ZAKON O KONTROLIRANJU ČISTINE IZDELKOV IZ ZLATA, SREBRA IN PLATINE LJUBLJANA 1931 Rešenjem gospoda ministra trgovine in industrije št. 4838 od 22. julija 1931, je dovoljena Zadrugi urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev v Ljubljani založba in prodaja tega zakona. ZAKON O KONTROLIRANJU ČISTINE IZDELKOV IZ ZLATA, SREBRA IN PLATINE LJUBLJANA 1931 Rešenjem gospoda ministra trgovine in industrije št. 4838 od 22 . julija 1931, je dovoljena Zadrugi urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev v Ljubljani založba in prodaja tega zakona. ( Sestava izdelkov. členl - Oni izdelki iz zlata, srebra in platine kakor tudi iz zlitin teh plemenitih kovin, ki se proizvajajo v državi ali uvažajo iz inozemstva ali dajo v promet ali imajo v zalogi ali na prodaj, ne smejo imeti manjše čistine, nego je najnižja čistina, določena s členom 2 tega zakona. Od tega se izvzemajo izdelki, našteti v členih 17 in 18. Člen 2. Čistina zlata, srebra in platine se označuje v tiso¬ činkah njih teže (X 1000). Predpisana čistina je A. Pri izdelkih iz zlata: Št. 1. 950 tisočink (950 1000). Št. 2 . 840 tisočink (840/1000). Št. 3 . 750 tisočink (750/1000). Št. 4 . 583 tisočink (583/1000). B. Pri izdelkih iz srebra: Št. 1. 950 tisočink (950/1000). Št. 2 . 900 tisočink (900/1000). Št. 3 . 800 tisočink (800/1000). C. Pri izdelkih iz platine: 950 tisočink (950 1000). Piridij. ki je v platini, se smatra za enakega platini, člen 3. Za zlitino (zmes) z zlatom se dopušča po navadi uporabljanje srebra in bakra; s srebrom bakra; s platino prav tako bakra. Dodajati se smejo izdelkom iz zlata, srebra in platine, razen zgoraj naštetih kovin, tudi druge kovine; vendar pa mora deklarirati v tem primeru 2 stranka, ki predloži take izdelke v pregled, vse kovine, ki sestavljajo zlitino, če pozna njeno sestavo. Dopustno je, sestavljati zlate izdelke z deli iz srebra ali platine, izdelke iz srebra ali platine z deli iz zlata; vendar pa morajo ostati ti deli v lastni barvi. Izdelki iz zlata, srebra in platine se smejo sestav¬ ljati v poedinih primerih z navadnimi kovinami in ob¬ ratno, vendar pa tako, da se dado izdelki iz zlata, srebra in platine lahko razpoznati od izdelkov iz navadnih ko¬ vin. Za to spajanje se uporabljajo žebljički, ključice in vijaki. V posebnih primerih se sme dopustiti tudi spajanje s kositrom (činom). Druge tvarine (zamazka, malec, smola, klej in temu podobno) smejo biti v zvezi z izdelki iz plemenitih kovin samo tako, da jih je mogoče v njih zapaziti ali razpo¬ znati. Izjeme od tega so dopustne samo takrat, kadar to zahteva tehnična potreba. Izdelki iz srebra, pozlačeni ali prevlečeni z zlatom (dublirani, platirani), se smatrajo za srebro. Plast pozlate ne sme biti tolika, da se zaradi tega ne bi mogla na ka- menu preizkusiti čistina srebra. Poedine vrste izdelkov se smejo naredboma izvzeti od te odredbe. Okraski iz zlata, srebra in platine na izdelkih iz na¬ vadnih kovin se smatrajo za izdelke iz zlata ali srebra ali platine, če se navadna kovina razpoznava od njih in če se dado mehanično lahko ločiti. Izdelki, ki po svoji sestavi ne ustrezajo zgoraj nave¬ denim odredbam, se ne smejo uvažati iz inozemstva, proizvajati v državi,,, dajati v javni promet in tudi ne prodajati. Člen 4. Spojilo (leum) za spajanje izdelkov mora imeti najmanj 400'1000 čistega zlata, za spajanje srebrnih pa najmanj 550/1000 čistega srebra. Za spajanje se ne sme uporabljati spojila več, nego ga je treba. 