Beppe Severgnini o svoji knjigi in gledališki predstavi Goriška SSk obeležila štiridesetletnico Peter Prevc svetovni rekorder Primorski dnevnik št. 37 (21.274) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu tudi na družbenih omrežjih primorskiD S ^Š orimorski snort 3 Lf primorskijport —postani naš sledilec POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS Slovenci in naš odnos do Trsta SandorTence Deželna reforma krajevnih uprav je slaba reforma. To smo večkrat zapisali, naša negativna ocena zadeva tudi novi »upravni zemljevid«, ki ga predlaga dežela. Namesto da bi zakonodajalec ovrednotil vlogo občin in obenem spodbujal njihovo združevanje, se je odločil za t.i. medobčinske zveze, ki so zelo nedorečene upravne enote. O tem bomo še dosti pisali in razpravljali, kot tudi o učinkih, ki jih bo imela reforma na naše vsakdanje življenje in na slovensko manjšino. Deželna svetnika Igor Ga-brovec in Stefano Ukmar sta v ta zakon vložila veliko truda in prizadevanj. Zastopnik Slovenske skupnosti je imel, politično gledano, težje delo kot njegov kolega iz Demokratske stranke, če drugega ne, ker je moral nasprotovanje reformi na nek način prilagoditi pripadnosti sebe in svoje stranke levosredinski koaliciji. Če mi prijatelja Igor in Stefan do-volita, bi imel pripombo na njuno delo. Gabrovec se po mojem predstavlja le kot zaščitnik manjših občin, Ukmar pa predvsem kot branitelj tržaške občinske uprave. Tudi o tem, kot o upravnih ter političnih vidikih reforme, bomo še dosti pisali in razglabljali. Dogajanja, ki spremljajo prve korake izvajanja tega zakona, imajo tudi kulturne in, če hočemo, psihološke razsežnosti. Gre za odnose med Trstom in okolico v luči poteze županov Devina-Nabrežine, Zgonika, Repentabra in Doline ter stališč tržaškega župana Roberta Cosolinija in občinskih svetnikov Iztoka Furlani-ča in Igorja Švaba. Na odnose med Trstom in njegovim zaledjem smo doslej v glavnem gledali v optiki klasičnega zgodovinskega »konflikta« med mestom in okolico, ki je v marsičem preživet oziroma se pojavlja v novih obrisih. Tudi Slovenci namreč zelo različno dojemamo in doživljamo Trst. Po eni strani vlagamo veliko energij za utrditev slovenske navzočnosti v mestu, po drugi pa Trst marsikdo med nami še doživlja kot tujek in mogoče tudi kot oporišče itali-janstva. Zaskrbljenost županov štirih občin pri zaščiti svojih uprav in občanov pred nevarnostjo »nadvlade« Trsta je razumljiva, po drugi pa ne moremo mimo dejstva, da prav v tržaški občini živi največ Slovencev. To so vprašanja, pred katerimi si ne smemo zatiskati oči. V manjšini imamo dovolj pametnih ljudi, da o tem lahko razpravljamo mirno in brez predsodkov. NEDELJA, 15. FEBRUARJA 2015 1,20 € 9 ,, ju, ukrajina - Veliko pričakovanje, ali bo obveljal dogovor iz Minska Za danes napovedano premirje, a spopadi so divjali do zadnjega Obe strani sta sicer zagotovili, da bosta držali besedo 48. kraški pust - Na včerajšnji povorki Slavila voz iz Medjevasi in Štivana ter skupina s Padrič in iz Gropade OPČINE - Na včerajšnjem 48. Kraškem pustu je med vozovi zmagal Medjevas-Štivan (Peter Pan in bodočnost, ki je ni!), na drugo mesto se je uvrstil Štmaver (Problemi so, problemi bodo, k.... jih gleda), na tretje pa Praprot (Staro, mlado vse bolano na tač skrin). Med skupinami je zmagala pa-driško-gropajska Luna puhna (Črno na belo), drugo mesto je šlo Združenju staršev Osnovne šole Virgila Ščeka iz Nabrežine (Nagajivi svinčniki), tretje pa Križu (Wild wild East). Na 14. in 15. strani Studio Biomedico Nova ambulanta v Gorici Odvlifrt krvi i kjnvtiFtrjn De.itPrte idnvstrene tnale Vpi na krvnih vjoreev p ijra:u un-h v roku enega dne, z rnoinc&ljD pr^fiieda in izpena ÍT1 matica "UGLASEVAJE.... slovenska umetnost Trstu v poklon" nedelja, 22. februarja 2015, ob 17.30 Redutna dvorana »Victor de Sabata« gledališča »G.Verdi« v Trstu (vhod z Ulice San Carlo 4) Vstop prost! Prireditev sta omogočila: Sklad Libero in Zora Polojaz, Slovenska prosvetna matica Dritllíti ¿loivrifkih ¡2 i>frrji.f jnvv vabi jutn v Peterlinovo d vam no. Dcmizetlijeua i M dehatni večer »vloga ŠPORTA V NAS I STVARNOSTI NEKOt IN DANES« Govorili lwita Joie Peiejlpn irt Funko Drdiič Začetek ob nost Trstu v poklon«, ki bo v nedeljo, 22. februarja, ob 17.30 v Redutni dvorani »Victor de Sabata« gledališča »G.Verdi« v Trstu (vhod iz Ul. San Carlo 4). DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM in CPZ Sv. Jernej vabita na Večer slovenske pesmi in besede (Prešernovo proslavo) z naslovom »Al ljubiš me al me sovražiš?« v Finžgarjevem domu v soboto, 28. februarja, ob 20. uri. Oblikovali ga bodo Ml DPS Vesela pomlad, MKS Stane Malič, MCPZ Sv. Jernej, solisti in igralska skupina T. Petaros. Govor: Alenka Štoka. POGLED V KRALJESTVO TEME je naslov razstave fotografij, ki sta jih v globinah jam posnela Claudio Bratos in Peter Gedej. Razstavo je priredila Skupina 35-55 SKD France Prešeren in je na ogled v društvenem baru n' G'rici v Boljuncu. 3 Poslovni oglasi V SALEŽU PRODAM HIŠO. Lepa pozicija, dvorišče, mali vrt. Info. 348-3968222 0 Prireditve FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled fotografske razstave Markota Civardija v Ljudskem domu v Križu »Kržani, pust na Opčinah 2014«. Odprto petek, sobota in nedelja. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi do 20. februarja v Gregorčičevo dvorano, Ul. Sv. Frančiška 20, (2. nadstropje) na ogled razstave 1914 -Položaj žensk na predvečer vojne: zjutraj od ponedeljka do petka (9.0013.00), popoldne 16., 17., 18., 19. februarja (14.00-17.00). KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencije-va Konferenca vabita na popoldansko Prešernovo proslavo »Naj pesem sega do srca« v četrtek, 19. februarja, ob 16. uri v Peterlinovi dvorani (Ul. Donizetti 3, 1. nadstr.). Prof. Majda Ci-bic bo predstavila zbirko poezij Od-selitev pesnika Ivana Tavčarja, s sodelovanjem gledališkega umetnika Adrijana Rustje in pianistke Alenke Cergol. SKD IGO GRUDEN in Občina Devin Nabrežina vabita na predstavitev dokumentarnega filma »Živeti kamen«, režija Jurij Gruden, v petek, 20. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Nabrežini. SKD IGO GRUDEN vabi na Praznik slovenske kulture s prireditvijo »Terski kraji in ljudje«, sodeluje Barski oktet, nagovor prof. Viljem Černo v nedeljo, 22. februarja, ob 16.30 v Kulturnem domu v Nabrežini. GLASBENA MATICA vabi na prireditev »Uglaševaje... slovenska umet- POGREBNO PODdiE^JB v -v ^ f Qb^^i&liustö ^ rj S Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. PRODAJAM ženske čevlje in škornje od številke 43 do 46. Tel. št.: 3355283387. PRODAJAM sode za vino ali olje iz ino-xa. Tel. št.: 331-7114399. RESEN GOSPOD išče zaposlitev kot čistilec hlevov in/ali kot pomočnik na kmetijah. Tel. št.: 327-7409432. 07trenutku žahsti... ..M tradicija OPCINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! t Zatisnila je svoje lepe oči naša draga Nadja Birsa Dolhar Žalostno vest sporočajo mož Rafko, hčerka Katja s Frankom, sin Erik, vnukinji Nikita in Malina ter ostalo sorodstvo. Od nje se bomo poslovili v torek, 17. februarja od 8.30 do 10. ure v ulici Co-stalunga. Trst, 15. februarja 2015 Pogrebno podjetje Alabarda Žalovanju se pridružujeta tudi Miran in Vida z družinama. Ob izgubi predrage Nadje se pridružuje žalovanju družina Kuret. Ob težki izgubi drage žene, mame, none Nadje izrekamo svojcem občuteno sožalje. Družine Koren in Romano Zbogom, botra Nadja. Tvojim dragim naše iskreno sožalje. Marjana in vsi Oppeltovi Ob smrti drage Nadje izrekava Rafku in družini iskreno sožalje. Marta in Borut Spacal Ob izgubi drage mame izrekamo občuteno sožalje profesorici Katji Dolhar. Vsi na večstopenjski šoli »Vladimir Bartol« Ob izgubi drage soproge Nadje izreka svojemu častnemu predsedniku dr. Rafku Dolharju občuteno sožalje, Slovensko zdravniško društvo Trst - Gorica. Ob smrti drage žene in mame izrekamo svojemu dolgoletnemu predsedniku in članu dr. Rafku Dolharju svoje globoko in občuteno sožalje. Gospo Nadjo bomo v spominu ohranili kot vedro in zvesto sopotnico. Slovenska skupnost Ob smrti drage mame Nadje Birsa Dolhar izrekamo kolegu in prijatelju Eriku, možu Rafku in hčerki Katji ter ostalim sorodnikom globoko občuteno sožalje. Kolegice in kolegi deželnega sedeža RAI Odšla je Lida Debeljak vd. Turk Žalostno vest sporočajo hči Katja z Leonardom, sin Aleš s Francesco, vnuki Oliver, Nina, Jana in Mila. Od nje se bomo poslovili v torek, 17. februarja, ob 11. uri na evangeličanskem pokopališču v ul. V. Slavich 4. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Draga Lida. Skupaj smo prehodili dolgo pot in utrdili globoko dragoceno prijateljstvo. Zdaj smo izgubili del tudi nas samih. Ostane nam tvoj živi spomin. Miliana, Sergij, Vida, Giorgio, Sandra z družinami. Katji in Alešu iskreno sožalje. Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi drage Lide žalujemo s Katjo in Alešem prijatelji Biber, Fabec, Fonda, Jogan in Offizia. Ostala nam boš v trajnem spominu. Nasvidenje prijateljica, iskrena in ljubeča. Slovo je naglo in kruto, a skrivnostno upanje blaži bolečino. Ana, Ivan, Valentina in Erika. Zbogom Lida, ostala boš vedno v naših srcih. Katji in Alešu iskreno sožalje. Nataša, Dorica, Rosana in Nadja R. Drag spomin na Lido, otrokoma iskreno sožalje. Ondina in Miro Oppelt z družino. Adijo Lidka, tvoje delo, tvoja modrost in milina bodo vedno z nami. Katji, Alešu in vsem prizadetim svojcem gre najino najiskrenejše sožalje. Ladi in Jožka Ob prerani izgubi mame Lide izrekamo Alešu in Katji iskreno sožalje, Alberto, Aljoša, Aram, Borut, Gregor, Liam, Paolo, Peter, Rado, Silvano, Umberto ter ostali prijatelji z družinami. Žalovanju svojcev se pridružujejo prijatelji Lidija, Ana, Jole, Liča, Marjuča, Silva, Dedo, Edi, Ivan, Livio in Sergij. Draga Katja in Aleš, topel objem v tem težkem trenutku. Stopajta z zaupanjem naprej. Valentina in Valentina Žalostno sočustvujeta Lina in Diomiro. Draga Lida, naši sprehodi in klepeti ob kavici bodo brez Tebe veliko bolj grenki. Sredine prijateljice Ob bridki izgubi drage mame Lide izrekamo Katji in družini občuteno sožalje. Bivši sošolci in sošolke znanstvenega liceja Odbor za proslavo bazoviških junakov se klanja spominu svoje članice Lide Turk. Obenem izreka iskreno sožalje svojcem in sorodnikom. Ob izgubi drage Lide izrekamo Katji in Alešu naše najgloblje sožalje. Vsi pri Šentjakobskem kulturnem domu Deželni sedež RAI za FJK se klanja spominu svoje dolgoletne dragocene uslužbenke Lide Debeljak Turk, ki je s svojim delom zabeležila številne zgodovinske dogodke našega teritorija in jih tako rešila pozabe. Prizadeti družini izrekamo iskreno sožalje! Ob izgubi dolgoletne članice upravnega odbora Narodne in študijske knjižnice Lide Turk izrekamo svojcem iskreno sožalje. Upravni odbor in osebje t Mirno je zaspal naš dragi brat in stric Valentin Korosec (Zdravko) Žalostno vest sporočajo sestra Lojzka in nečaki Erika, Marina, Raffaela, Savina, Alan, Edvin in Sebastjan. Pogreb z žaro bo v ponedeljek, 23. februarja ob 10.30 v cerkvi v Boljuncu. Boljunec, 15. februarja 2015 Pogrebno podjetje Alabarda Ciao stric, Vanja 12.2.2013 Nam manjkaš 12.2.2015 Valentina, vse bolj in bolj... Mama, papa, Andrej in prijatelji iz Benetk. 