja, da je potrebno končati sedanje stanje premirja in vzpostaviti sistem trajnega miru." Predsednika Roh in Kim sta obenem pozvala k sklicanju vrha "treh ali štirih držav", na katerem bi formalno razglasili konec korejske vojne med letoma 1950 in 1953. Državi sta namreč mednarodnopravno še vedno v vojni, ker še nista podpisali mirovnega sporazuma. Omemba "treh ali štirih držav" se očitno nanaša na ZDA in Kitajsko, ki sta bili poleg obeh Korej soudeleženi v korejski vojni. vine, jezika in kulture in za pogostejša srečanja družin, ki so ločene zaradi korejske vojne. Južnokorej-ski predsednik Roh je ob navedenem srečanju peš prečkal demilitarizirano območje med Korejama, ker je hotel s tem simbolno izraziti odločenost za vzpostavitev trajnega miru na Korejskem polotoku. Na koncu še nekaj drugih podatkov o Koreji, ki ima staro in zanimivo zgodovino. Ob koncu ru-sko-japonske vojne jo je leta 1905 zasedla Japonska, ki jo je imela zasedeno do leta 1945. Severna Koreja ima 120 tisoč kvadratnih kilometrov površine in 22 milijonov prebivalcev, Južna Koreja pa ima 99 kvadratnih kilometrov površine in 45 milijonov prebivalcev. V korejski književnosti sta se dolgo uporabljala kitajski in korejski jezik. Zato se še danes delno uporabljajo poleg korejskega črkopisa, ki ima 37 črk, tudi kitajski ideogrami. Alojz Tul NOVI GLAS Odrasli skavti in njihove pobude Krona delovanja mirovni pohod Perugia-Assisi Poleti leta 2006 se je 5. slovenskega zamejskega skavtskega jamboreeja udeležila tudi lepa skupina takih udeležencev, ki niso več člani Slovenske zamejske skavtske organizacije, a jim skavtski stil življenja še vedno predstavlja pomembno vodilo v vsakdanu. O tem smo se pogovorili s starim volkom San- dijem, saj se zgodba odraslih skavtov ni zaključila takrat... Število stotih odraslih skavtov ni kar tako.... Toliko se vas je namreč udeležilo tridnevnega taborjenja v Terskih dolinah na jamboreeju. Kako pa se je zgodba nadaljevala? Slovenski zamejski jamboreeje vse nas, odrasle udeležence zelo navdušil, tako da smo se že takrat odločili, da se ponovno srečamo in osnujemo morebitno novo organizacijo oz. pomislimo na novo obliko sodelovanja in tako ostanemo zvesti naši skavtski obljubi. Posamezni odrasli skavti in skavtinje smo že prej poznali delovanje sorodnih organizacij tako v Sloveniji kot v Italiji. Do ponovnega srečanja je prišlo 29. oktobra 2006 v skavtski koči v Dragi. Ta dan bi lahko imeli celo za rojstni dan delovanja odraslih skavtov pri nas. To je bilo srečanje, na katerem je približno 50 udeležencev poverilo začasnemu odboru nalogo, naj začrta smernice za nadaljnje delovanje. Katera srečanja je do sedaj pripravil pripravljalni odbor? Takoj meseca decembra se je skupina odraslih skavtov odpravila v Stično na srečanje ob priliki Luči miru iz Betlehema, po zgledu mladinske organizacije pa smo marca praznovali Dan spomina. Zbrali smo se na Tabru pri sv. maši, ki jo je daroval g. Tone Bedenčič. Sledilo je skupno kosilo in izlet na Med- vedjak. Tistega dne smo tudi preverili delovanje odbora in pripravili okvirni delovni program. Udeležencem je bila namreč oddana anketa, iz katere so bile razvidne želje in potrebe o delovanju odraslih skavtov. Med te spada družab- nost oz. samostojno druženje med odraslimi skavti, pomoč človekoljubnim organizacijam, pomoč in sodelovanje s SZSO. Tako že upravljamo skavtsko kočo v Dragi in skrbimo za dobro počutje številnih gostujočih skupin, ki obiskujejo dom in ga uporabljajo za svoja srečanja. Na lanskem Jurje-vanju v Bazovici meseca aprila smo tudi pomagali pri logistiki in poskrbeli za skupno kosilo. Aktivni smo bili v skupnem skavtskem odboru mesta Trst, ki skrbi za vse pobude ob stoletnici skavtstva in še za druga srečanja. Odrasli skavti smo npr. poskrbeli za slovenske panoje na razstavi o skavtstvu v Trstu, organizirali smo filatelistično razstavo v Narodnem domu, sledili smo pripravam na veliko igro, predvsem pa so nekateri odrasli skavti pripravili predavanja in s svojimi posegi sodelovali na raznih okroglih mizah o skavtski vzgojni metodi in ponudbi. Ali so se pobude odvijale samo v Trstu ali so v pripravljalnem odboru prisotni tudi bratje in sestre z Goriškega? Odrasli skavti so od vsega začetka oz. od jamboreeja dalje nastali na deželni ravni, to pomeni, da smo se srečevali skavti in skavtinje iz Trsta in Gorice. Tudi v pripravljalnem odboru so prisotni predstavniki goriških odraslih skavtov. Trenutno je verjetno delovanje v Trstu nekoliko bolj živahno, medtem ko se v Gorici odrasli skavti še zbirajo. Kaj pa se je dogajalo letos poleti, ko ponavadi skavtsko delovanje doseže svoj višek? Odrasli skavti s področja Alpe-Jadran (severo-vzhodne Italije, Slovenije, Avstrije, Hrvaške) so seže prej odločili, da bodo skupaj praznovali stoletnico skav-stva in so za to priložnost organizirali JAMBORETTE. K pobudi so povabili tudi nas, ki smo aktivno sodelovali tako pri pripravi kot pri izvedbi tega podviga ob koncu junija. Poleg tega se je skupina pogumnih odraslih skavtov v avgustu podala tudi na sam vrh slovenskih gora, in sicer na Triglav. V septembru pa smo se udeležili tudi slavnostnega začetka skavtskega leta odraslih skavtov v Sloveniji - ZBOKSS-a (Združenje bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov) v Postojni, kjer je organizacija nastala pred desetimi leti. Po uvodnem zboru smo se v jutranjih urah lahko med sabo pomerili v tipično skavtski orientacijski igri, kateri je sledil skupni ogled Črne jame in jame Pivke. Popoldne pa smo oblikovali sv. mašo in se še zadržali ob prijetnem kramljanju, ki smo ga zaključili s skupnim krogom. Preteklo nedeljo pa smo se odpravili v Umbrijo. Kako to, da ste se odločili za udeležbo na Pohodu miru iz Perugie v Assisi? Poleg plodnih stikov z ZBOKSS-om, ki nas stalno obveščajo in vabijo na svoja srečanja, se srečujemo tudi z italijanskimi odraslimi skavti MASCI (Movi-mento adulti scout cattolici ita- liani). V njihovih vrstah deluje namreč nekaj slovenskih odraslih skavtov, ki so izšli iz SZSO in niso imeli pri nas možnosti nadaljevati skavtske poti. Tako smo se odločili, da sprejmemo povabilo MASCI-ja iz Furlanije Julijske krajine in se udeležimo Pohoda miru. Dvajset odraslih skavtov iz naše dežele je tako štartalo že v soboto ob petelin jem petju, spali pa smo skupaj z mlajšimi skavti v kraju S. Giovanni v občini Spello, v hiši, ki je last župnije iz Padove. Sobotni dan je bil posvečen v glavnem potovanju in ogledu Perugie, zvečer pa smo imeli v baziliki skavtsko bedenje ob prisotnosti škofov iz Perugie in Assisija ter tibetanskega me- niha, ki je spregovoril v svojem jeziku in tudi sam molil za nas. Kaj pa sam pohod? Pohod je bil sam na sebi pravo doživetje. Že pred samim začetkom je bilo mogoče slediti nepregledni množici ljudi, ki se je zbirala na trgu v Perugii in ob pričakovanju na začetek pohoda so mladi igrali na kitaro, peli, plesali, se igrali. Skratka, že zarana je bilo res vse živo, razposajeno: znajti se v taki množici ljudi pa vzbuja nepopisno veselje. Končno se je tudi pohod začel in vključili smo sev 15 kilometrsko dolgo kolono ljudi na poti, ki je sama na sebi dolga 24 kilometrov. Pravijo, da se je pohoda udeležilo nad 200.000 ljudi. Sam pa lahko pričam, da je bilo vsaj dve tretjini teh udeležencev v skavtskem kroju in z ruto okoli vratu. Med tisočimi zastavami je tako zaplapolala tudi zastava Slovenske zamejske skavtske organizacije. Kdaj ste se vrnili? Ponedeljkov dan je bil posvečen še ogledu Assisija. Moram pa dodati, da nas je v ponedeljek nekoliko negativno presenetilo in precej razjezilo poročanje nekaterih vsedržavnih dnevnikov, ki so dogodek izkoristili za svojo politično propa- gando, nekateri pa ga sploh niso omenili. Tudi televizijska poročila so prikazala samo take posnetke, ki niso odražali celotne realnosti, predvsem pa so zanemarili masovno in daleč večinsko prisotnost skavtov. Kot sem že poudaril, je bilo na srečanju vsaj dve tretjini udeležencev skavtov, ki s politiko nimajo nič kaj opraviti, prav tako kot tudi pohod sam nima namena politične propagande. S kakšnimi vtisi pa se vračaš v Trst? Pohod me je zelo navdušil in sem res zadovoljen, da sem se ga udeležil. Kar pa mi je ostalo še najbolj pri srcu, je bila velika odprtost, ki so nam jo izkazali italijanski odrasli skavti. Bili so zelo zadovoljni, da smo se tudi mi pridružili njihovi odpravi in da smo skupaj nastopili na pohodu, na katerem smo med drugim vsi nosili iste majčke z dvojezičnim napisom Scout triestini / Tržaški skavti in skupni dvojezični transparent z napisom "PRA VIČNOST"LJUBE-ZEN"MIR" in s skavtskima znakoma: lilijo in deteljico. Ob tem dogodku sem razumel, da obstaja dobršen del italijanske skupnosti, ki si želi stikov z nami, nas spoznati in z nami sodelovati. S katero mislijo bi rad zaključil pogovor? Odkar sem se bolj aktivno vključil v organizacijo odraslih skavtov in sem sprejel tudi upravljanje Doma v Dragi, sem imel možnost spoznati ogromno skavtskih skupin tako iz Italije kot iz Slovenije in tudi od drugod iz Evrope. Skavtsko gibanje daje možnost, da lahko človek zaživi širše bratstvo ne samo v našem ožjem krogu ljudi, temveč tudi z drugimi skupnostmi, ki delijo s tabo iste vrednote. Pohod miru mi je to bratstvo še potrdil in ga celo utrdil v odnosu z našimi italijanskimi someščani. Jadranka Cergol Medijska podoba jg # SLOVENCEV v 4' ■ I ; _ v SSO o pomazanem Gregorčičevem kipu Svet slovenskih organizacij je ogorčen nad nespoštljivim dejanjem, s katerim so neznanci pomazali Gregorčičev kip v goriškem Ljudskem vrtu. Taka dejanja so sad nespoštljivega odnosa do slovenske narodne skupnosti in do vse demokratično in civilno opredeljene družbe v Gorici. Mazaško dejanje pa meče slabo luč na evropske perspektive, ki se odpirajo mestu in njenim prebivalcem. / Janez Povše, predsednik za Goriško SSk o pomazanem Gregorčičevem kipu Slovenska skupnost z žalostjo in ogorčenjem sprejema vest, da je bil kip goriškega slavčka Simona Gregorčiča pomazan z nespoštljivim dejanjem. Žalostno je sprejemati, da to, kar krasi in bogati tako pomemben kraj, kakršen je mestni vrt, postane lahko tarča nezrelih in pobalinskih dejanj, ki kvarijo javno dobrino in konstruktiven odnos, ki ga je po dolgih letih mesto vzpostavilo do Simona Gregorčiča in Slovencev nasploh. / SSk -Goriško pokrajinsko tajništvo Orgelski recital Mirka Butkoviča V soboto, 20. oktobra, bo v cerkvi sv. Ivana v Gorici nastopil mladi organist Mirko Butkovič. Doma je iz Tržiča pri Gorici. Po klavirju je začel študij orgel pri profesorju Linu Falilonu na videmskem konservatoriju J. Tomadini. Nadaljeval je na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu doc. Renate Bauer, kjer je diplomiral z odliko leta 2007. Študij je sklenil s samostojnim recitalom na Schukejevih orglah v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Sledil je izpopolnjevalnim tečajem v Zwickau (Nemčija) pri Jaroslavu Tumi iz Prage ter na poletnem tečaju za staro glasbo v Magnanu pod vodstvom prof. Luce Scandalija. Imel je že razne samostojne recitale po Sloveniji in Italiji. Že dalj časa vodi tečaj za mlade organiste v Mirnu in Rupi. Mirko Butkovič bo začel recital z izvajanjem glasbe gotskega obdobja in zgodnjega baroka iz najpomembnejše zbirke orgelskih skladb 15. stoletja, Buxheimer Orgelbuch. Iz tega časa je namreč prva literatura za to glasbilo. V drugem delu bo izvajal skladbe slovanskih avtorjev: Preludij poljskega skladatelja Podbielskega, Adagio Čeha Janačka, Kerubinsko pesem Rusa Čerepnina ter Andante Stanka Jericija. Sledila bodo dela J. K. Kerlla in velikega J. S. Bacha. Večer prirejajo Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica, KC Lojze Bratuž in SCGV Emil Komel. Dobrodelni glasbeni večer v pomoč poplavljencem v dolini reke Sore V ponedeljek, 22. oktobra, ob 20.30, bo v Kulturnem domu v Gorici dobrodelni glasbeni večer v pomoč poplavljencem v dolini reke Sore. Kulturni program bodo izvajali pevski zbor Jezero iz Doberdoba, ženski pevski zbor Danica z Vrha sv. Mihaela in pevski zbor iz krajev, ki jih je prizadela ujma; večer bo sklenila godba društva krvodajalcev iz Vileša. Solidarnostni večer prirejajo v skupnem sodelovanju Sekcija krvodajalcev iz Sovodenj ob Soči in Doberdoba ter Kulturni dom Gorica. Ameriška živa legenda plezanja Jim Bridwell v Gorici V torek, 2. oktobra, je planinsko društvo CAI iz Gorice priredilo srečanje z znanim ameriškim plezalcem Jimom Bridwellom, ki je bil v sedemdesetih letih eden izmed najboljših plezalcev na svetu. Na začetku so predvajali film The american living legend v režiji Micheleja Radicija, ki govori o njegovem življenju in podvigih. V svoji alpinistični karieri je preplezal preko sto novih smeri v Yosemite Valley, vendar ni obiskal samo kalifornijskih sten, pač pa tudi tiste v Patagoniji, na Aljaski, v Nepalu... Bridwelljezelo preprosta oseba. Na to kaže že dejstvo, da je iznašel mnogo plezalnih pripomočkov, ki pa jih ni komercializiral. V svojem življenju ni iskal slave, zanimalo ga je le plezanje. Poslušalcem v Gorici je zaupal, da je pri tem pomembna ne le fizična, pač pa tudi psihološka pripravljenost. Bridvvell se pri svojih 63 letih še vedno ukvarja s plezanjem in razmišlja, katera bo njegova naslednja pustolovščina. / SR SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE Vsi slovenski goriški podjetniki so vabljeni na POKRAJINSKI OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA ZA GORIŠKO Ponedeljek, 29. oktobra, ob 19.30 v konferenčni dvorani podružnice Zadružne banke Doberdob in Sovodnje Prvomajska ulica 120/a - Sovodnje Po uvodnem poročilu in razpravi bodo volitve pokrajinskega odbora. Pred in med občnim zborom se sprejemajo novi člani. Obrazci za članstvo in sodelovanje v pokrajinskem vodstvu se dobijo na sedežu SDGZ v Standrežu, ul. del Carso 73/b (zjutraj) in na spletni strani Združenja: www.sdgz.it. Za informacije: tel. 040 6724824. stvo se sicer ne spremeni," je rekla, "saj ta četrt ima svoje specifičnosti, ki jih politiki očitno ne poznajo in dovolj cenijo." Omenila je tudi problem visokega občinskega davka na nepremičnine ICI (20 tisoč evrov), ki močno bremeni delovanje centra, in dejstvo, da je občinski prispevek zelo skromen (500 evrov), če ne prav simboličen. V imenu SSO je župana pozdravil Janez Povše: izrazil je željo, da bi v evropskih procesih tudi na našem področju vse bolj krepili dialog in sodelovanje. Albert Devetak je v imenu ZCPZ spregovoril o goriških zborih, ki združujejo več kot 700 pevcev, bogatijo župnijske maše, nastopajo na več sto koncertih v deželi, državi in tujini, kjer tudi dosegajo prestižna odličja. Franka Pa-dovan je kot predsednica ZSKP poudarila pomen amaterske kulture naših društev od Brd do Krasa, Gregor Sfiligoj v imenu ŠZ 01ympia pa vlogo športa za zdrav in usklajen razvoj mladih, med katerimi je kar nekaj otrok iz italijanskih družin. Romoli se je javno zahvalil vsem, ki z zavzetostjo darujejo svoj prosti čas za rast skupnosti: "Posredovati jezik in tradicije je izjemne važnosti!" Obljubil je, da si bo po svojih močeh prizadeval podpreti tako delovanje, saj se zaveda težav kulturnih ustanov. Glede okrožja Sv. Gora-Pla-cuta je zelo umirjeno povedal, da je paritetnemu odboru dal svoj predlog; ta pa ga je sprejel z izjemo enega samega vzdržanega. Tako smo se izognili protestom in uporu ljudi, je rekel. "To je zmaga zdrave pameti. V tem trenutku se mi je zdela ubrana pot najboljša. Če bi o tem spet razpravljali, bi ponovil svojo izbiro. Sicer pa ni nič nespremenljivega." Predstavniki naših ustanov so nato pospremili gosta, ki si je ogledal galerijske prostore centra z razstavo Karla Pečka, bližnjo telovadnico, skavtski sedež in spominski park s kipi Mirka Fileja, Lojzeta Bratuža in Kazimira Humarja. Sam župan, ki se je sproščeno zadržal v razgovoru z njimi, je razumel, da je veliki kamen pred vhodom v center simbol slovenske "trdnosti in vztrajnosti". DD 11 T'\omembno je, da \-Jžupan, ki želi biti J. župan vseh, obišče različne stvarnosti svoje občine." Goriški prvi občan Ettore Romoli je v torek, 9. oktobra, ob obisku Kulturnega centra Lojze Bratuž pohvalil našo živahno stvarnost, o kateri je priznal, "nisem vedel, da je tako bogata". S sproščeno in uglajeno prijaznostjo je v veliki dvorani - skupno z občinskim tiskovnim predstavnikom Stefanom Cosmo - prisluhnil predstavnikom različnih ustanov in društev, ki delujejo v kompleksu na drevoredu 20. septembra. Kot prva je spregovorila predsednica Franka Žgavec, ki je na kratko orisala skoraj 50-let-no zgodbo nekdanjega Katoliškega doma, od leta 1996 preimenovanega v KC Bratuž, in njegovo nezamenljivo vlogo za goriške Slovence: "Tu gojimo naš jezik in našo kulturo." Omenila je koncertno, gledališko in razstavno dejavnost ter povedala, da je dom odprt javnosti in na razpolago prav vsem za številne pobude. Posebno dragocen je bil v letih, ko sta bila zaprta gledališče Verdi in Auditorium. Predsednica je z obžalovanjem izrazila razočaranje nad dejstvom, da je bila četrt Sv. Gora-Placuta izvzeta iz seznama občin za vidno dvojezičnost. "Bi- MOŠKI PEVSKI ZBOR MIRKO FILEJ GORICA OD SRCA DO SRCA ZDRAVKO KLANJŠČEK pol stoletja zvestobe petju in narodu SODELUJEJO: Mešani pevski zbor Rupa-Peč, Cerkveni pevski zbor Jazbine, Cerkveni pevski zbor Plešivo, Moški pevski zbor "Anton Klančič" Miren in Moški pevski zbor Mirko File j Nedelja, 28. oktobra 2007, ob 16. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA DRAMSKA DRUŽINA F. B. SEDEJ vabi na dramsko uprizoritev umetniškega ustvarjanja goriškega skladatelja in narodnega buditelja Lojzeta Bratuža pod naslovom Tl IZ OČI LJUBEZEN JE SIJALA ki bo 23. 10. 2007 ob 20. 30, v Kulturnem centru Lojze Bratuž na Drevoredu XX. septembra v Gorici režija in besedilo: JASMIN KOVIC sodeluje MePZ F.B.Sedej iz Steverjana in Patrizia Belloni POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Župan Ettore Romoli sprejel člana ZSKP Živahno delovanje bogati vse mesto poudaril. Prejšnji teden se je udeležil več kulturnih srečanj, ki so jih priredili goriški Slovenci in ki so ga res prijetno presenetila. Obljubil je podporo občine raznim pobudam in že napovedal, da se bo konec novembra rad udeležil letošnje Cecilijanke. Zgoriškim županom Romolijem sta se v ponedeljek, 15. t.m., na županstvu srečala tudi predsednica in odbornik Zveze slovenske katoliške prosvete Franka Padovan in Walter Bandelj. Orisala sta delovanje Zveze, ki z najrazličnejšimi kulturnimi pobudami skoraj 50 let povezuje naše ljudi v vsej goriški pokrajini od Brd do Krasa, poleg tega pa še navezuje mostove z drugimi manjšinami in sorodnimi ustanovami. Neprecenljiva je njena vloga za mlade, ki na tak način rastejo v duhu pripadnosti naši skupnosti. Župan je pohvalil številne znake vitalnosti in živahnosti našega kulturnega delovanja, saj "je pomembno, da se jezik ohranja in bogati". Pomembno je oživljati in posodabljati tradicije, kar je obenem bogastvo za vse mesto, je Občni zbor Prosvetnega društva Štandrež Pestra, razvejena in uspešna sezona Člani Prosvetnega društva Štandrež so se sestali 11. oktobra v župnijskem domu Anton Gregorčič v Standrežu na letnem občnem zboru. O bogatem in razvejenem delovanju so poročali: predsednik Marko Brajnik, tajnica Chiara Mucci, odgovoren za dramsko dejavnost Božidar Tabaj, za zbor Rosanna Zotti in blagajničarka Daniela Puja. Društvo je bilo posebno aktivno na zborovskem in dramskem področju. Mešani pevski zbor, ki ga vodi David Bandelj, je nastopil na tradicionalnih revijah Cecilijanki in Primorska poje (25. marca v Cerknem). Sodeloval je pri raznih društvenih prireditvah in pel na skupnih proslavah. Udeležil se je raznih zborovskih srečanj. V domači cerkvi je 10. junija sooblikoval koncert cerkvenih pesmi v organizaciji Združenja cerkvenih pevskih zborov. Društvo je sodelovalo pri raznih nastopih otroškega zbora, za katerega skrbi Alessandra Schettino; lani je praznoval 50-letnico delovanja. V božičnem času se je v štandreški cerkvi predstavil tudi mladinski zbor pod taktirko Patricka Quaggiata. Dramski odsek je v minuli sezoni postavil na oder kar tri premierne uprizoritve. V januarju so igralci v režiji Jožeta Hrovata odigrali Balkanskega špijona, v začetku junija vedro igro Gremo v teater pod vodstvom Janeza Starine, v začetku oktobra pa veseloigro Boeing boeing , ki jo je režiral Gorazd Jakomini. Predsta- vi ir. vni Leto dni po plazu Uradno odprtje prenovljene ceste V četrtek, 11. oktobra, je bilo v Štmavru uradno odprtje ceste, ki so jo ravnokar končali popravljati. Predsednik rajonskega sveta Pevma-Štmaver-Oslavje, Lovrenc Peršolja, je povedal, da je prišlo do plazu, ki je onemogočil promet, oktobra lanskega leta. Zahvalil se je zdajšnji in tudi prejšnji upravi, ki sta prisluhnili problemu. Posebej se je zahvalil deželnemu svetniku Mirku Špacapanu, ki je posredoval pri deželnem podpredsedniku Gianfran-cu Morettonu. Moretton, ki je tudi pristojni odbornik za deželno civilno zaščito, si je plaz ogledal že maja, preden so se začela dela. Peršolja je omenil tudi dva problema, ki ju ima štmavrska skupnost. Prvi je problem gradnje novega jezu na Soči. Poudaril je, da je celotno prebivalstvo zaskrbljeno zaradi ekoloških in drugih posledic, ki bi jih lahko povzročil ta poseg. Drugi je problem starega mostu na začetku Štmavra, ki je potreben popravila, saj je zelo ozek in na nekaterih mestih dotrajan. Spregovoril je tudi goriški župan Romoli, ki je poudaril, da je civilna zaščita opravila delo v zelo hitrem času. V odgovor Peršolji pa je dodal, da občina ni še prejela nobenega načrta v zvezi z gradnjo jezu na Soči in da je to za zdaj samo ideja. Obenem je povedal, da se strinja s prijateljema iz stranke komuni- stične prenove, da je jezov na Soči že dovolj. Na srečanju sta bila namreč prisotna člana te stranke, občinski svetnik Livio Bianchini in rajonski svetnik Marjan Sosol, ki sta z velikimi napisi okoli vratu opozarjala na problem gradnje novega jezu in na upoštevanje 21. člena zaščitnega zakona. Romoli se je nazadnje zahvalil tudi Morettonu, ki je pokazal, da je Gorici prijatelj. Prefekt De Lorenzo je poudaril, da je delo sad inteligentnega sodelovanja z deželo. Zahvalil se je Morettonu, ki je blizu vsem pokrajinam. Povedal je tudi, da bo treba glede jezu govoriti s sosednjo državo Slovenijo in da se bo treba izogibati posegom, ki bi lahko pokvarili ta dragoceni in neokrnjeni naravni zaklad. Moretton je izrazil zadovoljstvo ob tako hitrem posegu. Sama dela so namreč trajala le dva meseca in pol, stala pa so 200.000 evrov. Poudaril je, da je bil denar dobro investiran, saj je varnost na cesti izrednega pomena. Spregovoril je tudi glede problematike gradnje novega jezu. Preveriti bo treba, ali je gradnja nujna. Obljubil je, da bo spremljal to problematiko. Medtem prebivalci desnega brega Soče čakajo in upajo, da obljube ne bodo obvisele v zraku, saj bi imela gradnja še enega jezu lahko katastrofalne posledice na tem območju. SR za glasbeno vzgojo Emil Komel Združenj cerkvenih pevskih zborov Kulturn , Lojze Bratuž P? Koncertna sezona 2007-2008 “Srečanja z glasbo” ORGELSKI KONCERT Mirka Butkoviča Na sporedu: Bottazzi, Sweelinck, Buxtehude, Podbielski, Janaček, Čerepnin, Kerll, Bach in Jericijo. Cerkev sv. Ivana v Gorici Sobota, 20. oktobra 2007, ob 20. uri ve, predvsem Balkanskega špijona, so večkrat ponovili v raznih krajih naše dežele, Slovenije in Koroške. S to predstavo so štandreški igralci sodelovali na Primorskih kulturnih dnevih na Koroškem in jo 7. oktobra predstavili publiki v Selah. Na 7. Festivalu amaterskih skupin v Mavhinjah je Marko Brajnik prejel nagrado za vlogo v Balkanskem špijonu, na Linhartovem srečanju primorskih skupin pa sta bili nagrajeni Federica Bello in Marta Bizjak. Na tem srečanju se je dramski odsek uvrstil med šest najboljših gledaliških skupin v Sloveniji. Društvo je organiziralo tudi gledališko abonmajsko sezono s petimi predstavami raznih skupin iz Slovenije, ki so nastopile v župnijski dvorani. Poleg treh omenjenih iger so štandreški igralci večkrat ponovili tudi predstave iz prejšnjih sezon: Staro gardo (v Ljubljani, Pliberku, Mariboru in Monoštru) v okviru skupnega projekta Preko mej, pri katerem so sodelovale vse zamejske kulturne krovne organizacije iz Italije, Avstrije in Madžarske, Hamlet v sosednji vasi, Kdo je zadnji? in Čudno bolezen, ki je doživela največ ponovitev, saj po njej povprašujejo že več kot deset let. ^ PD Štandrež je z mešanim pevskim zborom in z organizacijo družabnega dela sodelovalo na slovesnosti ob odkritju spomenika Simonu Gregorčiču v Ljudskem vrtu v središču Gorice, v župnij ski dvorani Anton Gregorčič pa je skupaj s štandreško osnovno šolo Fran Erjavec pripravilo Gregorčičevo proslavo. V mesecu februarju se je spomnilo pesnika Franceta Prešerna, v marcu pa so recitatorji nastopili na Gradnikovi proslavi v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Ob koncu šolskega leta je društvo bilo med organizatorji proslave 150 -letnice štandreške osnovne šole. Poskrbelo je za razna družabna srečanja, za večdnevna izleta v Nemčijo in Srbijo, za Praznik špargljev in s kulinaričnimi dobrotami sodelovalo na prireditvi Okusi ob meji, za katero je dala pobudo goriška občina. Kulturni večeri so bili predvsem namenjeni predavanjem in predvajanjem posnetkov o krajih, ki so jih člani društva obiskali na raznih izletih in potovanjih. Danilo Čotar je v Standrežu predstavil svojo knjigo o sirarstvu. V spodnjih prostorih župnijske dvorane je društvo pripravilo razstavo orodja, ki je služilo za izdelavo in oblikovanje raznih lesenih predmetov. Štandreško društvo je sodelovalo tudi na skupnih prireditvah, pri katerih so bili soudeleženi osnovna šola, župnija in rajonski svet. Na občnem zboru je za dobo enega leta bil izvoljen odbor, ki ga sestavljajo: Sonja Bastiani, Vanja Bastiani, Marko Brajnik, Marjan Breščak, Lucijan Kerpan, Matej Klanjšček, Franko Kogoj, Joško Kogoj, Chiara Mucci, Jordan Mucci, Mario Mucci, Damjan Paulin, Daniela Puja, Božidar Tabaj in David Vižintin. Občni zbor so pozdravili Janez Povše za Svet slovenskih organizacij, Franka Padovan za Zvezo slovenske katoliške prosvete, predstavniki društev F.B. Sedej iz Steverjana, Sabotin iz Štmavra, Vrha sv. Mihaela ter predsednik rajonskega sveta Marjan Breščak in predstavnik društva Skultura. Vljudno vabljeni na odprtje razstave INTERARS Mednarodni projekt vizualnih umetnosti Večdisciplinarne umetniške delavnice Galerija Kulturnega centra Lojze Bratuž Drevored 20. septembra 85, Gorica Petek, 19. oktobra, ob 19. uri Ob 21. uri performans na Jazbinah I IHi KD SABOTIN KRAJEVNA SKUPNOST PEVMA-ŠTMAVER-OSLAVJE ŠTMAVER 19. in 21. oktobra 2007 18. JESENSKI POHOD NA SABOTIN Petek, 19. oktobra 2007, ob 20.30 Na sedežu v Štmavru, Case Noriš 4: - Nastop MPZ Štmaver, dirigent Nadja Kovic - Odprtje razstave PESEK V SLIKI, razstavlja Stanka Golob - Nastop ZPZ Jezero, dirigent Dario Bertinazzi Nedelja, 21. oktobra 2007 JESENSKI POHOD NA SABOTIN - ob 8.30 zbirališče na mostu sabotinske ceste - ob 9. uri odhod - ob 10.30 sv. maša v cerkvi Sv. Valentina - ob 12.30 kosilo na sedežu društva v Štmavru Sodelujejo: Center za arheološke in zgodovinske raziskave na Goriškem - CRASG, župnija sv. Mavra in Silvestra, Civilna zaščita občine Gorica, ZSKP Razstava bo na ogled tudi v soboto, 20., in nedeljo, 21. oktobra, POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Obvestila Skupnost družin Sončnica vabi v Lig nad Kanalom na jesensko pustolovščino z nabiranjem in pečenjem kostanja v nedeljo, 21. oktobra. Program: ob 10. uri zbiranje pri solkanskem mostu, ob 11. uri maša v romarski cerkvi Marijino Celje. Priporočamo primerno obleko in obutev za hojo po gozdu. Dobrodošle so slaščice. Izlet odpade v primeru dežja. Informacije: 0481 882726 (Mojca). Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 3. novembra, v restavraciji Kapriol v Dolu. Iz Gorice bo na razpolago avtobus. Vpisovanje bo potekalo do zasedbe razpoložljivih mest. Kličite na tel. št. 048139068 (Saverij, Ines R.), 0481 21361 (Ema B.), 0481 882302 (Veronika T.), 048178061 (Ana K.). Na račun 20 evrov. Skupnost družin Sončnica prisrčno vabi starše na martinovanje na kmetijo Rojc in Polanec (Zalošče, Dornberk). Sobota, 10. novembra. Informacije in vpisovanje (do 7.11.): 0481 534004 (Ani, v večernih urah). Število je omejeno, zato pohitite s prijavami! Darovi Za poplavljence v Sloveniji: N.N. Komen 50 evrov; župnije Gabrje 88,63 evrov, Vrh sv. Mihaela 362,13, Rupa 48,00 evrov, Peč 120,90 evrov; N.N. 30 evrov. Zahvala Družina Devetak se toplo zahvaljuje pevkam nekdanjega dekliškega zbora Danica z Vrha sv. Mihaela pod vodstvom Zulejke Devetak, članom dramskega odseka PD Štandrež, ki so svoj honorar namenili onkološkemu oddelku v Avianu, sovodenjskim krvodajalcem za sodelovanje in vsem, ki so omogočili, daje letošnji dobrodelni večer Težka izguba naj lajša tegobe tako lepo uspel. RADIO SPAZIO 103 Slovenske oddaje (od 19.10. do 25.10.2007) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5,91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od ponedeljka do petka, od 20. do 21. ure. Spored: Petek, 19. oktobra (v studiu Andrej Baucon); Ob domačem ognjišču: narodno zabavna in zabavna glasba, zborovski kotiček, iz krščanskega sveta, zanimivosti, humor, obvestila. Ponedeljek, 22. oktobra (v studiu Andrej Baucon): Sodobni sound: moderna glasba včeraj in danes, kotiček za popevke Dorda Novkoviča; Živemu se vse zgodi; Zanimivosti in obvestila. Torek, 23. oktobra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru -Glasbena oddaja z Matjažem. Sredo, 24. oktobra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: 90 let od kobariške ofenzive I. del - Izbor melodij. letrtek, 25. oktobra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: Posnetki z naših kulturnih prireditev-Glasba iz studia 2. SKPD F.B. SEDEJ iz Steverjana vabi na XXIV. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 19. oktobra 2007, v župnijskem domu F.B. Sedej. Prvo sklicanje ob 20. uri, drugo sklicanje ob 20.30. JULIJANU ČAVDKU iskreno čestitamo, ker je dosegel, da se je njegov priimek vrnil v prvotno slovensko obliko. UREDNIŠTVO NOVEGA GLASA MISIJONSKI KROŽEK ŽUPNIJE STANDREZ vabi na MISIJONSKO POPOLDNE v nedeljo, 21. oktobra, ob 16.30 misijonski rožni venec v cerkvi, ob 17.00 misijonska prireditev v župnijskem domu Odprt bo bogat srečelov za misijone KATOLIŠKO TISKOVNO DRUŠTVO vabi na SLOVESNOST IN BLAGOSLOVITEV ob koncu obnovitvenih del notranje opreme Katoliške knjigarne na Travniku Torek, 23. oktobra 2007, ob 18. uri JAVNI RAZPIS PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR 1) Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podelujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. 2) Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa. 3) Priznanje se praviloma podeli v mesecu februarju za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. 4) Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. 5) Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2007 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorizia, drevored 20. septembra, 85, s pripisom na ovojnico: “Predlog za priznanje”. NOVI GLAS sKultura 2001 / Kiparski simpozij v Štandrežu Kakovostna umetniška dela, sad druženja med umetniki in z domačini on si je izbral deblo akacije, sicer trd les, ki pa ima lepe žile. Pri obdelovanju lesa je posebno spreten in hiter: "Pomembno je imeti jasno idejo tega, kar hočeš ustvariti." Tudi akademski kipar Zoran Poznič iz Trbovelj je bil nad letošnjo izkušnjo posebno navdušen: "Ukvarjati se s klasičnim kiparstvom v kamnu je redka priložnost, ki jo je vredno izkoristiti ne le zaradi materiala, ampak predvsem zaradi ljudi.” Glavni motiv kolonije so po njegovem mnenju prav "ljudje, druženje med umetniki, druženje z domačini; ti so star biser, ki se čedalje bolj sveti." Odnos do druženja se odraža tudi v delih, ki so tam nastala. "Ta pozitivna energija, ki je tu prisotna v veliki meri, pomaga pri ustvarjanju, pri 'vlečenju' vsebine iz kamna." V Štandrežu je že bil leta 2005: "Tedaj sem že delal v kamnu. Sedaj sem to zgodbo nadaljeval. Vesel sem bil povabila. Tudi kolegi uživajo: smo dobra klapa, se razumemo, si pomagamo, debatira- Zoran Poznič Maria Teresa Cetani Letošnja kiparska kolonija, ki jo je od 6. do 13. oktobra priredilo društvo sKultura 2001 v sodelovanju s krajevnimi javnimi upravami in društvi, je bila izredno doživetje zaradi navzočih umetnikov, kakovosti njihovih del, pa tudi zaradi prijetnega vzdušja, ki je ob tem nastalo. "Če si na Jeremitišču iskal umetnike, si jih našel tam, kjer si slišal smejanje." To je na sklepni prireditvi v soboto, 13. t.m., na trgu pred cerkvijo v Štandrežu - kjer so visele slovenska, italijanska, avstrijska in evropska zastava - vidno zadovoljen povedal steber in "duša" pobude Marjan Breščak. Simpozij je leta 2001 nastal kot pustolovščina, kmalu nato so ga podprli razna društva, fundacija Goriške hranilnice, pokrajinska in občinska uprava ter Elettro-gorizia. Izredno podporo je prireditvi namenila tudi deželna uprava pred dvema letoma in letos; tudi tokrat jo je obiskal odbornik Roberto Antonaz. Breščak se je zahvalil vsem podpornikom, še zlasti družinama Jeremitarjev Bojana Makuca in Borisa Zavadlava, ki sta s svojo razpoložljivostjo na terenu bila v veliko pomoč, prav tako kot koordinatorja Mario Mučič in Dimitri Brajnik. Občinski odbornik za kulturo Antonio De-vetag je povedal, da je razstava, ki si jo je zadnji dan ogledal tudi župan Ettore Romoli, resnično lepa in zanimiva, gotovo se bo še razvila. Pokrajinski odbornik Marko Marinčič je spodbudil prisotne, naj iz umetniških del črpajo smisel za lepoto, ki ga je v današnjem svetu vse manj. Svetnik občine Šempeter-Vrtojba Zdenko Šibav je prinesel čestitke organizatorjem in umetnikom tudi v imenu Likovnega društva Šempeter-Vrtojba. Praznik se je nadaljeval v župnijskem parku, kjer so si prisotni lahko ogledali dela. Gostoljubni Štandrež-ci so jih pogostili z vrzotami, krompirjem in drugimi dobrotami. Beseda umetnikom! Norma Antonini, doma iz kraja Pin-zano al Tagliamen-to (PN), se je kolonije udeležila prvič. Ukvarja se tudi s slikarstvom, grafiko in mozaiki. "Tu sem se znašla kot doma. Vzdušje je res prijetno, smejemo se od jutra do večera." Odlično se je znašla s kiparjem Zoranom Pozničem; oba sta se odločila za obdelovanje kamna: "Takoj sva postala prijatelja. Razmišljava na podoben način, oba sva improvizirala." Na takem simpoziju se lahko veliko naučiš, nam je povedala; lepo je se soočati z različnimi ljudmi, ki iščejo nove prijeme. "To je čudovito." Od umetnosti ne živi, saj "od tega imam več stroškov kot dobička". Ima pa veliko ljubezen do umetnosti, zlasti do eksperimentalnih oblik. Goričan Marco Bemot se je simpozija že udeležil pred dvema letoma, čeprav ga je zaradi bolezni moral zapustiti pred koncem. Njegovo letošnje delo je hkrati vznemirljivo in pretresljivo. "V njem je zaznati marsikaj, kar sem doživel v zadnjih letih. Objekt sam spominja na nekako strukturo, ladjo ali zapleteno napravo oz. organsko ogrodje. Mimo tega pa posreduje neko čustvo. Žice govorijo o vezeh, o tem, da je nekdo obenem suženj ali pa v ravnovesju." Letošnji simpozij je bil po njegovem mnenju zelo kakovosten; posebno je cenil dela v kamnu oz. tista, ki jih navdihuje pojmovna umetnost. "To je odlična razstava sodobne umetnosti!" Maria Teresa Cetani je v deblu akacije izklesala posebno milo podobo plameneče ženske, ki se rojeva iz lesa. "To je lik ženske, ki izvira iz materije. Sama je del narave kot snovi. Je, kot bi bila ujeta vanjo, obenem pa predstavlja prebujenje, ločitev od snovi. Je in hkrati ni njen del. Zato je deloma natančno izkle- sana, deloma pa groba, ker se še drži lesa." Umetnica je prišla iz občine Grassano v pokrajini Matera. Štandreškega simpozija se je letos udeležila prvič. Kmalu se je navdušila nad krajem in družbo. "Zame je bila nova izkušnja tudi vzeti pod dleto tako veliko deblo, pravo drevo." V naše kraje je prišla z okvirno zamislijo dela: "V mislih sem imela podobo telesa, ki se izvija iz snovi. Ko sem izbrala kos lesa, sem postopoma skušala doumeti, kakšna bo ta podoba. Nisem si pripravila nobene skice: čakala sem, da mi spregovori sam les." Doslej je izdelovala v glavnem manjša dela, reliefe in lesoreze, pa tudi glinaste kipe. Po umetniškem liceju se je muzi zapisala kot samouk; njeno delo, ki je vzbudilo veliko zanimanja, pa neizpodbitno kaže na poseben talent. V svoji vasi ima delavnico, kjer eksperimentira in razvija različne tehnike, po naročilu portretira ali izdeluje druga dela iz lesa in gline. Peter Gotthardt, koroški Slovenec, je letos že tretjič obiskal kiparsko srečanje na Jeremitišču. Prireditelji so mu dodelili največji hlod, kos približno dvesto nikov. Se bo še vrnil mednje? "Če me povabijo, sigurno!" DanijelaMršulja, rojena v Črni gori, se je pred osmimi let preselila v Beograd, kjer študira in živi; po diplomi na akademiji namreč opravlja magistrski študij. Na Jeremitišču jo je s svojo svežo lepoto nagovorila in navdihnila narava, pa tudi prijetna družba. Pohvalila je zamisel in prizadevanja organizatorjev simpozija, ki so budno skrbeli, da bi umetnikom nič ne manjkalo in da bi se počutili kot doma. Zadovoljna je bila, ker je izkušnja soočanja z drugimi umetniki vedno koristna in plodovita; posebno lepo je v taki družbi skupaj ustvarjati. Doslej je že bila v Benetkah in Veroni, na štandreškem simpoziju pa prvič. Njen kip - sedem nizkih hlodov, prerezanih na pol -predstavlja kraj zbiranja in raz-govarjanja med ljudmi, na neki način pa tudi iskanje lastnega obličja v drugem. Podoben objekt stoji v kraju Gumno v ljubi rojstni Črni gori. "Pomembno je, da na prvo mesto postavimo željo se srečevati in pogovarjati. V dobi interneta in let stare sekvoje, ki je nekdaj ponosno stala v parku občinske palače. "To je dober, mehak les. Z njim sem imel veliko dela: izdelati sem hotel velik, moderen sedež." Iz dela zevajo podobe, glave in obrazi, kot bi se rojevali iz mogočnega debla. "To so ljudje, ki si pomagajo med seboj; to niso egoisti, ki skrbijo samo zase in za svoje." Tudi tokrat se je Gotthardt zelo lepo znašel v razposajeni druščini umet- novih tehnologij to absolutno potrebujemo prav vsi!" Ermanno Plozzer iz Saurisa se je tokrat prvič udeležil simpozija v Štandrežu. "Rodil sem se v obrtni delavnici tridentinskega kiparja, kjer sem se naučil osnov tehnik obdelovanja lesa." Za sabo ima že veliko let izkušenj in dela, kar se mu pozna. Čeprav se je zaradi drugih obveznosti pridružil ostalim umetnikom nekaj dni kasneje, se je takoj vključil v krog: "Tu so čudovite osebe, organizacija je odlična, vreme krasno!" Tudi Danijela Mršulja mo. Mislim, da bo tudi rezultat temu primeren." Tako torej umetniki, ki smo jih obiskali na terenu prejšnji četrtek. Prav lepo jih je bilo videti v sproščenem dialogu tudi za bogato obloženo mizo čudovite rumitarske domačije, kjer je Bojan Makuc, gospodar zemljišča, kjer so stali beli šoto-ri-umetniške delavnice, cvrl meso, gostoljubno ponujal kavo, slaščice in druge domače dobrote. Tudi on je veliko naredil, da bi umetnikom nič ne manjkalo pri delu in bi se lepo imeli na Jeremitišču. "Rade volje smo jih sprejeli. Z njimi smo se veliko zabavali. To je naše veselje!" Danijel Devetak NOVI GLAS Izšla dvojezična knjižica O slovenščini kot evropskem jeziku Informacijska pisarna Evropskega parlamenta za Slovenijo, ministrstvo za kulturo in vladna služba za evropske zadeve so izdali knjižico o slovenščini kot evropskem jeziku. Dvojezična, slovensko-angleška knjižica je po besedah ministra Vaška Simonitija prišla ob pravem času - 26. septembra je bil namreč evropski dan jezikov. Njen namen je seznaniti širšo javnost o vlogi, pomenu, zgodovinskem razvoju, razširjenosti in razčlenjenosti slovenskega jezika. Ministru se zdi, “da je prav, da v tem trenutku, torej na dan evropskih jezikov in predvsem v času predsedovanja, z neko dovolj lepo, nevsiljivo, živo napisano in vsebinsko razprto knjižico tudi druge opozorimo na naš slovenski jezik." Publikacija - izšla bo v nakladi 2000 izvodov - je namenjena po eni strani ozaveščanju Slovencev ter po drugi strani informiranju evropske javnosti, izdajanje tovrstnega gradiva pa je opredeljeno tudi v resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko. Če bo odmev ugoden, bi bilo potrebno razmisliti, da bi poleg angleške različice nastala še v kakšnem drugem jeziku, je na predstavitvi poudaril Janez Dular, vodja sektorja za slovenski jezik pri ministrstvu za kulturo, na pobudo katerega je knjižica nastala. Besedilo so prispevale Monika Kalin Golob, Nataša Komac in Nataša Logar s Fakultete za družbene vede. Po besedah prve je bilo najtežje določiti, kaj sploh izbrati. Knjižica, kot je dejala, kaže slovenščino kot popolnoma normalen, moderen evropski jezik. Vsebuje zgodovinski oris slovenščine od predknjižnih začetkov do knjižnega in sodobnega jezika, opisuje zvrstnost jezika oziroma njegovo razširjenost, v posebnem poglavju s pomočjo posamičnih odlomkov besedil kaže na slovnične posebnosti, poleg tega vključuje poglavje o slovenščini v stiku z drugimi jeziki ter poglavje o izzivih slovenščine v 21. stoletju. Kot je povedala vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Mihela Zupančič, sta projekt podprla tako Evropski parlament kot Evropska komisija, predvsem v duhu politike večjezičnosti, ki je v zadnjem času na evropski ravni zelo izpostavljena. Knjižici je dodan “Besednjak za preživetje”, ki vsebuje deset koristnih fraz v vseh 23 uradnih jezikih Evropske unije. Knjižico so ob evropskem dnevu jezikov delili na stojnicah v Ljubljani in Mariboru, Evropska komisija pa je na Kongresnem trgu pripravila sejem jezikov, na katerem so potekale tudi učne ure osnovnih fraz v jezikih Evropske unije. Prva številka Galeba Na krilih pravljic v novo šolsko leto Ob začetku šolskega leta je na osnovnošolske in srednješolske klopi priletel Galeb in odložil svojo prvo, septembrsko številko, na naslovnici katere je šest malih knjižnih junakov, takšnih, kakršne so si zamislili učenci OŠ Josip Ribičič pri Sv. Jakobu v Trstu. Na 52. strani so še druge take risbice; tudi rubriko Šolarji pišejo in rišejo krasijo raznolike risbice in izdelki iz gline ter barvnih kamenčkov učencev OŠ Ivan Grbec iz Škednja in vrsta lepih žuželk šolarjev OŠ V. Šček iz Nabrežine. Poleg teh obetavnih malih risarjev so pravljice, zgodbe in pesmice prve številke Ga leba s svojimi izvirnimi ilustracijami dopolnili Mojca Cerjak, Erika Cunja, Gaia Bautista, Klavdij Palčič, Katerina Kalc, Polona Lovšin, Ana Zavadlav, Vesna Be-nedetič, Jasna Sepin, Laura Petek, Andreja Peklar, Magda Tavčar, Veno Dolenc, Marjan Manček in Daša Simčič, ki jih bodo bralci te zamejske, tudi letos zajetne, mladinske revije gotovo srečevali skozi vse šolsko leto. Malim slikarjem pa bo kot vselej zelo dobrodošla Galebova likovna delavnica, ki jo pripravlja Jasna Merku'. Tokrat razkriva barvno tehniko valjčkanja in spodbuja šolarje, naj pošljejo čim več risb, da jih bo Galeb objavil. V prvi številki je kar nekaj pesmic, ubranih na strune jesenskega razpoloženja, ko se šolarji vračajo v učilnice, lastovice pa na topli jug. Stihi Miroslava Košute, ki jih je uglasbila Dina Slama, pripove- dujejo o vsevedi veverički. Mladi knjižni molji bodo tudi na letošnjih Galebovih straneh našli vrsto zgodbic in nadaljevanj, z branjem katerih si bodo nabirali točke za bralno značko. Take so npr. pripovedi o Ladji na kremni rezini Jožeta Sevljaka, Lahko noč, Arne! Patricije Peršolja, Palčki in škrati Štefke Kac Marn in Pravljica o zmaju, ki je požrl šolo Milana Petka. Svojo bujno domišljijo bodo učenci podkrepili tudi ob branju prigod Rokca, kužka, ki je srečal ježe Miroslava Košute, pripovedi Ob dedkovem kaminu Žige Gombača, ki tokrat predstavlja pravljico o prijateljstvu med komarjem in hroščem, ob Martinu Pesjanu, ki jo je Bogdan Novak spisal ob misli na Levstikovega Martina Krpana. Z zapisom Marjete Zorec pa se bodo bralci spustili v Postojnsko jamo in spoznali legendo o njej in prečudno človeško ribico, ki živi v njenih vodah. S pomočjo križanke bodo sestavili pravljico o Janku in Metki. Klarisa M. Jovanovič bo s svojo rubriko Prispodobe o živalih popeljala radovedneže v svet rekel in fraz, vezanih na živalski svet. Prve so na vrsti ribe in množica prispodob in simbolov na njihov račun. Psihologinja Suzana Pertot bo tudi letos v rubriki za starše in šolnike nudila marsikateri strokovni nasvet. Središče njenih razmišljanj bodo letos odnosi v družinskem krogu. Prva na vrsti je globoka vez med materjo in otrokom. K Primorski dnevi na Koroškem Več kot golo sodelovanje in spoznavanje! Primorski kulturni dnevi na Koroškem se vsaki dve leti pojavljajo na Koroškem kot "sestrska" prireditev Koroški kulturni dnevi na Primorskem. Za obe prireditvi je značilno, da se v tednu dni zvrsti izbor kulturne produkcije zadnjih dveh let. vanje zgledno nadaljuje. Slike in slikanje Franka Žerjala pa je zbrani koroški publiki predstavil Jurij Paljk, ki je izpostavil Žerjalov proces snovanja slik, ki črpa navdih iz figurativnega sveta in narave, na platno pa pristane kot odsev barv in občutij, ki pa jih tudi gledalec občuti, kljub abstraktnemu videzu - kot del naravnega pejsaža. Koroški ljubitelji likovne umetnosti so že spoznali Franka Žerjala na slikarski koloniji v Svečah, a kot avtorja instalacij. Žerjal se torej vrača na Koroško, vendar prvič s svojim slikarskim opusom. Tokrat so organizatorji primorskih kulturnih dnevov poskrbeli tudi za posebno "poslastico", in sicer predstavitev knjige Danila Čotarja "Domače sirarstvo za zabavo in zares”, in sicer 10. oktobra v Železni Kapli v gostilni pri Lot-te. Knjigo in avtorja je predstavil Marko Tavčar, nato pa sta v sproščenem pogovoru sledila informativ- ni del in degustacija primorskih sirov. Tisti, ki so bili prisotni na predstavitvi, so se lahko na lastne oči prepričali, da lahko na podlagi omenjene knjige nastanejo res dobri siri, sicer pa bo v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu na razpolago knjiga z nasveti in napotki, kako narediti okusen sir tudi doma. Posebna stalnica kulturnih izmenav med zamejstvi v Avstriji in Italiji pa je namenjena mlajši populaciji, zlasti šolski mladini. V petek, 12. oktobra, so v prostorih Slovenske gimnazije v Celovcu gostovali člani gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba iz Trsta s predstavo "Male dame", zvečer pa je v Domu prosvete Sodalitas v Tinjah potekalo srečanje glasbenih šol, na katerem so nastopili gojenci Slovenske glasbene šole na Koroškem, Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice in Glasbene matice iz Trsta. Letošnji Primorski dnevi na Koroškem so izveneli v nedeljo, 14. oktobra, in sicer prav tako z glasbenim programom: v farni cerkvi na Radišah je namreč gostoval Mešani pevski zbor Mačkolje s kantato "Stabat mater". Peter Rustja Predstavitev primorskega ustvarjanja se je začela v nedeljo, 7. oktobra, v farni dvorani v Selah, kjer je gostoval dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež s tragikomedijo "Balkanski špijon". Od torka, 9. oktobra, pa je v prostorih Po-sojilnice-Bank Borovlje na ogled razstava del Franka Žerjala. Na otvoritvi razstave sta spregovorila dr. Damjan Paulin in dr. Janko Zerzer, ki sta se spomnila, kako so začeli prirejati ta srečanja na osi med Koroško in Primorsko ter ugotavljala, da se to sodelo- Poetični akvareli Andreja Kosiča Videno. Doživeto. Občuteno. Na predzadnji petek v septembru so odprli številne razstave; odprtje ene izmed mnogih je potekalo tudi na gradu Dobrovo v Goriških Brdih. Predstavljen je bil go riški slikar Andrej Kosič, čigar dela si v grajskih prostorih lahko ogledate do sredine oktobra. Vpogled v delček razstave z devetimi slikami je bil možen tudi v goriški Kmečki banki; to je bil prvi projekt sodelovanja s Kulturnim domom. Pogled na Kosičeva dela potrjuje, da je akvarelna tehnika njegovo pravo izrazilo. Znajdemo se namreč v svetu nežnosti, rahločutnosti in poezije, ki je stkana iz barvnega prelivanja intenzivnih barv, raznovrstnih motivov domače zemlje in vzdušja ujetega časa. Realističen pristop je v določenih delih celo tako "živ”, da podobe dobijo težnjo fotografskega realizma. Močno izražene barve, spominjajoče na Groharjevo barvno lestvico rumenih in vijoličnih odtenkov, so bistveni nosilci podobe. Motivi so zasidrani v krajinah: pejsaži in vedute prikazujejo pokrajine z obeh strani meje, ki jih zaznamujejo prepoznavne značilnosti, Kras s kamenjem in rujem, Goriška Brda z razgibanostjo reliefa, odetega v brajde, strnjene primorske vasice. Vpogled v Kosičeve akvarele ne prikazuje svet mukotrpnega dela na domači zemlji, ki je preobložena z vinogradi, obdana s kamenjem in težko rdečo grudo, pač pa svet, kjer se avtor počuti radostnega in hvaležnega ("Hvala ti za ljubo gmajno"), da lahko biva v tako raznoliki pokrajini, ki mu je vir navdiha. Vendar kljub temu obstajajo tudi podobe, ki puščajo sledi predvsem v eksistencialnih vprašanjih z osamljenimi drevesi "Bodite pozdravljeni v moji samoti" ali travami "Jesenska tišina nad vodami...". Ujeto vzdušje trenutka, ko je slikar videno doživel in občutil, se preobraža v poetično izpoved, h kateri se prilegajo naslovi akvarelov, ki so izvzeti citati iz poezije Srečka Kosovela, Ivana Gradnika in Stanka Vuka. Petra Paiavan Za naš jezik "Tam si ti, ki me misel nate omami...!" Ta Župančičev verz naj bo uvod v današnje kramljanje. Pesnik se v njem obrača na domovino in to na jezikovno zelo slovenski način. Očitno mu je dosti grše, papirnato zvenelo "...ti, na katero me misel omami...". V pisanem in govorjenem jeziku imamo skoro vedno na razpolago več možnosti izražanja. Lahko so vse te možnosti pravilne ali skoraj pravilne, niso pa navadno vse enako lepe. Naša dolžnost in obenem veselje naj bo, da poiščemo in uporabljamo samo najlepše. Zato uporabljajmo raje človek, ki ga poznam kakor človek, katerega poznam. Raje učenec, ki sem mu posodil knjigo kakor učenec, kateremu sem posodil knjigo. Raje hiša, ki v njej stanujem kakor hiša, v kateri stanujem. Raba, ki jo priporočam, pa ni samo lepša, je tudi preciznejša. Če