3 Imenski žig. Člen 5. Izdelki iz zlata, srebra in platine, ki se proizvajajo v državi, morajo biti opremljeni z uradno odobrenim znakom (žigom) proizvajalčevega imena ali imena tvor- nice, tako zvanim imenskim žigom. Prepovedano je, postavljati na izdelke iz zlata, srebra ali platine razen imenskega žiga druge znake, ki bi bili podobni domačim ali inozemskim državnim čistin- skim žigom. Predlaganje izdelkov v preizkušanje čistine in v žigosanje. Člen 6. Izdelki iz zlata, srebra in platine se morajo glede stopnje čistine in izdelave (člena 2 in 3) preizkusiti in ožigosati. Člen 7. Če je proizvajanje domače, se morajo predlagati izdelki, opremljeni z imenskim žigom, v preizkušanje čistine in v žigosanje s pismeno prijavo, v kateri je treba navesti vrsto, številko in težo v gramih in čistino blaga. Ta prijava je oproščena kolka. Če se uvažajo zlati, sre¬ brni in platinski izdelki iz inozemstva, mora biti zgoraj omenjena prijava priložena carinski deklaraciji. Domači izdelki se predlagajo v preizkušanje in v žigosanje, še preden se pobarvajo, v kislini izkuhajo ali polirajo; vendar pa mora biti stopnja njih izdelave taka, da ne morejo nastopiti, ko so bili ožigosani, v nadaljnjem obdelovanju nikakršne izpremembe v njih sestavi in da ostaneta čistinski žig in imenski žig jasna in razločna. V opravičenih primerih se smejo sprejemati v pre¬ izkušanje čistine in v žigosanje tudi popolnoma dovršeni izdelki, če je tehnično mogoče, izvršiti preizkus dovolj točno. 4 Člen 8. Ožigosani izdelki, ki se znatno izpremene ali pre¬ delajo, se morajo predložiti izno ; va, da se preizkusi njih čistina in da se ožigosajo. Člen 9. Neožigosani izdelki iz zlata, srebra in platine, ki bi se hoteli dati v javni promet ali na prodaj (po proizva¬ jalcih, popravljalcih, prodajalcih, zastavnih zavodih, draž- benih zavodih, komisijskih obratovalnicah i. dr.), spadajo pod preizkušanje čistine in pod vse, kar predpisujejo odredbe tega zakona. Ta obveznost velja po členu 8 tudi za izpremenjene ali predelane izdelke iz zlata, srebra in platine, če se dajo v javni promet ali na prodaj. Prednje odredbe veljajo za neožigosane ali izpre¬ menjene in predelane izdelke tudi takrat, kadar so po izvoru privatna svojina. Preizkušanje čistine in žigosanje. Člen 10. Čistina se preizkuša po navadi s preizkusom na kamenu; s tem preizkusom se ugotovi približna točnost čistine. Če pokaže ta preizkus nedvomne in zanesljive rezultate, se lahko opusti preizkus v ognju ali z drugim točnejšim preizkušanjem. Če se pokažejo rezultati pre¬ izkusa na kamenu za dvomne, se izvrši preizkus v ognju ali na drug popolnejši način, ne da bi se stranka obvestila Ko se preizkuša čistina na izdelkih iz zlata in srebra, zlasti pa na onih, ki se predlože, preden se pobarvajo in v kislini izkuhajo, se smejo dopustiti v izjemnih primerih odstopki, in sicer: pri izdelkih iz zlata največ 3, pri izdel¬ kih iz srebra pa največ 5 tisočink. Pri izdelkih, katerih deli so sestavljeni s spojilom, pa se sme dopustiti, če se 5 je uporabila najpotrebnejša količina spojila, odstopek še 5 tisočink. - Uen 12. Če stranka ne bi bila zadovoljna z oceno kontrolnega urada, sme zahtevati, da se preizkus ponovi, če pa tudi po tem drugem preizkusu zopet ne bi bila zadovoljna, zapečatita urad in stranka skupno dotični košček zlitine ter ga pošljeta v pregled osrednji upravi za mere in dra¬ gocene kovine. Ocena osrednje uprave je dokončna, če se ugotovi z dokončnim preizkusom, da se je pritožila stranka neupravičeno, jo zadenejo stroški tega končnega preizkusa. Člen 13. Na izdelke, o katerih se ugotovi, da imajo čistino, predpisano s členom 2, in da ustrezajo odredbam člena 3 tega zakona, udari kontrolni urad državni žig. Oblika žigov, ki morajo biti drugačni za domače in drugačni za inozemske izdelke, se predpiše z naredbo. Prav tako se