SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LIX (53) • ŠTEV. (N°) 26	ESLOVENIA	LIBRE	BUENOS	AIRES	•	20	de	julio	-	20.	julija	2000
	
Novi delegat slovenskega dušnega pastirstva v Argentini
Parlament začel spremembo ustave za volitve
V ponedeljek, 10. julija, je mons. Šker-bec prejel od škofa Alojza Urana urad-uo obvestilo o novem delegatu.
Na predlog Slovenske škofovske konference je bil za uradnega delegata Z<1 Slovence v Argentini imenovan mons. dr. Jure Rode za dobo petih let. Za njegovega namestnika (vicedelegata) pa je bil postavljen mons. Jože Škerbec, dosedanji delegat.
Slovenska škofovska konferenca je
17.	januarja letos imenovala ljubljanskega pomožnega škofa mons. Alojza Urana za odgovornega voditelja Pastorale Slovencev po svetu za mandatno dobo petih let. Pred njim so imeli to poslanstvo pokojni mons. Ignacij Kunstelj, nato pokojni škof dr. Stanislav Lenič in za njim dve mandatni dobi koprski škof mag. Metod Pirih. Slovenska škofovska konferenca Predloži krajevni škofovski konferenci kandidata, ta pa ga uradno imenuje.
Mons. Škerbec kot delegat in dr. Lojze Kukoviča kot vicedelegat sta bila imenovana 31. decembra 1994 za mandatno dobo petih let.
Novi delegat Jure Rode je bil rojen v Ihanu pri Domžalah 27. aprila 1937. Gimnazijske študije je opravil v Adrogueju kot gojenec Rozmanovega *avoda, bogoslovne študije pa v slo-Uenskem begunskem semenišču. Posrečen je bil 8. decembra 1963 v Adro-HUeju in bil inkardiniran v Ljubljansko nadškofijo. Od leta 1964 je slovenski izseljenski duhovnik v Bue-Uos Airesu. Od leta 1974 je inkardiniran v Buenosaireško nadškofijo. Leta 1980 je doktoriral iz cerkvenega pra-va na Papeški gregorijanski univerzi
v Rimu. Od leta 1980 je bil škofijski notar, od leta 1981 je profesor cerkvenega prava in teoloških predmetov na Pravni fakulteti in v šoli za politične vede na Argentinski katoliški univerzi v Buenos Airesu, od leta 1990 generalni vikar pri Ordinariatu za vernike vzhodnih obredov, od 1993 profesor vzhodnega cerkvenega prava, na Fakulteti cerkvenega prava Argentinske, katoliške univerze, od leta 1995 je član nadškofijskega odbora za kanonizacijske postopke, od leta 1998 sodnik pri bue-nosaireškem nadškofijskem sodišču. Leta 1992 je bil imenovan za papeškega častnega prelata. Kot slovenski dušni pastir živi ves čas v slovenski duhovniški hiši in pomaga, kjer je treba. Od leta 1969 do 1975 in od 1981 do 1993je bil redni dušni pastir v San Martinu, med leti 1980 do 1994 tudi v Carapachagu. Pri Zvezi slovenskih mater in žena je od začetka do danes duhovni vodja, zadnja leta je član odboru Slovenske kulturne akcije, veliko stikov ima z mlajšimi zakonci v naši skupnosti, večkrat je vodil duhovne vaje in duhovne obnove, pri vseh večjih verskih opravilih v cerkvi Marije Pomagah je reden spovednik.
Novemu delegatu želimo pri njegovem poslanstvu veliko božjega blagoslova in velikodušnega sodelovanja sobratov in vernikov.
Somaševanje novega delegata z dušnimi pastirji bo v soboto, 5. avgusta, ob 19,15 v cerkvi Marije Pomagaj in po maši srečanje v Slovenski hiši.
Vsi rojaki toplo vabljeni!
PISMO RASTI IZ LJUBLJANE
Ljubljana, 14. julija 2000
Spoštovana in draga ga. ravnateljica Neda Vesel Dolenc
Potovanje Rasti je doslej res uspešno. Danes zaključujemo Poletno šolo. Vsi so se 2®lo Uspešno uvrstili in prejeli odlične rede. Drav sedaj odhajam na slavnost podelitve sPričeval, nakar bomo šli na koncert An-^rpja Šifrerja, ki je organiziran posebej za Udeležence Poletne šole.
Poleg tega se je deset dijakov udeležilo Posebnega izpita iz aktivnega znanja slovaškega jezika in so vsi izpit zelo pozitivno °Pravili.
>Iutri odidemo na dvodnevno potovanje P° Štajerski in Prekmurju, nato pa še deset P* spoznavanja Slovenije v režiji Slovenije Svetu, kjer pride na vrsto Kočevski Rog. Hvala Bogu, večjih zapletov ali bolezni bilo. Pri družinah se je večina dobro
počutila, nekateri pa so kar navdušeni. Ob koncu bo ostalo še nekaj dni za sorodnike.
Toliko o prvem delu.
Lepe pozdrave
Tone Mizerit IZ SLOVENSKE TISKOVNE AGENCIJE SMO DOBILI NOVICO:
Minister za zunanje zadeve Lojze Peterle je 11. julija v vladni reprezentančni vili Podrožnik sprejel maturante iz Argentine in Kanade, ki so se letos udeležili tradicionalne poletne šole slovenskega jezika, ki jo prireja Filozofska fakulteta. Tokrat je to 13 maturantov iz Kanade in 20 iz Argentine, v glavnem pa so slovenskega porekla, so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve.
Kot smo izvedeli, sta maturante sprejela tudi predsednik vlade dr. Andrej Bajuk in ljubljanski nadškof dr. Franc Rode.
Vladaje razpravljala o nastalih razmerah v zvezi z jesenskimi volitvami in predlogom, ki gaje poslala v DZ za spremembo ustave, ki naj bi omogočil izvedbo alternativnega referenduma, na katerem bi se lahko volilci odločali ali za dvokrožni večinski volilni sistem ali proporcionalni sistem. Vlada tako ugotavlja, da zaradi neizvršitve referendumske volje Slovenija še vedno nima uzakonjenega volilnega sistema, ki bi omogočal izvedbo jesenskih volitev. Po mnenju vlade bi izvedba volitev po obstoječem zakonu o volitvah v DZ pomenila neposredno nasprotje z odločitvijo, sprejeto na referendumu, in odločbo ustavnega sodišča.
NAJ ODLOČI EVROPA
Zato je vlada sprejela poseben sklep, da zaprosi komisijo Sveta Evrope za demokratizacijo skozi pravo, da na podlagi evropskih meril varovanja človekovih pravic in svoboščin preuči in oceni, ali bi bile letošnje volitve v DZ, ki bi bile izvedene na podlagi izida referenduma in ustavni sodbi nasprotnega volilnega zakona ustavnopravno legitimne ter ali bi bilo v skladu z evropsko pravno tradicijo možno izvesti parlamentarne volitve na podlagi volilnega zakona, ki bi sicer nasprotoval izidu referenduma in ustavni sodbi, vendar bi bil pravno utemeljen npr. z revizijo ustavne odločbe o volitvah v DZ.
Vlada je pooblastila premiera, da s posebnim pismom seznani predsednika republike in predsednika DZ o navedenih sklepih ter ju zaprosi, da v okviru ustavnih pristojnosti storita vse, da bo spoštovan ustavni red v državi in da na prihodnje volitve ne bo padla nobena senca dvoma glede njihove legalnosti in legitimnosti.
Po drugi strani je poslanski klub LDS predsedniku republike Milanu Kučanu poslal ločeno mnepje o rokih za razpis in izvedbo letošnjih volitev v DZ. V i\jem predsedniku ne predlagajo konkretnih datumov za razpis volitev, sporočajo pa, daje po „trdnem prepričanju poslanskega kluba LDS 25. julij zadnji rok, do katerega je potrebno sprejeti odločitve, če želimo spremeniti aktualni volilni sistem v Sloveniji”. Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, je po tem datumu izvedba volitev po spremenjeni zakonodaji tehnično nemogoča.
ČE NE GRE, NE GRE
Po dveh delovnih pogovorih predstavnikov poslanskih skupin s predsednikom DZ je komisija za volilni sistem in ustavne spremembe sprejela potrebno podporo predlogu, da se s spremembo ustave uredi vprašanja, ki zadevajo izvedbo letošnjih volitev. To je dosegla potem, ko je vlada sprejela sklep, da uzakonjeni proporcionalni volilni sistem ni veljaven in izvedba letošnjih volitev po sedanji ureditvi ne bi bila legitimna.
Po domala celodnevnih prizadevanjih je državnemu zboru uspelo doseči potrebno
dvotretjinsko podporo, s katero so poslanci vladne SLS+SKD ter opozicijskih LDS, ZLSD, DeSUS 13. julija začeli postopek za spremembo 80. člena ustave, v katerega naj bi zapisali bistvene sestavine popravljenega proporcionalnega volilnega sistema.