ostanemo pri pesnikovem verzu "...ti, ki me misel nate omami" in podobnem stavku "...ona, ki me misel nanjo omami”, vidimo, da bi se na grši način oba glasila (skoraj) enako: "...ti (ona), na katero me misel omami". Razlog več za uporabo prvega načina. NOVI GLAS Kratke Aljoša Tavčar dobitnik nagrade Ignacij Ota Tržaški skladatelj Aljoša Tavčar (1971) je na tretjem natečaju za zborovske skladbe za nagrado Ignacija Ote dobil nagrado za najboljšo skladbo, in sicer za Pozabljene poti za mladinski zbor, kvartet in kontrabas. Nagrado podeljuje Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD) v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti in Zborovskim združenjem FJK (USCI). Slovesna podelitev bo 9. novembra v kulturnem društvu Valentin Vodnik v Dolini, so sporočili iz ZSKD. Skladatelj in zborovodja Ignacij Ota je bil steber zborovstva v zamejstvu in eden izmed ustanovnih članov največje čezmejne zborovske revije Primorska poje. Vspomin na njegov lik in ustvarjalno pot je ZSKD leta 2003 razpisala prvi natečaj za zborovske skladbe za nagrado Ignacija Ote. Cilj natečaja je spodbujanje ljubiteljskega ustvarjanja in ustvarjalnosti na glasbenem področju, zlasti med mladimi skladatelji, skladateljicami in potencialnimi ustvarjalci. Razpisane so nagrade za najboljšo skladbo za odrasle zbore, za otroški oziroma mladinski zbor in posebno priznanje za mlade skladatelje ali skladateljice. Na letošnji tretji razpis seje prijavilo 12 skladateljev. Nagrada za kompozicijo za odrasle zbore ni bila dodeljena, prav tako ne priznanje za mlade skladatelje. Ocenjevalno komisijo so sestavljali skladatelj Adi Danev (predsednik) ter zborovodji Martina Batič in Hilarij Lavrenčič. Na prvem razpisu je nagrado za najboljšo priredbo prejel Davide Clodig iz Srednjega (Videm), posebno priznanje za mlade skladatelje pa Koprčan Matej Bonin. Leta 2005 je nagrado za najboljšo skladbo komisija dodelila Bojanu Glavini (1961) iz Sečovelj za Melanholične misli na besedilo Dragotina Ketteja, posebno priznanje za mlade skladatelje pa je prejela študentka koprske glasbene šole Mateja Petelin (1987) iz Kobdilja s priredbo skladbe "Mamca, pošljite me po vodo”. / STA Novo pri založbi Družina: Sv. Hieronim, mož s Krasa Prof dr. Rafko Valenčič je avtor zanimive knjige, kije pred kratkim izšla pri založbi Družina, njen naslov se glasi Sv. Hieronim, možs Krasa. Valenčič je k vsem že obstoječim domnevam o izvoru sv. Hieronima, ki je bil prvi prevajalec Svetega pisma iz hebrejščine, aramajščine in grščine v latinščino, dodal še svojo, kraško. Knjigo o svetem Hieronimu so v ponedeljek, 8. oktobra, predstavili v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu. Avtorja in vse zgodovinske domneve o izvoru sv. Hieronima je predstavil prof. dr. Rajko Bratož, profesor zgodovine starega veka na ljubljanski filozofski fakulteti. Točnejših pisanih virov o legi Hieronimovega rojstnega kraja ni, zato se morajo raziskovalci opirati na tiste, ki so danes na razpolago. Sam Hieronim je nekoč zapisal, da so njegov rojstni kraj Stridon, kije bil na meji med rimskima provincama Panonijo in Dalmacijo, opustošili Goti, ki so se ob koncu četrtega stoletja po zmagi pri Adrianoplu razlili po velikem delu tedanjega cesarstva. 0 Hieronimovem rojstnem kraju seje razvilo več domnev, med njimi medimurska in dalmatinska, ki pa soju strokovnjaki kmalu ovrgli, saj je slednja temeljila na ponaredku. Zelo zanimiva pajeliburnijska domneva, ki jo je izdelal hrvaški raziskovalec MateSuič. Taje Hieronimov rojstni kraj postavil v zaledje Reke oz. Kvarnerskega zaliva. Prof. Valenčič pa je Suičevo domnevo pomaknil kakih trideset kilometrov bolj severno, saj seje Suič po njegovem mnenju neupravičeno ustavil na slovensko-hrvaški meji. Valenčičje Hieronimov rojstni kraj postavil na kraško območje, najverjetneje naj bi ta stal nekje na nanoškem pogorju. Tuje namreč kar precej cerkvic, ki so posvečene Hieronimu, nekatere od teh pa so zelo starega izvora. / Primož Sturman Koristna pobuda namenjena obolelim za rakom Ali lahko uradna in alternativna medicina sodelujeta in tako uspešneje kljubujeta rakastim obolenjem? Pri zdravstveno-znanstveni organizaciji AmeC (Associazione medicina e complessita’) so prepričani, da je. In so zato pripravili poseben projekt, ki združuje skupino zdravnikov in drugih zdravstvenih operaterjev iz Furlanije Julijske krajine. Projekt si je lani prislužil državno nagrado Tiziano Teržani “za humanizacijo medicine”, z znatnim finančnim prispevkom pa ga je podprla tudi Dežela FJK, saj je užival “transverzalno" podporo skupine deželnih svetnikov. Tudi zato so se predstavitvene tiskovne konference, kije bila konec septembra v Trstu, udeležili deželna svetnica Alessandra Guerra Foto Kroma (Severna liga) ter svetniki Sergio Lupieri (Marjetica), Alessandro Metz (Zeleni) in Bruno Zvech (Levi demokrati). Projekt je namenjen vsem, ki se morajo žal spopasti z rakastimi obolenji. “Da ne bo nesporazumov, nihče ne želi zdraviti raka s homeopatijo, dokazano pa je na primer, daje akupunktura učinkovito sredstvo proti bruhanju,” je pojasnil predsednik združenja AmeC dr. Fabio Burigana. “O tako imenovanih komplementarnih metodah zdravljenja ne obstaja veliko zdravstvene literature, nekaj pa že. In mi seje poslužujemo...” Devet zdravnikov iz vse dežele je zato pristopilo k projektu in nudi pacientom brezplačno posvetovanje, predstavitev prednosti in negativnih plati posameznih terapij, saj jim želijo biti v oporo in jih usmeriti do znanstveno utemeljenih načinov zdravljenja, ki jim lahko olajšajo bolečino. Dosežki “uradne” medicine se lahko namreč združijo z akupunkturo, s fitoterapijo, homeopatijo, vedenjem o pravilni prehrani in prednostimi učinkovite psihološke pomoči. Pri AmeC-u so prepričani, da je spojitev uradnih in alternativnih oblik zdravljenja lahko učinkovita. Kdor želi pristopiti k projektu in se poslužiti brezplačnih terapij, se lahko zglasi v tajništvu združenja AmeC (Ul. Valdirivo 19, telefon 040 3481631) ali na onkološkem oddelku tržiške bolnišnice, ki tudi sodeluje pri projektu. / Poljanka Dolhar Mednarodno harmonikarsko tekmovanje Fisa...armonie Mednarodno harmonikarsko tekmovanje Fisa...armonie že peto leto daje Trstu vlogo posrednika pri izmenjavah med mladimi harmonikarji v srednjeevropskem prostoru. Tekmovanje prirejata Glasbena matica in društvo Altama-rea, v sodelovanju z orkestrom Gm Synthesis in glasbenim društvom Clu-ster. V organizacijskem odboru je tudi pedagog Clau-dio Furlan, ki spremlja pobudo od začetka in je pozitivno ocenil potek letošnje izvedbe: Priznam, da, ko smo se začeli ukvarjati s to zadevo, ki si jo je zamislil naš dragi prijatelj Aleksander Ipavec, sem bil nekoliko skeptičen. Letos se je dokončno izkazalo, da je harmonikarjem pobuda všeč in da je september posrečen termin. Šolsko leto se komaj začenja in tekmovanje ponuja motivacijo za takojšnje delo, v Trstu pa je v tem obdobju posebno živahno zaradi raznih pobud, kar je lahko dodatna zanimivost za vse udeležence, ki prihajajo iz tujine. Letos je sodelovalo pet držav, to so Slovenija, Italija, Avstrija, Hrvaška in Srbija. Bili so najavljeni tudi harmonikarji iz Moldavije, a v zadnjem trenutku so odpovedali zaradi težav z vizumom. Prijavilo se je torej 34 solistov, komornih skupin in orkestrov, ki so kar vneto poživili Dunajsko cesto na Opčinah in Finžgarjev dom, ki nam ga je gospod Tone Bedenčič velikodušno "posodil". Tekmovanje na Opčinah smo razdelili na dva dneva, čeprav smo vedeli, da bo nekoliko tesno s časom, a vseeno smo izpeljali vse brez večjih težav. Tokrat smo angažirali tudi člane harmonikarskega orkestra Gm Synthesis 4; razdelili so si naloge in marljivo pomagali, ko je bilo potrebno. Kdo je sestavljal ocenjevalno komisijo in kateri tekmovalci so se najbolj izkazali v posameznih kategorijah? Vse kategorije so bile dobro zastopane, posebej pa je treba omeniti osemletno Tejo Udovič Kovačič iz Kopra, ki je prejela skoraj 100 točk in zato tudi posebno nagrado kot najmlajša tekmovalka in dobitnica najvišjega števila točk. Velik uspeh je dosegel tudi Niko-las Lazič, ki je odnesel prvo nagrado v kategoriji D (solisti do 18. leta starosti) in je prišel z Dunaja, kjer študira na konservatoriju Gustav Mahler. Prvo mesto v kategoriji C (solisti do 15. leta) je dosegel Dušan Sekulič iz Srbije. Med komornimi skupinami se je uveljavil Kvintet harmonik Glasbene šole iz Postojne, čeprav sta dosegla zelo dober rezultat tudi Kvartet Glasbene šole iz Sežane in Sekstet Glasbene šole z Jesenic. Tekmovanje je sklenila kategorija orkestrov, kjer je prvo nagrado prejel orkester Armonia iz Trevi-sa, dobro drugo mesto pa je dosegel naš orkester GM iz Špetra, ki ga vodi Aleksander Ipavec. Strokovno komisijo je sestavljalo pet članov: predsednik Marjan Krajna iz Zagreba, Vladimir Balyk iz Ukrajine, Dorina Cante iz Trsta, Matej Zaveciz Murske Sobote in Igor Zobin iz Trsta. V nedeljo se jim je pridružil še Joviča Djordjevič z Dunaja. Tudi letos je "harmonikarske dneve" dopolnil koncertni del. Pomemben del tekmovanja sta bila oba koncerta, ki smo ju organizirali v tem sklopu v luteransko - evangeličanski cerkvi v središču mesta. V soboto zvečer se nam je predstavil evropsko znan trio harmonik SLO A3, ki je na koncertu presenetil publiko bodisi s svojim imenitnim igranjem sodobne glasbe bodisi z nežnim izvajanjem romantičnih skladb in plesov. V nedeljo pa so prišli na vrsto zmagovalci raznih kategorij letošnjega tekmovanja. Koncertu je sledilo nagrajevanje, in čeprav niso vsi zmagali, so pa vsi z velikim nasmehom in užitkom odnesli pokal in diplomo. Še najbolj zadovoljni so bili tisti, ki so odnesli tudi zasluženo denarno nagrado. Ob koncu je marsikdo izrazil željo, da bi se vrnil prihodnje leto. PAL Foto Kroma SKK v gosteh pri koroških Slovencih Male dame na Primorskih kulturnih dnevih Po daljšem premoru je celovečerna igra Male dame, v izvedbi mladinske gledališke skupine SKK iz Trsta, spet zaživela, in sicer v petek, 12. oktobra, na slovenski gimnaziji v Celovcu. Mladinska predstava je bila ena izmed mnogih pobud, ki so se zvrstile na Primorskih kulturnih dnevih na Koroškem. Vsakoletna celotedenska srečanja so namenjena krepitvi kulturnega sodelovanja med Koroško in Primorsko, organizatorji pa so Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosveta in Zveza slovenske katoliške prosvete. Za mlade igralce gledališke skupine SKK je bil to velik izziv, na katerega so se z navdušenjem pripravili, saj je predstava, ki je v minuli sezoni nadvse navdušila publiko v zamejstvu in Sloveniji, doživela svojo prvo izvedbo v tujini. Trud mladih igralcev pa tokrat ni bil poplačan. Žal se je zgodba mladih sester Jo, Meg, Amy in Beth, ki se dogaja v Ameriki v obdobju secesijske vojne, izkazala za neprimerno za tako veliko število otrok, ki ji niso bili sposobni slediti. Publiko je namreč sestavljalo približno 250 učencev celovške nižje gimnazije, ki so predstavo spremljali z nezanimanjem in zelo motečim klepetanjem, kar je mladi tržaški skupini kradlo koncentracijo in potrpljenje. Sama režiserka Lučka Susič je bila prisiljena prekiniti predstavo in zaprositi gledalce za pozornost in tišino. Tudi logistične razmere niso bile najboljše: igra je namreč potekala v šolski veži, ki se je izkazala za neprimeren prostor, predvsem zaradi akustike. Kljub velikemu razočaranju mladih igralcev, ki se na koncu predstave sploh niso želeli pokloniti, se je izkušnja izkazala za pozitivno: mladi so igro izpeljali do konca kljub neznosnim razmeram in dokazali, da zmorejo veliko količino samoobvladovanja, ki je pri igralcu bistvenega pomena. Primorski kulturni dnevi so se sklenili v nedeljo, 14. oktobra, v farni cerkvi na Radišah, kjer je nastopil MePZ Mačkolje. Patrizia Jutindc Skupina mlajših družin iz Tržaške Skupna maša, izlet in nove pobude Druženje in poglabljanje v družinsko problematiko. Temu se želi posvetiti skupina mlajših družin s Tržaškega v tem letu oz. v prihajajoči sezoni. Gre za skupino družin, ki je v preteklem letu pri šolskih sestrah pri Sv. Ivanu obiskovala niz srečanj z naslovom Na skupni poti, ki sta ga takrat v sodelovanju s škofovim vikarjem msgr. Francem Vončino organizirala slovenska člana škofijske komisije za družinsko pastoralo Tatjana in Marijan Kravos. Takrat so staršem spregovorili s. dr. Mirjam Cvelbar, zakonca Katarina Kompan Erzar in Tomaž Erzar ter mariborski pomožni škof dr. Peter Štumpf. Izkušnja je bila, kot kaže, precej po- zitivna, saj je v skupini družin prevladalo mnenje, da se take pobude nadaljujejo. Omenjene družine so se o tem pomenile na izletu, ki je potekal prejšnjo nedeljo, 7. oktobra. Najprej so se zbrale v župnijski cerkvi sv. Antona v Borštu, kjer so se udeležile sv. maše, nato pa so krenile na krajši izlet po progi nekdanje hrpeljske železnice do nekdanje kolonije Slokad v Dragi. Tam so si odrasli in otroci privoščili razkošno kosilo iz nahrbtnika ter se sprostili ob igri in klepetu. Padlo je tudi nekaj predlogov o dejavnosti v prihodnji sezoni, ki jih bodo zdaj preučili, nakar bo sestavljen podrobnejši program. Slednji bo vsekakor v znamenju seznanjanja in poglabljanja tematik, vezanih na zakonsko in družinsko življenje, pa tudi druženja, ki je pomembno za odrasle, predvsem pa za otroke. Obvestila 21. oktobra 2007, ob 16. uri, v župnijski cerkvi. Sledi srečolov v Srenjski hiši. Društvo slovenskih izobražencev vabi v ponedeljek, 22. oktobra, na srečanjem s Srečkom Gombačem, ki bo govoril na temo “Letala s sidrom - Hidroavioni v Portorožu in okolici”. Večer bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 ob 20.30. V spomin na Edo Zupančič darujejo Ivo, Peter in Ivan Jevnikar 100,00 evrov za Slovensko Karitas za pomoč poplavljenim. Prejeli smo Ne potvarjajmo zgodovine! Iz prispevka Branka Marušiča pod naslovom Je Mussolini ustanovil goriško pokrajino? (Novi glas ,4. okt. 2007) je razvidno, da ne gre za polemiko, kako naj se imenuje novonastala primorska pokrajina, temveč gre za to, kako osmešiti Marjana Bevka, predsednika društvaTIGR. Izločiti posamezne povedi, jih izpostaviti, osmešiti in obsoditi ter nato našteti nekaj dejstev, ki naj dokažejo piščevo poznavanje stvari in bralca prepričajo o njegovi nezmotljivosti in postavijo nasprotnika v sivino nevednosti, je poznana strategija tradicionalnega političnega delovanja. Je gospod Marušič pozoren in zaskrbljen vselej, kadar poslušamo številne neresnice in napihnjene polresnice? Če bi bila namera gospoda Marušiča zgolj skrb zaradi “potvarjanja zgodovine”, bi to svojo vnemo pokazal lahko tudi drugje, pri drugih govorcih in zagovornikih drugačnih predlogov, zlasti pa v ocenjevanju dogajanj v polpreteklosti, ko je bil kriterij resničnosti in objektivnosti zgodovine popolnoma zanemarjen. Znano je, da so člani TIGR-a, to je društva, ki ima v svojem temeljnem programu ohranjanje rodoljubnih tradicij predvojne istoimenske organizacije, čutili pritiske na vodstvo že prej, zlasti v zvezi s pripravami na proslave pomembnih obletnic, kakršna je bila letos v mesecu septembru. Omenjeni članek spodbuja domnevo, da so pritiski sprožili ventil gneva, ki je izbruhnil v pisanju gospoda Marušiča. Vsekakor, bodi, da so Bevkove besede bile lapsus, Marjana Bevka Primorci zelo cenimo, saj ga poznamo kot narodno prizadevnega in odličnega kulturnega delavca. Zato ni bilo umestno, da seje zgodovinar Marušič čutil tako zelo dolžnega izvesti prek časopisa učno uro, kije bila navsezadnje kar po metodi enciklopedičnega naštevanja upravnih sprememb Goriške. B.L Tudi letos je mednarodna regata pred Barkovljami, ki jo poznamo kot Barcolano, uspela, saj je v naravnost izjemnem vremenu privabila v Tržaški zaliv več kot 1800 jadrnic. Močna burja pa je poskrbela, da so imeli nešteti gledalci, ki so prišli od vsepovsod na barkovljansko in tržaško obrežje, kaj videti. Ponovno so bili uspešni tudi slovenski jadralci. NOVI Šolske sestre de Notre Dame iz Sv. Križa pri Trstu vabimo prejšnje in nove pevce, da se pridružijo otroško-mladinskemu zboru Friderik Baraga. Vaje imamo v Sv. Križu v župnišču ob ponedeljkih od 17.00 do 17.40 in ob nedeljah po sv. maši od 10.00 do 10.30 ter na Proseku v cerkvi ob sredah od 15.35 do 16.25. Prijave na tel. št. 040 220693. Župnija Mačkolje vabi na misijonsko popoldne v nedeljo, Pri salezijancih na Istrski ulici v Trstu in v Šempolaju Dekanijski reviji v znamenju svetopisemskih besedil ljubezni ter še Vodopivčevo Najvišji, vsemogočni Bog, s katero se tradicionalno zaključuje vsaka revija v devinski dekaniji. Povezovalka večera Vida Forčič je med napovedmi prebirala krajše odlomke iz razmišljanj o pomenu letošnjega leta Svetega pisma ter o vlogi cerkvenega pevskega zbora v župnijah in o cerkvenem petju nasploh. Med drugim tudi naslednjo misel nekdanjega kopr- skega dekana Lojzeta Kržišnika, ki je pred leti v nekem intervjuju za Glas naših zborov dejal, da je človek z dejstvom pripadnosti zaznamovan že od začetka življenja. Pripadnost čutimo kot povezanost, prijateljstvo, sodelovanje in solidarnost, prav tako pa tudi kot odgovornost in dolžnost. Samo pripadnost z vso odgovornostjo in predanostjo pomeni zdrav izziv za človeka ter možnost zorenja in napredovanja. (...) Pripadnost pomeni tudi čut za župnijo, občutljivost za njene potrebe, prizadetost ob ranah in veselje ob uspehih. Kdor ne čuti pripadnosti, zvrača probleme na druge: nič se njega ne tiče, vse je stvar drugih. Zaprtost je znamenje bega, strahu, bolezni, egoizma... Če ne bi imel cerkveni pevec te dimenzije, ne bi vztrajal pri pevskem zbor. Menimo, da je ta misel, ki je bila objavljena tudi na koncertnih listih, res vredna premisleka in podoživljanja. Obenem pa tudi lahko predstavlja izziv in nas uvaja v nov pristop do župnijskega in spoh družbenega življenja. V.J. Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta je že nekaj let pobudnik dekanijskih revij, ki so predvsem priložnost, da se srečajo in nastopijo tudi zbori, ki sicer redno in zavzeto, teden za tednom sodelujejo pri bogoslužju v svojih župnijah, nimajo pa priložnosti za nastope v drugačnih okoliščinah. Na 4. reviji otroških in odraslih zborov openske dekanije smo se zbrali v soboto, 13. oktobra, v cerkvi pri salezijancih v Istrski ulici v Trstu. Bil je to praznik duhovne pesmi, obenem pa je bila to tudi priložnost, da so se udeleženci hvaležno poklonili spominu preminulega gospoda Stanka Živca, ki je dolga leta skrbel za slovensko bogoslužje prav v cerkvi pri salezijancih. Na reviji je skupno nastopilo enajst zborov in skupin. Ob letu Svetega pisma, ki ga obhajamo v slovenski Cerkvi, je bilo zborom priporočeno, naj v svoje programe vključijo tudi uglasben svetopisemski tekst. Koncert je uvedlo petje OPZ Kraški cvet iz Trebč, ki ga vodi s. Karmen Koren. Po vrsti so se nato zvrstili še MePZ Repen-tabor, pod vodstvom g. Antona Bedenčiča, MePZ Rojan, ki ga vodi Bogdan Kralj, MePZ Sv. Jernej z Opčin pod vodstvom Janka Bana, MeCPZ župnije Sv. Križ, pod vodstvom g. Aleksandra Osojnika, vokalno instrumentalna skupina Katizbor, ki jo vodi Carlo Tomma-si, ženski CPZ Ricmanje, ki ga vodi Marija Šturman, ŽPZ Prosek-Kontovel pod vodstvom Marka Štoke, Združeni zbor Sv. Ana in Salezijanci, pod vodstvom Iztoka Cergola in še MePZ Mačkolje pod vodstvom Andreje Štucin, sam večer pa je zaključil Združeni zbor ZCPZ pod vodstvom Edija Raceta. Ves spored je povezovala Alenka Hrovatin. Na tem koncertu je kar šest zborov predstavilo uglasbitev Gospodove molitve Očenaš, tako da je bilo res zanimivo slišati, kako je ta molitev nagovorila različne skladatelje. Mnogi pa so se odločili tudi za različne psalme, kar je bilo spet posebnost zase, saj se ob poslušanju teh spevov človek naenkrat veliko globlje zave lepote teh besedil in njihovega močnega, tudi simboličnega sporočila. Naslednjega dne, v nedeljo, 14. oktobra, pa so se že osmič zbrali zbori devinske dekanije, ki so bili gostje župnije sv. Pelagija v Šempolaju. To dekanijsko revijo je oblikovalo sedem zborov in skupin. V uvodnem pozdravu je dekan dr. Jože Markuža poudaril pozitivnost takih srečanj, ki naj spodbujajo organiste in pevce, da vztrajajo in napredujejo pri svojem poslanstvu. V imenu šem-polajske vaške skupnosti pa je dobrodošlico nastopajočim in udeležencem izrekel Edvin Forčič. Bil je to doživet večer, ki so ga po vrsti oblikovali ŽCPZ Štivan, pod vodstvom Olge Tavčar, ki je pel v prezbiteriju, nato pa so s kora podali svoj program CMePZ Zgonik, ki ga je vodila in spremljala Zu-lejka Devetak, ŽCPZ Mavhinje, ki ga vodi in spremlja Majda Pertot Legiša, MeCPZ Devin, ki ga vodi Herman Antonič, pri orglah pa je bila dijakinja Jadranskega zavoda Združenega sveta Lucija Schwar-zova, ki prihaja iz Slovaške, zapel je nato še ŽPZ Devin pod istim vodstvom in še v prezbiteriju MeCPZ Šempolaj ter MoPZ Fantje izpod Grmade, ki ju je vodil Ivo Kralj, pri orglah je bila Petra Grassi. Revijo je sklenil mogočen združeni zbor nastopajočih, ki je zapel Tomčevo uglasbitev znanih odlomkov iz Janezovega e-vangelija o Novi zapovedi in bratski Romarski izlet po Notranjski V odkrivanju lepih slovenskih cerkva Zbrali smo se na trgu Ober-dan, v Sesljanu, Sv. Križu, na Proseku in Opčinah. Žal nam je, da so nekateri vpisani odpovedali zaradi zdravja ali drugih zadržkov, eni pa zamudili avtobus. Potem ko smo se pri Postojni na postajališču okrepčali, smo z avtoceste krenili v smer Unec, Rakek, Lož (Loška Polica) smo se ustavili v Starem trgu pri Ložu. Tam smo bili deležni duhovne spodbude g. ž. Janeza Kebeta, ki je še isti dan popoldne odšel v Škocjan pri Novem mestu, kjer je imel predavanje o molitvi. Z gorečimi besedami nas je navdušil za češčenje Najsvetejšega in molitev za duhovniške poklice. Molitvi rožnega venca pred Najsvetejšim za poklice je sledila slovesna sv. maša, med katero je sodeloval s petjem tudi gospod kaplan. Pridiga g. Janeza Kebeta nam je dala veliko hrane za dušo. Po sv. maši smo navdušeno peli litanije Matere Božje in prejeli blagoslov z Najsvetejšim. Naše raziskovanje starotrške župnije s petindvajsetimi podružnicami se je začelo z obiskom lovskega muzeja ob gradu Snežnik, ki si ga ni bilo mogoče ogledati, ker niso še končana obnovitvena dela. V lovskem muzeju pa nas je prijazen vodič s svojo duhovitostjo kar zabaval. Z nami je bil Pavel Goja iz Krkavč, ki nas je pogosto presenečal s svojimi plemenitimi in iznajdljivimi besedami, ki razodevajo njegovo bogato dušo. S kar materinskimi čustvi nam je stregel z dobrotami iz Istre, ki jih je pripeljal s seboj. Z njim sva izmenoma skrbela za veselo vzdušje v avtobusu. Tako smo se kljub dežju počutili lepo. Pavel Goja je kot sprevodnik avtobusov obšel po dolgem in po čez vso Slovenijo in pozna zelo veliko ljudi. Zanimiva je zgodba, kako je spoznal domačina iz Starega trga pri Ložu, ki ga je poprosil, da nam je bil na razpolago kot vodič. Da bi bil čim bliže ženi, ki je bila v bolnišnici v Istri, je prišel v Krkavče in hotel prespati kar v avtu na njihovem dvorišču ali na vrtu. Povabil ga je v hišo in ta je ostal pri njih ves teden in pomagal obirati oljke. Obenem je obiskoval ženo v bolnišnici. Naš vodič nas je peljal v vas Babno polje, kjer smo se v kmečkem turizmu krepko okrepčali. Ogledali smo si cerkev, posvečeno sv. Miklavžu, o kateri smo zvedeli, da je najbolj topla ali daje občutke toplote. Povedal je tudi, da naredijo vaščani v tej cerkvi velike jaslice. V marsikom od nas se je porodila želja, da bi jih šli pogledat v božičnem času. Iz Babnega polja smo se podali v vas Viševek, kjer je cerkev s pozlačenim oltarjem v čast Marijinemu kronanju v nebesih. Od tam smo se odpeljali v vas pod Križno goro, kjer je zelo stara cerkev, posvečena sv. Ani. V tej vasi se začne pot vzpenjati na Križno goro. Ob kolovozni poti je 14 postaj križevega pota. Kapelice so postavile posamezne vasi. Na eni kapelici je napis, da so jo postavili verniki iz vasi Viševek. Na nekaterih kapelicah pa je bilo zabeleženih več vasi, verjetno so se manjši kraji združili in si razdelili stroške. Ko je dež ponehal, smo lahko opravili sedem postaj križevega pota; z molitvijo, s petjem in prošnjami smo sodelovali vsi navzoči. Prav je, da vsak udeleženec izreče svoje misli in prošnje. Vse so bile zanimive in globoke in so nam bile v razmislek. Domov grede smo se ustavili v vasi Grahovo. Bila je ravno sv. maša. Počakali smo, da je končala. Tamkajšnji g. župnik Metod Lampe nam je razložil, da je bila prejšnja cerkev požgana med drugo svetovno vojno. Če sem prav razumela, je zgorelo tudi nad 20 domačinov. Nova, lepa, svetla cerkev je posvečena Brezmadežnemu srcu Marijinemu. Vredno si jo je ogledati. Dokler ni bilo dovoljenja za zidavo nove cerkve, je bila služba božja v župnišču, ki so ga zasilno preuredili, da je bilo več prostora. V tistih hudih časih je bil tam za dušnega pastirja pisatelj Janez Jenko. Po ogledu cerkve smo šli v župnišče, kjer smo bili deležni pogostitve prijaznega gospoda župnika, ki zdaj opravlja dušnopastirsko službo in je z velikim trudom in vztrajnostjo dosegel, da zdaj stoji tam nova, čudovito lepa cerkev. Domov smo se vrnili zadovoljni, veseli in Bogu hvaležni za vse. s. M Angelina Šterbenc 18. oktobra 2007 Slovenija / Aktualno NOVI GLAS Glasbena šola Tolmin / Pihalni kvintet študentov Radovednost za nove zvočne poljane V Glasbeni šoli Tolmin so v ponedeljek, 1. oktobra, gostili Pihalni kvintet študentov ljubljanske Akademije za glasbo. Glasbeniki, Jelena Pešič (flavta), Eva Tušar-Suhadolc (oboa), Sabina Magajne (rog), Borut Turk (klarinet) in Milan Nikolič (fagot), so nastopili v nizu Mladi GM oder, ki ga že sedemnajsto sezono pripravlja Glasbena mladina Slovenije. Mladi pihalci so si zamislili bolj moderno uglašen koncert, če izvzamemo uvodni Kvintet v Es-du-ru, op. 67, št. 3 Mozartovega sodobnika Franza Danzija. Skladba je imenitna za ogrevanje glasbil, zahteva pa tudi precejšnjo mero ritmične discipline. Minila je v tem duhu, lahkotno in simpatič- no. Šele nadaljevanje koncerta je prineslo pričakovano mladostno intenzivnost in željo po raziskovanju meja. Nenad Firšt in Primož Ramovš sta zasedla okope modernizma, kjer se zvok koplje v jezeru ostrih intervalov, ali kot je slikovito pripomnil poslušalec: "Visoko zveneče sekunde so kot mrčes, nizke pa kot aviacija bombnikov." In res je nekaj v tem. Zvočni eksperimenti zagretih modernistov pogosto posegajo po učinkih, ki so čista preslikava histerične, odtujene sodobne družbe, obremenjene s hitrostjo, hitrimi potešitvami in površnostjo. Toda znotraj te sporočilnosti, hladnega verizma, je med najboljšimi umetninami tudi kanček poetičnega, nežnega. Slednje je zagotovo uspelo združiti Gyorgyju Ligetiju (Sest bagatel), ki je sodobna izrazna sredstva uporabil na ušesu ljubek način; nenavadnosti in ekskluzivnosti kompozicije je znal nadgraditi s prostodušnimi, všečnimi pasusi, kjer človek doživi tako melodijo kot enostaven ritmičen vzorec, obrednost in svobodo muziciranja. Tudi Uroš Krek (Epi-sodi concertanti), ki smo ga slišali pred to čudovito skladbo, je soočil pravo mero ekstremnih modernističnih prijemov s prijazno "klasiko" ter tako ustvaril skladbo, ki jo je užitek podoživeti. Sploh, če jo izvajajo tako mladi glasbeniki, kjer sta še živo prisotni dve najpomembnejši učinkovini: iskrena predanost muziciranju in radovednost, s katero raziskujejo nove zvočne poljane. Glede tega so lahko vzor mnogim starejšim (profesionalno naveličanim) kolegom. Jože Štucin VIDA VALENČIČ KO SE DOTAKNEŠ OSEBE Tiskovno sporočilo Obveznice KB 1909 na Ljubljanski borzi Desetega oktobra je bil prvi dan trgovanja obveznic KB1909 Finančne delniške družbe z oznako KBG1 na slovenskem organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Goriška finančna družba KB1909 je 10. avgusta letos vložila zahtevo za izdajo odločbe o potrditvi prospekta za uvrstitev obveznic - KBG1 v trgovanje na organiziranem trgu, in cami družbe, 4. oktobra pa je uprava Ljubljanske Borze sprejela odločbo, da se na prosti trg sprejmejo obveznice KBG1. Trgovanje z njimi se je začelo 10. oktobra 2007. Obveznice KB1909 Finančne delniške družbe so s tem postale prvi finančni instrumenti kakega tujega izdajatelja na Ljubljanski Borzi. Obrestna mera obveznic je spremenljiva in znaša šest- Uvrstitev obveznic KB1909 Finančne delniške družbe na Ljubljansko Borzo je zgodovinski dogodek tudi zato, ker gre za prvi javno kotirani vrednostni papir nekega zamejskega gospodarskega subjekta in prvi tovrstni podvig neke družbe iz celotnega goriškega prostora v Italiji. S tem se holding KB1909 skupaj s svojimi 29 odvisnimi družbami še izraziteje uveljavlja v širšem gospodarskem prostoru severne Italije in JV Evrope. KB1909 Societa' Finanziaria per Azioni - Finančna delniška družba - je finančni holding, ki predstavlja krovno družbo Skupine KB1909. Skupino KB1909 poleg matične družbe sestavlja sicer 10.000 obveznic po nominalni vrednosti 1.000 evrov, v skupnem nominalnem znesku 10.000.000 evrov. Dober mesec dni kasneje je Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) odobril Prospekt za organizirano trgovanje z obvezni- mesečni EURIBOR + 125 bazičnih točk; pribitek na šestmesečni EURIBOR pa je nespremenljiv. Goriški holding KB1909 zdaj že napoveduje naslednji korak, kotacijo prednostnih delnic, ki se bo predvidoma zgodil septembra leta 2008. še 29 odvisnih in povezanih družb. Poslovanje družbe in Skupine KB1909 je osredotočeno predvsem na območje Furlanije Julijske krajine in Republike Slovenije ter na trgih srednje in jugovzhodne Evrope. Kobariški muzej in Fundacija Pot miru Soča splaknila tujo fronto iz svojih gora Fundacija Poti miru s sedežem v Kobaridu je odprla stalni razstavi Pot miru in Odkrivanje skrivnosti Kobariške. Na ogled sta v prostorih Fundacije. Po eni strani gre za klasično fotografijo, druga pa odseva ugotovitve laserskega snemanja površja pokrajine. Prvo so uradno odprli konec junija. Povezuje kulturno dediščino soške fronte in razne znamenitosti od Loga pod Mangartom do vzpetine Mengore pri Mostu na Soči. Kot znano, je posvečena velikim človeškim žrtvam prve svetovne vojne. Avtorica vseh fotografij je akademska slikarka Metka Sok Razpet. S tehniko lidarskega skeni-ranja, s katero so posneli zemeljsko površje od Drežnice do Robiča, se je predstavil dr. Krištof Oštir, z Inštituta za antropološke in prostorske študije pri ZRC SAZU. Ta tehnika omogoča najnatančnejše prostorske podatke. V Sloveniji jo uporabljajo kakih pet let. Lasersko snemanje deloma prodre skozi vegetacijo, zato z njim neposredno odkrivajo tudi številne spremembe naravnega okolja v preteklosti, zraven tega pa tudi arheološka najdišča, med drugim ostanke iz prve svetovne vojne. S sodelovanjem podjetja Flycom so snemanje opravili spomladi, ko vegetacija še ni bila bujna. Pri tem so opravili še zapleteno obdelavo podatkov. Na razstavi je mogoče primerjati iz ptičje perspektive posnete fotografije in rezultate lidarskega opazovanja. Pojasnil jih je dr. Slavko Ciglenečki z Inštituta za arheologijo pri ZRC SAZU. Željko Cimprič je poudaril, da je veliko sledov na Kobariškem pustila predvsem italijanska vojska. Na tem območju se je v času prve svetovne vojne utrjevala kar 29 mesecev. Zdravko Likar, predsednik uprave Fundacije Poti miru v Posočju, je pojasnil, da ni le soška fronta tista, ki jih zanima, ampak so, v okviru projekta, opravili to delo tudi zato, da bi z geo-morfološkega vidika pokazali, kakšna je bila ta dolina pred zaraščanjem. Z višine želijo posneti še odseke Poti miru od Rombona čez bovško polje do planine Za-prikraj, od Rdečega roba prek planin Sleme in Pretovč do Mrzlega vrha in od tolminske kotline do položajev na Men-gorah. Po mnenju poznavalcev je projekt močno podprl tukajšnja turistična prizadevanja in tudi s tega vidika, kar kliče po nadaljevanju Poti miru čez Italijo, Avstrijo itd., ob tem pa po podpori vseh občin in držav ob njej. MM Stiki med okvirji? Kdaj smo zadnjič družinskemu članu, prijatelju iskreno rekli: "Kako ti gre? Kaj ti življenje daje v tem trenutku, kaj te veseli in česa te je strah?" Kdaj smo se zadnjič, vsaj za nekaj časa, otresli vseh besed, ki nas silijo le v dimenzijo zunanje sfere, vsega tega, kar je izven nas? Koliko lažje nam je govoriti v nedogled vedno o vsem javnem, o italijanski politiki, o športnih dosežkih, o društveni dejavnosti, delovnih nalogah, predmetih in hrani, koliko težje pa se spustimo na oseben, zares medčloveški stik in se bogatimo preko spoznanja nečesa več o osebi, ki stoji pred nami in istočasno tudi nečesa več o nas samih! Strah nas je bližine, nismo je vajeni, dogodki, otipljive zadeve imajo vedno prednost pred široko, v mnogočem neraziskano planjavo človekove notranjosti in njegovega doživljanja sveta. Pričenjamo se zares pogovarjati le, ko dospemo do neke točke, kjer vsi dogodki, in vse, kar spada v "zunanji svet", zadobi neko drugačno vrednost. Mogoče bolezen, mogoče ločitev od nekoga ali nečesa, mogoče le dozorelost nekega spoznanja v času. Takrat uvidimo, kako je zunanji svet okvir, prava slika pa je to, kar se v tem okvirju dogaja. In vendar smo vedno koncentrirani na poliranje tega okvirja, da bi bil čim bolj bleščeč, naj se zdi čim novejši in čim trdnejši, bog ne daj, da bi se kaj na njem odluščilo. In potem pri- de trenutek, ko se vprašaš, zakaj so naši medčloveški stiki večkrat stiki med okvirji, ne pogledamo, s kakšnimi barvami je poslikana vsebina, kaj nam lahko sporoča, ne zavedamo se, da ima ta dar, da se njene barve vedno spreminjajo. Kdaj smo se zares zanimali, kaj