10 1 0 Sobota, 14. februarja 2015 KULTURA / intervju - Beppe Severgnini bo jutri v tržaškem gledališču Rossetti nastopil v svoji igri Življenje je potovanje, če hočeš potovati, pa moraš biti radoveden Za znanega novinarja je Trst vzhod zahoda in zahod vzhoda, je sever juga in jug severa Novinar Beppe Severgnini, rojen v Cremi leta 1956, je svojo kariero pričel pri dnevniku Il Giornale. Nekaj let je bil dopisnih iz Londona in tisto obdobje je opisal v svoji prvi knjigi Inglesi. Od leta 1995piše za Corriere della Sera in trenutno tudi za New York Times. Sodeloval je z Gazzet-to dello Sport in s The Economistom ter z raznimi radijskimi in televizijskimi programi. Napisal je 25 knjig. Po zadnji knjigi La vita e un viaggio je povzeta istoimenska gledališka predstava, ki bo na sporedu v gledališču Rossetti v Trstu jutri, 16. t. m.. Severgninija smoprestregli na vlaku. Z veseljem se je odzval vabilu na pogovor za Primorski dnevnik. Knjiga La vita e un viaggio je izšla pred letom dni. Kdaj se vam je porodila zamisel o gledališki predstavi? Ko sem napisal knjigo, nisem imel v mislih gledališča. Pričel sem predstavljati knjigo, npr. na univerzah, tudi v Trstu, in srečal sem mnogo mladih, ki so pripovedovali zgodbe. Pomislil sem, da bi lahko kaj napisal za teater, saj nimam nobene ambicije napisati tradicionalnega romana. Dalj časa sem tudi razmišljal, kako bi lahko sodeloval z igralko Marto Isabello Ri-zi, ki nastopa z mano na odru. Spoznal sem jo v Oxfordu. Ko sem pisal scenarij, sem imel prav njo v mislih. Zanimivo je delati z nekom, ki ga ceniš, ampak se ukvarja z nečim popolnoma drugačim od tebe. Kasneje sem še spoznal na letalu za Bruslej pevko Elisabetto Spada in predstavo sem obogatil še z glasbo. Vse skupaj je prijetno in menim, da je potrebno pri petdesetih letih poskusiti kaj novega. Predstava govori le o potovanjih ali se dotakne tudi drugih tem? Govor je o aktualnih temah. V ospredju je dialog med dvema generacijama, med starejšim moškim in mlajšo žensko. Prisiljena sta preživeti noč na lizbon-skem letališču. Pridruži se jima pevka, katera komentira dialoge s pesmijo. Na začetku se popotnika kregata. Punca bi rada odšla v Brazilijo in pustila vse za seboj. Moški jo skuša prepričati, naj tega ne naredi, in je precej tečen. Na koncu se stvari spremenijo, on ji pomaga, ampak predvsem ona pomaga njemu. Po tej prvi gledališki izkušnji boste napisali še kaj za teater? Ne vem. Nisem še pomislil. Večkrat so me vprašali, da bi napisal scenarij za kino, ampak mi ni všeč, saj nato tvoj scenarij večkrat spremenijo druge osebe. Pisati tekst za gledališče, ga izpiliti v sodelovanju z ostalimi in recitirati mi je res všeč. Večkrat ste omenili, da je Trst eno izmed najlepših italijanskih mest. Ne! Trst je moje najljubše italijansko mesto, skupaj z Milanom. Vendar slednje je moje mesto in ne velja. Kaj vas torej očara pri Trstu? Trst je vzhod zahoda in zahod vzhoda. Je sever juga in jug severa. V knjigi La vita e un viaggio pišete, da imajo nekatera mesta poseben vonj. Npr. London ima vonj po barvi, Atene po motorjih, New York po senfu in vetru in Buenos Aires po usnju. Kakšen vonj ima Trst? Lepo vprašanje ... Vonj Trsta je vonj po papirju, ampak ne bi točno vedel, zakaj. Radi potujete z vlakom, kako to? Vlak je živ oder. Naredil sem več dolgih potovanj z vlakom po celi Evropi in tudi po ZDA. Razumel sem, da so vlaki, predvsem v Italiji, kot teater. Stalno se spreminjajo igralci in pokrajina in lahko poslušaš glasbo, tudi če ne želiš. Prav gotovo je vlak, med vsemi prevoznimi sredstvi, tisti, ki najbolj spominja na gledališki oder. V Sloveniji ste bili večkrat, kakšne spomine imate? Posebnih spominov nimam. Kot do- Beppe Severgnini pisnik sem med leti 1989 in 1993 potoval tudi po bivši Jugoslaviji. Takrat je bilo res hudo, videl sem mnogo grdih prizorov. Zdaj me tržaški prijatelji večkrat peljejo v Slovenijo in vesel sem, da so se stvari spremenile na boljše. Lepo je videti, kako se podirajo zidovi med državami, težje je podirati zidove v glavah ljudi. V enem od svojih člankov ste zapisali, da je Bog blagoslovil italijansko zemljo, človek pa jo je oskrunil. Kako bi lahko rešili ta problem? Zelo enostavno, zahvaliti se moramo Bogu in spodbuditi moramo ljudi, da se vedejo boljše. Predsednik vlade Renzi je dejal, da je Expo velika priložnost za Italijo. Kaj menite? Delam v Milanu, zato opazujem, kako Expo rase. Storjenih je bilo več napak in korupcija ni glavni problem. Mnogo je zamud (kot običajno) in zato ne vem, kako se bo izšlo. Žal v Italiji nastanejo težave, ko je treba organizirati velike dogodke. Izjema so bile zimske olimpijske igre v Tu-rinu. Vendar še je čas, da nekaj popravimo. Milan je gostoljubno mesto. Prehrana, tema Expoja, je pomembna. Važno je, da vse skupaj ne postane izložba, da se samo kažemo. Vprašati se moramo, kaj lahko vsak od nas naredi za Expo in ne obratno. Če gledamo dolgoročno, kaj menite o kandidaturi Rima za Olimpijske igre leta 2024? Olimpijske igre so dobrodošle, ko so neke vrste odkup, kot v Atenah, ko pomenijo svetovno uveljavljanje, kot v Pekingu, ali ko so velika zabava, kot v Londonu. Rimske olimpijske igre niso nobena od teh stvari. Osebno sem vedno mnenja, da se moramo najprej naučiti jezditi, šele nato lahko gremo na parado. Preidiva na drugo temo, ki vam je prav gotovo pri srcu, namreč internet in nove tehnologije. Katera tehnologija ali app vam je spremenila življenje? Težko je izbrati le eno. Mislim, da je WhatsApp genialna aplikacija. V preteklosti je vladala teorija, da je radio oznanil novico, televizija jo je pokazala, časopis pa jo je razložil. Kako se je to spremenilo z internetom? Zdaj imamo tehnologijo, ki vsebuje skoraj vse funkcije. Pomembno pa je, kdo vodi te tehnologije. Tam se pričnejo težave. O internetu sem prebral tole definicijo: iskati novice na spletu je kot poskusiti napolniti kozarec pod Niagar-skimi slapovi. Se strinjate? Ni res. Mislim, da ni zelo bister, kdor želi napolniti kozarec z vodo pod Niagar-skimi slapovi. In če nekdo ne zna kaj najti po spletu, prav tako ni zelo bister. Svet je poln nespametnih oseb. Nekatere ostanejo na suhem, druge se zmočijo. Vaš glavni učitelj je bil slavni Indro Montanelli. Kateri je glavni nauk, ki vam ga je zapustil? Rekel mi je, da ne smem preveč težiti bralcem. V svojem življenju ste srečali mnogo znanih in tudi manj znanih oseb. Ali vam je kako srečanje ostalo posebno v spominu? Težko je izbrati eno v tridesetih letih kariere. Lahko pa rečem, da sem imel srečo intervjuvati Bruceja Springsteena in Scarlet Johansson. Zanimiv pa je bil tudi intervju, ki sem ga imel npr. s Pierom Fassi-nom, ko je bil državni podtajnik. Prav gotovo vsakdo sanja o prvih dveh, manj o tretjem. Pisali ste za angleški The Economist in pišete za ameriški New York Times. Katera je razlika med angleškim in ameriškim novinarstvom? Obe nimata radi odvečnih besed. Razlika je v tem, da so Angleži bolj avtoiro-nični, medtem ko so Američani zelo resni. Na koncu se povrniva k potovanjem. V knjigi ste nanizali več razlogov, zakaj naj bi potovali. Najbolj mi je ostala v spominu razlaga, da ko si mlad, je potovanje koristno, ko si starejši, pa nujno potrebno. Zakaj? Ko potuješ, se naučiš biti skromen, in če želiš potovati, moraš biti radoveden. Prav radovednost je tista snov, ki prepreči, da možgani zarjavijo. In verjemite mi, petde-setletniki potrebujejo mnogo snovi proti rji. Najlepša hvala in vidiva se v gledališču. Prav gotovo, hvala vam. Edvin Bevk Srečanje z igralcema Mirando Caharijo in Aleksandrom Krošlom V torek, 17. t. m., ob 18. uri bo Slovenskem gledališkem inštitutu v Ljubljani (Mestni trg 17) četrto srečanje z dobitniki Borštnikovega prstana, na katerem bodo gostili Mirando Caharijo iz Trsta in Aleksandra Krošla iz Ljubljane. Pogovor bo vodila Ana Perne. Srečanje s priznanima gledališkima umetnikoma sodi v niz pobud ob 50. obletnici Festivala Borštnikovo srečanje, ki ga obhajamo letos. Slovenski gledališki inštitut, Festival Borštnikovo srečanje in Muzej narodne osvoboditve Maribor bodo jubilej proslavili tudi z razstavo. Nemčija vrnila 600 ukradenih knjig Italiji Nemčija je Italiji vrnila 600 dragocenih knjig, ki jih je nekdanji direktor knjižnice ukradel iz neapeljske knjižnice Girolamini in jih prodal nemškemu trgovcu z redkimi knjigami. Nemčija je knjige italijanskim predstavnikom predala v petek v Munch-nu. Sedaj jih bodo najprej prepeljali v Rim. Po ugotovitvah italijanske policije je nekdanji direktor knjižnice Marino Massimo de Caro iz knjižnice Giro-lamini med letoma 2011 in 2012 kradel redke knjige, med katerimi številne datirajo v 16. in 17. stoletje. Nemško državno tožilstvo je teden dni pred predajo knjig Italiji navajajo številko 543, po prejetju dodatne dokumentacije pa se je številu ukradenih knjig povečalo še za 70 knjig. Casablanca vendarle v katarskih kinih Filmsko klasiko Casablanca v režiji Michaela Curtiza iz leta 1942 bodo konec februarja, 73. let po njenem nastanku, vendarle predvajali v katar-skih kinematografih. Razlog, zakaj film doslej v Katarju ni bil prikazan, ni znan. Mnogi se temu čudijo, saj so druge filmske klasike predvajali brez težav. Casablanco bodo 28. februarja v Katarju prvič prikazali v sklopu programa, v katerega je Filmski inštitut v Dohi vključil z oskarji nagrajene filme. Projekcije bodo sovpadle z letošnjo podelitvijo oskarjev. gledališče - Jutri v Kosovelovem domu v Sežani Misterij buffo Vladimirja Majakovskega v postavitvi SNG Drama iz Ljubljane Prihaja v ponedeljek, 16. t. m., s pričetkom ob 20. uri (za Gledališki in Briljantni abonma ter izven) gostovanje SNG Drame iz Ljubljane s predstavo Misterij buffo avantgardnega ruskega pesnika Vladimirja Vladimiro-viča Majakovskega. Misterij buffo je z vseh vidikov -političnega, literarnega, gledališkega -precejšnja radovednost: gre za delo, napisano za proslavo prve obletnice oktobrske revolucije, ki je s svojim končnim sporočilom skoraj ganljivo preprosto. Avtor v šestih postajah prikaže, kako ljudje, ki so preživeli vesoljni potop, tavajo skozi vesolje, pekel, raj in dežele ruševin, dokler na koncu ne pridejo v Obljubljeno deželo, kjer vlada komunizem. In ko se današnji ustvarjalci znajdejo pred vprašanjem, kaj s tem mladostniškim izbruhom poezije početi danes, lahko k sreči vidijo, da je že sam avtor vedel, da njegove rešitve niso za vse čase, zato je morebitnim bodočim interpre- tom položil na srce, naj najdejo svojemu času primernejše rešitve in naredijo »vsebino sodobno, iz tega dne- va, iz te minute«. Režijo je podpisal Aleksandar Popovski, v predstavi igrajo sami iz- vrstni gralci, kot so: Janez Škof, Silva Čušin, Tadej Toš k. g., Barbara Cerar, Valter Dragan, Bojan Emeršič, Klemen Janežič, Maša Derganc, Klemen Sla-konja, Uroš Fürst in Iva Babic. Misterij buffo je delo, ki zahteva temeljito refleksijo družbenega in političnega trenutka, pa čeprav je predstava komična, dinamična in igriva. Prav zato je to delo za vse čase. Predstava je bila premiersko uprizorjena 23. maja 2013 in je doživela velik uspeh in prestiž, saj je bila nagrajena s sledečimi nagradami: žlahtna komedija, žlahtna komedijantka Maša Derganc in žlahtni režiser Aleksander Popovski na Dnevih komedije ter nagrada za ustvarjalce na vizualnih področjih kulture in scenografijo Misterija buffa Branku Hojni-ku na Trendu 2014. Več informacij na tel. 00386 5 731 2010 ter na www.kosovelov-dom.si. M. K. / MANJŠINE Nedelja, 15. februarja 2015 1 1 NA ZASEDANJU SVETA ZA MANJŠINE ZDRUŽENIH NARODOV V ŽENEVI Predstavniki manjšin iz Španije predstavili ZN poročilo o diskriminaciji manjšin in njihovih jezikov s strani španskih oblasti Nevladna organizacija ELEN (European Language Equality Network) s sedežem v Bruslju, ki se že nekaj let aktivno ukvarja z zaščito manjšin v Evropski uniji, je na sedežu Združenih narodov v Ženevi predložila poročilo o diskriminaciji in napadih na poluradne jezike ter asturijski in aragonski jezik v španski državi. Poročilo podrobno obravnava primere napadov in diskriminacije v zvezi s katalonskim, baskovskim, galicijskim, asturijskim in aragonskim jezikom v obdobju od leta 2007 do leta 2013. Delegacija se je konec januarja udeležila zasedanja odbora proti diskriminaciji, na katerem so predstavniki iz Španije svoje stanje obrazložili predstavnikom iz Združenega kraljestva, Sierre Leone in Makedonije. Delegacijo so sestavljali podpredsednika organizacije ELEN prof. Ferran Suay, predstavnik društva Acció Cultural del País Valencia in Marcos Maceira, predstavnik organizacije Mesa pola Normalización Lingüística, Galicia, Rosa de les Neur Marco iz Katalonije ter Francesc Felipe, Jaume Fullana in Natxo Badenas iz Valencije. V poročilu, ki so ga predložili, so navedli več kot 40 konkretnih primerov resne jezikovne diskriminacije na katalonsko govorečih ozemljih; navedeni primeri so le del diskriminacije, do katere prihaja, ker v številnih primerih prizadete žrtve ne seznanijo javnosti z dogodki, ki jih zadevajo, ter ne navežejo stikov z nevladnimi organizacijami ali s sredstvi obveščanja. Več kot 80 odstotkov vseh kršitev zadevajo dejavnost organizacij, ki so neposredno odvisne od španske javne uprave. To je seveda zelo hudo, če upoštevamo, da je španska vlada neposredno odgovorna za izvajanje državne zakonodaje, statutov deželnih avtonomnih regij in mednarodnih konvencij, ki jih je Španija podpisala in ratificirala; vsi ti dokumenti prepovedujejo diskriminacijo glede na jezik. Dejstva kažejo, da so katalonsko govoreči državljani v zelo ranljivem stanju, ker jim ne preostane drugega, kot da se proti kršitvam pritožijo na iste institucije, ki so kršitve zagrešile. Na sodiščih, ki bi morala zajamči-ti spoštovanje človekovih pravic, je stanje še posebej resno. Kot primer velja navesti odločitev sodnika, ki je odvzel hčerko očetu z utemeljitvijo, da se je oče z njo pogovarjal v katalonščini z namenom, da bi jo ločil od matere. Poročilo se zaključuje z ugotovitvijo, da španske oblasti spodbujajo ali vsaj odkrito tolerirajo diskriminacijske po- sege javnih uslužbencev in drugih zaposlenih v podjetjih, ki opravljajo javne storitve. Glede na veliko število primerov, ki jih navaja to poročilo in na dejstvo, da se podobni primeri pojavljajo v številnih regijah, kjer živijo prebivalci, ki govorijo manjšinske jezike, je mogoče sklepati, da »je diskriminacija avtohtonih jezikov, drugačnih od kastiljščine, sistemska v španski državni administraciji in da je bila ta diskriminacija institucionalizirana.