Predlog je od 81 navzočih podprlo 68 poslancev, proti pa jih je bilo 13. Poleg poslancev iz vrst predlagateljev ustavnih sprememb so začetek postopka podprli tudi poslanci SLS+SKD Slovenske ljudske stranke in dva samostojna poslanca (Ciril Pucko in Eda Okretič-Salmič), proti pa je glasovalo 12 poslancev SDS in en poslanec SNS. Komisija za volilni sistem in ustavne spremembe je potrebno dvotretjinsko podporo predlogu dosegla po dveh delovnih pogovorih predstavnikov poslanskih skupin, na katerih so ugotovili, da za vladni predlog za spremembe ustave in izvedbo zakono-dajnega referenduma o volilnem sistemu v DZ ne bo mogoče dobiti potrebne dvotretjinske večine.
Kot je bilo pričakovati, je Janševa SDS ostro protestirala, da je Slovenska ljudska stranka volila za tak popravljeni proporcionalni volilni sistem, saj je SDS zahtevala plebiscitirani večinski sistem ali pa bojkot volitev. SKD+SLS je pa menila, daje storila vse, kar je mogla, da pa tak večinski sistem ali novi plebiscit nima nobene možnosti za uspeh v parlamentu. Obe stranki sta izrazili upanje, da se zato koalicya ne bo razbila.
KAKŠEN NAJ BI BIL POPRAVEK?
Po t.i. kompromisnem predlogu Zagožna naj bi v temelje ustave poleg (popravljenega) proporcionalnega volilnega sistema zapisali tudi volilni prag, kar bi v veljavni sistem vneslo tudi učinke večinskega volilnega sistema. Mandati naj bi se delili po d’Hondtovem sistemu na podlagi vseh glasov, ostal bi sistem osmih volilnih enot in 88 volilnih okrajev, znotraj volilnih enot bi se uporabljal Droopov količnik. Poleg tega naj bi odpravili nacionalne liste ter povišali volilni prag. Vendar pa vseh naštetih sprememb - z izjemo volilnega praga - ne bi zapisali v ustavo. Vprašanje, kolikšen naj bi ta bil, je sicer še odprto, po mnenju SLS+SKD naj bi bil med štirimi in petimi odstotki. Zagožen je pojasnil, da so sprva zahtevali 5-odstotni prag, vendar so pripravljeni na kompromis. LDS po besedah Toneta Anderliča zagovarja 4-odstotni prag. Tudi ZLSD, ki je bila doslej sicer proti dvigu volilnega praga, naj bi bila pripravljena pristati na 4-odstotni prag. Sodelovati je pripravljena tudi DeSUS, čeprav ne podpira 5-odstotnega volilnega praga. Takšne spremembe po prepričanju poslancev SDS predstavljajo le kozmetične popravke sedanjega volilnega sistema. Jože Jerovšek (SDS) je poudaril, da so v stranki pričakovali kompromisni predlog, ki bi zadovoljil vse, ki so se zavzemali, da v rešitvah ne sme biti negirana referendumska volja volivcev. Vladni predlog za zakonodajni referendum je bistveno boljši, vendar je njegova obravnava blokirana.
STRAN 3:
Slovencem zaščitni zakon
mmmmmmmtmmam
Iz življenja
Naša skupnos
V sredo, 5. julija, je Zveza slovenskih mater in žena imela svoj redni mesečni sestanek. Najprej je bila seja dobrodelnega odseka, sledila je seja kulturnega odseka, nato je bilo predavanje prof. Metke Mizerit. Zveza je dala v prodajo srečke za srečolov. Za glavni dobitek je Andrejka Dolinar podarila lepo sliko, žrebanje bo ob obletnici Zveze in izkupiček je namenjen za pomoč našim potrebnim rojakom.
Za prvi petek v mesecu so bile po naših krajevnih domovih svete ure.
V nedelo, 9. julija, je bila v Slovenski hiši ura duhovnosti.
Isto nedeljo je bila v Našem domu v San Justu tombola.
V četrtek, 13, julija je bila v Slovenski hiši seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, vodil jo je Marjan Loboda, podpredsednik ZS.
V petek, 14. julija, je bila v Slovenski hiši seja Medorganizacijskega sveta, ki jo
je vodil podpredsednik ZS Marjan Loboda.
V nedeljo, 16. julija, je bil v San Martinu 32. mladinski dan. Najprej so bila tekmovanja, sledila je maša, nato je bilo domače kosilo, kulturni program in prosta zabava ob zvokih orkestra ,,Štirje fantje špllajo”.
Slikarka Andrejka Dolinar je od 4. do 15. julija razstavljala slike v galeriji Asiatic Arte.
Pisarna Zedinjene Slovenije je od 28. junija do 4. avgusta odprta samo popoldne od 14. do 19. ure.
Popravek: Tiskarski škrat je v zadr\jem poročilu napačno poročal o praznovanju našega narodnega praznika v Miramarju.
Pravilno je: Predsednik Doma v Miramarju, arh. Jure Mihelič, je ob spremstvu rojakov položil dva venca in sicer enega pred spomenik San Martina in drugega pred slovensko ploščo.
Tisk. ref. ZS
Ustavno sodišče zahtevalo ureditev volitev v tujini
Ustavno sodišče RS je objavilo odločbo o ugotovitvi neskladnosti zakona o evidenci volilne pravice oz. njegovega 17. člena z ustavo. Po mnenju ustavnih sodnikov je v neskladju z drugim odstavkom 14. člena ustave, ki govori o enakosti pred zakonom, to, da zakon ne ureja stalne evidence volilne pravice volilnih upravičencev s stalnim prebivališčem v t-njini. Postopek za oceno ustavnosti je bil sicer začet na pobudo nekdanje SKD.
Državni zbor mora omenjeno neskladje z ustavo odpraviti v enem letu od objave odločbe ustavnega sodišča v Uradnem listu. V primeru, da do prvega razpisa državnozborskih volitev neskladje ne bo odpra-vljeno, pa mornjo pristojni organi slovenske državljane s stalnim prebivališčem v tujini obvestiti o volitvah in možnih načinih uresničevanja volilne pravice na podlagi obstoječih evidenc.
Ustavno sodišče je ocenilo, da zakonska zahteva, da volivci v tujini pred volitvami poskrbijo za to, da se vpišejo v posebni
volilni imenik, ne onemogoča niti ne otežuje uresničevanja volilne pravice. Dovolj je namreč, da volivec pošlje republiški volilni komisiji zahtevo za vpis v volilni imenik.
Sedanja ureditev krši načelo enakosti pred zakonom, saj pri uresničevanju volilne pravice postavlja volivce s stalnim prebivališčem v tujini v neenak položaj v primerjavi z volivci s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Za takšno razlikovanje po prepričanju ustavnih sodnikov ni mogoče najti utemeljenega razloga. Dejstvo, kje nekdo živi, ni ovira za to, da bi se njegova volilna pravica evidentirala v stalni evidenci in da bi se ta evidenca na podlagi prijav lahko poseda-njila. Navedbe o ovirali pri tem, na katere se sklicujeta zakonodajalec in vlada, so neutemeljene, je še zapisano v obrazložitvi.
Ustavno sodišče izpodbijanega 17. člena ZEVP ni moglo razveljaviti, ker bi glede evidentiranja volilne pravice slovenskih državljanov v tujini nastala pravna praznina. Poslancem je zato naložilo odpravo protiustavnosti.
Zgodilo seje v Sloveniji...
KUČAN V KOČEVSKEM ROGU
Predsednik Slovenije Milan Kučan je skupno s Spomenko Hribar ob desetletnici t.i. spravne slovesnosti položil venec na morišča v Kočevskem Rogu. Vse je bilo pripravljeno z velikim pompom in televizijskim poudarkom. Kučan je skušal zabrisati žalosten vtis, ker ni sodeloval na pretekli slovesnosti, zato je poskušal s svojo osebno, ki pa ljudi ni zadovoljila.
DVOJEZIČNOST NA KOROŠKEM
Koroška deželna vlada je 11. julija v Celovcu sprejela pismo o nameri, v katerem predlaga ureditev dvojezičnih krajevnih napisov, dvojezičnega šolstva, otroških vrtcev in ustavne zaščite slovenske manjšine na Koroškem. Kot je povedal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Bernard Sadounik, je koroška deželna vlada s tem končno priznala, da na nobenih področjih še nič ni urejeno, za manjšino pa po njegovih besedah to gotovo ni odgovor na odprta vprašanja. Kot je še poročala TV Slovenija, je koroška deželna vlada tudi sklenila, da kažipote proti Sloveniji opremi
še z nemškimi imeni slovenskih krajev. Dvojezični krajevni napisi so bili na avstrijskem Koroškem odstranjeni leta 1972.
TUDI ITALIJANOM PRAVICO
Sodišče v Piranu je italijanskemu državljanu priznalo lastništvo nad premoženjem, ki je bilo nacionalizirano leta 1973. Po besedah piranskega odvetnika sodba dokazuje, „da se tudi v Sloveniji stvari spreminjajo”, in da je spoštovanje evropskih zakonov edini način, da se država priključi EZ.