življenje v tem danem trenutku sporoča našim otrokom, staršem, sestram, bratom in prijateljem? Vprašajmo se: ali nas je res zanimalo, kaj se jim dogaja, o čem razmišljajo, kaj jih bogati, česa jih je strah in katera ostaja njihova še vedno neuslišana želja? In če smo se jim znali za las približati, ali smo jim tudi zares prisluhnili ali pa smo še naprej razlagali o sebi, o dogodkih, Barco-lanah in volitvah ter o vsem tem, kar se vrti okrog nas? Ali smo res prisluhnili njihovim gestam, mogoče trenutku molka ravno v določenem hipu, ali smo si vzeli tistih deset minut časa zanje v čisto navadnem vsakdanu, ko hitimo v službo in iz nje, ko nam doma vedno ostaja še kako opravilo in je v službi vedno še nekaj, kar mora biti postorjeno? Kolikokrat smo preložili medčloveške stike, kolikokrat smo si rekli: "saj jo pokličem, ko bom malo bolj prosta, ko ne bo tega termina, ko bo seja mimo, ko se znebim tega prehlada," in kolikokrat smo se instinktivno zavedeli, da si sistematično prikrajšamo nekaj, kar je veliko pomembnejše kot vse ostalo? Prejeli smo Primorska mora ostati Primorska! Se nikoli niso praznovanja obletnic Primorcev v zvezi z osvoboditvijo izpod tuje nadvlade in priključitvijo k matični domovini tako odmevala kot letošnja praznovanja 80-letnice tigrovskega odpora in 60-letnice priključitve. Zdi se, da je letos to dragoceno zgodovinsko izročilo, ki tako svojevrstno povezuje Primorce in ohranja ta del Slovenije kot Primorsko, spoznala in tudi razumela vsa Slovenija. Kot ironija temu spoznanju pa se v zadnjem času srečujemo s poskusi, da se obide poimenovanje zahodnega dela Slovenije, ki zgodovinsko obsega območje od izvira Soče do Notranjske in morja, z nazivom Primorska. Zlasti je to aktualno v zvezi z uvajanjem pokrajin, kjer je bila najprej Primorska razdeljena tako, da je ostal naziv Primorska samo njenemu južnemu delu, severni del pa bi se imenoval Goriška. Po novem predlogu, pa bi se severni del imenoval Severna Primorska. Čeprav novi predlog ohranja naziv Primorska tudi njenemu se- vernemu delu, pa tudi taka delitev in poimenovanje nista sprejemljivi, saj nimata osnove v sedanjem zgodovinskem in geografskem pojmovanju Primorske. Primorska je lahko le enotna, kot jo tudi pojmujejo njeni prebivalci, ali pa je NI! Svoje stališče o tem je Zveza za Primorsko že večkrat izrazila, ponovno pa ga je potrdil tudi naš zadnji kongres v Vipavi. Nič ne more in ni izničilo pojma Primorska in njenega sedanjega teritorialnega obsega, ki povsem odločno in nesporno živi v ljudeh tega območja. Kdor trdi nasprotno, ni sposoben ali noče videti njene celovite sedanjosti in razvojnih možnosti prihodnosti, ker je obremenjen z lokalizmi vseh vrst. Stališče o enotni Primorski seveda ne jemlje upravičenosti do poimenovanja njenih delov z zgodovinskimi ali geografskimi imeni, ki so obstajali ali še obstajajo v njeni bogati raznolikosti. Ni pomembno to, kdaj in kje je nastal pojem Primorska, s čimer skušajo nekateri izpod- bijati poimenovanje Primorske. Pomembno je le, kaj ta pojem pomeni generacijam zadnjih sto let in predvsem današnjim Primorcem. V tem času pa se je zgodilo toliko dogodkov, usodnih za življenje ljudi na področju Primorske, zlasti njena dokončna pripadnost matični domovini Sloveniji, da odtehta vse drugo. Od tod živijo v nas Primorcih določeni pojmi, ki so povezani s tako Primorsko, kot jo pojmujemo in živimo Primorci: prodaja Primorske Italiji za njen prestop na stran antantnih sil v prvi svetovni vojni in nato 25 let fašističnega zatiranja Primorcev, vse ljudska vstaja Primorcev leta 1943, priključitev Primorske k Jugoslaviji in Sloveniji ter Svetek-Simo-nitijeva pesem Vstajenje Primorske, ki vse to dogajanje združuje in so jo Primorci spontano sprejeli za svojo himno! Tako da ob besedah: Vstala Primorska si v novo življenje, z dvignjeno glavo korakaj v nov čas! V borbah, ponižanju, zmagah, trpljenju našla si končno svoj pravi obraz! in ob veličastni melodiji niso več mogli sedeti, ampak so hoteli in hočejo stoje pokazati, da so videli in vidijo v teh besedah potrditev svoje borbe za osvoboditev in priključitev k matični domovini Sloveniji in v njej razvoj svoje Primorske, ki naj je nihče ne RAZBIJA in DELI! Zveza za Primorsko - ZZP Pavel Gregorčič, predsednik NOVI GLAS Razsodba o škofu G. Rožmanu pomembno dejanje pri normalizaciji odnosov v slovenski družbi Po javnomnenjskih raziskavah vodi Alojz Peterle deželni zbor. Novo šolsko poslopje so slovesno odprli 25. septembra leta 1903. V šolo se je vselil učitelj Franc Punčuh, ki je bil obenem vodja posojilnice v Vipavi. Šola se je po dogodku v obdobju fašizma vpisala v primorsko in slovensko zgodovino. V šoli je poučeval tudi italijanski učitelj z imenom Sottosanti, ki je bil zagrizen fašist. Otrokom je pljuval v usta, če so govorili slovensko. Zaradi pritožb staršev otrok ga je oblast odpoklicala, na njegovo mesto pa so namestili brata. Pripadniki protifašistične in narodnoobrambne organizacije TIGR so ga 3. oktobra leta 1930 ustrelili na šolskem pragu. Italijani so aretirali vrhpolj skega župnika in starše, ki so se pritožili čez učitelja. Kasneje je prišel v šolo učitelj Simonitti, ki je bil po rodu Furlan in je z domačimi govoril slovensko. Na pročelju šolske zgradbe v Vrhpolju je vzidan relief Srca Jezusovega, kar je velika redkost v Sloveniji. M. Kratke Uspešno poslovanje družbe Iskra Autel v Gorici Industrija Iskra avtoelektrika v Šempetru pri Gorici ima svojo gospodarsko družbo tudi v Gorici z imenom Iskra Autel. Njeno poslovanje je zelo uspešno. V petnajstih letih obstoja je za petnajstkrat povečala prodajo izdelkov iz matične industrije v Šempetru, kupci pa so iz vse Italije. Lani je npr. družba v Gorici prodala 83.000 zaganjalnikov, 93.000 alternatorjev in 168.000 motorjev. Vrednost prodaje je znašala 22,3 milijona evrov, rezultati poslovanja pa občutno presegajo predvidevanja v strateških načrtih bodisi industrije Iskra avtoelektrika kot tudi njene gospodarske družbe v Gorici. Italija je zasičena z izdelki s področja avtoelektrike za najrazličnejša vozila, zaradi česar so uspehi poslovanja omenjene družbe še toliko pomembnejši. V njej je 12 zaposlenih. Kako naj potrošniki kljubujejo višanju cen Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak se je javno odzval na naraščanje inflacije in višanje cen v Sloveniji, posebej osnovnih živil. Opozarja, “da so podražitve hrane priložnost, da se zamislijo tudi čedalje bolj razvajeni porabniki. Ko odprejo kakšno trgovino, je tam velika gneča, zato bi verjetno za vse veljalo opozorilo: kupujmo zgolj to, kar potrebujemo, pri osnovnih živilih pa le toliko, kolikor porabimo, da ne bi več toliko hrane končalo v smeteh. Naj nam ne bo odveč kdaj pojesti tudi dan starega kruha ali katerega drugega živila, saj ni nič slabše kot povsem sveže, le prevzetni smo.” Nasvete potrošnikom, kako naj se obnašajo in kupujejo v obdobju inflacije oz. višanja cen, pogosto daje tudi finančni minister dr. Andrej Bajuk. Odmevi na priporočila obeh ministrov so različni, tudi kritični. Javnost namreč pričakuje, da se bosta s svojo politiko in dejavnostjo tudi sama predvsem posvetila zniževanju inflacije, ki je v Sloveniji občutno višja kot pa v drugih državah na območju EU. Gibanja in razmerja med pokojninami v Sloveniji VSIoveniji pokojnine sicer usklajujejo s plačami, vendarso kljub temu pokojnine v povprečju nizke. Skoraj 39% jih je nižjih od 400 evrov mesečno. V nadaljnji skupini, ki vključuje 44% upravičencev pokojnine, dosegajo do 700 evrov. Trenutno je v državi nad 519 tisoč upokojencev, pri čemer najnižja pokojnina znaša do 100 evrov, najvišja pa nad 1.800 evrov na mesec. Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh -Novak je predsednika vlade Janeza Janšo in finančnega ministra dr. Andreja Bajuka pozvala, naj sprejmeta oz. spodbudita ukrepe zoper podražitve živil in drugih življenjskih potrebščin, ki realno znižujejo vrednost pokojnin. Za gradnjo odseka od Razdrtega do Podnanosa tudi posojilo dežele FJK Dela pri gradnji hitre ceste čez Rebernice, to je na odseku od Razdrtega do Podnanosa, potekajo skladno z roki in po načrtih. Gre za eno med tehnično najbolj zahtevnimi in ozemeljsko težavnimi trasami, ki se glede gradnje in vrednosti naložbe lahko primerja z odsekom avtoceste čez Trojane. Na omenjenem odseku od Razdrtega do Podnanosa, dolgem okoli 9 kilometrov, bo zgrajenih osem viaduktov, dva predora, dva pokrita vkopa in 2077 metrov pilotnih sten. Gradnjo otežuje plazenje terena, ki ga spremljajo oz. nadzorujejo tudi s satelitom. Pri gradnji sodelujeta tudi italijanski specializirani podjetji Vidoni in Oberlosler. Zgraditev hitre ceste čez Rebernice bo stala okoli 201,4 milijona evrov. Od te vsote je 47,7 milijona evrov v obliki brezobrestnega posojila zagotovila dežela Furlanija Julijska krajina. Z odsekom hitre ceste Razdrto-Podnanos bo zgrajena celotna trasa moderne ceste čez Vipavsko dolino in do Vrtojbe, kjer se bo povezala z italijanskim omrežjem. To naj bi se zgodilo najpozneje v mesecu juniju prihodnje leto. Zveza svobodnih sindikatov napoveduje za 17. november velike delavske demonstracije Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, ki je po številu članov (okoli 500.000) največja sindikalna organizacija v državi, seje odzvala na višanje inflacije in dviganje cen, kar ogroža realno vrednost delavskih plač. Zahteva povišanje plačtudi zaradi tega, kersedanje ne ustrezajo stopnji storilnosti oz. produktivnosti gospodarstva. Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije, ki predstavlja delodajalce, je omenjeno zahtevo zavrnil, češ da so bile plače za letošnje leto že določene, o plačah za leti 2008 in 2009 pa seje mogoče še pogajati. Predsednik omenjene Zveze sindikatov Slovenije Dušan Semolič je dejal, “da gre pri problemu plač za klasičen spopad med delom in kapitalom. Če delodajalci plač ne bodo povečali oz. če sindikati ne bodo mogli uveljaviti svojih zahtev, bodo v Ljubljani 17. novembra velike delavske demonstracije. Četudi slednje ne bi uspele, pa bo sredi januarja leta 2008 v Sloveniji splošna generalna stavka." Največja sindikalna organizacija v Sloveniji je levičarsko usmerjena in naj bi jo pri njenem delovanju najbolj navdihovala stranka Socialnih demokratov Boruta Pahorja. Zaradi tega mnogi menijo, da bi bil namen napovedanih delavskih demonstracij in splošne generalne stavke tudi pritisk na sedanjo vlado in poskus njene oslabitve. Minister Andrej Vizjak Danilo Tiirk Alojz Peterle tančno razjasnitev vloge, ki jo je škof Rožman imel v težkem in zapletenem času druge svetovne vojne." Zgodovinarja dr. Tamara Gries-ser-Pečar z Dunaja in France M. Dolinar, ki se s primerom škofa Rožmana znanstveno ukvarjata že več let, sta razsodbo Vrhovnega sodišča ocenila tudi z izjavo, "da škof Rožman ni prisegel okupatorju, kot se zmotno navaja, in da je bil pravzaprav tudi sam njegova žrtev." Trditve in spori o tem, ali je bil nekdanji ban dr. Marko Natlačen izdajalec ali pa pokončen Slovenec in domoljub V Sloveniji je vzbudila burne in polemične odmeve napoved, da pripravljajo v Mančah pri Vipavi odkritje spomenika nekdanjemu banu dravske banovine dr. Marku Natlačenu. Slovesnost je pripravljal Mirko Kovač iz Lokavca, ki zatrjuje, da je bil ban dober človek, zaveden Slovenec, vendar pa tudi odločen protikomunist. Protestirali pa so Združenje borcev za vrednote NOB občin Vipava in Ajdovščina, društvo TIGR Primorske in druge borčevske organizacije. Spori so zavzeli tak obseg in ostrino, da je vipavski župan Ivan Princes prireditev oz. slovesnost v Mančah, rojstnem kraju bana dr. Marka Natlačena, odpovedal. Vlada je zavrnila navedbe novinarske peticije zoper politične pritiske in cenzuro in zatrjuje, da medijska svoboda v Sloveniji ni kršena. Na neodvisnost javnih občil naj bi kazalo tudi to, da slednja vlado predstavljajo pretežno negativno. Vlada se v svojem zanikanju novinarske peticije sklicuje tudi na ocene mednarodnih organizacij o medijski svobodi v Sloveniji in na domače analize tega področja. Marijan Drobež Iz politične kronike v Sloveniji v prejšnjih dneh navajamo dva dogodka, ki bosta zagotovo zelo pomembna za državo, njen razvoj in tudi za utrjevanje demokracije v naši družbi. Mislimo na volitve predsednika Slovenije, ki bodo v nedeljo, 21. oktobra, in na razsodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je na zahtevo ljubljanskega nadškofa in metropolita Alojza Urana odločilo, da se pravnomočna sodba obsojenih, dr. Gregorija Rožmana in medvojnega ministra v begunski kraljevi vladi v Londonu Mihe Kreka, razveljavi. Po oceni vseh anket oz. javnomnenjskih raziskav novi državni poglavar prihodnjo nedeljo ne bo izvoljen, zato bo potreben drugi volilni krog. V nedeljo, 21. oktobra, naj bi bil zagotovo izvoljen kandidat Alojz Peterle, vstop v drugi krog volitev in s tem v neposreden spopad za predsednika države pa naj bi si zagotovila dr. Danilo Tiirk ali pa Mitja Gaspari. Največ je napovedi, da bo zmagovalec soočanja dveh kandidatov Alojz Peterle, ki bi tako nasledil sedanjega predsednika Slovenije dr. Janeza Drnovška. Obstajajo pa tudi mnenja, da bi Alojza Peterleta, ki je v predvolilno kampanjo vložil največ časa, naporov in prepričevanj volilcev, utegnil premagati, sicer z majhno večino glasov njegov protikandidat, pa naj bi bil to Danilo Tiirk ali pa Mitja Ga- bodo dali svoj glas, da bi na najvidnejše mesto v državi postavili osebo, ki bo bistveno vplivala na razvoj naše mlade države in na uveljavljanje njenih temeljnih vrednot. Volitve so državljanska in še posebej krščanska dolžnost. Nam ne more biti vseeno, kakšno bo v prihodnje stanje v Sloveniji." Z razsodbo Vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo sodbo obsojenega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana in ministra v medvojni jugoslovanski vladi dr. Mihe Kreka, oba obtoženca veljata za nedolžna. O zadevi obeh osebnosti, ki sta bili obsojeni na skupinskem sodnem spari. Izida kampanje za izvolitev novega predsednika države torej ni mogoče zanesljivo napovedati, tako kot je bilo to mogoče na prejšnjih volitvah, ko je javnost že vnaprej vedela, da bosta za državnega poglavarja izvoljena Milan Kučan oz. dr. Janez Drnovšek. Slovenski škofje so vse vernike in "plemenito misleče ljudi" pozvali, naj se udeležijo volitev. Cerkveni dostojanstveniki so v pozivu zapisali, "naj ljudje trezno premislijo, komu procesu v Ljubljani leta 1946, bo ponovno odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani. Razveljavitev sodbe je v dveh izjavah javnosti obširno komentiral in ocenil ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran. Ko je prejel razsodbo Vrhovnega sodišča, je dejal, "da ta pomeni razbremenitev ljubljanske nadškofije in Cerkve na Slovenskem po dolgi ideološki vojni, ki je na pobudo komunističnih ideologov in zgodovinopiscev trajala vse od leta 1945 naprej. Razsodba končno omogoča korektno razjasnitev odnosa, ki ga je imel škof Rožman do okupacijskih oblasti. Vrhovno sodišče je s svojo razsodbo opozorilo tudi na številne pravne pomanjkljivosti v sojenju škofu Rožmanu, saj je šlo za totalitarno vojaško sodišče, ki je služilo interesom tedanje komunistične oblasti v želji uničiti Cerkev." V drugi izjavi pa nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran poudarja tudi, "da razsodba, ki razveljavlja sodbo montiranega političnega sodnega procesa in vrača zadevo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje, končno omogoča na- Stavbo so zgradili že leta 1903 Podružnična šola v Vrhpolju obnovljena V Vrhpolju, znani vasi v Zgornji Vipavski dolini, so slovesno zaznamovali nov velik dogodek. Zaključili so namreč obnovo zgradbe podružnične osnovne šole in zgraditev prizidka ob njej. V tem šolskem letu jo obiskuje 36 otrok, ki so razdeljeni v prvih pet razredov. V prizidku je dobil prostore otroški vrtec, ki je novost v Vrhpolju; vanj je vpisanih 13 otrok. V njem so umestili še šolsko telovadnico, kuhinjo in jedilnico za učence in šolsko osebje. Obnova in dograditev šole sta stali poldrugi milijon evrov. Sredstva sta prispevala občina Vipava ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Govorniki ob odprtju so bili minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, župan vipavske občine Ivan Princes ter poslanka SDS v državnem zboru, domačinka Eva Irgl. Osnovnošolsko izobraževanje v Vrhpolju ima dolgo in pestro tradicijo. Dvoraz-redno šolo so v tej zgornje-vipavski vasi ustanovili že leta 1901. Prostore za pouk so najeli v hiši Franca Kobala. Vaški veljaki pa so leto pozneje sestavili odbor za gradnjo nove šole. 24.000 goldinarjev sta prispevala domača občina Vrhpolje in 14 18. oktobra 2007 Primorska / Gospodarstvo NOVI GLAS Koper-Trst Sodelovanje med