« Poročilo nadalje opozarja, da »je bilo iskanje pravice v okviru sovražno na-strojenih španskih sodišč izčrpano«, kar odpira možnost pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice in na druge mednarodnopravne institucije. Zveza ELEN je bila ustanovljena leta 2011 in deluje za zaščito in promocijo regionalnih manjšin in ogroženih jezikov v Evropi. Trenutno je v njej zastopanih 44 jezikovnih oziroma manjšinskih skupnosti in 21 evropskih držav. Pod naslovom palača Združenih Narodov v Ženevi; v sredini Hartmut Koschyk, Angela Merkel in Bernard Gaida. Spodaj muzej v Opolah, središču nemške manjšine na Poljskem. Nemška kanclerka Angela Merkel obiskala nemško manjšino na Poljskem Nemška manjšina na Poljskem se lahko pohvali s kar nekaj dobrimi novicami. Ob koncu lanskega leta je Poljska gostila srečanje pomembnih evropskih žensk, katerega se je poleg poljske pre-mierke Ewe Kopacz udeležila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Ob tej priložnosti je kanclerka Merklova sprejela delegacijo nemške manjšine na Poljskem, ki jo je vodil predsednik Bernard Gaida. Merklova je Gaido povabila na kosilo, kar kaže na pomen, ki ga je dala temu srečanju, in ga prosila, da jo seznani s stanjem nemške manjšine na Poljskem. Kanclerka je z veseljem vzela na znanje, da se stanje izboljšuje in da je manjšina vzpostavila dialog s poljskimi oblastmi. Do izboljšanja prihaja še zlasti na področju izobraževanja, kjer je manjšini omogočeno, da sama sodeluje pri urejanju in organizaciji manjšinskega šolstva. V zvezi s tem so na srečanju analizirali stanje tudi na osnovi izkušenj, ki jih ima Nemčija s stanjem manjšin ob nemško-danski meji v zvezni državi Schleswig - Holstein. Veliko pozornost so na srečanju namenili tudi političnemu stanju. Nemška manjšina na Poljskem ima lastno politično stranko in je na nedavnih lokalnih in regionalnih volitvah dosegla pomembne uspehe. Odgovorni za manjšine pri nem- ški zvezni vladi Hartmut Koschyk, ki je sodeloval na srečanju, je ocenil, da je uspeh nemških kandidatov na lanskih volitvah tudi posledica ugleda, ki so si ga predstavniki nemške stranke pridobili v prejšnjem mandatu. Po njegovi oceni izidi regionalnih in lokalnih volitev dokazujejo, da nemška manjšina aktivno sodeluje v politiki, tako kot tudi v gospodarskem razvoju dela Poljske, v katerem je množično prisotna, predvsem v voj-vodstvu Opole. Sicer pa je Koschyk prepričan, da bodo izvoljeni predstavniki nemške manjšine tudi v prihodnje opravljali svoje naloge z vso strokovnostjo in potrebnim občutkom tako za interese nemške manjšine kot tudi v korist poljskega prebivalstva. Ob koncu svojega posega je zagotovil, da bo nemška manjšina v republiki Poljski in specifično njena krovna organizacija Zveza nemških družbeno kulturnih organizacij na Poljskem, v katero je vključena velika večina vseh organizacij nemške manjšine na Poljskem tudi v prihodnje lahko računala na polno podporo nemške zvezne vlade. Lansko leto so na lokalnih in regionalnih volitvah na Poljskem izvolili 47.000 svetnikov in 2.500 županov oziroma predsednikov regij. V vojvodstvu Opole, kjer živi glavnina nemške manjšine na Poljskem, so izvolili skupno 1.388 svetnikov: trideset v svet vojvodstva (sejmik), 219 pokrajinskih svetnikov in 1.139 občinskih svetnikov. Za ta mesta se je potegovalo skupno 7.227 kandidatov. Nemška manjšina je, kot že na prejšnjih volitvah predstavila svoje kandidate tako na regionalnih kot tudi na občinskih volitvah. Teh kandidatov je bilo približno 800. Stranka nemške manjšine je dosegla dobre rezultate in v sej-mik vojvodstva Opole izvolila 7 svetnikov, enega več kot v prejšnjem mandatu. Podpredsednik vojvodstva je pripadnik nemške manjšine. Svetniki nemške manjšine so bili izvoljeni v 18 občinah. Nemški kandidat je tokrat nastopal tudi na volitvah za predsednika vojvod-stva in zasedel je četrto mesto izmed sedmih kandidatov; prehitel je predstavnike nekaterih velikih vsedržavnih strank. Kar v nekaj primerih so bili predstavniki nemške manjšine poraženi šele v drugem krogu volitev, ker so se v prvem krogu uvrstili na drugo mesto. V dveh občinah pa ima nemška stranka večino in torej tudi župana. Obisk Merklove je manjšini vlil veliko samozavesti. Znano je, da se je kancler Helmut Kohl močno angažiral za zaščito nemških manjšin v državah nekdanjega vzhodnega bloka in tem manjšinam namenil tudi veliko finančnih sredstev, njegovi nasledniki pa, delno tudi zaradi finančne krize, niso bili tako radodarni, pa tudi prvi zagon po padcu komunizma se je polegel. Sedaj pa kanc-lerka očitno ponovno uvaja manjšinsko politiko, začenši s Poljsko, kjer živi ena najštevilnejših nemških manjšin v nekdanji Vzhodni Evropi. Na Irskem uvajajo seznam kršiteljev jezikovne zakonodaje Na Irskem bodo uvedli seznam državnih institucij, ki ne spoštujejo določil zakonodaje o uradnem jeziku; na osnovi tega seznama bodo uvedli ustrezne ukrepe. To je napovedal komisar za jezik Ronan O Domhnaill na javnem zaslišanju v parlamentu; poudaril je, da so v njegovem uradu številne kritike in protesti vzbudili veliko pozornost. Po njegovi oceni je zato nujno potreben javni seznam vseh teles državne uprave, ki ne spoštujejo jezikovne zakonodaje iz leta 2003. Ta zakonodaja navaja raven storitev, ki jih morajo javne uprave zagotavljati tudi v irskem jeziku. Kršitev te zakonodaje je očitno veliko in zato je komisar prepričan, da »je potreben centralni seznam, ki bo sistematično beležil, katere javne uprave ne izpolnjujejo zakonskih obvez« glede na zagotavljanje storitev v irščini. Sicer pa je komisar, ki so ga imenovali lanske pomladi, poslancem in senatorjem poročal o dejavnosti urada, ki ima sedež na irsko govorečem območju v Galwayu. Ta dejavnost je sedaj osredotočena na posodobitev 12 let stare zakonodaje v zvezi z jezikovnimi pravicami. Med temi spremembami naj bi bila tudi izdelava seznama kršiteljev, ki naj bi ga uradno vodili v parlamentu in bi bil javnosti na razpolago, poleg tega pa bi s tem zagotovili parlamentarno valenco ugotavljanju kršitev zakona. Komisar je tudi ocenil, da je posodobitev zakona pomembna priložnost za rešitev nekaterih drugih problemov. Kot primer je navedel, da sedanja zakonodaja ne omogoča sprotnih popravkov seznama ustanov, ki so dolžne spoštovati zakonodajo o jeziku. Tako zakon ne zavezuje številnih ustanov, ki leta 2003 še niso obstajale. Napovedal je, da bodo zakon popravili tako, da bodo zaveze o rabi jezika veljale za vse javne ustanove, tudi tiste, ki bodo ustanovljene kasneje. »To bi mi omogočilo, da se resno ukvarjam s številnimi pritožbami, ki jih prejemamo, in jih sedaj zaradi pomanjkljive zakonodaje ne moremo reševati.« 12 Nedelja, 15. februarja 2015 KULINARIKA VEDNO AKTUALEN »STRANSKI PROIZVOD« Ocvirki, posladek za vse letne čase Toni Gomišček (besedilo in fotografije) o Gérardu Depardieuju v filmu Boudu očitajo, da je prašič, on samo skomigne z rameni in modro odgovori: Quoi alors, tout est bon dans le cochon! (Pa kaj potem, pri prašiču je vse dobro!) No ja, verjetno ima vsak svoj vrstni red dobrot: če da nekdo na prvo mesto pršut, mu drugi odgovori z mortadelo, ta poje hvalnico krvavicam, drugi pečenicam, eni ljubijo jezike, drugi obožujejo krače, levi sosed meče na žar rezine vratu, desni zagovarja ražnjiče, ta maže na kruh jetrno pašteto, drugi zaseko. Prav posebna dobrota pa so ocvirki. Čeprav so »zgolj« stranski proizvod topljenja slanine za pripravo masti, si zaslužijo vse spoštovanje. Kot otroci revne kuhinje so v zadnjem času deležni pozornosti tudi najbolj prestižnih šefov, ki jih vključujejo tako v pripravo slanih kot sladkih jedi, čeprav njihov okus še vedno sodi predvsem k takšni ali drugačni »kmečki« pojedini. Pestrost poimenovanja ocvirkov Posreden dokaz, da ocvirki sodijo med krajevne posebnosti, je že njihovo ime. Če imamo opravka z mesnino, ki izvira iz enega kraja in je postala širše znana v novejšem času, je njeno ime v bolj ali manj nespremenjeni obliki sprejeto v skoraj vse jezike sveta. To velja na primer za mortade-lo, ki ima sicer lahko eden ali dva l-ja, se konča na e ali a in ki kljub kakšnemu krajevnemu pečatu (na murtarella, ji pravijo v Neaplju) ostaja vedno ista. Pri pršutu v nekaterih jezikih poudarjajo nogo (jambon, cam-bajon, jamon, camaiot, schinken, skinka), pri drugih sušenje (prosciutto, presunto), tretji, med katere sodimo Slovenci in skoraj vsi Slovani, pa povzemamo izraze od tujcev (pršut, šunka, szynka). Pri ocvirkih pa ... Pri ocvirkih jezikovna ustvarjalnost ne pozna meja. Za Nizozemce so kaantjes, za Belgijce knabbelspeck, za Francoze gratons in fri-tons, za Katalonce llardons, na Balkanu postanejo čvarci, na Češkem škvarky, za Poljake skwarky, Španci ločijo med chicharrones ter torreznos, ki so ocvirki s kožo in slanino in cortezas ter cueritos, ki so zgolj iz kože, francosko govoreči Švicarji jih imajo za greubons, Danci jih jedo kot fl^skesv^r, Nemci jim pravijo kot grieben, griebenschmalz, gribbens, greben, gribbe-nes, griven, Angleži jih cenijo kot cracklings ali scratchings, na Tajskem so khaep mu, v Vietnamu tóp mo'... Bogastvo poimenovanj ocvirkov na Apeninskem polotoku dokazuje, da je Dantejev jezik eno, ljudska govorica pa drugo. Od Alp do konca škornja jih boste našli kot grasette, grasul, graséi, graso ograsol ciccioli, gréppole, grasooli, sfriz-zoli, lardinzi, siccioli,cicoli, frittole, frittu-la, sprittoli, scittole, scarafuagli curcuci, ri- simoglie, sprinzuli, ziringuri, gherda, gerde, jelda, gigiole, ciguele, cicines, fricis, graton, grasselli, sgrisci ... Ocvirki, stranski proizvod topljenja masti Bila so leta, kaj leta, stoletja, ko so ljudje prašiče redili bolj zaradi masti kot mesa. Mast je bila zabela, je bil vir žlahtnih kalorij, ponekod je služila celo za razsvetljavo, predvsem pa je prišla prav kot konzervans, saj so v njej hranili kose predhodno solje-nega in delno kuhanega ali pečenega mesa. Meso iz čebra (Prleki bi tekli iz tunke) je kmečki sorodnik meščanskih conftov; v Halozah so mi kmetje pripovedovali, da je gospodinja vsak dan vzela nekaj žlic masti iz posode, ki je držala tudi do 150 litrov, in ko je prišla do kakega kosa mesa, je bil praznik za vse, saj je to pomenilo, da bodo poleg za-beljenega krompirja dobili še mesni pri-boljšek. Toda maščobno tkivo je bilo potrebno najprej stopiti, kar so kmetje med domačimi kolinami in kasneje mesarji v svojih klavnicah in predelovalnicah počeli v večjih ali manjših kotlih. Ker je bilo moč ognjenih zu-bljev težko nadzorovati, so običajno zalili narezane kose maščevja z vodo, ki je istočasno pomagala k hitrejšemu prenosu toplote po celotni posodi. In medtem ko sta se slanina in salo počasi topila, se je netopno tkivo cvrlo pri nizki temperaturi. Ti koščki, ki se niso hoteli stopiti, niso nič drugega kot ocvirki, katerih nadaljnja pot je nato odvisna od izročila in izkušenj tistega, ki jih pripravlja. Mast se vrača Ni dolgo tega, kar je za dobro gospodinjo veljala tista, katere svinja ali prašič sta imela velik podbradek in za vsaj pet prstov debel sloj hrbtne slanine. Potem so prišli nu-tricionisti in zdravo kmečko pamet je zamenjal meščanski pogled na primeren izgled mesa. Prašiči so se smeli rediti zgolj v meso, sloj špeha je moral biti čim tanjši, saj masti in mastnega nenadoma ni hotel nihče več. Rejci so morali rešiti problem, težji od kvadrature kroga: kako naj gre živali, ki smo ji omejili gibanje in ki jo hranimo z močnimi krmili, ostanek kalorij v mišice in ne v salo? Stare pasme, ki so se redile kljub revni krmi, so opustili, namesto njih so zaprli v svinjak križance, ki ostajajo vitki celo ob izdatnih zalogajih koruze in sojine moke. V svetu brez masti seveda tudi ocvirkov ni bilo kaj dosti več kot za vzorec, toda na koncu se je izkazalo, da so bili zagovorniki dietnih prašičev v podobni zmoti kot tisti, ki so trdili, da je svet raven in da se Sonce vrti okoli Zemlje. »S prodajo masti že nekaj let nimamo več težav,« mi je pred tedni zatrdila Jožica Kragelj, ki z možem Raj-kom vodi mesarijo v Selah pri Volčah; seveda so tudi ocvirki eden od glavnih prodajnih artiklov njihove mesarije. Slanina, mast