PRISTRANSKE ANKETE
Center za raziskovanje javnega mnenja Fakultete za družbene vede (FDV) je od urada vlade za informiranje prejel obvestilo, da odstopa od pogodbe z omenjenim centrom, ki je izvajal sistematično raziskavo odnosa slovenske javnosti do delovanja državnih ustanov. Od pogodbe odstopajo z utemeljitvijo, da „v skladu z novimi usmeritvami vlade ne potrebujejo raziskav, ki so predmet sklenjene pogodbe”.
Predstavnika Centra je sredi junija poklical visoki predstavnik SDS in mu
V zadnji številki smo poročali o nekaterih gospodarskih problemih sodobne Argentine in o težavah, ki jih tej državi povzroča že stara rana - korupcija. Predsednik države Fernando de la Rua se ni motil, ko je ob praznovanju Dneva osamosvojitve Argentine v Tucumdnu izrazil, da bo s strani argentinskega ljudstva potrebna velika mera upanja, da bo lahko ta država doživela boljše čase.
KDO BO VODIL PERONISTE?
Politiki različnih strank se pa še vedno obnašajo, kot da bi bila najvažnejša stvar naslednje volitve. Mnogo govorijo o skupnih ciljih, neglede na strankarske interese, o političnem sodelovanju. Vsako javno delovanje funkcionarjev neglede na njih politično pripadnost ima pred očmi predvsem naslednje predsedniške volitve leta 2003. Morda imajo predstavniki Povezave kot vladajoča sila toliko drugih problemov, da se zaenkrat ne morejo posvetiti notranjemu političnemu tekmovanju. Veliko obljub je bilo pred volitvami, toda sam minister za gospodarstvo daje vtis, da mimogrede spreminja načrte in smernice, čas pa hitro beži, socialni problemi se večajo iz dneva v dan, enako brezposelnost. Ljudje pa razodevajo, da so njihova pričakovanja skoraj brezupna.
V opozlji, kar se notranjega strankinega tekmovanja tiče, je pa situacija precej različna. Bivši guverner province Buenos Aires Eduardo Duhalde vodi že nekaj let hladno vojno z Menemom. Prepričan je (in se ne moti), da je prav zaradi Menema izgubil zgodovinsko priliko, da bi postal predsednik Argentine. Zaradi tega je razumljivo, da se hoče nad njim maščevati in ga vsaj izpodriniti na vodstvu peronistične stranke. Pred tedni je to jasno izrazil. Tej želji oz. naj bi se Menem umaknil z vodstva peronistične stranke, se je pridružil sam sedanji guverner buenosaireške province Carlos Ruckauf, ki iz dneva v dan veča svoj vpliv v justicializmu. Ko je pred dnevi praznoval svoj rojstni dan, je povabil vrsto županov province Bs. As. Ti so ga večinsko podprli. Med zanimivimi darili je dobil po eni strani dirigentsko paličico (taktirko), kar nnj bi simbolično predstavljalo, da bo vodil Argentino, po drugi strani pa predsedniško bando (trak). Te zadnje si ni nadel, ker je rekel, da to mu lahko pokloni le argentinski narod na bodočih volitvah...
Guverner iz San Luisa Rodriguez Saa se je tudi opredelil proti Menemu, kar se tiče vodstva stranke. Nekateri predlagajo za voditelja peronistične stranke kordobskega guvernerja De la Sota, ki je postal znan po izredno popularni gesti, ko je znižal davke. Kandidatov za vodstvo stranke je mnogo, veliko preveč. Vsi Menemovi nasprotniki si pa želijo volitve v najbliiyi bodočnosti. Velik del peronističnih politikov se hoče Menema iznebiti in napraviti neke vrste utrditev pravega peronizma. Zadnji dve leti Me-nemove vlade sta spravili ob kredit pero-nistično vladajočo smer in marsikdo je volil druge stranke, da bo morda kaj drugače. Ob tem političnem boju za vodstvo
sporočil, da njegova raziskovalna skupina ne uživa posebnega zaupanja v delu vladne koalicije. Predlagal mu je še, da bi v prid medsebojnemu zaupanju v delo raziskovalne skupine vključili mlajšega strokovnjaka, člana njihove stranke. Center te ponudbe ni sprejel, češ da ni znanstvena. Kot je bilo vidno, so bile vse take in podobne njihove ankete vedno pristransko nagnjene na levo, kar pa je zanje bilo ,,znanstveno”.
Katica Cukjati
stranke bomo doživeli sčasoma marsikaj zanimivega.
BREZPOSELNOST
Meseca junija je po uradnih statistikah brezposelnost dosegla več kot 15%; t,o predstavlja 2,1 milijona delavnega prebivalstva. K temu je pa treba prišteti več kot 4 milijone Argentincev, ki imajo takšno plačo, da se z njo ne more ne živeti ne umreti. Skoraj 40% delavcev pa dela na črno, kar pomeni, da nimajo zdravniškega zavarovanja in da se jim ne vlaga denar v fond za upokojitev. Velikokrat ekonomisti trdijo, da se je treba stalno izobraževati, specializirati se v novih strokah, biti iznajdljiv, usposobiti se za nove načine dela, za uporabo modernejših strojev ter seveda za obvladanje kompjuterjev, itd. Statistike pa kažejo ravno na to, da je procentualno največja brezposelnost med tistimi, ki imajo univerzitetno izobrazbo.
Stanje je brez dvoma kaotično. Da bi vsaj malo omilila to situacijo, vlada uvaja socialne programe za delitev jedi in za zdravstveno oskrbo nosečnic, otrok in ostarelih. Do katere mere je treba zaupati nekaterim funkcionarjem, nam slikovito prikaznje dogodek tega tedna. Predsednik De la Rua je obiskal škofa iz San Isidra Casaretta, ki je odgovoren za argentinski Caritas. Čeprav je De la Rua dal kot argument za to srečanje, da predsednikova rezidenca v Olivosu spada pod to škofijo, vse kaže, da je šel prosit, naj Cerkev po Carita-su pomaga, da državna pomoč pride res med reveže. Premnogokrat se po uradnih poteh reči nekje izgubijo!
VOJAŠKA ZADEVA
Ne samo na tem zgoraj omenjenem področju, tudi na drugih javni predstavniki iščejo pomoč pri Cerkvi. Gre za prošnjo, ki so jo neuradno izrazili vojaški voditelji škofu Bergogliju, in sicer o možnosti, da bi Katoliška cerkev podprla dialog med vojaščino in sorodniki izginulih. Skratka, da bi se eni in drugi usedli za mizo in se skušali približati resnici glede usode takozvanih desaparecidos. Vodja pehote general Brin-zoni je razložil zamisel, da bi stopili v dialog predstavniki oboroženih sil z organizacijami za človekove pravice in tako skupno sestavili mozaik o celotni resnici tako glede gverile kot glede vojaške reakcije v 70. letih. Škof Bergoglib je bil mnenja, daje nnjno, da to temo analizira škofovska konferenca. Škofijski glasniki so zaenkrat le zagotovili, da si Cerkev prizadeva za argentinsko narodno spravo in analizira, kateri bi bil nnjbolji način sodelovanja za dosego tega cilja.
Seveda, da bi bivši vodilni člani vojske povedali, kar vedo, bi potrebovali neko garancijo, da zaradi teh izjav ne bodo sojeni. V zadnjih mesecih so se morali javiti kot obtoženci razni bivši vojaški voditelji v različnih procesih. Na ta preiskovalna zasliševanja so odgovorili.... z molkom. Sni navsezadnje nihče ni dolžan pričati proti samemu sebi in še manj, kadar je prepričan, da je pravilno deloval glede na okoliščine časa in kraja.
Takšne vrste rešitev ni nova. V Čilu so že avgusta 1999 pričeli tak dialog vojska, nekateri predstavniki organizacij za človekove pravice in advokati sorodnikov morebitnih žrtev. V Argentini vsaj zaenkrat bo to zelo težko, kajti organizacije, zapletene v to zadevo, levičarsko usmerjene, si želijo samo maščevanja in vsiliti svojo resnico v argentinski in mednarodni javnosti. To ni nič novega, saj so svoj čas hoteli to resnico uveljaviti z orodjem, z gverilo.
WMHM
OBČNI ZBOR SPD - BARILOČE >
Poročilo predsednika, arh. Andreja Duha (17. junija 2000)
Pridružili smo se spremstvu zastavonoše in narodnih noš vsakemu narodnemu Prazniku, argentinskemu in praznikom ostalih skupnosti, ki so povezane v ,,Fiesta de las Colectividades Europeo-Argentinas**.
Lokalna delegacija narodnega urada za imigrante je tudi letos dne 4. septembra Počastila priseljence, ki so pred petdesetimi leti prišli v Argentino. To se seveda v sedanjih časih dogaja z večino Slovencev, ki smo po II. svetovni vojni prišli v tukajšnje kraje. Tako je letos po posredovanju SPD in po posebnem prizadevanju Vojka Arka dobilo diplomo in javno priznanje 34 Slovencev iz Bariloč. Kot predsednik največje skupine priseljencev, ki so prišli v Argentino leta 1949, sem imel priliko na tej Proslavi javno razložiti, kaj pomeni za nas Slovence ta poseben dogodek.