predpiše z naredbo, na katere dele izdel¬ kov naj se udarjajo žigi. člen 14. Izdelki, ki so tako drobni ali katerih sestava je taka, da ne prebijejo nikakršne oznake, se preizkušajo glede čistine, toda nanje se ne udarjata imenski žig in čistinski žig. Za take izdelke se predpiše z naredbo, kako naj se overavlja stopnja njih čistine. Člen 15. Če se ugotovi, da nimajo izdelki, ki jih je predložila stranka v preizkus čistine, deklarirane v prijavi, se oži¬ gosajo z žigom nižje čistinske stopnje. Izdelki, ki nimajo najmanjše čistine, predpisane s členom 2, toda pri katerih znaša ugotovljena čistinska stopnja nad dve sto tisočink (200 1000) ali s katerih ne bi bilo mogoče odpraviti onega, kar nasprotuje zakonskim 6 odredbam, navedenim v členu 3, ali s katerih ne bi hotela stranka odpraviti kaj takega, se stolčejo in se vrnejo v takem stanju onemu, čigar so. Žigovina. Člen 16. Za preizkušanje čistine in žigosanje izdelkov iz zlata, srebra in platine se pobira žigovina, po potrebi pa se pobirajo tudi ostali manipulacijski stroški po tarifi, ki jo predpiše minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance. Plačevanja žigovine, določene s tarifo, se ne sme nihče oprostiti. Za sestavine iz drugih kovin in snovi kakor tudi za okovane kamene se žigovina ne računi. Kako se pobira in obračunava žigovina in kako se povračajo manipulacijski stroški, predpiše minister za trgovino in industrijo s pravilnikom. Izdelki, ki so oproščeni preizkušanja in žigosanja. Člen 17. Pod preizkušanje čistinske stopnje in pod žigosanje ne spadaja ti-le izdelki: 1. aparati, instrumenti, ki služijo neposredno za znan¬ stvene ali medicinske namene, potem za obrtno ali indu¬ strijsko proizvajanje; 2. denar vseh vrst, inozemski pa samo, če ni v neloč¬ ljivi zvezi z drugimi izdelki; 3. svetinje, ki se kujejo v domačih državnih kovnicah; 4. izdelki, ki so" popolnoma prevlečeni s posteklino (emailom), biseri ali čim drugim, kar je temu podobno; 5. predmeti starejšega izdelovanja, ki imajo znan¬ stveno, umetniško, zgodovinsko ali kulturno-zgodovinsko vrednost; 6. samo oni okovi na kamenih, mozaikih, biserih i. dr., pri katerih je teža plemenite kovine neznatna; 7 7. vsi predmeti iz zlata, srebra in platine, ki so lažji od 1 grama. Če prihajajo izdelki iz zlata, srebra in platine v državo začasno (kot tranzitno blago ali kot vzorci, ki se vračajo) ali če jih nosi kdo s seboj za svojo rabo, sme dopustiti minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance oprostitev od žigosanja proti po¬ trebnemu jamstvu, da ne pridejo dotični izdelki v trgo¬ vinski promet. Industrijski proizvodi, ki se izvažajo v inozemstvo in puščajo tam začasno, da se dokončno obdelajo, so opro¬ ščeni žigosanja samo ob oprcznostnih ukrepih, ki se predpišejo s pravilnikom ministra za trgovino in indu¬ strijo. Izvoz blaga. člen 18. Izdelki iz zlata, srebra in platine, pripravljeni za iz¬ voz, so oproščeni žigosanja in torej tudi preizkušanja či¬ stine in ostalih odredb tega zakona. Pogoji in oprezno- stni ukrepi, ob katerih se dopušča izdelovanje in promet takih izdelkov, se predpišejo s pravilnikom ministra za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance. Proizvajanje in prodajanje. Člen 19. Proizvajalci, popravljalci in prodajalci izdelkov iz zlata, srebra in platine, prav tako pa tudi javni in pri¬ vatni zastavljalni zavodi in komisionarji, ki imajo te iz¬ delke na prodaj ali v zalogi, spadajo pod nadzorstvo pri¬ stojne kontrole dragocenih kovin. Te kontrole pošiljajo svoje organe v delavnice in trgovine, da tam opravljajo uradne preglede. Ob teh pregledih se morajo kontrolni organi uverjati, ali