in ocvirki se skozi velika vrata vračajo na naše jedilnike. S starimi in novimi načini njihove priprave in uporabe. Pa ne samo to: z željo po več masti se vračajo svinjske pasme, ki so bile cenjene zaradi debele plasti hrbtne slanine, kamor sodi večina avtohtonih pasem. Resnica in dobrota (torej) vedno na koncu zmagata! Ocvirki moje mladosti V kuhinjski omari, prav na dosegu mojih otroških prstkov, smo v času kolin imeli skledo z ocvirki. Pri nas sicer takrat prašiča nismo več redili, toda ker je bil moj nono kovač in krepkih rok, so ga sosedi pogosto vabili, da je pomagal pri kolinah držati prašiča za taco ali rep, za nagrado pa je potem dobil kak par klobas, ocvirke in mulce, kot smo rekli sladkim krvavicam. Najbolj všeč so mi bile mulce, toda te je bilo potrebno popeči, medtem ko so se ocvirki ves čas sami tiho ponujali in me vabili. Neka nevidna sila, ki je bolj kot na zakonu gravitacije temeljila na všečnosti slanega in mastnega, me je vlekla k njim in z vsakim mojim odpiranjem omare je bil njihov kup za spoznanje manjši. Nona se mi je vselej le dobrohotno nasmehnila in dodala, da bi jih bilo dobro nekaj pustiti, sicer ne bo mogla speči ocvirkove pogače. Ocvirkovo pogačo pa smo pri nas pripravljali s koruzno moko. Nona je na mleku skuhala bolj redko polento, ji vmešala ocvirke in rozine, verjetno tudi malo sladkor- ja, to maso vlila v pekač in nato spekla. Pogača je bila težka, skorja vedno malo za-smojena, toda okus pravkar pečene je bil izjemen. Že hladni pogači smo ta okus vrnili z gretjem rezin na štedilniku. Od torte do ocvirkovke Ocvirkova torta ni sladica. Narejena je iz ocvirkov, ki jih vroče v kalupu stisnejo; ko se masa ohladi, ostanejo zaradi masti povezani, tako da jih lahko režemo z nožem ali na salamoreznici. Prvič sem take poskusil v gostilni Il Tubino (San Pietro al Casale), kjer Pigi in Daniela gostom ponujata izključno jedi, ki nam z vsakim grižljajem odkrivajo krajevno kulinarično izročilo Emi-lije-Romanje. Kasneje sem jih videl tudi na španskih tržnicah. Ocvirkovka pa je potica, ki ima nadev iz ocvirkov in nekaterih drugih dodatkov, običajno čebule. Najboljša je pravkar pečena, nekoliko starejšo lahko malo pogrejemo na štedilniku ali žar plošči. Na spominskem pohodu po poteh prenosa ranjencev iz bolnice Franje na osvobojeno ozemlje so nam s še toplimi postregli v Idrijskih Krnicah. Stana Erjavec, gospodinja domačije Pri beču iz Idrijskih Krnic, ki bi z vsemi ocvirkovimi poticami, kar jih je spekla, lahko napolnila kako večjo športno dvorano, ve za ključno pot do uspeha: brez dobrih ocvirkov ni dobre ocvirkovke! Prijatelj Andrej Pauer, ki je po izobrazbi živilski tehnolog, sicer pa tudi gurman, dobro ve, da najboljše ocvirke da maščevje z največ vlakninam, torej lica, podgr-lina in hrbtno salo. To so ocvirki, s katerimi lahko zabelimo testenine, žgance, idrijske žlikrofe in bolonjske torteline, pa ne bomo prav nič pogrešali kake druge omake ... Z duvan čvarci ne zvijamo cigaret V Mionici, rojstnem kraju generala Ži-vojina Mišica, sem se začudil, ko sem v družini prijatelja, kjer nihče ne kadi, zagledal na mizi, pripravljeni za skupno kosilo, skledo s tobakom. Po barvi in nitkah me je spominjal na hercegovca, s katerim je včasih kak Ero počastil sopotnike na vlaku za Trst. Pre- senečenje se je nadaljevalo, ko so začeli vsi po vrsti segati po njem in ga kar s prsti jesti. Toda to, kar je miza ponujala, ni bil tobak, ampak najboljši ocvirki, kar sem jih kjerkoli kdaj jedel. Zaradi podobnosti z narezanim tobakom jim pravijo duvan čvarci. V Valjevu naj bi jih cmarili že vsaj dve stoletji, v zadnjem desetletju pa so jih zaščitili in vsako leto pripravljajo velik praznik, na katerem v dopoldanskem času začno kuhati ocvirke, ki so nared ravno do večera. Za očeta novodobnega zanimanja zanje velja Slaven Batočanin, ki je tudi pobudnik festivala čvaraka: po skromnih začetkih je na lanskem, že devetem, sodelovalo 40 ekip. Kljub zmotnemu prepričanju, da je potrebno meso in slanino na tanko narezati, so tekmovalci v kotel metali kose mesa in slanine, velike kot pol cigaretnega zavojčka. Razmerje med mesom in slanino mora biti 1:1,5. Ves čas je potrebno paziti, da je ogenj ravno pravšnji, da se masa ne pregreje, zaradi stalnega mešanja pa meso pšočasi razpade na nitke. Potem jih stiskajo, razgrnejo, še tople posolijo in končno so pripravljeni. Med čakanjem na sveže lahko obiskovalci uživajo v že pripravljenih, katerih cena je bila lani zaokrožena na tisoč srbskih dinarjev (takrat približno deset evrov), kar je dvakrat več kot veljajo navadni ocvirki. Mojstri kuhanja duvan čvaraka radi poudarijo, da mora imeti svinja ob zakolu vsaj 200 kg. Posebej zaželene so resavka, mangulica ali mo-ravka, torej potomke starih srbskih pasem. Slastni napihnjenci Ocvirke iz kože, napihnjene kot pop corn, ne prodajajo zgolj pred vhodom v ameriške kinematografe. Pred kratkim so jih začeli dajati na trg, resda zaenkrat le v ožjem krogu, tudi nekateri slovenski mesarji. Kragljevi jih zaenkrat ponujajo zgolj gostilničarjem, Tomaž Faganel iz Prvačine jih tudi že pakira, z njimi vas razveselijo na kakem kmečkem turizmu. Vinko Cernatič iz domačije Rjavčevi v Šempasu ve, da je potrebno začeti njihovo zadnje cvrtje počasi, potem, ko začno pokati, pa močno dvigniti ogenj, pa bodo pravi napihnjenci, In tudi pravi ocvirki, ki se jim podobno kot češnjam težko upremo, da ne bi jedli enega za drugim, dokler ni skleda prazna. / DIPLOMACIJA_Nedelja, 15. februarja 2015 1 3 POGOVOR - Novi ameriški veleposlanik v Sloveniji Brent Hartley: Odnosi so dobri, a bodo še boljši Mihael Šuštaršič in Gorazd Jukovič (STA) LJUBLJANA - Novi ameriški veleposlanik Brent Hartley je v pogovoru za STA napovedal dodatno krepitev odnosov med državama, ki so že zdaj zelo dobri. Konkretnejših ciljev na področju gospodarskega sodelovanja še nima, je pa pohvalil slovensko sodelovanje pri reševanju ukrajinske krize v okviru EU in Nata. Močnejši smo, če sodelujemo, je dejal. Na položaju boste nasledili Josepha Mussomelija, ki je bil v Sloveniji precej »nekonvenciona-len« diplomat in je vzbujal tako pozitivna kot negativna čustva. Kako boste vi vodili veleposlaništvo? Z Joeom sva stara prijatelja. Ustvaril si je ugledno kariero ameriškega diplomata. Po mojem oziroma mnenju Washingtona je tu kot veleposlanik opravil odlično delo. Ocene svojega dela bom prepustil drugim. Moja prioriteta sedaj je, da predvsem poslušam in se učim. Mislim, da dobro poznam ameriško zunanjo politiko, tudi poglede Evrope, moram pa se še naučiti slovenskega pogleda na svet. Kako ocenjujete odnose med ZDA in Slovenijo? Naši dvostranski odnosi so zelo dobri. A vedno obstaja prostor za izboljšave. Svet se vseskozi spreminja in moramo se prilagajati. Ne bom samo vzdrževal dobrih odnosov, ampak se bom trudil, da se še izboljšajo. Kot ste napovedali ob prihodu, bo gospodarsko sodelovanje ena izmed vaših prioritet. Kaj ZDA pričakujejo od Slovenije? Naša blagovna menjava je dobra. V letu 2013 je znašala okoli 850 milijonov dolarjev. Podatkov za 2014 sicer še nimam, a mislim, da menjavo lahko še okrepimo. Imate morda kak cilj, kje bi morala biti menjava čez štiri leta? Ne še. Najprej se moram sestati s predstavniki gospodarstva, tako slovenskega kot ameriškega, ki je že tu. Potem bom morda dobil boljši občutek, kakšne so možnosti. Naj dodam, da podpiramo prizadevanja vlade premierja Cerarja za gospodarske reforme. Slovenskemu gospodarstvu gre zdaj bolje, a še vedno ste, kot mi pravijo strokovnjaki, pred nekaterimi strukturnimi problemi, s katerimi se bo treba spopasti. In veselim se že pogovorov s predstavniki vlade in gospodarstva o tem. Tu je tudi vprašanje prostotr-govinskega sporazumu med EU in ZDA (TTIP). Nekoliko me skrbi, ker nekateri že delajo zaključke, kaj ta sporazum je in kaj ni, pa čeprav pogajanja še tečejo. Ne vemo, kakšna bo končna vsebina. Seveda se pojavljajo številna vprašanja, ki so pomembna in se jim bodo morali pogajalci posvetiti. Mislim, da bosta imeli obe strani koristi od tega sporazuma, tudi Slovenija. Kot prioriteto ste izpostavili tudi varnost. Ukrajinska kriza je trenutno največja varnostna grožnja. Zaveznice v Natu so uvedle sankcije proti Rusiji. A predvsem v Evropi določene države zagovarjajo mehkejši pristop do Moskve, tu- Brent Hartley je na položaju veleposlanika nasledil Josepha Mussomelija, ki je zaradi svojih izjav vzbujal tako negativna kot pozitivna čustva di Slovenija, ki ima pomembne gospodarske interese v Rusiji. Kako ZDA vidijo odnose med Slovenijo in Rusijo? Krizo v Ukrajini poganja ruska agresija, nezakonita prisvojitev polotoka Krim, rusko nespoštovanje mednarodnega prava in dogovorov. Rusija poskuša spreminjati meje s silo, ne spoštuje zavez iz septembrskega dogovora v Minsku. Pozdravljamo dogovor, ki je bil zdaj dosežen v Minsku. Zelo tesno smo sodelovali z nemško kanclerko Merklovo in francoskim predsednikom Hollan-dom, tudi ukrajinskim predsednikom Porošenkom, predsednik ZDA Oba-ma je poklical ruskega predsednika Putina. Zdaj pa prihaja prava preizkušnja tega dogovora - njegovo uresničevanje. Prvi dogovor iz Minska je propadel. Upamo, da bo tokrat drugače. ZDA in države Evrope so sicer glede te krize pokazale impresivno solidarnost. ZDA zelo pazijo na to, da delajo enake korake kot EU pri sprejemu sankcij, da bo Rusija plačala ceno za svojo agresijo na Ukrajino. To ostaja naša politika. V tem primeru smo videli, da smo močnejši, če sodelujemo. Slovenija je del tega konsenza. Verjetno se bomo s slovenskimi predstavniki v prihodnjih dneh pogovarjali tudi o dogovoru Minsk II in o tem, kaj lahko skupaj storimo za to, da se podpre njegovo uresničevanje, npr. da ima Ovse zadostna sredstva za nadzor premirja ipd. Vendarle, ni skrivnost, da si ZDA prizadevajo za trši pristop do Putina kot EU. Stvari niso tako jasno razmejene. Prej sem se ukvarjal z odnosi z nordijskimi in baltskimi državami. Spodbudil bi vas, da se pogovorite z njimi, predvsem z baltskimi, Poljsko, ki so zelo zaskrbljeni zaradi ruskih dejanj. Ne le v Ukrajini, ampak tudi zaradi agresivnih vojaških vaj na območju Baltika. Vsi smo nakazali, da če se bo Minsk II izvajal, bi sankcije lahko omilili. Če pa tega ne bo, je na mizi še vedno zaostritev. Torej tesnejše sodelovanje Slovenije z Rusijo za ZDA ni problem? Pozdravljamo dejstvo, da je Slovenija del konsenza znotraj EU glede ukrajinske krize. Kot rečeno, glede nadaljnjih korakov bomo morali počakati na uresničevanje sporazuma, jasno pa je, da smo učinkovitejši, če sodelujemo. Kako vidite vlogo Slovenije v Natu in kako ste zadovoljni z obrambnim proračunom? Pozdravljamo napovedi, da je konec rezov v obrambni proračun. Zavezniki v Natu so se na vrhu v Wa-lesu dogovorili, da ustavijo zmanjševanje sredstev in da jih v desetih letih poskušajo dvigniti na dva odstotka BDP. In napovedi Slovenije gredo v tej smeri. Kritiki trdijo, da ZDA za povečevanje obrambnega proračuna pritiskajo, da bi lahko državam, kot je Slovenija, prodale svoje staro orožje. Kako odgovarjate na to? Slovenska vlada je suverena in bo sama sprejela odločitev, kaj bo kupila in česa ne. V Natu potekajo pogovori glede prioritet in ciljev na področju obrambe, tako da so zavezniki koordinirani in interoperabilni, ampak na koncu se bo Slovenija sama odločila, kako bo izvajala te cilje. Prepričan sem, da bo Slovenija izpolnila, kar je bilo dogovorjeno na vrhu in bo še naprej učinkovita članica zavezništva. Vsekakor smo zadovoljni s sodelovanjem v Natovih operacijah. Sodelovanje z ameriško nacionalno gardo iz Kolorada je odlično. Cenimo tudi, da je bila Slovenija v Afganistanu in da je še vedno tam. Zelo cenimo prispevek na Kosovu. Slovenija je zelo cenjena zaveznica. Kako j'e po vašem mnenju Slovenija pripravljena na teroristične grožnje? Naša ocena je, da je grožnja terorističnega napada v Sloveniji trenutno zelo nizka. Vendar je terorizem globalen problem in lahko se pojavi na nepričakovanih mestih na nepričakovan način. Grozovit napad v Parizu to dokazuje. Tudi tu ste imeli nekaj mladih, ki so se borili v Siriji. Moramo biti torej previdni in se ne smemo zadovoljiti s sedanjim stanjem. Med državama je bilo nekaj problemov glede sodelovanja na pravosodnem področju, zlasti pri zahtevah ZDA po izročitvi nekaterih osumljencev, čemur Slovenija ni ustregla. Kako ocenjujete sodelovanje na tem področju? Moram priznati, da s tem nisem seznanjen. Ne vem, ali imamo odprta kaka bistvena vprašanja na tem področju. Ali ZDA zaupajo slovenskemu pravosodju? Nič ne vem, da mu ne bi zaupali. Kolikor vem, mu zaupamo. Sprašujem vas, ker me zanima, ali se strinjate z