Za slovenski praznik 25. junija smo se zbrali kakor vsako leto na „Paseo de las colectividades*1 ob prisotnosti glavnih krajevnih predstavnikov oblasti. Dviganju zastav in petju slovenske in argentinske himne je sledil slavnostni govor predsednika, nato Pa pogostitev v Stanu številnih rojakov in gostov.
Družabno življenje SPD je povezano tudi z drugimi emigrantskimi skupnostmi:
V okviru Odbora za pripravo praznika evropejsko-argentinskih skupnosti smo se udeležili vseh „Prijateljskih večerij** poleg glavne prireditve meseca julija, pri kateri je društvo sodelovalo s štantom in folklorno skupino. S pomočjo arh. Martina Bajde smo prenovili štant, da ga je lažje postaviti 'n potem razstaviti.
Tudi letos je SPD sodelovalo z drugimi osrednjimi organizacijami pri takoimenova-ni „Campana de forestacion urbana**. Pri saditvi cestnih dreves pripada našemu društvu ulica 9 de Julio. Slovenci pomagamo Pri urbanističnem olepšanju mesta, obenem pa tudi izražamo kulturne in duševne vrednote, ki imajo svoj opisani izvor v mislih našega velikega filozofa dr. Milana Komarja, ki je pred nekaj leti razmišljal v revfji Meddobje o drevesu kot o simbolu, ker raste iz korenin — kakor slovenska emigracija, ki raste v tujini in ne pozabi svojih korenin.
SPD je tudi povezano z ostalimi slovenskimi organizacijami v Argentini in stalno pospešujemo stike v zvezi z našim skupnim delovapjem. Zaradi daljave še je seve-
da težko udeležiti sestankov Medorganiza-cjjskega sveta, ki se vršijo vsak drugi mesec v Buenos Airesu. Prisotni pa smo bili na sestanku v Mendozi v okviru petdesetletnice tamkajšnje slovenske skupnosti. Ob tej priliki sem predlagal, naj bi se po možnosti enkrat na leto naredil sestanek MOS v različnih krajih Argentine, kjer tudi obstajajo slovenske organizacije. Načelno je letošnji sestanek predviden v Bariločah.
Seveda... petdesetletnice dela slovenske imigracije v Argentini so se kar vrstile. Društvo je prejelo vabila, pošiljali smo čestitke in pozdrave: Oznanilu, zboru Gallus in društvu Slovenska vas. Tudi SDO in SFZ. Poslali smo pozdrave za 44. Slovenski dan in 38. obletnico Slomškovega doma, na kateri je sodelovala tudi šola J. Aljaža s prispevkom za razstavo slik o zgodovini naših slovenskih šol.
Poslali smo tudi čestitke in pozdrave kardinalu Ambrožiču ob njegovem obisku v Buenos Airesu, ker mu obveznosti niso dopuščale obiska v Bariloče.
Že proti koncu predsedniškega poročila bi rad omenil tudi nek;ij o naših domačih zadevah:
Obnovili smo deloma plinske peči za ogrevanje društvenih prostorov, ki služijo kot šolski prostori in po ustanovnem smislu kot planinski stan za naše rojake iz Argentine in za ljubitelje gora, ki prihajajo iz Slovenije v vedno večjem številu. Postavili smo tudi nova lesena vrata pri vhodu. To nam nudi privatnost in zatišje na vrtu, ki se uporablja za družabna srečanja in kot igrišče sobotnih šol.
Decembra meseca se nam je posrečilo kupiti staro hišo za Stanom. To nam bo zaradi gospodarskih in pravnih razlogov omogočilo nadaljevanje povečave društvenih prostorov.
Lep zaključek poslovne dobe in še posebno pomemben dogodek je vsakoletni izlet na goro Capilla, letos 3. in 4. marca. Udeležilo se ga je 23 planincev, na vrh se jih je povzpelo 22. V nedeljo pred vzponom je Igor Grohar pred kočo daroval sv. mašo. Ta izlet je obenem tudi začetek nove poslovne dobe in obnovljenega delovanja našega društva pod križem, ki smo ga postavili Slovenci v čast in spomin idealom, ki so takrat vodili mlade gornike, da so ustanovili SPD.
Konec
Poslanci v Italiji sprejeli zaščitni zakon za slovensko manjšino
Italijanska poslanska zbornica je 12. Julija izglasovala globalni zaščitni zakon za slovensko manjšino. Preden bo stopil v veljavo, ga bo moral potrditi še senat,, kjer 'tna vladna koalicija močnejšo večino, zato Bo postopek sprejemanja zakona predvidoma hitrejši. Pričakujejo, da bo zakon Uvrščen na dnevni red senata letos (v evropski) jeseni.
Razprava se je začela z obravnavo 11. člena zakona, ki so ga na zasedanju prejšnji taden preložili. Člen so v celoti sprejeli. Nato so glasovali še o nekaterih pripombah k Posameznim členom.
Severna liga, ki je med razpravo ves čas nasprotovala zakonu, se je glasovanja 'Zdržala. Predsednik Nacionalnega zavezništva (neofašisti) Gianfranco Fini je dejal, da Je slovenska manjšina že zaščitena z najmanj
200 zakonskimi določili in da se njene organizacije že financirajo z državnim denarjem. Zato je zakon nekoristen in nepotreben. Treba je pozabiti na zgodovinski revanšizem, ki ga podpira levica, je dejal.
Predlog zaščitnega zakona, ki je bil sprejet, je leta 1998 pripravil koordinator Domenico Maselli (Levi demokrati) iz več osnutkov. Prvega so sestavili predstavniki organizacij slovenske manjšine v Italiji, formalno pa so ga vložile stranke Valdos-tanska zveza, Italijanski komunisti in Levi demokrati. Svoj osnutek sta pripravili tudi gibat\ji Naprej, Italija in Severna liga.
Parlamentarni postopek sprejemanja zakona se je ustavil leta 1998, ko je opozicijski poročevalec, tržaški poslanec Roberto Menia vložil več kot tisoč pripomb k
OČETOVSKI DAN NA PRISTAVI
Oglejske korenine
V Ogleju se je 12. julija zaključila slovesna maša v čast oglejskim mučencem Sv. Mohorja in Fortunata. Bogoslužje je ob somaševanju 15 škofov, pretežno iz Italije, Avstrije in Slovenije, in več kot 100 duhovnikov vodil avstrijski kardinal z Dunaja Christoph Schoenbom. Koprsko škofijo in slovensko cerkev sta pri maši zastopala koprski škof, monsignor Metod Pirih, in novi pomožni koprski škof Jurij Bizjak.
Iz Ogleja - Aquileje - je prvič prišla krščanska vera med Slovence v 6. stoletju. Do 18. stoletja so pod oglejski patriarhat spadale slovenske dežele južno od Drave.
Kardinal Schoenbom seje med mašo, ki je potekala v nemškem, italijanskem, sloven-
besedilu zakona. Njegova stranka je nato spomladi 1999 blokirala razpravo o zakonu v komisiji za ustavna vprašanja, dokler predsednik poslanske zbornice Luciano Violante ni uvrstil zakona na dnevni red plenarnega zasedanja 8. julija 1999.
Decembra 1999 je parlament sprejel okvirni zakon za vseh 12 jezikovnih in narodnih manjšin v Italiji. Zato je poslanec Menia sprožil postopek za preverbo ustavnosti posebnega zakona za Slovence, češ da jim že okvirni zakon zagotavlja dovolj pravic. Francosko in nemško govoreči manjšini, ki sta poleg slovenske edini, ki imata neposreden stik z matičnima državama, imata že nekaj tat vsaka svoj zaščitni zakon.
Zakon je rezultat številnih popravkov, dopolnil, amandmajev in kompromisnih rešitev, ki Slovencem v Furlaniji Julijski krajini jamčijo najmanj takšno ali višjo raven pravic, kot sojo imeli doslej, le da so te zdaj tudi pravno utemeljene. Ena najpomembnejših značilnosti zakona je, da širi zaščito tudi na Slovence v videmski pokrajini, ne le v tržaški in goriški. Ustanavlja dvajsetčlanski paritetni odbor (polovica članov bo pripadnikov manjšine), ki bo skrbel za manjšinska vprašanja. Določa pravico do uporabe slovenskih osebnih imen s slovenskimi črkami. Pripadniki man.jšine lahko uporabljajo svoj materni jezik v stikih s krajevnimi in sodnimi oblastmi v krajih, kjer velja zakon. Z odlokom predsednika deželne vlade se na predlog paritetnega odbora določijo kraji in
skem in latinskem jeziku, zavzel za tako Cerkev, ki bo vso svojo notranjo moč gradila na veri in tako imenovanem oglejskem duhu, ki je označeval mater cerkev, starodavno Cerkev iz Ogleja, ki je gojila sožitje in spoštovanje med narodi in vero v Boga, ki je slonela tudi na mučeništvu. V zvezi z vlogo mučeništva v Cerkvi je kardinal Schoenbom dejal, da je bilo 20. stoletje najbolj označeno z mučeništvom. Pred mašo je imel kardinal predavanje na temo Cerkev, Evropa in svet, v katerem je podrobno analiziral današnje stanje v Evropi in dejal, da EZ takšna, kot je, ne bo mogla preživeti, saj bi se moral evropski duh zgledovati po oglejskem.
deli občin, Kjer se lahko namestijo dvojezični krajevni napisi, prometni znaki in vsi javni napisi. Manjšina ima pravico do javnih šol vseh stopenj in usmeritev s slovenščino kot učnim jezikom. Zakon v naslednjih treh letih predvideva državno pomoč v višini 30 milijard lir slovenskim kulturnim, umetniškim, športnim in drugim organizacijam. Volilna zakonodaja pa bo morala spodbujati izvolitev predstavnikov manjšine v državni parlament.
Predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk se je italijanskemu kolegu Giulianu Amatu pisno zahvalil za osebni prispevek in prizadevanje italijanske vlade ob sprejemu zakona o zaščiti slovenske manjšine v italijanski poslanski zbornici. Premier Bajuk je izrazil prepričanje, da je to še en korak naprej k utrditvi zelo dobrih in partnerskih odnosov med Slovenijo in Italijo, obenem pa izrazil pričakovanje, da se bo postopek za dokončni sprejem zakona kmalu začel tudi v senatu.
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je izrazil globoko zadovoljstvo ob zaključku postopka sprejemanja zaščitnega zakona v poslanski zbornici italijanskega parlamenta Uspešen zaključek postopka kaže na pripravljenost italijanske republike, da slovenski inapjšini v Italiji zagotovi zaščitni zakon, na katerega Slovenci v Italiji čakajo že desetletja. Ta zakon razumemo predvsem kot dobro osnovo za tako raven zaščite slovenske manjšine v Italiji, ki bo primerljiva s položajem italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji, je poudaril minister Peterle.
V nedeljo, 18. junija se je na Pristavi zbrala velika družina Prešernove šole. Med mašo, ki jo je daroval župnik dr. Lojze Kukoviča, je lepo pel otroški zbor Zarja mladosti pod vodstvom prof. Marjane Jelenc.
Po maši je pozdravila vse očke najprej učiteljica Helena Zarnik v imenu Prešernove šole, nato prof. Kristijan Vivod v imenu mladine. Ob orgelski spremljavi Tomaža Kende je Cecilija Kocmur v imenu mladcev
in mladenk prebrala nekaj lepih misli, za zaključek pa so otroci pod vodstvom Mojce Jelenc zapeli očkom v pozdrav.
V spodnjem salonu so dekleta in fantje pripravili zajtrk, zatem pa so starši prisostvovali zanimivemu predavanju prof. Miriam Jereb Batagelj. Pestro je nanizala vrsto nasvetov, kako naj bi starši vzbudili otrokom veselje do branja. Po predavanju se je razvil živahen razgovor, na koncu pa je Miriam predvajala kaseto „Samo na en način se človek naredi — z ljubeznijo!"
Da bi tudi mamice lahko praznovale skupaj z očki, je pris-tavski odbor organiziral kosilo, katerega se je udeležilo veliko število družin.
Bog daj, da bi na naši zeleni Pristavi imeli še mnogo tako poučnih in prijetnih srečanj!
MG
75 let Vinka Levstika
Niko Tomc v ZDA 90-letnik
Hitro teče čas! Tako je te dni doživel svojih 75 let Vinko Levstik, rojen 13. julija 1925 pri Velikih Laščah. Jubilant je široko poznan med nami, med demokratično emigracijo po svetu, in tudi doma. Verjetno je on človek, v katerega se je najbolj zaganjala komunistična oblast, mu nagajala in ga tožila. Seveda ga ni mogla obsoditi, saj so besedičili v prazno.
Bivši domobranec, ki je izvršil marsikatero junaško in tvegano vojaško operacijo, jim je bil vedno trn v peti. In to ne samo med revolucijo, ampak še tudi potem. Ustavil se je Sloveniji pred vrati in v Gorici pričel svoje delovanje kot hotelir.
Poleg tega svojega profesionalnega dela pa je tudi politično deloval. Koliko naših publikacij, tudi našega lista Svobodne Slovenije je še pod komunističnim režimom spravil ilegalno v Slovenijo? Po tajnih kanalih so jih dobivali razni prijatelj, da so videli, kaj se dogaja zunaj in kaj mi delamo s skromnimi sredstvi za osvoboditev Slovenije.
Pa ne samo v Slovenijo, tudi iz nje nam je pošiljal novice. To si je prizadeval še prej, pa tudi danes v Svobodni Sloveniji nam velikokrat posreduje izrezke iz raznih časopisov, pa tudi članke, ki jih v Sloveniji levičarski mediji odklanjajo. Ker živi ob meji, je v stiku s slovensko televizijo in dnevniki. Še isti dan pošlje po faksu novico, tako da je poleg Slovenske tiskovne agencije naš najbolj prizadevni informator.
Informacije in članke pošilja tudi v
druge revije, pa tudi vse finančno podpira z oglasi in darovi.
V zadnjem času je opustil svoj hotel v Rimu in je povečal svoj Palace hotel v Gorici, ga preimenoval v Diplomat Hotel in mu ravno te dni pridružil še Euro Ristorante. Čeprav si je pred tedni zlomil nogo v prometni nesreči, še vedno neutrudno vodi svoje podjetje.
Vitez turizma - naslov, ki ga je dobil zaradi svojega prizadevanja za turistične dosežke, kot tudi naslov Vitez italijanske republike - vedno rad sprejme rojake v svoj hotel.
Mi pa se mu zahvaljujemo za njegovo veliko naklonjenost našemu listu predvsem z informacijami, ki jih tako pogrešamo. Podrobno smo o njegovem življenju, predvsem domobranskem, pisali ob njegovi 70-letnici. Danes pa se ga spominjamo kot našega dolgoletnega in zvestega sodelavca in prijatelja.
Kaj mu Bog da zdravja, da še dolgo vrsto let deluje za ljubljeno domovino, Slovenijo.
TD
V ZDA je pred kratkim praznoval svojo 90-letnico Niko Tomc, ki je dalj časa živel med nami v Argentini.
Rodil se je 16. julija 1910 v Podzemlju v Beli krajini. Njegov bratje bil glasbenik prof. Matija Tomc. V begunstvo je šel leta 1945 in prišel z družino leta 1948 v Argentino, kjer je živel v San Justu od 1950 do 1966. Nato se je družina preselila v Ciudad General Belgrano. Tomc se je upokojil leta 1975. Delal je v ,,Fabrica de Hilos Ciudadela” od prihoda v Argentino.
Sinova Niko in Toni sta se preselila v Venezuelo že 1957 in 1958. Pozneje je z ženo obiskal hčerko Veroniko v Floridi, ZDA, in sta ostala tani. Oba sta se zelo hitro in dobro privadila ameriškemu življenju. Od leta 1976 je Tomc živel v Floridi, kjer mu je umrla žena leta 1995. Kakor ,,dobri begunci” so preživeli vse mogoče, a nazadne se je vse lepo izteklo, tako da je vsa družina zdrava, povrhu tega pa še blizu drug drugega.
Pri svojih 90 letih je Niko Tomc neverjetno zdrav in priseben, kakor če bi bil 50 let star. Zase sam skrbi, si kuha, pere in vozi avto. Res je zgled za vso družino in za vse tiste, ki ga poznajo.
Njegov ,,hobby” je skrb za slovenske misijone na Magadaskarju. Stalno jim pomaga in tudi naredi vse mogoče, da se tudi drugi okoli njega priključijo njegovi pomoči.
V nedeljo, 16. julija so začeli slavnostno praznovanje tega visokega jubileja z mašo in s krasnim petjem, pri katerem sta pomagala dva operna solista, družinska prijatelja, ter vsi sorodniki, ki imajo srce in dušo za glasbo.
Potem pa so imeli prijetno kosilo na plaži, ki je čez cesto pred njegovo hišo. Bilo jih je okoli 40, 12 otrok, med njimi njegova dva sinova Niko in Tone, njuni ženi Marija in Martina, ter vnuki Karolina Tomc Tabrizi in njen mož Perry, slavljenčeva hči Veronika in mož William Devine (ki sta slavje organizirala) in njun sin Niko z ženo Sandro ter njuna hčerka Jessica Tomc. Bili so še Kristina Tomc in Valerija Rosa (pravnukinji), in Anton Tomc. Drugi gostje so bili prijatelji iz Venezuele, Clevelanda in Floride.
Vsi so želeli jubilantu še veliko let. in zdravja v družinskem krogu.
Temu se pridružujemo tudi mi v Argentini, Kjer je družina preživela toliko let.!
Komunisti hočejo odpoklic dr. Rodeta
V pogovoru za Mladino je dejal dr. Veljko Rus, znan režimski sociolog, ki je pogosto napadal Cerkev in vero, da bi oblikovali pobudo za diplomatsko noto, ki bi jo naslovili na Vatikan oziroma na vatikanskega nuncija v Ljubljani, v noti pa bi predlagali, nty Vatikan zaradi posledic, ki jih lahko povzroči vztrajno politiziranje Katoliške cerkve, odpokliče dr. Rodeta.