se zgoraj omenjeni proizvajalci, popravljalci, prodajal¬ ci, zavodi itd. povsem ravnajo po predpisih tega zakona in 8 po naredbah, izdanih na njega podstavi. Kako naj se vrši to pregledovanje, se predpiše z naredbo ministra za trgovino in industrijo. Člen 20. Proizvajalci, popravljalci, prodajalci, zavodi itd., na¬ šteti v členu 19., morajo razen tega, da so dobili dovolilo od pristojnega oblastva ali pristojne naprave, prijaviti kontroli dragocenih kovin najmanj 10 dni prej, da začno obratovati, ter ji obenem naznaniti kraj, v katerem je njih delavnica ali lokal, kjer se prodajajo izdelki. Prav tako morajo obvestiti omenjeni urad tudi o izpremembi kraja ali lokala najkesneje v 14 dneh od dne, ko se je selitev izvršila ali se je obratovanje ustavilo. Če obrat prestane, morajo vrniti pristojni kontroli dragocenih kovin svoj imenski žig. Trgovci z mešanim blagom, t. j. oni trgovci, ki pro¬ dajajo poleg drugega blaga z dovolitvijo obrtnega obla¬ stva tudi izdelke iz zlata, srebra in platine, morajo imeti te izdelke v posebnem oddelku, ki ga je mogoče lahko videti. Člen 21. Krošnjarjenje z izdelki iz zlata, srebra in platine je strogo prepovedano. Razstavljati in prodajati izdelke iz zlata, srebra in platine na sejmih imajo pravico oni, ki izpolnjujejo pred¬ pise člena 20. tega zakona in kolikor jim je to dopuščeno z odredbami drugih zakonov. Člen 22. Zlato in pozlačeni srebrni izdelki, potem izdelki iz platine in izdelki iz srebra morajo biti v prodajalnicah in izložbah ločeni drugi od drugih. Pri pozlačenih sre¬ brnih izdelkih se mora postaviti jasen napis: SREBRO. člen 23. Proizvajalci, popravljalci, prodajalci, zavodi itd. mo¬ rajo imeti v svojih prodajalnicah na vidnem in dostop- 9 nem mestu slike državnih žigov in morajo dajati kupo- valcem, če to zahtevajo, na vpogled ta zakon, pravila, izdana na njega podstavi, in naredbe o njega izvrševanju. Člen 24. Izdelki iz zlata, srebra in platine, narejeni v ino¬ zemstvu, se smejo uvažati samo pri onih carinarnicah, ki jih odredi minister za finance na predlog ministra za trgovino in industrijo. Postopanje ob uvozu izdelkov iz zlata, srebra in pla¬ tine predpišeta sporazumno minister za trgovino in in¬ dustrijo in minister za finance. Izdelki iz neplemenitih kovin. Člen 25. Izdelki iz neplemenitih kovin, toda plemenitim po¬ dobnih kovin, pozlačeni, posrebreni, dublirani, lakirani, potem predmeti, izdelani iz neplemenitih kovin, toda okrašeni z zlatom, srebrom ali platino, se smejo proda¬ jati samo kot izdelki iz neplemenitih kovin. Za izdelke iz neplemenitih kovin se smatrajo tudi izdelki, v katerih ne znaša količina plemenite kovine nad dve sto tisočink (200,1000). Ti predmeti ne smejo dohiti takšne oznake ali takšne¬ ga naziva, da bi jih bilo mogoče pogrešno smatrati za predmete iz zlata, srebra ali platine. Nazivi in oznake teh izdelkov se predpišejo z na- redbo. Izdelki iz neplemenitih kovin se ne smejo toliko po¬ zlatiti (z zlatom platirati, dublirati itd.), da bi se s tem preprečil preizkus na kamenu. Od te odredbe se smejo izvzeti v poedinih primerih nekatere vrste izdelkov.