oceno, da ima Slovenija političnega zapornika? Mislite na gospoda Janšo? Mislim, da v tem trenutku ne bi bilo primerno, če bi to komentiral. Dokler ne bom izvedel več o tem, je to zame notranja zadeva Slovenije. Na slovenskih sodiščih poteka kazenski pregon novinarjev, ker da so izdajali državne skrivnosti. Kako vi ocenjujete to s stališča pravice svobode tiska? Moram priznati, da še nisem seznanjen s to zadevo, tako da je ne morem komentirati. Niti na splošno ne? Napovedali ste, da se boste zavzemali za človekove pravice. Svoboda tiska in svoboda govora sta recimo zelo pomembni svoboščini. Kar se svobode medijev v Sloveniji tiče, se mi zdi, da so kar svobodni. Zagotovo ni pomanjkanja velike raznolikosti mnenj. Vedno pa bo verjetno treba iskati ravnotežje med svobodo tiska oz. govora in varnostjo države. Mislim, da mora vsaka država sama najti to ravnotežje. Bivši slovenski predsednik Danilo Türk je napovedal kandidaturo za generalnega sekretarja ZN. So ZDA že sprejele stališče glede tega vprašanja? Bivši predsednik Türk je široko znan strokovnjak za ZN in nekdo, ki si zelo prizadeva za dobrobit ZN kot institucije. ZDA še nimajo stališča glede novega generalnega sekretarja, a je tudi naša tradicija, da ne razkrijemo, kako bomo glasovali. Torej, tudi ko bomo imeli stališče, se bojim, da vam ga ne bom mogel povedati. Veleposlanik Mussomeli je namreč izrazil osebno zadržanost glede te kandidature. Kot sem že povedal. Odločitev še ni bila sprejeta. Tu ste zdaj že dober teden. Kako vam je všeč? Za zdaj je videti, da medeni tedni še trajajo. Ljudje so neverjetno prijazni. Z ženo sva si že malce ogledala Ljubljano, obiskala sva tudi Bled. Sončno vreme v začetku tedna je bilo čudovito. Bil sem že na kratko v Ljubljani leta 2013, a bilo je nekoliko oblačno in deževno in nisem ravno mogel videti pokrajine. Ampak zdaj, ko sem videl gore, Bled, pokrajino, je res čudovito. Resnično se veselim dela tu. Za STA sta se pogovarjala Mihael Šuštaršič in Gorazd Jukovič LJUBLJANA Premiki na vidiku v slovenski diplomaciji LJUBLJANA / MARIBOR -Bivši evropski poslanec Jelko Kacin naj bi prevzel veleposlaniški položaj pri zvezi Nato v Bruslju, ker pa naj bi to postal kot del »politične kvote«, je to razjezilo sindikat diplomatov, je včeraj poročal Večer. Časnik navaja tudi, kdo naj bi zasedel ostala mesta, na katerih bo letos prišlo do menjav. Da naj bi Kacin postal novi stalni predstavnik Slovenije na sedežu zveze Nato je sicer pred dnevi poročala že TV Slovenija, Večer pa zdaj ob sklicevanju na neuradne vire dodaja, da naj bi bilo to imenovanje že usklajeno med predsednikom vlade Mirom Cerarjem in zunanjim ministrom Karlom Erjavcem. Strinjal pa naj bi se tudi predsednik republike Borut Pahor, ki ima pri postavitvi veleposlanikov zadnjo besedo s podpisom pod ukaz. Na zunanjem ministrstvu (MZZ) navedb za Večer sicer niso potrdili, saj da postopki še niso zaključeni. V Večeru namigujejo, da naj bi Cerar na ta način Kacinu vrnil uslugo za uspešno lobiranje za imenovanje komisarke Violete Bulc. Kacin naj bi bil del tako imenovane politične kvote veleposlanikov, torej nekariernih diplomatov, v kateri so ta čas tudi Marta Kos Marko (Berlin), Andrej Rah-ten (Dunaj) in Dušan Snoj (Mo-nošter). Informacija o imenovanju politika, ki mu na lanskih evropskih volitvah ni uspelo, pa je razjezila sindikat diplomatov. Predsednik sindikata Stanislav Sikošek je za Večer protestiral proti temu, »da veleposlaniška mesta postajajo oziroma kar ostajajo politični plen«. Letos bo sicer prišlo do menjav na 17 veleposlaniških mestih in na treh položajih generalnih konzulov. Interni razpis za slovenske diplomate je bil objavljen novembra, dober teden kasneje pa se je rok za prijave že zaključil in je stekel postopek izbire najprimernejših kandidatov Med vidnejšimi položaji, na katerih so predvidene menjave, so veleposlaniški v Zagrebu, Rimu, Beogradu in Pekingu. Kot navaja Večer, naj bi bilo deset imenovanj že bolj ali manj usklajenih, medtem ko naj bi za nekatera mesta razpise ponovili. Med slednjimi naj bi bila tudi veleposlaniška položaja v Zagrebu in Beogradu. Za slednjega naj bi si sicer prizadevala nekdanja poslanka SD in kasneje PS Janja Klasinc, medtem ko naj bi bil bivši poslanec SLS Franc Pukšič kandidat za mesto generalnega konzula v Clevelandu. Sicer pa naj bi bilo po informacijah Večera v izbirni komisiji in v usklajevanjih med MZZ, vlado in uradom predsednika republike že potrjeno, da bi veleposlanik Braziliji postal Alain Brain Bergant, državni sekretar Bogdan Benko naj bi bil vodja veleposlaništva v Rimu, politični direktor MZZ Igor Jukič pa naj bi služboval v Ankari. Simona Leskovar naj bi bila izbrana za veleposlanico v Tokiu, sedanja veleposlanica v Bukarešti Jadranka Šturm Kocjan pa naj bi se preselila v Buenos Aires, še navaja Večer. 48. KRAŠKI PUST / Nagajivi • v svinčniki iz Nabrežine ^ ^/j ^^ 48. KRAŠKI PUST - Na Opčinah velike veselja ob dc Medvejci in Štivi ~~ihed skupinami t 3 ¡TIN nrtiidfli!)»!^ UStOiilllf t mvui-r J-tUH j mi;« kJ-:i. II Kra»tfikj ^ «milUlkJ OiiO' j nfriPi.ni m SR1 i'"11 *>: bc - Í fl ^ - IflChoij,- , J,^.1 1 Med skupinami je bila najboljša padriško-gropajska Luna puhna Veselo razpoložene pustne maske so na 48. Kraškem pustu pregnale dežne kaplje. Sivi oblaki so se ves dan gnetli nad openskim nebom, višku pustnega dogajanja pa so le prizanesli. Tudi občinstvo se je opogumilo in zapolnilo stojišča ob Dunajski cesti in Proseški ulici, po katerih se je zvrstilo sedem vozov in devet pustnih skupin. Najbolj zadovoljni med temi so bili Medvejci in Štivanci, ki so z Opčin odnesli zasluženo zmago. Po ustaljeni tradiciji je povorko ot-voril kraljevi par, ki je letos prihajal iz Štma-vra. Kralj Valentin Štrukelj in Kraljica Osminka Sabotinka sta se pripeljala na udobni kočiji. Ta je bila vprežena z dvema Lipicancema, pred temi pa sta elegantno stopala črna Frizijca s konjenikoma Konjeniškega kluba Štjak. Za njima je spored doživel marsikatero spremembo. Proseški voz je zaradi težav na poti s Proseka nastopil zadnji, predstavniki Valmaure pa so svojega pustili doma in nastopili le kot skupina. Dogajanje se je sicer razživelo predvsem v drugem delu, ko so na vrsto prišli lanski zmagovalci iz Štmavra. Odlično dodelan voz, kjer se je Viking otepal lovk orjaške hobotnice, je bil deležen marsikatere pohvale, tudi koreografija Štmavrcev je bila na nivoju. Še prej je kot prva v neskončnem shodu mostov nastopila Kolo-nja. Bazovci so ob športnem avtobusu poskrbeli za prvo istospolno zamejsko poroko. V belo-rdečem športnem vrvežu sta se vzeli nevesti, pravzaprav predsednika naših dveh krovnih organizacij. Praprotci so na hudomušen način obdelali medgeneracijsko tehnološko zasvojenost in potrošili denar za najboljše tablice, običajne otroške igrače pa so pustili kar doma, pravzaprav so jih kar spravili v mrtvaško krsto. Z nevidno srečo so se ubadali Sovodenjci, proseško-kontovelski golobje pa so nostalgično pospremili ostaline avstro-ogrskega Trsta. Na pustnem borjaču Prosvetnega doma pa je žirija prvo mesto podelila medvejsko-šti-vanski črnogledi prihodnosti mladih. Teh pa je bilo oblečenih v pirate in junake Peter Panove pravljice med Štivanci in Medvejci kar veliko. Še najboljše pa so delovali gibljivi mehanizmi piratske ladje, ki je v pravi pustno-ladijski bitki premagala štmavrske Vikinge. Med skupinami so tudi letos izstopali pustarji Lune Punhe iz Gropade in Padrič z bogatim izborom živih revij in dnevnikov, med katerimi so blestele obleke iz re- Vedno na ogled naše zanimive kompozicije ODPRTI VSE NEDELJE 9.00-12.30 Opčine - Dunajska 17/a Tel. 040 2158266 v v v SLASCICARNA SpvauAe/, (wop/ Uv$¿mctfi/ DUNAJSKA CESTA 3 »OPČINE • TEL. 040 213645 m § Bi TRIESTE * POTOVALNI URAD — - Aurora viaggi TRST - ul. Milano, 20 - tel 040631300 fax 040365587 - www.auroraviaggi.com / 48. KRAŠKI PUST Nedelja, 15. februarja 2015 15 )kaj prizanesljivem vremenu • nv« anci z najboljšim vozom, slavla Gropada-Padriče st Zmagoviti GokyjoäPustje z Liga nad Kanalol i U 1 končna lestvica vozovi 1. 90 točk MEDJEVAS - ŠTIVAN / PETER PAN IN BODOČNOST KI JE NI!! 2. 86 točk ŠTMAVER / PROBLEMI SO, PROBLEMI BODO, K.... JIH GLEDA 3. 85 točk PRAPROT / STARO, MLADO VSE BOLANO NA TAC SKRIN 4. 74točk PROSEK - KONTOVEL / GA SJ'RJ'MO N'PREJ.... AL GREMO NZAJ? 5. 69 točk BAZOVICA / BO, AL NE BO?? 6. 61 točk KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE / SREČA JE MIN- LJIVA 7. 60 točk KOLONJA / MOSTOVI končna lestvica skupine 1. 92 točk G ROPADA - PADRIČE - LUNA PUHNA/ČRNO NA BELO 2. 73 točk ZDRUŽENJE STARŠEV OSNOVNE ŠOLE VIRGIL ŠČEK - NABREŽINA / NAGAJIVI SVINČNIKI 3. 71 točk KRIŽ / WILD WILD EAST 4. 62 točk ŠEMPOLAJ / DOKLER BARKA GRE... 5. 59 točk GABROVEC / PEPELKA JEZGEBILA CUKU 6. 57 točk OPČINE / PEŠKA - DURJIV SLABIH VODAH 7. 53 točk VALMAURA & DEA / I SUPER....CARTOONS 8. 50točk COOPERATIVATRIESTE INTEGRAZIONE ANFFAS / BACI, BACI, BACI 9. 48 točk REPEN / LAST MINUTE M \ * * *1 * V jeuvrščeni vaz l- raprata . V-S- fl * Vi Ul. dei Salici 1 34151 OPČINE tel. 040_213957 fax 040.213595 BAR - BUFFET - PIZZERIA »RINO« ob nedeljah zaprto KOSILA - VEČERJE PIZZE OPOLDNE IN ZVEČER _ . °PC'N,E Dunajska c. 11/A _Tel. 040 213821 cikliranega papirja, hudomušno pa se je znašel tudi marsikateri tiskarski škrat. Križanski kavboji so osvajali zahod pod poveljem ruskega predsednika Putina in bili na koncu tretji, Openci in Šempolajci pa so se posvetili tako ekološkim kot finančnim morskim temam, nabrežinski osnovnošolci pa so izstopali z originalnimi S nagajivimi barvanimi svinčniki in si pri-^ služili končno drugo mesto. Prvo mesto ob tem posebnem prazniku pa ohranjata druženje in zabava, ki Cl sta se na pustnem borjaču z glasbo sku- ^ pine Munda Štajerci, nastopom godbe iz Ricmanj in liških pustnih mask obdržali ^ do večera. S Andrej Marušič Iz preprostih sestavin pričaramo okusne jedi PRAZNJENJE QREZNIC PREGLEDI S TU KAMERO ZIDARSKA DELA Obrtna cona Zgonik« Proseška Postaja 29/C Tel. 040 2528113« Fax 040 2528124 info@danev.it • www.danev.it BRANKOVI C SlADJAN SRBSKE SPEC1AL1TETE 1M TIPIČNE KRAŠKE JEDI Gabrovec, 24 Tel. 040-229168 URNIK: torek - nedelja od 8.00 do 23.00 Ob ponedeljkih zaprto. 1 6 Nedelja, 15. februarja 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu števerjan - Družba Telecom kljub obljubam ni rešila težave Zaradi okvare kabla več dni brez telefona V občini Števerjan imajo že več dni velike težave s telefonom. Številna gospodinjstva, a tudi občina, šola, vrtec in podjetja, ne morejo prejemati klicev na stacionarne telefone, z njih pa ne morejo niti klicati. Županja Franka Padovan je družbo Telecom s problemom seznanila v sredo, ko so brez telefona ostali občinski uradi. Uslužbenci telekomunikacijskega koncerna so ji zagotovili, da bo v petek vse rešeno, v resnici pa so telefoni včeraj še vedno molčali. Občina je zato vnovič urgirala pri upravitelju telefonskega omrežja, prejela pa je osupljiv odgovor: za odpravo okvare kabla, ki je najverjetnejši vzrok težav, bi lahko potrebovali en teden. K sreči ima danes skoraj vsakdo mobilni telefon, pravijo jezni števerjanski upravitelji, a kaj, ko marsikje v občini sploh ni signala! »Ko so me v sredo poklicali občinski uslužbenci, sem bila sprva prepričana, da so pokvarjeni le telefoni na županstvu, kmalu pa se je izkazalo, da gre za obsežnejši problem. Ponekod telefoni sploh ne delajo, v drugih krajih pa se včasih posreči: telefon zazvoni, zveza pa se kmalu prekine,« pravi županja, ki je v sredo nemudoma poklicala družbo Telecom: »Omenili so mi neke težave s platformo, ki naj bi jih ne bilo mogoče takoj rešiti, obljubili pa so, da bodo do petka okvaro odpravili. Ko sem v petek ponovno poklicala, so mi zagotovili, da bodo zvečer telefoni delovali, a se tudi ta napoved ni uresničila. To je velik problem za občane in podjetja, pa tudi za občino samo. Uslužbenci so si v teh dneh morali pomagati z osebnimi telefoni.