pristaniščema V koprskem pristanišču je bilo 8. oktobra spoznavno srečanje med predsednikom tržaške pristaniške uprave Claudiom Boniciolliem in predsednikom uprave Luke Koper Robertom Časarjem. Pred sestankom sta v izjavi za javnost povedala, da bosta govorila o varstvu plovbe in morja, pridobivanju sredstev iz EU in morebitnem sodelovanju na različnih področjih. Spregovorila sta tudi o železnici, saj so po Časarjevih besedah vse luke odvisne od dobre povezave z notranjostjo, koprska in tržaška pa še posebej. Na novinarsko vprašanje, kako resno je vzel namige predsednika italijanske vlade Romana Prodija, da bi morala tri prista- celotni EU in še širše pristaniški izhod na morje proti Sredozemlju, "ki ga lahko predstavljajo le luke Ravenne, Benetk, Trsta in Kopra" in - kot je dodal - kmalu morda tudi hrvaške Reke. S tem bi po njegovih besedah lahko končno ponudili alternativo lukam severne Evrope. Transportna in pristaniška Evropa po njegovih besedah z zanimanjem gleda na srečanje med Luko Koper in tržaškim pristaniščem. Na novinarsko vprašanje, če morda razmišlja o kapitalski povezavi oz. možnosti, da bi Italija v prihodnosti odkupila od države delež v Luki Koper, je Boni-ciolli odgovoril, da je pravni položaj italijanskih pristanišč drugačen kot v koprskem lahko delno spremenili bilanco med izredno močnimi lukami v severni Evropi", je menil Boni-ciolli. Na vprašanje, ali ne meni, da gre projekt železniške povezave med koprskim in tržaškim pristaniščem prepočasi, je Boni-ciolli odgovoril, da se verjetno tako Časar kot on sam ne moreta ne pritoževati nad počasnostjo, s katero poteka projekt petega koridorja in ostalih vej, ki se bodo spuščale do morja. Boni-ciolli upa, da se bo zadeva pospešila, saj je to v interesu tako Slovenije in Italije kot tržaškega in koprskega pristanišča. Železniška povezava je izredno pomembna in si brez nje ni mogoče zamisliti uspešnega pristanišča, je še pojasnil in dodal, da "to razumeta tako koprsko kot tržaško pristanišče". "Naši razvojni projekti so v veliki meri vezani na razvoj železniške povezave", je pojasnil Boniciolli. Dogovor o metodah sodelovanja po njegovih besedah ni odvisen le od pristanišč, temveč tudi od obeh držav in EU. Petnajst let delovanja televizijske postaje Vitel Poroča in komentira tudi dogodke v Gorici in drugod v zamejstvu nišča, Koper, Reka in Trst, bolje ali več sodelovati, je Boniciolli odgovoril, da je do tega srečanja prišlo ravno zaradi predhodnega srečanja Prodija in Janše v Ljubljani. Povedal je, da prav s tem sestankom začenjajo vzajemno poglabljati medsebojno poznavanje z namenom, da bi bolje služili interesom Italije in Slovenije. "Prav tako morata obe pristanišči služiti interesom EU, katere del smo," je še dejal. Po njegovih besedah je glavni namen ponuditi pristanišču. Vodstvo tržaškega pristanišča po njegovih besedah ni operacijsko podjetje, ampak sklad za načrtovanje, nadzor in promocijo pristaniške dejavnosti. "Kar neposredno izvajajo pristaniški delavci," je pojasnil. Povedal je, da ne ve, kaj bo storila slovenska vlada glede koprskega pristanišča, dejstvo pa je, da tržaško pristanišče želi sodelovati s koprskim pristaniščem iz prej naštetih razlogov. "Samo s sodelovanjem in z združitvijo naših moči bomo Glede varnosti je Boniciolli dejal, da imata luki v smislu načela "sa-fety and security" veliko skupnih interesov, in sicer tako glede mo-ni to ringa ladijskega prometa v koprskem in tržaškem zalivu kot splošnega nadzora območja in dejavnosti proti onesnaženju morja. Na vprašanje, ali obstaja tudi problem terorizma, je Boniciolli dejal, da je ta problem prisoten v vseh pristaniščih, v interesu obeh pristanišč pa je izmenjava informacij, ki lahko zadeva območje obeh pristanišč. Na območju Dornberka bodo v naslednjih dneh zaznamovali petnajsto obletnico ustanovitve in delovanja tamkajšnje Tv postaje Vitel. Nastala je kot sad navdušenja in zanosa spričo osamosvojitve Slovenije, ki je zagotavljala svobodo duha, ustvarjalnosti in demokracijo. Ustanovitelji so bili trije navdušenci, med njimi sta dva še vedno zelo aktivna. Ivan Saksida je ostal vseh petnajst let odgovorni urednik in glavni pobudnik omenjene televizijske postaje, drugi ustanovitelj pa je bil Ivo Šinigoj, ki je v zadnjem času zaradi nastopanja v programu znan kot "Trudnič". TV Vitel je prvič oddajala 8. avgusta leta 1992, in sicer s terase domače stanovanjske hiše "Pri Maričnih" v Zaloščah. Družbene podpore ni bilo, ustanovitelji so bili brez znanja, brez sredstev, brez poznanstev. Sedaj je TV Postaja Vitel na petnajstem mestu med najbolj gledanimi lokalnimi komercialnimi televizijami v Sloveniji. Pred enim letom je prevzela vodenje podjetja mla- da, sposobna in predvsem zagnana diplomirana ekonomistka Dolores Žigon-Klaut. Pri ustvarjanju televizijskih programov v Dornberku zdaj sodeluje 25 stalnih oz. občasnih sodelavcev. Odgovorni na TV Vitel poudarjajo, da so v vseh petnajstih letih delovanja skrb namenjali tudi poročanju iz Gorice in drugih bližnjih krajev v slovenskem zamejstvu v Italiji. Pripravili so več tematskih in drugih oddaj, portrete slikarjev Andreja Kosiča in Roberta Faganela ter filmski zapis z naslovom Bodi ti življenje celo, ki je obravnaval življenje in delo pesnice Ljubke Šorli. TV Vitel redno sodeluje s Kulturnim domom v Gorici in s slovenskimi organizacijami ter osebnostmi v zamejstvu. Takšno usmeritev bodo v prihodnje še povečali in razširili. M. NOVI GLAVNI UREDNIK Andrej Bratuž - I A C ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk V. II Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it www.noviglas.it TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov -Poštni tekoči račun 10647493 OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Tmedia, ul. Malta 6 - Gorica, ul. Montecchi 6 - Trst. Brezplačna tel. št. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. |v. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI pl in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC IIŠ^^ Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 16. oktobra, ob 14. uri. Naraščajoča inflacija V Sloveniji se zmanjšuje kupna moč evra V Sloveniji se nadaljujejo polemike o tem, kdo je kriv za naraščajočo inflacijo. Finančni minister zatrjuje, da tega ni kriva vladna finančna in monetarna politika, ampak da inflacijo dvigujejo proizvajalci blaga, predvsem veletrgovine, ki imajo monopol na trgu. Slednji take trditve zavračajo. Svoj delež pri zvečanju inflacije naj bi imela tudi komunalna podjetja, ki povečujejo cene vode, odvoza odpadkov in drugih storitev. Po mnenju nekdanjega finančnega ministra Dušana Mramorja, novega dekana ekonomske fakultete v Ljubljani, bi višanje inflacije lahko zaustavili predvsem z večjo konkurenco na tr- gih, boljšim nadzorom stroškov in z bolj varčno državo. Ekonomisti so medtem izračunali, da je vsakih 100 evrov, ki so jih Slovenci zaslužili pred enim letom, po kupni moči sedaj vrednih le še 96 evrov. Inflacija v Sloveniji je že dvakrat presegla dva odstotka, to je stopnjo, ki jo je določila Evropska centralna banka. terpr> 1927-2007 \ import - export | S.p.A. J let zvestobe godina vjernosti anni di fedelta year fidelity 0b 80. letnici ustanovitve podjetja vljudno vabimo kupce, znance in prijatelje na praznovanje, ki bo v PETEK, 26. OKTOBRA 2007 OD 15.00 DO 20.00 URE NA SEDEŽU PODJETJA V ULICI III. ARMATA 179 V GORICI. Poskrbljeno bo za pogostitev ob igranju ansambla "N0TRANJCI" in pihalnega orkestra "GORIŠKA BRDA". Veseli bomo vašega obiska! PODJETJE TERPIN 34170 GORICA, ULICA III ARMATA. 179 - TEL. 0481 521951 - FAKS 0481 522601 - WWW.TERPIN.IT - INF0@TERPIN.IT NOVI GLAS Kako je z igro pod košem v naši domovini? Sončne in senčne plati košarke v Sloveniji Zgodba iz današnjih dni Utripajoče duše 13. Sprehod po športnih panogah v Sloveniji nadaljujemo s košarko, enim od nacionalnih športov. Ko govorimo o igri pod košema v deželi Kranjski, nas praviloma navdajajo mešani občutki. Že od nekdaj proizvaja Slovenija v razmerju s prebivalstvom zelo majhne države neverjetno veliko število vrhunskih igralcev. To moramo priznati slovenski košarkarski šoli, ki jo cenijo in ji zavidajo po celem svetu, kaj šele pri nas v tridesetkrat večji in košarkarsko, po pravici povedano, skromnejši Italiji... V profesionalni ameriški NBA ligi, najmočnejšem prvenstvu na svetu, se je zvrstilo že nič koliko Slovencev in tudi letos bo v njej nastopala slovenska peterka: Sežanec Primož Brezec, Boštjan Nachbar, RašoNesterovič, Saša Vujačič in Beno Udrih. Tudi v najbolj kakovostnih evropskih ligah krojijo naši usodo velikih klubov (Bečirovič pri atenskem Panathinai-kosu in Smodiš pri moskovskem CSKA sta bila že evropska klubska prvaka, tu sta še Lakovič pri Barceloni, Lorbek v Rimu itd.). Toda..., če veš, koliko omenjeni igralci veljajo in koliko zaslužijo, bi od njih zahteval, da se izkažejo v najboljši luči, kar so je zmožni. In tu gre izpostaviti kronično nedorečenost slovenske košarkarske reprezentance, ki je že petnajst let, vse od samostojnosti, pred vsakim velikim mednarodnim tekmovanjem v napovedih strah in trepet vseh konkurentov za vrh, nato pa v resnici pristane navadno pod pričakovanji. Ugotovitev je veljala predvsem za preteklost, saj gre po prihodu trenerja Aleša Pipana na selektorski stolček vendarle na boljše; ampak na medaljo oziroma veliki podvig zelenih še vedno čakamo... Pri slovenskih košarkarjih moti tudi dej- stvo, da zvezde redno zavračajo vpoklic v državno izbrano vrsto. Odpovedi padajo izmenično (zlasti od NBA ligašev), tako da selekcija ni še nikoli doslej nastopila v res najboljši zasedbi. Včasih so odsotnosti upravičene, večkrat pa tudi dvomljive narave: na nedavnem evropskem prvenstvu v Španiji je npr. francoski zvezdnik Tony Parker pred tekmo s Slovenijo vprašal, kje je Beno Udrih, njegov soigralec pri teksaški ekipi San Antonio Spurs, češ da zakaj ga ni zraven. "Veš, Beno se je odpovedal prvenstvu, da bi to poletje počival," so mu v zadregi odgovorili iz slovenske reprezentance. "Od česa pa se mora odpočiti, ko pa v NBA v ekipi igram vedno jaz, zarjal na problematiko pehotnih min, saj že vrsto let sodeluje v kampanjah in projektih, ki opozarjajo na nevarnosti protipehotnih min in kasetnih bomb. Te namreč vsako leto po vsem svetu povzročijo 15.000 žrtev, med kate- on pa sedi na klopi??" je zanimalo začudenega Parkerja, ki je bil na EP nosilec svoje državne reprezentance... Niti slovenski klubi ne preživljajo ravno srečnih časov. Ljubljanska Union Olimpija, pojem za slovensko klubsko košarko, ima sicer še za to in naslednjo sezono zajamčeno nastopanje v evroligi, vendar so časi, ko se je pred desetimi leti tu uvrstila v veliki finale četverice, že zelo daleč. Problem vrhunskega športa v Sloveniji je hudo pomanjkanje financ in šolski primer tovrstnih težav je prav Olimpija, ki ima za sabo groteskno sezono, v kateri so poklicni košarkarji brez plače eden za drugim zapuščali Tivoli. Tudi tisti, ki so jih zamenjali, so po nekaj mesecih (ali že tednih) pospravili kovčke. Naslov je tako Zmajem izmaknil Helios iz Domžal, ki je skupaj z nogometnim prvakom poskrbel za senzacionalno sezono za mesto ob Kamniški Bistrici. Tu je še ljubljanski Slovan, ki najbolje dela na mladinskem sektorju, a z vzgojenimi košarkarji mu ne uspe dovolj donosno tržiti. Tri omenjene peterke zastopajo Slovenijo v Jadranski ligi NLB (novi jugoligi), v kateri pa po dosežkih sploh niso prepoznavne. Zelo skromno je tudi državno prvenstvo prve slovenske lige, v katerem merijo moči postave, ki so po kakovosti komaj na ravni druge italijanske lige, jadroligaši pa se jim pridružijo šele v končnici za naslov. Kot smo že poudarili v prispevku o primorskem športu, kljub vsesplošno povprečnemu nivoju ekipe iz Primorske (letos le še Koper in Sežana) s težavo ohranjajo status prvoligaša. HC ve - fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), ki podpira kolesarski podvig zagnanega Švicarja, je tudi v jv Evropi območje, onesnaženo z minami in neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, še zelo veliko. ITF je od svoje Milena je pravkar končala poslušati Springsteenovo zgoščenko. Dokler je bila sama doma, je želela poslušati še kaj. Iz stolpiča, ki so ga imeli v dnevni sobi, je vzela Beethovnovo sonato za klavir št. 17, v d-molu, op. 31, št. 2. VIHAR. V tistem trenutku pa je slišala, da v ključavnici vhodnih vrat nekdo obrača ključ. Ni ji niti uspelo vtakniti Beethovnovega Viharja v cd-player. V dnevni sobi se je prikazal Milenin oče. Ko je Milena slišala očetove korake ob vstopu v hišo, je takoj razumela, da ni povsem dobro razpoložen. Ne da bi se oče zavedel, je položila Beethovnov cd v stolpič. Skupaj z Mileninim očetom je vstopila v sobo neka napetost, ki je Mileni precej agresivno prepovedala, da bi se sproščeno posvečala poslušanju Beethovnove sonate. Milena je čutila v ozračju, da bo zelo verjetno, namesto Beethovna, morala poslušati ne prav melodičen glas svojega očeta. In res je bilo tako. "Milena, te ni sram?" je začel oče. Milena ni pričakovala, da bo oče z njo tako direkten. Ni ji bilo jasno, kaj se je zgodilo tako hudega, da jo je tako strogo nagovoril. "Kaj? O čem govoriš?" "Govorim o tebi in te je lahko sram!” je oče ponovil in čutil, da ji mora še enkrat brezobzirno povedati, kar misli o njej. "Oprosti, toda,... zakaj? Kaj se je zgodilo?" Milena je očeta vprašala za pojasnilo. Očeta je to še bolj razburilo, ker se mu je zdelo nemogoče, da bi ne vedela, za kaj gre. "In si še upaš vprašati, kaj se je zgodilo? Si popolnoma brez pameti. In nikar ne misli, da ti bova dovolila, da boš poleti šla dva meseca v Anglijo! Niti en dan ne boš šla nikamor ... Z nikomer! ...Jasno?"Milenin oče je bil prav razburjen. In Mileni ni bilo še jasno zakaj. "A se ti zavedaš, kako ravnaš s Pierom?" Očetov očitek, ki ji je sedaj razjasnil, da gre za zadevo s Pierom, se je Mileni zdel popolnoma neumesten in v tem trenutku, potem ko je bilo njuno razmerje že zaključeno, neustrezen. Vsekakor je Milena enostavno ponovila očetu to, o čemer je bila prepričana, da on že ve. Bila je dvesto odstotno gotova, da mu je kaj v zvezi s tem že povedala mati, s katero je govorila pred nedavnim. "Papa', jaz in Piero sva se pustila." Milena je govorila očetu ravnodušno, kot da bi dejstvo, da Piero in ona nista več skupaj, sprejela kot nekaj, kar je bilo samo po sebi umevno, da se bo prej ali slej končalo. "Sta se pustila? Ne! Ti si ga pustila! !!" Milenin oče je izbruhnil vso svojo jezo. Milena ni mogla razumeti zakaj. Vsekakor odgovarjala je dalje, ne da bi očetu pokazala, da jo njegova jeza moti. "No, prav. Pustila sem ga jaz." Oče ne bi hotel slišati zadnjega Mileninega stavka. V tistem trenutku je postavljal v dvom ne samo sebe kot očeta, temveč tudi vzgojo, ki jo je skupaj z ženo nudil hčerki. Hčerka se mu je sedaj zdela nič drugega kot hudoben, brezsrčen stvor. Oče je že izgubil upanje, da bi se Milena premislila. Kljub temu pa je čutil, da ji mora še kaj reči kot oče, ki je doživljal popoln poraz z vsemi vredno- tami vred, ki jih je v vsakdanjem stiku s hčerko skušal, skupaj z ženo, njej posredovati. "Premisli malo, poštenega fanta ... si pustila. Sedaj leži v bolnišnici in zdravniki niti ne vedo, če bo sploh še kdaj lahko hodil!" Milena se ni čutila krivo, ker je pustila poštenega fanta; seveda sama je dobro vedela, da je bil Piero pošten, njegova poštenost pa ni imela nobene zveze z njeno odločitvijo, da ga bo pustila. Razlogi, zaradi katerih ga je pustila, so bili drugi in so bili konec koncev njena stvar. Ni imela občutka krivde niti zato, ker se je, prav v tem času, Piero tako hudo ponesrečil. Bilo ji je sicer zelo žal, da se mu je to pripetilo. Da bi se pa za to čutila krivo, ne, niti malo ... "Oprosti, kaj hočeš reči s tem?" Oče je nadaljeval in se vedno bolj zavedal, da doživlja v teh trenutkih hudo, res hudo razočaranje. "Zakaj si ga pustila? Ali misliš, da se lahko igramo s človeškimi čustvi, kot se otrok igra z igračami? Se ti ne zdi nesramno?” Mileni so se očetove sodbe in žalitve zdele popolnoma nezaslužene. Imela pa je še nekaj potrpljenja, da bi ga poslušala in da bi mu, kolikor toliko primerno, odgovarjala. "Ne, ni res ... jaz se nisem niti malo igrala z njegovimi čustvi. Dejstvo je, da je vse končano. Vsaka stvar ima neki začetek in ima lahko tudi svoj konec. Tako tudi razmerje s partnerjem." Sedaj je Milena povedala očetu vse in ni čutila potrebe, da bi nadaljevala pogovor. Oče pa je vztrajal z žalitvami. "Milena, ti si popolnoma brez pameti, nimaš glave!" Milena, ki je bila že namenjena v svojo sobo, je čutila, da mora absolutno reagirati na očetovo žalitev. "Papa', tudi ne imeti glave ima neki smisel!" Zdelo se je, kot da bi oče imel vedno več