- Če ima obrat v zalogi, v prodajalnicah in izložbah poleg izdelkov iz zlata, srebra in platine izdelke iz ne¬ plemenitih kovin ali prvim podobne, morajo biti sprav- 10 ljeni ti poslednji v posebnih predalih, na katerih se mo¬ rajo označiti z jasnimi napisi. Ti napisi ne smejo biti taki, da bi bilo po njih mogoče, pogrešno smatrati te izdelke za predmete z zlata, srebra ali platine. Kazniva dejanja in kazni. Člen 26. Kdor: 1. neupravičeno uporabi državni čistinski žig ali druge znake, ki se določijo na podstavi tega zakona; 2. prenese vtisnjeni žig ali znak na drug izdelek iz zlata, srebra ali platine; 3. da v promet ali na prodaj izdelek, na katerem se je izvršilo dejanje pod 2.; in 4 . izpremeni izdelke iz zlata, srebra in platine, ki so se ožigosali, tako, da bi mogli kolikor ne gre za izjeme, navedene v četrtem odstavku člena 3. skrivati v sebi druga tuja telesa, ki jih ni mogoče videti ali lahko raz¬ poznati, se kaznuje v denarju do 3000 dinarjev ali z za¬ porom do treh mesecev. Člen 27. Kdor proizvaja, daje v promet ali na prodaj, razen v izjemnih primerih, ki so navedeni v členih 17. in 18. tega zakona, izdelke ali zlitine iz zlata, srebra ali pla¬ tine z drugimi kovinami, ki ne bi imeli najnižje čistine, predpisane za izdelke iz zlata, srebra in platine (člena 1. in 11.), se kaznuje v denarju od 30 do 900 dinarjev, koli¬ kor ne prehaja storjeno kaznivo dejanje v težje kaznivo dejanje, ki se preganja po kazenskem zakonu. Člen 28. Če se stori katero izmed kaznivih dejanj, označenih v členih 26. in 27., drugič, sme prepovedati pristojno oblastvo na predlog kontrolnega urada storilcu za nekaj časa, največ pa za tri leta, a če gre za ponoven povrat, 11 tudi za vselej, proizvajanje in prodajanje izdelkov iz zlata, srebra in platine. Člen 29. Kdor opremi izdelke iz zlata, srebra ali platine proti¬ pravno s tujim imenskim žigom, se kaznuje v denarju od 30 do 900 dinarjev. Člen 30. Kdor: 1. proizvede izdelek iz zlata, srebra ali platine pred¬ pisane čistine, ki mu je treba preizkusiti čistino, pa ga ne da preizkusiti in ožigosati vkljub odredbi člena 6.; 2. da na prodaj ali v promet izdelek iz zlata, srebra ali platine predpisane čistine, ki ni ožigosan; 3. uvozi izdelek iz zlata, srebra ali platine, ne da bi ga bil dal preizkusiti in ožigosati, se kaznuje v denarju od 30 do 900 dinarjev ali z zaporom do 30 dni. Člen 31. Zaradi vseh ostalih kaznivih dejanj, ki niso navedena v prednjih členih, ki pa bi se nanašala na to, da se ne izpolnjujejo ta zakon in naredbe, izdane na njega pod¬ stavi, se kaznuje storilec kaznivega dejanja v denarju od 30 do 500 dinarjev. Člen 32. Vselej, kadar gre za kazniva dejanja, označena v tem poglavju, se odvzamejo vse orodje in ves material kakor tudi izdelek kaznivega dejanja, ne glede na to, čigavi so. S tem se ne kršijo pravice do odškodnine oseb, ki imajo do teh stvari zakonsko pravico. Člen 33. Lastniki, v katerih obratovalnicah bi se storila kaz¬ niva dejanja, našteta v prednjih členih, ki jih niso storili sami osebno, nego so ta kazniva dejanja posledica njih 12 malomarnega nadzorstva, se kaznujejo v denarju do 900 dinarjev. če ne vodi obratovalnice lastnik osebno, odgovarja za taka kazniva dejanja poslovodja. Da se denarna kazen pobere od poslovodje, za to jamči lastnik obratovalnice. Člen 34. Ko se odmerja kazen, se jemljejo v poštev obtežu- joče in olajšujoče okolnosti kakor tudi velikost koristi, ki se je hotela doseči s kaznivim dejanjem, ali škode, ki bi se prizadela z njim. člen 35. Kazniva dejanja, navedena v členu 26. tega zakona, sodijo pristojna sodišča. Člen 36. Za postopanje ob prestopkih so pristojni: 1. policijske direkcije in uprava mesta Beograda; 2. mestne policijske uprave; 3. sreski poglavarji in starejšine sreskih ekspozitur; 4. policijski komisarji: obmejni, železniški, ladijski, v kopališčih, pri rudnikih in v ostalih krajih, kjer obstoje. V vseh primerih morajo izposlovati pristojna obla- stva strokovno mnenje kontrole mer in dragocenih kovin. Zoper razsodbo pristojnega oblastva prve stopnje je dopusten priziv na velikega župana v osmih dneh od dne, ko se je razsodba priobčila. Priziv se izroči onemu oblastvu, ki je razsodbo