« Včeraj je z družbo Telecom stopil v stik še občinski svetnik Milko Di Battista, ki ga je uprava pooblastila, da spremlja problematiko telekomunikacij in informacijske tehnologije. »Rekli so mi, da je za težave kriv "gnil" telefonski kabel. Pravijo, da bodo za popravilo lahko potrebovali celo en teden, ker ne vedo, na kateri točki je prišlo do okvare. To je nesprejemljivo, saj gre vendar za javno storitev! Zato že pripravljamo pismo, v katerem družbo Telecom opozarjamo na njene dolžnosti in zahtevamo, naj za popravilo poskrbi v največ treh dneh,« je povedal Di Battista. Do včerajšnjega dopoldneva je bil brez telefona tudi štever-janski poštni urad, ki pa je rešil problem preko satelitske povezave. »Težave s telefoni naj bi se ponekod pojavile že v ponedeljek, po zadnji burji, od srede dalje pa so brez telefona v številnih predelih, od Grojne in Ščednega do Bukovja in Sovence. Po dosedanjih ugotovitvah imajo težave le na območjih, kjer se telefonske številke začenjajo z 8841 in 8840, v drugih krajih, npr. na Jazbinah, pa naj ne bi bilo težav,« je pojasnil Di Battista. Na občino in družbo Telecom je v prejšnjih dneh poklicalo tudi veliko razjarjenih občanov. »Žal ne vemo, kako bi jim pomagali. Naredili smo, kar je bilo v naši moči. Nekaterim občanom naj bi uslužbenci Telecoma celo dejali, da je za težave kriva občina, ki naj ne bi izdala dovoljenja za popravilo, kar pa je popoln nesmisel in velika laž,« je zaključila županja. (Ale) doberdob - Širitev poslopja nižje srednje šole Težav ni še konec Vsa dela niso bila opravljena, kot je bilo treba, zato bo moral izvajalec poskrbeti za popravila Pred slabima dvema mesecema je kazalo, da je »odisejada« nižje srednje šole v Doberdobu končno mimo. Podjetje Essebi impianti je zaključilo gradbena dela, ki so se začela pred več kot tremi leti in so tako prejšnji kot tudi sedanji upravi povzročila kar nekaj preglavic. Župan Fabio Vizintin si je sredi decembra oddahnil, saj je računal, da bo januarja prizidek že na voljo učencem in šolskemu osebju Večstopenjske šole Doberdob, ki se že leta spopadajo s prostorsko stisko, dober mesec kasneje pa ga je čakala nova hladna prha. Protipožarna preverjanja so namreč pokazala, da vsa dela niso bila opravljena, kot je bilo treba, kar pomeni, da bo morala šola na vselitev še nekaj časa počakati. Koliko? Tega na občini še ne znajo povedati, kaj več pa naj bi bilo znano v prihodnjih dneh. »Pristojne službe so med pregledom novih šolskih prostorov ugotovile nekaj nepravilnosti, ki jih je treba pred vselitvijo nujno rešiti: popraviti je treba protipožarna vrata, v eni izmed novih učilnic pa je nekaj narobe z izolacijo, zato se v njej kopiči vlaga. Tretji problem je strešni žleb prizidka, ki pušča,« je naštel doberdobski župan Fabio Vizintin, po katerem bo za ta dela na podlagi podpisane pogodbe moral poskrbeti sam izvajalec v dogovoru z vodjo gradbenih del. »V ponedeljek (jutri, op.ur.) se bodo z osebjem našega tehničnega urada sestali vodja del Gasperini in predstavniki gradbenega podjetja. Upam, da se bodo brez težav dogovorili in da bo izvajalec v kratkem poskrbel za popravila,« se nadeja Vi-zintin. Čeprav so omenjene težave povezane samo z novim delom šolske stavbe, bo treba še malo počakati tudi na selitev knjižnice. »Knjige bodo ostale v Jamljah, dokler knjižnice ne Doberdobska nižja srednja šola opremimo. Pohištvu bomo nekaj sredstev namenili v novem proračunu, ki ga bo občinski svet obravnaval čez kakšen mesec,« je pojasnil župan. V prihodnje namerava občinska uprava preurediti tudi dvorišče nižje srednje šole, ki ga je več let zasedalo gradbiš- bumbaca če. »Dvorišče je zdaj uporabno, saj so po zaprtju gradbišča delavci odstranili gradbeni material. Zaenkrat bo dvorišče ostalo, kakršno je, ko bomo imeli možnost, pa ga bomo lepo uredili,« je zaključil doberdobski župan Fabio Vizintin. (Ale) doberdob - Po zgledu nekaterih kraških občin Vstopiti želijo v EZTS Za pristop k Evropskemu združenju za teritorialno sodelovanje Severni Jadran se je odločila tudi občina Tržič Kulturni center Lojze Bratuž Krožek V y 1 Anton Gregorčič ^ i| SREČANJA POD LIPAMI Poklon prof. Lojzki Bratuž ob jubileju Sodelujejo predstavnice Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm prof. Marija Pirjevec, prof. Olga Lupine in prof. Neva Zaghet. Glasbeni poklon bodo oblikovali gojenci SCGV Emil Komel Četrtek, 19. februarja 2015, ob 20. uri Kulturnicenter Lojze Bratuž - Gorica Tudi doberdobska občina namerava vstopiti v Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) Severni Jadran, ki se je na pobudo občin Trst in Milje v Italiji ter občine Koper v Sloveniji začelo oblikovati konec leta 2013. Sklep, v katerem izraža zanimanje za pristop k projektu, je doberdobski občinski odbor že sprejel. »V EZTS Severni Jadran se bo vključilo več kraških občin, s katerimi imamo marsikaj skupnega. Obenem se nam zdijo evropski prispevki dobra priložnost za homogen razvoj celotnega Krasa,« pravi župan Fabio Vizintin in dodaja, da je med občinami, ki se zavzemajo za ustanovitev novega EZTS, tudi Tržič, na katerega je Doberdob vezan iz gospodarskega vidika, pa tudi iz vidika javnih storitev. gorica - Industrija Sindikati • 1 v« in občina za en sam konzorcij »Goriška in del južne Furlanije skupaj tvorita območje, ki ima iz vidika proizvodnih dejavnosti velik razvojni potencial. Zato bi bilo dobro, da bi za upravljanje in mreženje vseh infrastruktur od Gorice do kraja San Giorgio di Nogaro skrbel en sam industrijski konzorcij.« To je predlog, ki so ga goriškemu županu Ettoreju Romoliju predstavili pokrajinski tajniki sindikatov CGIL, CISL in UIL Paolo Liva, Umberto Brusciano in Giacinto Menis. Sindikalisti so župana opozorili, da dežela Furlanija Julij -ska krajina pripravlja reformo industrijskih konzorcijev, vsi trije pa se zavzemajo, da bi le-ta temeljila »na pogumnih, a hkrati daljnovidnih in logičnih odločitvah«. »Izbire morajo imeti pravo perspektivo. V to smer gre tudi projekt, ki mu pravimo "L", saj bi območje, ki bi ga pokrival, imelo obliko te črke: vključeval bi namreč ozemlje od Gorice do Tržiča ter od Tržiča do San Giorgia di Nogaro,« so pojasnili pokrajinski tajniki treh sindikatov. Po njihovih ocenah bi ta rešitev bila optimalna, saj bi na ta način ustvarili mrežo med infrastrukturami, ki bi bile skupaj bolj privlačne za podjetniške naložbe. »Ob tem bi z enim samim upraviteljem lahko premostili dosedanje delitve ter preprečili razpršitev sredstev in boljše načrtovali ukrepe na industrijskem področju,« so prepričani Paolo Liva, Giacinto Menis in Umberto Bruscia-no, ki ga je spremljal tudi Salvatore Gioacc-hino. Infrastrukture, na katere je po mnenju sindikalnih predstavnikov treba staviti, so goriška industrijska cona, tovorno postajališče družbe SDAG, ki bi jo bilo treba spremeniti v konzorcij, goriško letališče, ki ga upravlja konzorcij Duca DAosta, tržiški industrijski konzorcij in posebno podjetje za upravljanje tržiškega pristanišča, terminal v Červinjanu in konzorcij Aussa Corno iz kraja San Giorgio di Nogaro. Goriški župan Ettore Romoli je izrazil prepričanje, da gre za dobro pobudo, saj meni, da bi se s to združitvijo okrepilo gospodarstvo celotnega goriško-južnofurlan-skega območja. »Nova ustanova bi morala biti temelj, na kateri bi zgradili nov teritorialni pakt; le-ta bi ne glede na obseg novih medobčinskih unij moral zagotavljati pregled nad raznolikim teritorijem in preprečiti propad industrije,« je poudaril Romoli. Tudi po ocenah sindikatov bi bilo treba nove medobčinske zveze zarisati na podlagi »teritorialnih strategij« in novih možnosti razvoja. industrialci Flavio Flamio prvi direktor Vodil bo goriško-tržaško zvezo Flavio Flamio, nekdanji direktor goriške zveze Confindustria, je bil imenovan za prvega generalnega direktorja nove tržaško-goriške zveze indu-strialcev. Tako je odločil predsedniški svet zveze, ki so jo ustanovili v prejšnjih tednih. Beneško-julijska Confindustria, kot so poimenovali medpokrajinsko zvezo, zastopa 550 podjetij in okrog 30 tisoč zaposlenih v industrijskem sektorju. Združevanje je potekalo nekaj več kot dve leti in predstavlja novost v državnem merilu, saj prehiteva t.i. reformo Pesen-ti, na pot katere je Confindustria stopila z namenom racionalizacije in optimizacije svoje krajevne organiziranosti. / 18. SOVODENJSKI PUST Nedelja, 15. februarja 2015 17 sovodnje - Danes vrhunec Karnivalovega pustovanja Bo vreme prizaneslo veselim pustarjem? Priprave (spodaj) in nastop Karnivalin Bo ali ne bo? To je vprašanje, ki so si ga v zadnjih dneh postavljali člani društva Kar-nival in pustarji, ki komaj čakajo, da se danes udeležijo 18. pustnega sprevoda v Sovodnjah. Napovedi sprva niso bile naklonjene, včeraj pa so vremenoslovci pustnim navdušencem le vlili kanček upanja. Zadnja beseda bo padla danes zjutraj, ko se bodo člani društva Kar-nival še enkrat sestali. Takoj zatem bomo njihovo odločitev objavili na spletni strani www.primorski.eu. Če bo vreme pustarjem prizaneslo, se bo povorka začela ob 14. uri. Prve prometne omejitve bodo stopile v veljavo ob 11. uri, parkirišča bodo za marketom Dipiu v Prvomajski ulici, nasproti marketa (pri kapelici), pri sovodenjskem pokopališču, pod občinsko stavbo in v obrtni coni. Prijavilo se je 8 vozov in 9 skupin, pred njimi bo korakala godba iz Trebč. Sprevod bodo v živo predvajali na spletni strani društva Karnival, povezavo bomo objavili tudi na naši spletni strani. Ob 17. uri bo pod šotorom zabava s skupino Happy day, prodajali bodo srečke pustne loterije. »Fešta bo ob vsakem vremenu. Če bomo zaradi dežja morali prenesti sprevod na prihodnjo nedeljo, se zabavi prav gotovo ne bomo odrekli,« zagotavlja predsednik Kar-nivala Luka Pisk. Današnje dogajanje bo vrhunec tridnevnega praznovanja, ki se je začelo v petek z glasbo skupine Studio 80 in s si-nočnjim nastopom benda Alta tensione. Oba večera so poživile Karnivaline. Petkov večer so nekoliko skalili nekateri posamezniki, ki so morda pregloboko pogledali v kozarec. grafica goriziana ^ ^ tiskarna Ul. Gregorčič, 18 • Gorica • tel. 0481 22116 • fax 0481 22079 E-mail: info@graficagoriziana.com • www.graficagoriziana.com ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE KOVAŠKI IZDELKI Tabaj F.lli s.nx. Miloš in Kajnuind STAN DR LZ- GORICA, ul. A. Gregorčič 24 TcL DOBI/21514 = I-olí* H4B IVI E9S7 - turbará Ijhaj. I91.it Najprej je prišlo do težkih žalitev in pretepa med mlajšima moškima, nakar je pustar - po pripovedih je bil oblečen v pingvina - sprožil v šotoru gasilni aparat. Pošprical je več ljudi, dve ženski je zadel v obraz. Hujših posledic, razen začetnih dihalnih težav in solzenja, k sreči ni bilo, »pingvin« pa je imel še srečo, da so ga navzoči le pošteno okregali. (Ale) VRSTNI RED VOZOV IN SKUPIN Godba Viktor Parma 1. Pustna skupina iz Ronk: Le terme de Monfalcon 2. Voz KD Skala iz Gabrij: Pinokjo-nacionalni šport 3. Pustna skupina Šempolaj 4. Voz iz Kolonje - Tutti col cales: Mostovi 5. Skupina KD Briški grič iz Štever-jana: Pingvini na plitvini 6. Skupina združenja sta ršev OŠ Virgil Šček iz Nabrežine: Nagajivi svinčniki 7. Voz iz Šempetra: Zobne vile 8. Skupina KD Oton Župančič: Dež, vir življenja ... še posebno za vržot 9. Voz Turističnega športnega društva Orehovlje: Orehovski cirkus 10. Skupina iz Selc: I pirati de Grado 11. Voz KD Sovodnje: Sreča je minljiva 12. Skupina Osmica pri mačku: Brasil osmica 13. Voz iz Proseka-Kontovela: Ga s'rj'mo n'prej ... al gremo n'zaj? 14. Pustna klapa iz Križa: Wild wild east 15. Voz Pustne klape Praprot: Staro mlado vse bolano na tačskrin 16. Skupina Opajski pust: Opajski brovljinci 17. Voz KD Sabotin iz Štmavra: Problemi so, problemi bodo, k... jih gleda OGLASE Z-BRALA IN PRIPRAVILA AGENCIJA AWS O O R t C A Tel. 04&1.53É402 Fak& 0481.536403 mail: arts.Il0tin.lt Lanski zmagovalec sovodenjskega sprevoda je bila štmavrska Indija bumbaca \šm- PROIZVODNJA fill \r-r-\ "INŠTALACIJA lWU LL I KLEPARSTVA MARIO MUCCI S.R.L. Ulica A. Gregorčič 20H ■ 3-11 70 GORICA Tef. O4ftlHIU0* Fu C*aU5246S7 info@PNueeiliitmncric.com: • www.rrtuccilattonerie.eotn CREDITO COOPERATIVO ZADRUŽNA BANKA Zadružna Banka Doberdob in Sovodnje www.bccdos.it Povsod prisotni, n&s potrebujeta... V Sovodnjah Prvomajska 120/a, TeL 0481.882155 18 Nedelja, 15. februarja 2015 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Štiridesetletnica delovanja Slovenske skupnosti Izziv razvoja za stranko Stranka Slovenske skupnosti (SSk) je v petek priredila slavnostno zasedanje ob 40-letnici oblikovanja svojega goriškega dela. V Kulturnem centru Lojze Bratuž se je zbralo okrog štirideset članov vodstva in sekcij, občinskih svetnikov in upraviteljev. Na odru z zastavami, plakatoma in napisom »Za nas vse« so se zvrstili govorniki. Pokrajinski tajnik Julijan Čaudek je večer uvedel s pozdravom in predal besedo predsedniku Silvanu Primosigu. Ta je ocenil stanje v stranki in širši družbi s poudarkom na pomembnosti odločitve pred štirimi desetletji in sedanji nuji, da se SSk razvija. Ostane naj zbirna politična stranka Slovencev v Italiji s poudarkom, naj se zavzema za vse oblike družbenih pojavov brez omejevanja na narodnost. Stranka je pod velikim posrednim pritiskom; gre za njeno preživetje, zato je potrebno nekoliko opustiti pretekla dogajanja in zavračati oznaki desno ali