Razlog za sprožitev pobude je bila med drugim tudi svečanost na Rogu, ki je povzročila veliko negodovanja in napadov. Državnim svetnikom (DS) je Rus predstavil svojo oceno, da nadškof Franc Rode očitno ne bo odnehal s politizacijo, ni pa mogoče čakati na čas, ko bodo razmerja med Cerkvijo in državo do konca porušena. Suverenost države je treba zaščititi že sednj in ne dopustiti, da bi zaradi konkvistador-skih metod dr. Rodeta, (tako dr. Rus), prišlo
do tega, da bi imeli invalidno državo. Ta država je mlada, v tem trenutku še vedno zelo ranljiva, predvsem ob agresivni dejavnosti dr. Rodeta in nekaterih ljudi iz njegovega kroga v ljubljanski nadškofiji.
Komisija za družbene dejavnosti DS je nato izglasovala predlog, ki ne bi bil naslovljen na vatikanskega nuncija, pač pa na notranje ministrstvo, ki naj bi odgovorilo na vprašanje, kaj meni o svečanosti, ki je potekala na Rogu in ali namerava ukrepati. Zadeva je bila v DS uvrščena na dnevni red, vendar pa do vsebinske razprave ni prišlo, ker je večina demokratsko usmerjenih svetnikov zapustila dvorano in so bili zato nesklepčni.
Razmišlja pa Rus tudi o predlogu zakona, s katerim bi prepovedali oživljanje fašističnih, nacističnih in komunističnih simbolov (pesem Oče, mati, bratje .. je namreč zanj nacistična!!!)
SILVIN EILETZ
(2)
Zgodovine neke kolaboracije -boljševiki in Nemci: 1914-1918
Lenin domnevno ni imel neposrednega stika s Parvusom in se ga je celo strogo ogibal, vendar obstajajo dokazi, da je imel veliko stikov s Haneckim, poljskim socialistom v Stockholmu, ki je bil Parvusov nameščenec, in da mu je ta pošiljal velike vsote denarja. Tudi boljševik Karel Radek, Leninov bližnji zaupnik, je imel neposredne stike s Parvusom-Helphandom, in tako je Lenin verjetno vedel za Helphandove dejavnosti.
Po izbruhu februarske revolucije leta 1917 je bila vlada nemškega Rajha trdno odločena, da - delujoč po Parvusovem načrtu — Lenina in njegovo skupino s posebnim vlakom prepelje iz Švice čez Nemčijo v Rusijo. Boljševikom je bila celo podeljena ekstrateritorialnost. To je bila poglavitna strateška poteza — ki so ji sledile še druge — za boljševiški prevzem oblasti.
Najvažnejši nemški politični strateg za Rusijo Brockdorff-Rantzau, poslanik v Ko-penhagenu, povsem odkrito razvija 2. aprila 1917 najpomembnejšo misel svoje destruktivne" koncepcije za Rusijo: Nemčija si mora prizadevati, da ustvari v Rusiji „čim večji kaos, da poglobi nasprotja med zmernimi in skrajnimi strankami, tako da bodo slednje prevladale; prevrat bo potem neizogiben in bo dobil oblike, ki morajo razmajati rusko državo.
S tem je praktično orisana temeljna zamisel nemške politike do Rusije spomladi 1917 in še čez, tja do mirovnih pogajanj v Brest-Litowsku. V brzojavki zunanjemu ministrstvu z dne 16. aprila 1917 se tej strategiji pridružnje tudi poslanik Romberg. Po njegovi presoji gre zdaj za to> da Nemčija z vsemi sredstvi podpihuje rusko revolucijo.
■■■■■
mam
Leninov namen se je sicer ujemal s koristmi nemške vlade, vendar se je Lenin odločno upiral temu, da bi se sam pogajal z nemškimi oblastmi o prevozu, da ga ne bi mogli pozneje kompromitirati kot „agenta Nemcev". V Fritzu Plattnu, tajniku socialdemokratske stranke in radikalnemu socialistu je našel zaupnika, ki je bil pripravljen pogajati se z nemškimi oblastmi in prevzeti vlogo vodje transporta. Ko je Flatten 4. aprila 1917 obiskal nemškega poslanika v Bernu von Romberga, so bila na nemški strani opravljene skoraj vse potrebne priprave za Leninovo potovanje.
7. aprila podpišejo vodilni socialisti ,,in-temacionalistične" smeri iz Nemčije, Franclje, Poljske, Švice, Švedske in Norveške izjavo za politično zavarovanje boljševi-škega voditelja: popotniki se vračajo v Rusijo, „da bi delovali za revolucijo"; s to akcyo bodo proletariatu vseh dežel „in posebej v Nemčiji in Avstriji pomagali začeti revolucionarni boj proti svoji lastni vladi". V takih okoliščinah imajo ruski tovariši ,,ne samo pravico, temveč tudi dolžnost, da izrabijo pomyeno jim možnost vrnitve v Rusijo".
Popotniki so 9. aprila s podpisom morali potrditi, da poznajo poročilo, po katerem ruska začasna vlada grozi, da bo tiste, ki potujejo skozi Nemčijo, obravnavala kot veleizdajalce.
Zdi se, da je Lenin dobro vedel, kaj dela, ko je sprejel nemško ponudbo poto-
vanja: verjetno je tudi spregledal zakulisje nemške ustrežljivosti. Za Lenina je odločilno, da pride v pravem trenutku v Rusijo. Daje to možnost ponujal nasprotnik Rusije in razredni sovražnik, mu je bilo vseeno.
Leta 1924 izdani spis švicarskega socialista Fritza Plat,tena, „Leninovo potovanje skozi Nemčijo v plombiranem vagonu", je publikacija, ki je doslej največ povedala o tej temi. Podprta je z dokumenti in je tako rekoč Leninovo stališče do teh problemov.
Lenina so sicer obkrožali nemški agenti, vendar sam ni bil nemški agent., ki bi delal po navodilih, kakor je pozneje zatrjevala začasna vlada.
Iz arhivov nemškega zunanjega ministrstva se da nedvomno dokazati, da so Nemci po marcu 1917 finančno podpirali boljševikc. In približno se da ugotoviti tudi višino zadevnih vsot. Neznano ostaja le, kako so boljševiki porabljali ta denar.
N;\jvišji nemški vladni uradi, posebno minister za zunanje zadeve Richard von Kiihlmann, poroča v tajnih spisih (2.9.1917 in 3.12.1917), da so nemške vojaške operacije na Vzhodu dosegle velike uspehe; spremljale so jih ,,intenzivne dejavnosti za slabitev nasprotnika znotraj Rusije. Boljševiki, dokler niso dobili od Nemcev stalne finančne podpore, niso bili zmožni, da bi se lotevali velikih propagandnih naporov.”
Nadaljevanje prihodnjič
90-letnik Niko Tomc (na desni). Od leve hči Veronika; Karolina in Martina,
hči in žena sina Tonija.
eanmRMBMMi
MMNMMMMK
* W\V
Novice	iz
Pisali smo pr
INFLACIJA: 0,6%
Cene življenjskih potrebščin so se juni-Ja v primerjavi z majem zvišale za 0,6 odstotka. Skupna rast cen življenjskih potrebščin v prvi polovici letošnjega leta je tako že 4,3-odstotna, medtem ko je v enakem obdobju lani znašala 2,7 odstotka. Inflacija na letni ravni (junij 2000 v primer-javi z junjjem 1999) je dosegla 9,7 odstotka, so sporočili z državnega statističnega ura-^a- Predvsem zaradi majskih podražitev Pogonskih goriv, ki so bila v povprečju dračja za 11,4 odstotka, so se junija najbolj Povišale cene v skupini prevoz, in sicer za 3,7 odstotka.
IZGINILO JE PISMO
Iz Narodne galerije (kjer je razstavljena tudi zbirka Božič-Langus iz Argentine) je skrivnostno izginila slika vodilnega ustvarjalca slovenskega realizma Jožefa Petkovška (1861-1898). Gre za sliko z naslovom Pismo iz stalne galerijske zbirke. Policijska uprava Ljubljana, ki primer raziskuje, je Potrdila, da je neznani storilec 29. junija ated 12. in 13.30 odtujil (po domače povedano: ukradel) omenjeno Petkovškovo sliko velikosti 41,5 x 33,5 cm, na kateri je utotiv ženske z rjavim širokim krilom, belo bluzo in rdečo ruto na glavi, ki prebira v r°ki držeče pismo. Isti vir je posredoval Podatek, da je slika ocenjena na približno Pet milijonov tolarjev.
frančiškani dobili gostilno
Po pogodbi z goriško nadškofijo leta 1900 morajo frančiškani na Sveti gori skrbeti za vse stavbe in zemljišča, ki spadajo k romarskemu svetišču in jih ne smejo niko-ruur drugemu prodati ali prepustiti. Vendar svetogorski skrbniki dolga leta niso mogli Udeti vsega v oskrbi, ker jim je komunistič-na oblast odvzela gostilno. Po štirih letih denacionalizacijskega postopka pa so spet Pridobili oblast nad gostilno, ki je bila Sezidana za romarje. Če bi kdaj franšičkani Ue mogli več biti v službi na Sveti gori, Pripade vsa Sveta gora koprski škofiji.
francoska veleblagovnica
Po Franciji, Španiji, Portugalski in Pofi-ski je Slovenija peta država, v kateri je francoska družba Lecrerc odprla podružni-
co. Gre za 8.300 kv. m. prodajalne površine in 1.300 parkirnih prostorov, v katerih je trinajst prodajaln s 300 prodajalci. Pravijo, da so pjihove prodajne cene najnižje v Slovenyi, a so se takoj oglasili predstavniki družbe Mercator z izjavo, da so cene živil najnižje pri njih. V načrtih imajo odprtje podružnic še v sedmih slovenskih mestih.