izdalo. Pravico priziva na velikega župana ima v istem roku tudi kontrola mer in dragocenih kovin, ki je vložila pri¬ javo. Člen 37. Izdelki, ki so predmet kaznivega dejanja po tem za¬ konu, se obdrže pri kontroli mer in dragocenih kovin, dokler se ne izreče razsodba, če se ne izreče, da jih je 13 zapleniti v korist države, se spravijo v stanje, predpisano s tem zakonom, ali, če se to ne da izvršiti, se stolčejo in nato se vrnejo ali izdelki ali njih koščki zakonitemu last¬ niku, ki mora plačati poleg denarne kazni stroške za spredaj omenjeno delo. Povračilo teh stroškov se mora v razsodbi izreči. __ Člen 38. Pobrane kazni gredo v korist države. Člen 39. Pravica, preganjati kazniva dejanja iz člena 26. tega zakona, zastara v dveh letih, glede ostalih kaznivih dejanj pa v šestih mesecih. Pravica, izvršiti kazen, izvzemši kazniva dejanja po členu 26. tega zakona, zastara v enem letu. Člen 40. Kazenske odredbe tega zakona se uporabljajo tudi na ona kazniva dejanja, ki so bila storjena, preden je stopil v veljavo ta zakon, če razsodba še ni izrečena in če v dosedanjih zakonih ni ugodnejših odredb za onega, ki je storil kaznivo dejanje. Končne in prehodne odredbe. Člen 41. Pritožbe zoper odločbe kontrol mer in dragocenih kovin in kontrol sodov pretresa osrednja uprava za mere in dragocene kovine. Vsaka taka pritožba se izroči one¬ mu uradu, ki je odločbo izdal, v 15 dneh od dne, ko se je določba prejela. V odločbi kontrole mer in dragocenih kovin mora biti označen rok, v katerem se sme pritožba vložiti. Člen 42. Organi upravnih oblastev morajo dati kontroli mer in dragocenih kovin in njenim uslužbencem potrebno po- H moč, če se ti ob izvrševanju kontrolne službe zaradi tega obrnejo nanje. Člen 43. Odredbe tega zakona o izdelkih iz platine stopijo v veljavo, ko mine leto dni od dne, ko je stopil v veljavo. Vkljub členu 2. tega zakona se smatrajo še dve leti od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, za pravilne te-le dosedanje čistinske stopnje: A. Pri izdelkih iz zlata: Št. 1 . 750 tisočink (750/1000). Št. 2 . 583 tisočink (583/1000). B. Pri izdelkih iz srebra: Št. 1 . 900 tisočink (900/1000). Št. 2 . 800 tisočink (800/1000). Št. 3 . 750 tisočink (750/1000). Ko pa mine prednji dvoletni rok, se bodo sprejemali v pregledovanje in žigosanje samo izdelki s čistinsko stopnjo, predpisano v členu 2. tega zakona. Člen 44. Žigosanje, izvršeno po dosedanjih zakonih in po čle¬ nu 43. tega zakona, obdrži popolno veljavnost tudi, ko stopi v veljavo ta zakon. Člen 45. Ko stopi ta zakon v veljavo, prestanejo veljati vsi posebni zakoni in predpisi o kontroliranju čistine zlata in srebra, ki obstoje v poedinih pokrajinah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor tudi tar. post. 274. zakona o taksah z dne 30. marca 1911. z njegovimi iz- premembami in dopolnitvami z dne 27. junija in 20. de¬ cembra 1921. in z dne 25. oktobra 1923. 15 člen 46. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, ob¬ vezno moč pa dobi čez 30 dni od dne, ko se razglasi v »Službenih Novinah«. Našemu ministru za trgovino in industrijo priporo¬ čamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 30. junija 1928. i Aleksander s. r. Predsednik ministrskega sveta: Veita Vukičevič s. r. Minister za trgovino in industrijo: dr. M. Spaho s. r. Videi in pritisnil državni pečat: čuvar državnega pečata minister pravde: Mil. A. Vujičič s. r. L. S. Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o kontro liraniu čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine je objavljen v ..Službenih novinah" št 12S-XLIX od 10. VI, 1930. Univerzitetna knjižnica Maribor S 020417308 COBISS O