levo, vanjo lahko vstopijo vsi Slovenci, se je pa potrebno znotraj strankinih organov izogniti zanemarjanju sklepov. Na bližnjem kongresu bo potrebno jasno postaviti vedenjske navade, ki naj članstvo prepričajo o politični liniji brez samovoljnih odklonov. Dogaja se, da dodeljuje deželna uprava sredstva fantazijski zadrski ali puljski občini, slovenska narodna skupnost v FJK pa ostaja na cedilu. Čavdek je dejal, da stranka deluje poglavitno zato, da njeni zastopniki vstopijo v krajevne uprave, kjer naj zagotavljajo izvajanje zaščitnega zakona. Zaznamoval je šibke organizacijske in krajevne pojavnosti ob dejstvu, da je stranka prepoznavna. Samo sklicevanje na zaščitni zakon ni dovolj, slediti je potrebno tudi drugim vidikom družbenega življenja. Od gostov je prva posegla deželna predsednica SSk Fulvia Premolin. Zavzela se je za utrjevanje kadrovskega jedra, saj smo itak priča težavam, ko naj bi ljudje dodelili nekaj časa javnemu delovanju. Težave povzroča de- želna uprava, ki naj nam bi bila naklonjena, pa ni! Deželni tajnik Damijan Terpin se je zahvalil goriškemu vodstvu, spomnil se je ustanoviteljev in takšnih osebnosti, kot sta bila Vladimir Gradnik in Mirko Špacapan, katerih odsotnost pomeni veliko vrzel. Dejavnost vseeno uspeva, ker nosijo ljudje v sebi velik zanos: dokler bo obstajal, bo stranka živela. Verjeti je treba v ljudi, saj dobro razločujejo tisto, kar berejo in slišijo glede reforme krajevnih uprav. Tržaški tajnik Peter Močnik je menil, da je potrebno imeti domišljijo in pobudo na svoji strani, ko je govor o politični sferi življenja. Treba se je odpovedati osebnim Silvan Primosig in Julijan Čavdek (levo), strankine vodilne osebnosti (zgoraj) bumbaca kapricam, saj je le tako mogoče pobirati sadove. Pomemben je zgled vodilnih oseb: če je zgled dovolj odmeven, vanj državljani verjamejo. Števerjanska županja Franka Padovan je izpostavila grožnjo, ki ji je izpostavljena njena občina ob skorajšnji reformi: gre za biti ali izginotje težko zagotovljene avtonomije. Sledili so posegi Marilke Koršič s poudarkom na pozitivnih vzgibih, ki naj vodijo vse člane, Marjana Drufovke, ki se je posvetil krajevnim števerjanskim gospodarskim in družbenim postavkam, Marka Jarca, ki se je vprašal, zakaj stranka izgublja glasove, in si odgovoril, da je nujno imeti jasne odgovore glede zgodovine, poštenosti politike, imi-gracije in preureditve krajevnih uprav: ne sme se pripetiti, da SSk najde skupni jezik na primer z doberdobsko občinsko upravo, jo pa naslednji dan demantira vidni predstavnik s Tržaškega. Usklajevalec posegov je prebral pismi dveh odsotnih članov, in sicer Mare Černic ter Simona Petra Lebana. Spregovoril je tudi Marjan Terpin, eden izmed strankinih ustanoviteljev. Vsebine pisnih posegov kot tudi nekateri odstavki ustnih so se že nanašali na gradivo prihodnjega občnega zbora. Nekaj pa-susov je nakazovalo povsem nove poglede glede članstva, odnosov s SSO in sodelovanja z drugimi strankami. Načrtuje se tudi novo deželno vodstvo. Na koncu sta pokrajinski predsednik in tajnik podelila priznanja zvestim in delavnim sodelavcem. Prejeli so jih Ivan (Ninko) Čer-nic, Peter Černic, Božidar Tabaj, Marjan Brescia, Silvana Mrak (posthumno), Izidor Prin-čič in Lovrenc Persoglia. (ar) pomniki morije - Med Kukom in Vodicami Spomenik generalu, ko je bil huje ranjen V prostorih občinske stavbe v Šempetru je pred nekaj dnevi potekal redni občni zbor Društva soška fronta, ki ima veliko prijateljev in članov tudi v zamejstvu. Po zasedanju sem nekaterim članom omenil nedeljsko rubriko v Primorskem dnevniku o spomenikih in drugih obeležjih iz prve svetovne vojne. Vprašal sem jih, če na območjih, kjer so doma, obstajajo pomniki vojne, ki bi prišli v poštev za objavo. Takoj se je javil Zoran Šuligoj iz Deskel in me povabil, naj ga obiščem, češ da mi bo razkazal nekaj zanimivosti na griču Prižnica in na sedlu med Kukom in Vodicami, na levem bregu Soče nasproti vasi Plave. Zaradi lepega vremena prejšnjih dni sem se odpravil k njemu. Najprej sva obiskala Prižnico, ki je na zemljevidih iz prve svetovne vojne označena kot Kota 383, nato sva se podala še na pobočja nad zaselkoma Zago-ra in Zagomila. Prižnico in njena strma pobočja bomo podrobneje spoznali kdaj drugič, tokrat se bomo pomudili na sedlu med Kukom in Vodicami. Do Zago-mile pridemo po asfaltirani cesti, ki se v hrib odcepi pri gostilni Dermota. Po Za-gomili je cesta makadamska, vendar lepo urejena in prevozna. Na odcepu pot v desno vodi proti Sv. Gori, v levo pa na Vodice. Zavila sva v levo in po nekaj sto metrih navkreber dosegla sedlo, kjer sva najprej naletela na ostanke starega vojaškega pokopališča, tik pod njim pa na velik spomenik, ki so ga postavili avstro-ogrskemu generalu Guidu Novaku von Arientiju. V letih 1915-16 in deloma leta 1917 je bil poveljnik fronte od Sv. Gore do Avč severno od Kanala. Najbolj »vroče« je bilo ravno na Prižnici ter na pobočjih pod Kukom in kasneje Vodicami. Tam ni bilo nikoli miru. Tudi ko ni bilo ofenziv, so Italijani omenjena območja stalno obstreljevali s topovi in mino-meti s podaljška Sabotina (Marmorije), z Vrhovelj v Brdih in s Korade. Z nečloveškimi napori in hudimi žrtvami (le-te so imeli tudi napadalci) je branilcem uspelo kar dve leti obdržati svoje položaje. Prižnica je klonila med 10. soško ofenzi- Na kapi generala Guida Novaka von Arientija je opaziti luknjo, ki jo je povzročila krogla (zgoraj levo, iz arhiva Davida Pipana); spomenik danes (zgoraj, vip) in leta 1916 (arhiv Soška fronta) vo, 17. maja 1917 popoldne, zvečer istega dne pa je v roke italijanske vojske padel tudi 611 metrov visoki Kuk. Umrlo je preko 6.000 italijanskih vojakov, izgube na avstro-ogrski strani pa tudi niso bile majhne. Nekaj dni kasneje so Italijani osvojili tudi Vodice. General Guido Novak von Arienti je bil rojen v Milanu januarja 1859 kot sin avstrijskega mornariškega častnika, ko je bila Lombardija še avstrijska. Že v mladosti se je zapisal vojaški karieri. Ob izbruhu vojne se je kot generalmajor udeležil bojev na srbski fronti, kjer je bil ranjen v glavo. Po italijanskem vstopu v vojno je v prvem letu bojev ob Soči poveljeval 1. gorski brigadi, v 10. soški ofenzivi pa 62. pehotni diviziji. Avgusta 1917 je nastopil službo poveljnika na vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu. Med podrejenimi je bil zelo priljubljen, saj se je pogosto mudil na prvih bojnih položajih in vojake bodril. Spomenik so mu postavili, ko je staknil hujšo rano na levi roki. Zato je na kapi imel dva rdeča trak-ca, ki sta predstavljala dve rani. Ob trak-cih je vidna tudi luknja, ki jo je povzročila puškina krogla, ki mu je posnela kožo na glavi. Na plošči sredi spomenika je stal napis: General Major von Novak Platz 1915-1916. Še do pred desetimi leti je bil spomenik v razsulu. Obnovili so ga leta 2006 in poškodovano betonsko ploščo nadomestili z bakreno ploščo ter z napisom v slovenščini in nemščini. (vip) gorica - Šola Komel Zlato trem gojenkam Harfistka Vida Boškin Regijskega Tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEM-SIG) se je udeležila tudi peščica učencev Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice, ki pa se lahko pohvali z odličnim končnim izkupičkom. Na Glasbeni šoli v Postojni so v torek nastopili violinisti iz razreda Jurija Križniča. V 1.A kategoriji, namenjeni mladim do 11. leta starosti, sta med desetimi prijavljenimi tekmovalci zlato priznanje odnesli Makrina Quinzi in Pavla Vezjak, ki sta nastopili ob klavirski spremljavi Davida Trebižana. Pavla Vez-jak je po številu točk zasedla drugo mesto. V 1.B kategoriji, za tekmovalce od 12. do 13. leta starosti, se je pomeril Simon Gerin, ki se je junija lani, na 18. mednarodnem tekmovanju za mlade instru-mentaliste v Povolettu, uveljavil kot najboljši violinist. Tokrat je ob spremljavi pianistke Neve Klanjšček dosegel srebrno priznanje. Na Glasbeni šoli v Kopru je bilo v četrtek še tekmovanje harf. Iz razreda Ta-tiane Donis je v 1.A kategoriji nastopila Vida Boškin, ki se je ob koncu nastopa lahko prav tako veselila zlatega priznanja in drugega mesta. Vse tri z zlatom nagrajene gojenke goriške šole čaka sedaj še zahtevnejše državno tekmovanje. Želimo jim, da se bodo tudi na njem izkazale. (sk) Poklon prof. Lojzki Bratuž Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm, krožek Anton Gregorčič in Kulturni center Lojze Bratuž prirejajo poklon prof. Lojzki Bratuž ob njenem jubileju. Večer, ki bo v četrtek, 19. februarja, ob 20. uri v centru Bratuž v Gorici, sodi med Srečanja pod lipo. Na njem bodo sodelovale članice Slavističnega društva in duo harmonik s centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. V gosteh Khaled Fouad Allam V okviru Srečanj z avtorji v organizaciji združenja Apertamente bo v petek, 20. februarja, ob 18.30 v goriškem Kulturnem domu govoril znani sociolog alžirskega rodu Khaled Fouad Allam. Predstavili bodo tudi njegovo knjigo »Il jihadista della porta accanto« (Jihadist - Hišni sosed). Sodelovala bosta novinar Giovanni Tomasin in član združenja Apertamente Aleš Waltritsch. Štandrežci na odru SNG V Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici bo danes ob 17. uri gostovanje dramske skupine Prosvetnega društva Štandrež, ki bo odigrala komedijo »Mrtvi ne plačujejo davkov«; informacije so na voljo v novogoriškem teatru na tel. 003865-3352247. Bellavite v briški Hiši kulture V petek, 20. februarja, ob 19. uri bo v Hiši kulture v Šmartnem srečanje z Andreo Bellavitejem, avtorjem monografije »Soča tisočerih obrazov«. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 15. februarja 2015 19 štandrež - V Fabianijevem letu Ko bom velik, bom arhitekt Arhitekturne delavnice na šoli Frana Erjavca Ob dnevu slovenske kulture so na osnovni šoli Frana Erjavca v Štandrežu potekale v torek arhitekturne delavnice z arhitektkami iz Centra arhitekture Slovenije. Organizirali in financirali so jih Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD), domače društvo Otona Župančiča in Odbor staršev osnovne šole z namenom, da bi Maksa Fabianija približali otrokom. Zaradi 150-letnice rojstva je letošnje leto posvečeno Fabianiju, goriške pobude ob jubi- movali, kdo bo zgradil najvišjo. Iz lesenih ploščic različnih velikosti so sestavili nebotičnike, pri čemer so prvo nagrado osvojile deklice iz 5. razreda, ki so zgradile kar 168 centimetrov visoko stolpnico. Otroci so spoznali tudi trdnost in protipotresno zavetrovanje, ustvarjalno delo v skupni pa je med njimi okrepilo odnose. Trud je bil poplačan s knjižnim darom in bomboni. Pri delavnici na temo igrivega gu-banja arhitekture so spoznali sodobnejše Dijaški dom iz Gorice vpisuje Dijaški dom iz Gorice vpisuje v popoldanske programe za drugo polletje in za šolsko leto 2015-16. Učencem iz osnovnih šol v Gorici, Štandrežu, Pevmi in Sovod-njah ter nižje srednje šole Ivan Trinko ponuja učno pomoč ter dodatno izobraževanje, brezplačne interesne dejavnosti (ples, glasba, gledališče itd.), druženje in delo z vrstniki, varstvo do 18.30, zdravo in sveže pripravljeno prehrano, tečaje Glasbene matice kar v domu, prevoz na treninge ...; vpis je možen do zasedbe mest (www.dijaskidom.it, tel. 0481-533495). Občni zbor sekcije VZPI-ANPI V četrtek, 19. februarja, bo na sedežu na Korzu Verdi 51 občni zbor goriške sekcije VZPI-ANPI. Poleg poročil in ocene stanja v mestu bo razprava. V združenju si nadejajo, da bo ta poglobljena in da bo zadevala tudi bodoče delovanje, še posebej obeleževanje 70-letnice zmage nad naci-fašizmom. leju pa koordinira Slovenska kulturno gospodarska zveza (SKGZ). V imenu pokrajinskega odbora ZSKD je prisotnim v torek izrekla dobrodošlico Sara Boškin, predsednica društva Župančič Nataša Paulin pa je otrokom povedala, da kultura pozna različne tipe interpretacije, ena izmed teh je tudi arhitektura. Sledilo je uvodno predavanje arhitektk Barbare Viki Šubic in Polone Filipič, ki sta mlademu občinstvu seznanili s tem, kdo je bil Fabiani, ter s pomenom besed arhitekt, urbanist in izumitelj. Na podlagi prikazanih fotografij so otroci spoznali Fabianijev opus, ki sega od Dunaja, Ljubljane, Trsta, Gorice do Krasa. Odkrili so tudi termin »secesija«, tj. povzemanje motivov iz narave, in zakaj je Fa-biani takšne motive uporabljal in upodabljal na svojih stavbah. Otroci so izvedeli o usodi tržaškega Narodnega doma, ki so ga fašisti požgali, kar je nanje naredilo velik vtis. Predstavljen jim je bil seveda tudi goriški Trgovski dom, ki so ga takoj prepoznali, saj se večkrat sprehajajo mimo njegovih izložb, ko gredo na primer z mamo na sladoled v Ljudski vrt. Pri opazovanju stavb na fotografijah