TUDI SLOVENCI „MAČISTI“?
Pogostost pojavljanja žensk v slovenskih medijih (27,3 odstotka) je veliko manjša od pojavljanja moških (72,7 odstotka), kar pogojuje zlasti izbor tem in dogodkov, v katerih so bolj prisotni moški. Tako kažejo izsledki mednarodne raziskave Global Media Monitoring Project 2000, v kateri je poleg 70 držav sodelovala tudi Slovenija.
POSLEDICE VROČINE IN SUŠE
Razmere v domačem kmetijstvu, ki ga je prizadela suša, tudi po padavinah v zadnjih dneh ostajajo katastrofalne. Pričakovati je izdaten padec pridelka pšenice, koruze, ovsa in rži, poleg tega pa so visoke temperature prizadele tudi povrtnine in hmelj. Po izračunih Kmetijsko svetovalne službe je suša do konca junija na pomembnejših kmetijskih kulturah povzročila škodo v višini 5,7 milijarde tolarjev. Sezonske napovedi temperatur kažejo, da se lahko letošnja suša nadaljnje tudi v prihodnjih mesecih, zato je Hidrometerološki zavod pri ministrstvu za okolje in prostor (HMZ) pripravil analizo posledic letošnjih vremenskih razmer v kmetijstvu, na vodotokih in podtalnici ter na onesnaženost vode in zraka. Analiza letošnjega sušnega obdobja je dostopna na internetu na naslovu www.rzs-hmz.si. Analizo bodo vsak torek dopolnjevali z novo tedensko napovedjo vremena.
EVROVIZIJA-EVRORADIO
Evropska radiotelevizijska zveza (EBU), znana tudi kot Evrovizija in Evrora-dio, je praznovala 50-letnico. V švicarskem Luzernu so tudi izvolili novo vodstvo. Za predsednika so izvolili generalnega direktorja finske RTV YLE Arneja Wessberga. Za podpredsednika EBU pa je bil ponovno izvoljen pomočnik generalnega direktorja RTV Slovenija Boris Bergant.
Občni zbor pisateljske družine
PLAVANJE: NEZADOSTNI REZULTATI
Nataša Kejžar je v finalu na evropskem Plavalnem prvenstvu v Helsinkih z izidom '*3,04 na 50 m prsno osvojila 8. mesto. Ifivalka Radovljice Park hotel Bleda Na-^a Kejžar je zablestela na pripravljalnih b’ktnah, ko je kar dvakrat izboljšala držaji rekord, dosežen pred nekaj tedni v ^agrebu. V predtekmovanju je plavala 3>77, v polfinalu pa 32,68 sekunde. - V Središču pozornosti je bil tudi Mariborčan v "kopalkah" ljubljanske Ilirije Blaž Med-vešek, ki se je potegoval za olimpijsko P°rnio 2:01,95. Njegov star državni in osebji rekord 2:03,10, dosežen 28. aprila na Prvyu, tega sicer ni napovedoval, a so bili
Di
Vsi
v slovenskem taboru prepričani, da to /Pore. V prvih progah je z novim državnim ek°rdom 2:02,58 potrdil dobro formo, v olfinalu pa je bil še 54 stotink sekunde frejši. izid 2:02,04 pa se je izkazal za Albolj nehvaležnega: osvojil je deveto esto, ostal brez finala in za devet stotink U|dil vozovnico za Sydney.
DOBRI REZULTATI V ATLETIKI
1 Slovenjja je v prvi ligi evropskega poka-državnih reprezentanc v Bydgoszczu na
Preteklo soboto je delal obračun o svojem poldrugoletnem delu odbor Pisateljske družine France Balantič. Je to edina organizacija naših leposlovnih ustvarjalcev po svetu.
Poleg dveh samostojnih večerov umetne besede je bila tudi vrsta majhnih, intimnih prireditev, bedenje ob Balantičevem kresu ob vsakoletni obletnici njegove smrti, proslava 60-letnice Doma in sveta, itd. Gotovo ni bilo prireditve naše skupnosti, da bi ji ne dali jedra člani naše družine.
Med člani je tudi Jeremija Kalin, (Tine Debeljak), pesnik dragocenega spomina našim mrtvim Črne maše, dalje zasnovatelj odrskega prikaza naše borbe Napad, (Jože Vombergar); večje in manjše doneske članov smo brali v naših listih in revijah.
Svojski poudarek občnemu zboru je
dalo pozdravno pismo člana Tineta Debeljaka. Občni zbor mu je poslal odgovor, zahvaljujoč se mu za skrb za družino, izražajoč upanje v skorajšnji njegov povratek iz pampe med svoje prijatelje.
Dosedanji odbor je za svoje delo prejel zahvalo in bil zato z le malimi spremembami znova izvoljen: Dr. Miro Kovačič (Jože Krivec), predsednik. Adolf Škerjanec, tajnik; Albin Magister, odbornik; Zorko Simčič, nadzorstvo; dr. Tine Debeljak in dr. Stanko Kociper, razsodišče.
Družina nameni pripraviti v bodočnosti večer lepe besede, združen s spominom na obletnice nekaterih pisateljev iz naše preteklosti, kakor tudi svoj tradicionalni Balantičev večer.
Svobodna Slovenija, št. 29;
20. julija 1950
Slovenija	mo
Wulfenit / Mežica
Poljskem zasedla četrto mesto v ženski konkurenci (94 točk) in peto v moški (78,5). Slovenske atletinje in atleti so dosegle tri zmage, od tega dve Alenka Bikar (100 in 200 m), ter šest državnih rekordov, od tega dva Helena Javornik, presenetila pa je oslabljena moška vrsta, ki so ji prerokovali izpad. V moški konkurenci se je v su-perligo uvrstila Poljska (134), v ženski pa Belorusija (118).
SVETOVNI MLADINSKI PRVAK
Slovenski kajakaš na divjih vodah Jernej Korenjak je na svetovnemu mladinskemu prvenstvu v italijanskem Vipitenu osvojil naslov svetovnega prvaka. Korenjak si je pred drugouvrščenim nemškim tekmovalcem Hoffyjem priveslal dvanajst sekund naskoka, uspeh Korenjaka pa so dopolnili še drugi slovenski tekmovalci. V kajaku sta Nejc Žnidarčič in Jure Meglič osvojila 18. oziroma 29. mesto, pri kanuistih pa Jošt Zakrajšek 6., Tomaž Starc 9., Anže Ruden 13. in Milja Šiška 15. mesto.
JADRALCI GREDO V SYDNEY
Jani Klemenčič, Milan Janša, Rok Kolander in Matej Prelog v četvercu brez krmarja so si na olimpijskih kvalifikacijah
Mineral wulfenit je svinčev molibdat. (Pb (MoO 4)).
Po simetrjjskih elementih in kristalnih oblikah, ki odražajo kristalno strukturo, pripada tetragonalni piramidni vrsti simetrije. Prvi ga je kot ,,rumeno svinčevo rudo” leta 1785 omenil ljubljanski jezuitski profesor Franz Xaver von Wulfen. Po i\jem gaje minera-log Heidinger leta 1845 poimenoval wulfenit. V Mežiški dolini se wulfenit pojavlja v razpokanih apnencih in dolomitih srednje-triasne starosti skupaj z galenitom, sfaleri-tom in kalcitom v najvišjih, oksidiranih delih svinčevo-cinkovih rudišč. Najpogosteje so bili najdeni kvadratni ploščičasti kristali, veliki do 7 cm. Redkejši so koničasti kristali, veliki do 3 cm, z razvitimi ploskvami piramid in dipiramid. Različni odtenki oranžne, rumene, rdečkastooranž-ne, rjavkastorumene in rjave barve odražajo različno količino slednih prvin iz oksidi-
v Luzernu priborili vozovnico za nastop na olimpijskih igrah v Sydneyju. V odločilni kvalifikacijski tekmi je mariborsko-blejska posadka za čolnom ZDA osvojila drugo mesto. Manj uspešen je bil Erik Tul med skifisti. Izolan je zasedel četrto mesto in ostal brez nastopa v Avstraliji.
SUPERKOŠARKA
V Solunu je bil opravljen žreb skupin za novoustanovljeno košarkarsko evroligo po okriljem ULEB. Union Olimpija je bila izžrebana v skupino C, v kateri so še pirejski Olympiakos, Real Madrid, Benetton Treviso, jeruzalemski Ilapoel Soda in Ovarense Aerosoles s Portugalske.