energije in da bi mu žaljive besede, usmerjene proti hčerki, prišle iz ust kar same. "Milena, si popolnoma poneumljena! Vsekakor vedi, da ne jaz ne tvoja mati ti ne bova dovolila, da greš po svetu. Če človek hoče iti po svetu, mora imeti glavo, Milena,... glavo!" Milena je bila že v svoji sobi, očetu pa je glasno in pogumno odgovorila: "Papa', v umetnosti, pravzaprav v kiparstvu, imajo tudi kipi brez glave neki smisel. Globok smisel. Morda ti tega ne veš." Energično ji je odvrnil: "Kaj mi govoriš... umetnost, ... sedaj govoriva o življenju, Milena, o življenju!" Potem ko ji je povedal zadnji stavek, je njegova energija splahnela. Milena je iz svoje sobe polglasno zaključila: "Življenje je umetnost, papa'!" Elena Cerkvenič NOGOMET Elitno liga: Fincontieri - Juventina 0:2 (strelca: Mainardis, Devetak), Vesna - Tricesimo 1:1 (Leone) Promocijska ligo: Corno - Kras Koimpex 0:0 1. amaterska liga: Primorec - Sovodnje 2:2 (Krevatin, Micor; Reščič, Porterlli); Gallery - Primorje 2:1 2. amaterska liga: Breg - Ronchi 0:1; Audax - Zarja/Gaja 2:1 (Schiraldi) 3. amaterska liga: Strassoldo - Mladost 2:3 MLADINSKI NOGOMET Mladinci: Juventina - Gonars 3:2; Ponziana - Vesna 2:2; Naraščajniki: Futuro Giovani - Pomlad 1:2; Najmljaši: Pomlad - Ronchi 4:0; letnik 1994: Itala - Pomlad 9:0; Zafetniki (11:11): S. Andrea A - Pomlad A 0:4; (7:7) Lucinico - Juventina; Pomlad B - Ponziana C 1:3 KOŠARKA C1 liga: Bor Radenska - Montebelluna 54:66 C2 liga: Jadran - Basket Time UD 85:65 D liga: drevi: Breg - Kontovel/Sokol 73:61 NAMIZNI TENIS Kras ZKB-Eppan 4-1 Kras-Genova 4-1 Kras-Torino 4-2 ODBOJKA Ženska C liga: Volley Bali - Sloga List 3:2 Ženska D liga: Bor/Breg - Cordenons 0:3; Govolley - Fiume Venelo 2:3; Kontovel - Reana 0:3 Ekstremni švicarski kolesar Armin Kohli Brez nog na kolesu tudi skozi Novo Gorico Ekstremni švicarski kolesar Armin Kohli, ki se od večine kolesarskih zanesenjakov razlikuje po tem, da ima od nesreče v mladosti amputirani obe nogi in kolesari s pomočjo protez, se je v torek, 9. oktobra, ustavil v Novi Gorici. Na občini se je srečal z županom Mirkom Brulcem in med sprejemom predstavil svoj zadnji podvig, 4800 kilometrov dolgo kolesarjenje od Ženeve do Mrtvega morja v Jordaniji, katerega namen je opozarjanje na problematiko protipehotnih min. Podviga se je lotil 1. oktobra, po petdesetih dneh kolesarjenja pa naj bi na cilj prišel na dan pričetka osme Konference držav članic podpisnic Ottawske konvencije o prepovedi protipehotnih min, 18. novembra. Kohli, ki je Slovenijo na relaciji Nova Gorica - Krško po srečanju na novogoriški občini prečkal v dveh dneh, bo na svoji poti kolesaril preko 13 evropskih in bližnje-vzhodnih držav, med potjo pa bo države mednarodne skupnosti, lokalne oblasti, prebivalstvo in medije opo- rimi so tudi številni otroci. Kohli je v preteklosti s podobnim namenom v sedmih dneh že prekolesaril 1000 kilometrov dolgo pot od Ženeve do Zagreba, ko je tam potekala 6. Konferenca držav podpisnic Ottawske konvencije o prepovedi protipehotnih min, leta 2004 pa se je kot prvi športnik invalid udeležil 100 dni trajajoče in 11.500 kilometrov dolge Tour d'Afrique, na kateri je prekolesaril pot od Kaira do Cape Towna. Tudi tam je opozarjal na problematiko protipehotnih min, ki je v Afriki še posebej pereča. Po podatkih Mednarodne ustano- ustanovitve leta 1998 zbrala že več kot 167 milijonov evrov, s pomočjo katerih je bilo na območju Evrope očiščenih več kot 76 milijonov kvadratnih metrov ozemlja. Med kolesarskim podvigom se bo Armin Kohli srečeval z mladimi, s političnimi in drugimi predstavniki, pa tudi s številnimi žrtvami protipehotnih min, ki jih bo skušal s svojim kolesarjenjem in načinom življenja prepričati, da življenje brez nog ne pomeni nujno vegetiranja in omejenosti na invalidski voziček. Nace Novak NOVI GLAS bil pomemben dan predvsem za prebivalstvo, kateremu je bila vrnjena infrastruktura, ki je važna v vsakdanjem življenju. Morettonu pa se je zahvalil za posluh in pripravljenost za takojšnjo pomoč. Moretton je, ob prisotnosti prebivalstva, poudaril svoje zadovoljstvo s celotnim postopkom, ki se je končal, in podal tudi finančni obračun celotne izvedbe del, ki je dosegel višino 200.000 evrov. Pri tem je podčrtal pomembnost sodelovanja s Štmaver Obisk Gianfranca Morettona Deželni podpredsednik Gianfranco Moretton je v četrtek obiskal Štmaver, kjer so se pred kratkim končala popravila glavne ceste, ki je bila zaprta zaradi nevarnosti usada. Morettona je spremljal deželni svetnik Mirko Špacapan, obiska pa so se udeležili tudi prefekt Roberto De Lorenzo, pokrajinska odbornica Mara Cernic, župan Romoli in domači župnik Marijan Markežič. Visokega predstavnika deželnega odbora je sprejel predsednik rajonskega sveta Lovrenc Peršolja, ki je izrekel javno zahvalo za hiter poseg civilne zaščite, tako da je celoten postopek za popravilo ceste stekel veliko hitreje, kot če bi to potekalo preko občinskih uradov, kar je potrdil tudi župan Romoli. Goriški župan je tudi poudaril, da se je Moretton izkazal za pravega prijatelja Gorice zaradi hitrih posegov, ki so bili izvedeni v sklopu civilne zaščite, tudi na reki Soči pri Štandrežu. Deželni svetnik Mirko Špacapan je poudaril, da je svetnikom Mirkom Špacapanom, s katerim ima stalno vez za potrebe goriškega teritorija. To sodelovanje je obrodilo pomemben uspeh, ki zagotavlja prebivalcem Štmavra normalizacijo v cestnem omrežju. Slovesno odprtje popravljenega cestišča se je zaključilo z blagoslovom župnijskega upravitelja g. Marijana Markežiča, ki je na kratko nagovoril vse prisotne in blagoslovil cesto s priporočilom, naj Božja previdnost obvaruje pred vsakršno nesrečo vse, ki se bodo tod vozili. Ob slovesnosti so se vidni predstavniki dotaknili tudi spornega jezu na Soči. Nasprotovanje so izrazili predsednik rajonskega sveta Peršolja in tudi predstavnika Komunistične prenove. Župan Romoli, deželni odbornik Moretton in goriški prefekt De Lorenzo so poudarili, da v tem trenutku ni nobenega konkretnega načrta za takšen poseg. Obstaja samo predlog Konzorcija za namakanje in njegovega predsednika Lorenzona. Vse skupaj pa je treba še preveriti in pri tem upoštevati, da samo italijanska stran ne more odločati o tako pomembni dobrini in bogastvu, kot je reka Soča, ki povezuje Slovence in Italijane. To je še posebno poudaril prefekt De Lorenzo, medtem ko je župan Romoli izrazil osebno nasprotovanje takemu posegu. Moretton je med svojim obiskom na Goriškem obiskal še Podgoro, občino Števerjan ter svetogorsko četrt, kjer se je srečal z občani, ki se borijo proti domnevnemu onesnaževanju solkanske Livarne. V naslednjih dneh je prišla še vest, da je bilo v odborništvu, ki ga vodi Moretton, namenjenih več sredstev za goriški teritorij. Tako je občina Števerjan dobila 700.000 evrov za rekvalifikacijo in prenovitev vaškega jedra, Štandrež pa 600.000 evrov za urbanistično preureditev vasi, s posebnim poudarkom na prometne infrastrukture. Julijan Čavdek SSk pri Gregorčičevem kipu v Gorici Skupina predstavnikov Slovenske Skupnost si je v petek ogledala očiščen spomenik slovenskemu pesniku Simonu Gregorčiču, ki je bil pred dnevi pomazan z rdečim napisom "SLOVENO". Predstavniki SSk so z zadovoljstvom ugotovili, da je bil spomenik takoj očiščen in je spet vse v prejšnjem stanju. Pri tem pa so še enkrat poudarili, da čeprav ni bilo v tem primeru uporabljenih običajnih »izrazov« na račun Slovencev, je vsekakor obsodbe vredno vsakršno dejanje, ki kvari ali maže kulturne spomenike, s katerimi se spominjamo na pomembne osebnosti ter na vrednote, za katere so te osebe živele in se borile. To sta poudarila Julijan Čavdek in Marilka Koršič, medtem ko se je pokrajinski predsednik SSk Ivan Černič spomnil, kako so mazaška dejanja in ustrahovalna pisma hudo prizadele spomin na pokojno Bernardko Rade-tič. Prisotna je bila tudi predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete Franca Padovan, ki je prav tako poudaril pomen Gregorčiča za celotno Gorico ter potrebo po spoštovanju spomenikov. JČ mi na Tržaškem in končala s strahotnim mučenjem, težkimi obsodbami in ustrelitvijo tržaškega vodstva. Nekateri arhivski dokumenti pa omogočajo predpostavko, da je delitev prve protifašistične organizacije na TIGR in Borbo nastala pod vplivom tistih, ki so pristali na sodelovanje z UDBO, ki je imela cilj narediti razdor med tigrovci, zlasti nekdanjimi voditelji organizacije. Tu je seveda še polno neznank in ugibanj. Bolj jasno pa je, zakaj so se začele aretacije, ko so se policijske sile že umirile, cela dva meseca po atentatu na uredništvo časopisa II Popolo di Trieste. Obtožbe, da se je morda komu zareklo, ovrže dokument iz arhiva goriške kvesture, ki dokazuje, da je konec marca 1930 prišel iz Ljubljane zaupnik italijanskega konzulata, ki je, naveden s priimkom, imenom, datumom rojstva in imeni staršev, povedal, da deluje na Goriškem antifašistična, iredentistična organizacija, ki jo iz Ljubljane vodi Albert Rejec. Tako so se začele aretacije na Goriškem in se nadaljevale na Tržaškem. Vsemu še nismo prišli do dna. Zgodovina zahteva skrbno zbiranje in tehtanje dejstev, da počasi počasi prihajamo do resnice, ki edina zagotavlja, da zgodovina ni dekla politike. Mira Cencič Valenčič Zgodovina naj izriše resnico Bazoviški junaki pripadniki TIGR-a ali Borbe? V septembru smo se s slovesnimi prireditvami spomnili pomembnih obletnic prvega narodnoobrambnega upora proti raznarodovanju Primorskih Slovencev. Proslavili smo 80. obletnico sestanka voditeljev uporniških skupin na Nanosu in počastili 77-let-nico usmrtitve štirih naj odločnejših upornikov proti narodnemu nasilju. Odmevnost medijev je bila velika in poročila so spodbujala domoljubno občutenje in zanimanje za polpreteklo zgodovino ter iskanje novih dejstev, ki dopolnjujejo poznavanje teh dogodkov. Po pričevanju svojcev prvih tigrovcev je bil ugotovljen datum sestanka na Nanosu. Podatek, da je bil sestanek predstavnikov uporniških skupin dne 8. septembra, sta neodvisno posredovala dva spremljevalca udeležencev sestanka: eden iz Branika, drugi iz Podrage. Vendar ta dan ne označuje obletnice ustanovitve TIGR-a, kajti posamezne organizirane skupine so delovale že prej. V Gorici je bil imenovan odbor marca istega leta. Zastopniki iz Tržaške, Goriške in Pivške so na sestanku sprejeli pravila in načrt narodnoobrambnega dela ter se dogovorili o usklajenem delovanju, kar pomeni o nastanku enotne odporniške organizacije za celotno Julijsko krajino. Ta je delovala pod vodstvom dveh odborov, tržaškega in goriškega. Po aretaciji članov prvega tržaškega odbora (Sardoča, Dekleve in Pahorja ter pobegu Šavlija), poleti 1. 1928 so vodstvo prevzeli mlajši s Franjem Marušičem na čelu, katerim se je januarja 1929 pridružil Bidovec. Že ta dejstva postavljajo pod vprašaj pripadnost bazoviških žrtev organizaciji Borba. Dvom potrjujejo tudi nekateri drugi podatki. Od Tržačanov so se sestanka na Nanosu udeležili: Dorče Sardoč, Andrej Šavli in Josip Dekleva. Dorče Sardoč je svoje spomine na te čase objavil pod naslovom Tigrova sled, torej naj bi bil v vodstvu organizacije TIGR. Drugi udeleženec tega sestanka, Andrej Šavli, do leta 1928 učitelj na Ciril-Me-todovi šoli pri Sv. Jakobu v Trstu, pa je napisal:"(...) Torej najprej je bila tu organizacija TIGR, ki je izdajala časopis Borbo (...)". Tisti, ki ne bi radi izgubili ugleda pri tržaških Italijanih, so se sedaj postavili na stališče, da je bila v Trstu samo Borba in ne TIGR, le-ta pa je bil na Goriškem in je bil le jugoslovanska vohunska mreža, kar seveda ni res. List Borba so izdajali od decembra 1927, to se pravi po sestanku na Nanosu. Pismo je Šavli poslal Antonu Rutarju 2. dec. 1985, ko so stare tigrovce vznemirili zapisi nekaterih soborcev tržaške uporniške skupine, ki omenjajo organizacijo Borba. Da bi bili v ozadju tržaški Italijani, kot predpostavlja Šavli, ni verjetno, saj jim delitev organizacije ni bila v interesu. Dokumenti italijanske represivne oblasti v času prvega tržaškega procesa pa Borbe ne omenjajo, pač pa ugotavljajo enotnost organizacije pod vodstvom dveh odborov. Tudi pričevanja in spominski zapisi kraških domoljubov, organiziranih v tržaški srenji, ne omenjajo pripadnosti Borbi. Vsi govorijo le o TIGR-u. Da so bili uporni Tržačani, sojeni na prvem tržaškem procesu, pripadniki TIGR-a, izpričujejo tudi dokumenti iz rimskega arhiva, ki jih navaja Majda Sfiligoj, urednica knjige Kjer sem svoboden, tam sem doma, in sicer anonimna grozilna pisma in propagandni letaki med prvim tržaškim procesom s podpisom TIGR - kraška srenja ter izpoved Bidovca na zaslišanju dne 15. julija 1930, kjer izrecno omenja pripadnost organizaciji TIGR. Kdo je torej pripadal tržaški Borbi in kdo jo je vodil? Kdaj je delovala? Kdo jo prvič omenja in na osnovi katerih dokazov? Te odgovore mora najti zgodovina, da ne bo ugibanj, sumničenj in množičnega prepisovanja zmot. Sicer je možnih več predpostavk. Poleg te, da je obstajala manjša skupina s tem imenom, so še druge možnosti. Morda poskus se ubraniti obsojajočih očitkov. Z ločitvijo tržaške skupine od TIGR-a, pripadniki Borbe zaščitijo sebe in bazoviške žrtve pred očitki, "da so sami individualni teroristi in angleški špijoni", kar je veljalo za tigrovce. Morda je ločitev od TIGR-a posledica zamere Goričanov, ker so se začele aretacije aprila 1930 na Goriškem in se je nato veriga razpletala z aretacij a- Druga številka Pastirčka V rožnovenskem mesecu naj bo molitev trdna ograja! Jr oj, kako neverjetno hitro I beži čas! Polovica oktobra I je že za nami, v rokah aših otrok pa je že druga letošnja številka Pastirčka, v kateri urednik Marijan Markežič vabi k molitvi rožnega venca, ki naj bo trden oprijem v viharnih trenutkih našega življenja. Obenem otrokom priporoča, naj ne pozabijo lačnih v misijonih, saj je oktober tudi misijonski mesec. O rožnem vencu bodo bralci na 53. strani našli tudi poučen kviz. Nebeški prijatelj tega meseca je sv. Luka, ki je bil grškega rodu, učenec in spremljevalec apostola Pavla. Sv. Luko, čigar simbol je vol, je prav v družbi te domače živali naslikala spretna ilustratorka Paola Bertolini Grudina in ga, kot le ona zna, odela v prisrčno toplino pastelnih barv ter mu zarisala vesel, zadovoljen obraz, prav zato ker »njegov evangelij prešinja veselje, ki ga samo Bog lahko podari v človekovo srce«, kot pravi Bernarda B. v svojem zapisu o Lukovem življenju in delu, kateremu je priložena ustrezajoča dopolnjevanka. Z reševanjem križanke in vprašanj, ki jih postavlja rubrika Kar lepo po vrsti, bodo Pastirčkovi prijatelji spet malce utrdili versko znanje. Pri veroučnih urah pa bodo lahko zapeli Molitev sv. Frančiška in Hvalnico pojem Bogu, ki jo je večkrat slišati tudi iz skavtskih grl. Kako posebna naloga je biti ministrant, pa vsem strežnikom pojasnjujejo njim namenjena priporočila Ministranti O.K. Zlata jesen in njeni bogati darovi so pravšnja tematika tokratne dopolnjevanke Karmen Smodiš, ki bo razveselila mlajše Pastirčkove bralce. Ti bodo uživali tudi ob Medvedki, ki je šla v gozd po kostanj; s povezovanjem številk se jim bo prikazala v ljubki podobi, kakor si jo je zamislila zvesta Pastirčkova sodelavka Danila Komjanc, ki s svojimi ilustracijami poživlja tudi druge Pastirčkove prispevke. Za najmlajše je tudi Sračja izštevanka Stanke Devjak. Kako so črke ušle Janeku, bodo bralci izvedeli iz pesmice Zlate Volarič, zakaj sta lokvanj in mak znamenji svetih reči iz stihov Berte Golob, kako srečna mamica je postala Putka Tutka pa iz pripovedi Nataše Turk. Kakšna slastna pijača je mleko, pove spis o kravi V. T. Arharja. Koliko lepih pravljic pa je izšlo izpod peresa Svetlane Makarovič -kdo ne bi vzjubil njene prikupne Sapramiške? -, bo bralcem osvežila spomin Barbara Rustja v rubriki Moja naj... Pastirčkovi vneti bralci se bodo veselili nadaljevanja o Škratu Pikcu, ki ga pestrita dve pesmici; v pravljično zgodbico jih je vpletla avtorica Mariza Perat. Želja po potepanju je strica Maksa, Tjašo in Pastirčka, ob nasvetu vodnika Marijana Markežiča, zvodila na staro cesto skozi Postojno proti Ljubljani do Planinske jame, cerkvice sv. Križa in ruševin baročne ga gradu Hošperk. Od tod je čudovit razgled na še en biserček slovenske zemlje, Planinsko polje. Zelo lepi in vsebinsko raznoliki so tudi spisi, ki so jih mali pisci zaupali Pastirčkovi pošti; spremlja jo 32 živahnih, domišljijsko bogatih risbic. Otroci so napisali tudi mnogo SMS Jezusu z lepimi sporočili. Nemarni Pacek, ki ga z iskrivim peresom začrtuje dolgoletni Pastirčkov ilustrator in I oblikovalec Walter Grudina, se je z navihanim izrazom na obrazu odločil, da se bo tudi brez zavor peljal s kolesom. Kot vedno Grudina Packove spakedrane misli prepušča marljivim šolarjem v popravek. Iva Koršič