ZAHOVIČ ŽE „KASIRA”
Slovenski nogometni zvezdnik Zlatko Zahovič, ki igra v grškem Olympiakos Pirej, nuj bi podpisal triletno pogodbo s španskim prvoligašem Valencijo. Prestop Zahoviča pa še ni dokončen, suj je španski klub Grkom ponudil sedem milijonov dolarjev za plačilo odškodnine, pirejski klub pa jih zahteva deset. Za nujboljšega slovenskega nogometaša se je zanimal tudi njegov nek-danji klub Porto, ki je lani za odškodnino ponudil osem milijonov dolarjev. Zahovič nuj bi odbil ponudbe še dveh nemških, dveh angleških ter enega turškega kluba.
mmmi
Wuiientl/MeZtc.i t *J**mJkMJL ft lift *
*********
rane rude. V tristoletni zgodovini izkoriščanja rudnikov na območju Mežice je bilo odkopanih več kot 19 milijonov ton svinčevo-cinkove rude. Wulfenit je bil kot molib-denova ruda zanimiv med drugo svetovno vojno, ko so pridobili približno dva tisoč ton koncentrata z 20 odstotki molibdena. Kristah mežiškega wulfenita, del ogrožene nežive narave v Sloveniji, so v mineraloških zbirkah posebej cepjeni zaradi redkosti, živih barv in zanimivih kombinacij kristalnih ploskev.
Osebne novice
Krsta: V nedeljo, 9. julija, sta bila krščena v cerkvi San Jose v mestu Buenos Aires Tomaž Avgust in Manuel Ignacij Roman, sinova lic. Gabrijela in Milene roj. Tekavec. Botrovali so Valeria Roman in Aleks Tekavec ter Marija Ivana Tekavec in Jorge Roman.
Srečni družini želimo vse najboljše!
Poroka: V soboto 15. julija sta se poročila Marjeta Ana Štefe in Janez Pavel
Krajnik. Za priči sta bila njen oče Jernej Štefe in njegova sestra Marija Štrubelj. Poročil je Janez Petek CM ob spremljavi Tonfia Bidovca v cerkvi Marije Pomaguj.
Čestitamo!
Smrt: Umrl je v Ramos Mejiji Ivan Fajfar (65). Naj počiva v miru!
Nova diplomanta: Na moronski univerzi je dokončal študije in postal ,,Analista de sistemas” Aleksander Savelli.
Na Tehnološkem inštitutu Buenos Aires (ITBA) je dokončal študije Boris Aleksander Žužek in postal industrijski inženir.
Čestitamo!
V DOBRODELNI SKLAD ZVEZE MATER IN ŽENA SO DAROVALI:
N.N. 60 $, N.N. Capital, 50 pesov, Ciril Pergar v spomin bratrancev Ivana in Franceta 100 pesov; Pavlina Dobovšek namesto cvetja pokojnemu, inž. Tadeju Prelesniku iz Kočevja 100 pesov.
Bog plačgj!
TURIZEM
Tel. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva a J hotelov, nqjem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N" 3545-82 II. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arq. Carlos E. Kostka. Vivienda y comercio. Asesora-miento tecnico en Capital y Provincia. Sarandi 148 Capital; Tel.Fax 4 224-3968.
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2“ B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Hipolito Yrigoyen 2482, 1“ of. 1, San Justo. Tel. 4441-4924.
FOTOGRAF
Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nede(jah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga. Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako nedeljo od 11. do 13. ure (ga. Andrejka Papež Cordoba).
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
18.	julija 2000
1 dolar	220,57 SIT	tolarjev
1 marka	105,35 SIT	tolarjev
100 lir	10,64	SIT	tolarjev
Slovenska kulturna akcija
vabi na predavanje, ki ga bo imel
dr. Andrej Poznič
z naslovom
Prihodnost naroda v Evropski zvezi
v soboto, 22. julija 2000, ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše
Slovenska kulturna akcija
vabi na vokalni koncert treh solistov
Bernarda Fink - Marko Fink - Veronika Fink
na klavirju spremlja Ivan Vombergar
v soboto, 29. julija 2000, ob 20,30 uri v veliki dvorani Slovenske hiše.
Vstopnina $ 5.-
Društvo Slovenska vas
vljudno vabi vse rojake na praznovanje
80-letnice našega dušnega pastirja Janeza Petka CM
dne 30. julija 2000
9.00 sveta maša
11.30 pozdrav slovenske šole
12.30 kosilo
Prijave do 26. 7. 2000 na telefon 4267-5933/1095
NOVICI S PRIMORSKE
ŽALOSTNI SPOMIN
V Trstu je bila proslava ob 80. obletnici požiga Narodnega doma - družbenega, političnega, kulturnega in gospodarskega središča Slovencev in drugih Slovanov v Trstu. Proslavo sta priredili krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Svet slovenskih organizacij (SSO) in Slovenska kulturno-gospo-darska zveza (SKGZ). Množici navzočih, med katerimi sta bila tudi generalna konzulka Slovenije v Trstu Jadranka Šturm-Kocjan in tržaški podžupan Roberto Da-miani, sta spregovorila predsednika obeh organizacij, Sergij Pahor in Rudi Pavšič.
Ob tej priliki so predstavili knjigo z
„S slovensko krvjo po južnih tleh *
48. obletnica Hladnikovega doma Društvo Slovenska vas
6. avgusta 2000
9.00	sv. maša
	dviganje zastav
12.30	kosilo
16.00	kulturni program
	govornik arh. Jure Vombergar
18.00	prosta zabava
	Sodeluje orkester: Štirje fantje špilajo
.5 t-
o
OJ _ fc C o
s S	d
FRANQUEO PAGADO Cuenta N" 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak inl.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljapje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države.
Čeke na ime “Eslovenia Lihre“
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - C1I01AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Obvestila
naslovom Narodni dom - Balkan: Ob 80-letnici požiga. Knjiga vsebuje še neobjavljene izvirne načrte Maksa Fabianija, arhitekturno analizo stavbe, pravkar odkrite dnevniške zapise požiga Narodnega doma izpod peresa narodnega buditelja iz Kanalske doline Alojzija Dolharja in prispevke več uglednih zamejskih osebnosti.
JEREMITIŠČARJI SE BORIJO
V zaselku Jeremitišče slovenske vasi Štandrež pri Gorici v Italiji so prebivalci napovedali nadaljevanje svojega boja ,,proti neupravičenemu in predvsem nesmotrnemu razlaščanju slovenske zemlje”. Predstavili so tudi spletno stran na internetu, ki ima naslov www.jeremit.com. Za protest so se prebivalci tega naselja, kot so povedali, odločili po ponovnem poskusu občinske uprave iz Gorice, ki hoče na mestu, kjer danes stoji naselje, urediti veliko betonirano površino, ki my bi spadala v sklop gori-škega velikega mednarodnega postajališča za tovornjake.
SOBOTA, 22. julija:
SKA: Predavanje dr. Andreja Pozniča o prihodnosti naroda v Evropski zvezi ob 20. uri v Slovenski hiši.
SREDA, 26. julija:
Učiteljska seja v Slovenski hiši. SOBOTA, 29. julija:
SKA: Vokalni koncert Bernarde, Marka in Veronike Fink ob spremljavi Ivana Vombergarja, ob 20.30 v Slovenski hiši.
NEDELJA, 30. julija:
Praznovanje 80-letnice g. Janeza Petka CM v Slovenski vasi.
SOBOTA, 5. avgusta:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 6. avgusta:
48. obletnica Hladnikovega doma -Društvo Slovenska vas s celodnevnim programom.
NEDELJA, 13. avgusta:
Občni zbor Mutuala SLOGE ob 10. uri v prostorih Slovenske hiše.
ZADETEK V POLNO...
... je dobra in varna naložba
Določite svoje cilje,
izberite dobra sredstva,
uresničite svoje sanje!
Dobri svetovalci in prava sredstva vas bodo pripeljala do uspeha.
Sloga vam je vedno v pomoč. Glavna pisarna: Bme. Mitre 97 - Ramos Mejia
SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOC!
Vabilo slovenskim umetnikom
Zedinjena Slovenija in Medorganizacijski svet se želita pokloniti spominu vseh slovenskih vzgojiteljev (učiteljic, učiteljev, katehetov, profesorjev), ki so delali na različnih področjih slovenskega šolstva v Argentini. V ta namen želita izvesti spominsko obeležje v prostorih Slovenske hiše v Buenos Airesu. Zato vabita vse slovenske likovne oblikovalce, da si zamislijo način uresničitve tega namena. Predlogi nuj vsebujejo načrt, prostor in način izvedbe tega obeležja. To je lahko kip, relief, plošča, mozaik, slika, ali katerakoli druga likovna predstavitev v treh ali dveh dimenzijah.
Predloge pošljite v pisarno Zedinjene Slovenije najkasneje do 10. novembra tega leta. Prosimo, da se doda tudi približni proračun izvedbe, vključno umetniški honorar za načrtovanje.
Zedinjena Slovenija in Medorganizacijski svet
ZEDINJENA SLOVENIJA SPOROČA,
da bo pisarna od 28. junija do 4. avgusta letos odprta od ponedeljka do petka samo od 14.00 do 19.00 ure.