so bili pozorni predvsem na materiale in motive, ki jih je arhitekt uporabil na stavbah. Iste motive so nato otroci tudi sami uporabili v eni izmed delavnic, ki je bila posvečena Fabianijevim lučkam, tudi ob upoštevanju dejstva, da Fabianijevo leto 2015 sovpada z Mednarodnim letom svetlobe. Na podlagi navodil arhitektk, Fabia-nijevih vzorcev in lastne domišljije so otroci ustvarili prav posebne svetilke, ki bodo razstavljene v Trgovskem domu ob odprtju stalne razstave 6. marca letos. S pomočjo tudi ostalih strokovnjakinj iz Centra arhitekture Slovenije, in sicer arhitektke Tjaše Podgornik ter absolventk arhitekture Tanje Lozej in Laure Mercina, so na šoli potekale še druge delavnice, ki so vzbudile veliko zanimanje otrok. Te so porazdelili v štiri skupine, tako da so na osnovi rotacije vsi sodelovali v vseh delavnicah. Najbolj jih je prevzela gradnja različnih oblik mostu, ki ga je zasnoval Leonardo da Vinci. Šolarji so iz lesenih palic zgradili most, ki ne potrebuje zvez za svojo stabilnost. Seznanili so se s trenjem, ki omogoča, da stoji brez lepila in žebljev: palice so zagozdene ena v drugo in so zaradi trenja pod obremenitvijo, celotna struktura se tako celo strdi. Zgradili so mostove različnih velikosti, preko največjega, ki so ga postavili v šolski veži, so se tudi sprehodili. Grajenje stolpnic ali nebotičnikov je tudi pritegnilo zanimanje, saj so učenci tek- Štandreški osnovnošolci med ustvarjanjem v arhitekturnih delavnicah bumbaca, zskd ronke - Pustni sprevod Pisana olimpijada - • »V«« - • VI • spet na najvišji stopnički Nagrado za simpatijo je odnesla skupina iz Doberdoba Kakor že v Gorici je tudi v Ronkah zmago slavila Olimpijada strašil iz Me-dee, nagrado za simpatijo pa je odnesla skupina iz Doberdoba. Trinajsti pustni sprevod je včeraj popoldne organiziralo krajevno združenje Pro loco. S 138 točkami je prvo mesto osvojila skupina, ki jo je sestavljalo 40 udeležencev. Ocenjevalna komisija, ki ji je bil na čelu župan Roberto Fontanot, je na drugo mesto s 132 točkami posadila skupino Ora saria ver un lavor iz Tržiča, ki je pustno obdelala problematiko gospodarske krize, na tretjem mestu s 119 točkami pa je pristala skupina La magia dello Zodiaco iz Gradeža. Žirija je podelila tudi nagrado za simpatijo, ki je šla v množično poseljeni Začarani vrt iz Doberdoba. Glasni in pisani sprevod je v zgodnjem popoldnevu startal s Trga Donatori di Sangue in s spremstvom godbe Giuseppe Verdi prehodil središčne ulice vse do Trga Unita. Ocenjevalci, ki so mimohod spremljali z balkona občinske palače, so upoštevali živahnost maškar, izdelanost mask pa tudi številčnost skupine. Nagrajevanje je potekalo v športni palači, kjer so v nadaljevanju dneva organizirali še pustni ples in kjer bo danes ob 14. uri trideseta izvedba otroškega pusta. V primerjavi s prejšnjimi leti je bila udeležba na včerajšnjem sprevodu skromnejša, prijavljenih je bilo sicer osem skupin, v Ronke pa jih je prišlo le šest. Drugouvrščena skupina iz Tržiča bonaventura arhitekturne prijeme. Nagubana arhitektura je relativno nov trend. Arhitekti in oblikovalci uporabljajo različne tehnike gubanja, ko oblikujejo tridimenzionalne objekte iz dvodimenzionalnih površin, kot so tekstil, karton, plastika, kovina in drugi materiali. Oscar Niemeyer, Zaha Hadid, Coop Himmelblau, Frank O. Gehry sodijo med najznamenitejše arhitekte, ki uporabljajo tehnike gubanja. Tudi štandreški učenci so se s pomočjo mentoric preizkusili v različnih tehnikah gubanja, od ukrivljanja, upogibanja, mečkanja, in odkrivali presenetljivo dinamične oblike in prostore. Še dobro, da so organizatorji skupaj z učitelji za izvajanje arhitekturnih delavnic izbrali torek, ko imajo učenci tudi popoldanski pouk, saj drugače ne bi bilo dovolj časa za spoznavanje in podoživljanje vsega znanja, ki so jim ga posredovale gostujoče arhitektke. Nekdo izmed otrok je celo izjavil, da, ko bo velik, bo arhitekt. S trditvijo drugega učenca, »da tako bi moralo biti v šoli vsak dan«, so se nedvomno strinjali prav vsi. goriška - Pustna tradicija po vaseh Obhodi in rajanja V Doberdobu, Jamljah in Kulturnem domu v Gorici bo poskrbljeno tudi za otroke Pust niso le sprevodi po večjih občinah in mestih. Pustovanja in pohodi pu-starjev sodijo tudi v tradicijo mnogih vasi. Osrednje pustno prizorišče bo danes v Sovodnjah, jutri bosta na vrsti Doberdob in Dol, v torek pa Jamlje, Vrh in Gorica. Otroško pustno rajanje bo jutri, 16. februarja, v doberdobski župnijski dvorani. Med 14. in 17. uro bo najmlajše zabaval Ernesto, ples za srednješolce bo od 17. ure dalje. Organizatorji so kulturni društvi Jezero in Hrast, pihalni orkester Kras in športno združenje Mladost. Pust bodo jutri počastili tudi v Dolu. Kot je tradicija, bodo odrasli fantje in moški že zjutraj šli na obhod domačij in bodo do popoldneva obiskali vse doljan- ske zaselke. Od 21.30 dalje bo v društvenem domu pustni ples s priljubljeno skupino Tri prašički; organizatorji so vaški fantje in moški oziroma »doljanska željezn-ca«, kot jim pravijo domačini. Po Jamljah bo pust »razsajal« v torek, 17. februarja. Novost je otroško kole-dovanje; osnovnošolci se bodo zbrali ob 10. uri v Kremenjakovih društvenih prostorih in se v maskah odpravili po vasi. Po zaključku okrog 12. ure bo kosilo z dobrotami, ki jih bodo zbrali med obhodom hiš. Odrasli se bodo zbrali na istem mestu ob 11.30, pridružili se jim bodo lahko tudi otroci. Skupaj bodo obiskali domačije v Jamljah pa še pri Bonetih, Devetakih in v Sabljičih. Zvečer bo v društvenih prosto- rih ples s Štefanom, na katerega Kreme-njak vabi tudi prebivalce okoliških vasi, zlasti sosede iz Doberdoba in Brestovice. Na pustni torek bo veselo tudi na Vrhu, kjer bodo vaško tradicijo letos vzeli v roke mlajši domačini. Pustarji se bodo sredi dopoldneva zbrali v centru Danica, nakar bodo pepeljuharji, fant, pupa, starec in starka, jajčar in druge tipične maske v sprevodu korakali po vasi. Koledo-vanje se bo zaključilo v centru Danica s pogostitvijo in plesom, ki bosta namenjena pustarjem in vsem domačinom. V torek bo pustno rajanje za najmlajše v goriškem Kulturnem domu. Od 15. ure dalje bo za veselo razpoloženje in pustno zabavo skrbel Evgen Ban. 20 Nedelja, 15. februarja 2015 GORIŠKI PROSTOR gorica - Začetek festivala v centru Lojze Bratuž Zapeljivi tango Na odru kvartet Neotango in plesalska para, v dvorani vdova Astorja Piazzolle Kulturni center Lojze Bratuž je bil v petek prizorišče senzualne topline. Združenje Punto musicale pod vodstvom Carle Agostinello je pričelo goriški niz treh koncertov v okviru festivala Tango da pensare. Uvodni dogodek festivala, ki deluje že vrsto let, je bil odet v slavnostne note, in to ne samo tanga, ampak tudi obiska Laure Escalada Piazzolla, vdove legendarnega argentinskega skladatelja Astorja Piazzolle. Gostja je v tekoči italijanščini nanizala zgodbe iz življenja z Astorjem: »Ko začnem razmišljati o njem, se začnejo pojavljati spomini, ki se vrstijo drug za drugim. Prezgodaj je umrl. Starejši je bil, bolje je pisal. Smrt mu je prekrižala načrte za opero, za katero se je dogovarjal s Placidom Domingom v glavni vlogi. V domači državi je bil na začetku kariere osovražen. Tango je v Argentini nekaj svetega, nedotakljivega, on pa je iz njega delal umetnost. Ko je krenil v tujino, se je zgodba spremenila. Na razprodanem koncertu na Nizozemskem sem v zaodrju opazovala poslušalstvo, ki se je "topilo" ob poslušanju njegove glasbe in njegovega igranja na ban-doneon.« Enak je bil odziv publike v centru Lojze Bratuž. Glavno vlogo je odigral kvartet Neotango, ki ga sestavljajo izjemni glasbeniki - bandoneonist Massimiliano Pitocco (docent na konservatoriju Svete Cecilije v Rimu), violinist Alessandro Vavassori (dolgoletni član simfonične orkestra iz Rima), kontrabasist Giovanni Rinaldi (docent konservatorija v Bariju) in pianistka Carla Agostinello (vodja razvejane dejavnosti pri združenju Punto musicale s šolo, tečaji, koncerti, festivali ...). Koncert je bil v celoti posvečen glasbi Astorja Piazzolle. Nastopajoči so se sprehodili skozi številne tan- Laura Escalada Piazzolla in nastopajoči naredil nesmrtnega. Izkušnje z organiziranjem festivalov so pokazale, da se tango lepo prepleta tako s plesom kot tudi z razstavami (vizualno umetnostjo) in besedo (poezijo). To so mediji, ki med seboj delujejo zelo dobro in jih poslušalstvo sprejme z veliko zadovoljstva.« Laura Escalada Piazzolla je od začetka delovanja kvarteta Neotango, leta 1998, njegova botra. Kvartet v svojih izvedbah zazveni zato pristno »piazzollov- f Jm Iffmi /",. m ge, ki so bili podprti s koreografijami v čutnih in zapeljivih izvedbah plesalcev Mar-garite Klurfane, Walterja Cardoza ter Marine Martin in Massima Marchetta. »Tango je med poslušalci zelo cenjen,« razloge za prirejanje festivala navaja Carla Agostinello: »K popularnosti pripomore ples, s katerim se veliko ljudi ukvarja v prostem času. Je pa glasba tanga tako slikovita in privlačna, da ne potrebuje dodatnih spodbud. Astor Piazzolla je tango povzdignil na višjo umetniško raven in ga sko«, z mehkobo, s počasnimi in čutnimi pasažami, odrezavo in vihravo, strastno in divje, vedno pa z globokim občutkom em-patije. Tango je navsezadnje le metafora dvorjenja med dvema osebama, ki ju neznanska sila privlači v goreč objem, kjer se ženski in moški princip zlijeta v umetnino lepega. Vse to smo občudovali na odru centra Lojze Bratuž. Informacije o festivalu najdete na spletni strani www.puntomusica-le.org. Metka Sulic [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664 in v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici, tel. 0481-30212. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 15. februarja, ob 17. uri gostuje Dramska skupina Štandrež z igro »Mrtvi ne plačujejo davkov« (Nicola Manzari); 16. februarja ob 18. uri »Modro pišče« (Maja Aduša Vidmar), gostuje Gledališče Koper. Od 17. do 21. februarja ob 20. uri »Otroci Adama in Eve« (Jan Cvitkovič). 19. februarja ob 17.30 »Čarovnik iz Oza«. 21. februarja ob 10.30 gledališka igralnica z Medeo Novak; informacije na blagaj-na.sng@siol.net ali po tel. 0038653352247. À Gledališče V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici ob 20.45: 19. februarja koncert violon-čeliste Natalie Gutman. Predprodaja vstopnic za vse predstave poteka pri blagajni na Korzu Italia (tel. 0481383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI iz niza »Špas teater«: 19. februarja ob 20. uri »Čista norišnica«; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.0017.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pri-četkom prireditev (tel. 0038653354016, blagajna@kulturnidom-ng.si). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU bo 17. februarja ob 21. uri »Al-la stessa ora il prossimo anno«, nastopata Marco Columbro in Gaia De Laurentiis; informacije po tel. 0481969753. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 18 in 19. februarja ob 20.45 bo gledališka predstava Leonarda Scia-scie »L'onorevole«, igrajo Enzo Ve-trano, Stefano Randisi in Laura Ma-rinoni; prodaja vstopnic pri blagajni U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.15 -19.50 - 22.15 »50 sfumature di grigio« (PM 14). Dvorana 2: 15.00 - 16.30 - 18.10 »Shaun - Vita da pecora«; 19.40 »Non sposate le mie figlie!«; 21.20 »50 sfumature di grigio« (PM 14). Dvorana 3: 16.40 »Mune - Il guar-diano della luna«; 15.00 - 18.15 »Non sposate le mie figlie!«; 20.30 »Turner«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 14.45 - 17.00 -19.45 - 22.15 »50 sfumature di grigio« (PM 14). Dvorana 2: 14.50 »Shaun - Vita da pecora«; 16.20 - 18.40 »Jupiter - Il destino dell'universo«; 21.00 »50 sfu-mature di grigio« (PM 14). Dvorana 3: 14.50 - 16.30 »Mune - Il guardiano della luna«; 18.00 - 20.00 -22.10 »Taken 3 - L'ora della verita«. Dvorana 4: 16.40 - 19.50 »Shaun - Vita da pecora«; 15.00 - 18.10 - 21.30 »Non sposate le mie figlie«. Dvorana 5: 17.30 »Notte al museo 3 - Il segreto del faraone«; 15.15 - 19.50 - 22.10 »Birdman«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.15 »50 sfumature di grigio« (PM 14). Dvorana 2: 16.30 - 18.10 »Shaun - Vita da pecora«; 19.40 »Non sposate le mie figlie!«; 21.20 »50 sfumature di grigio« (PM 14). Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.40 »Storie pazzesche«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.45 -22.15 »50 sfumature di grigio« (PM 14). Dvorana 2: 17.30 »Notte al museo 3 - Il segreto del faraone«; 19.50 - 22.10 »Birdman«. Dvorana 3: 16.30 »Mune - Il guar-diano della luna«; 18.00 - 20.00 - 22.10 »Taken 3 - L'ora della verità«. Dvorana 4: 16.40 - 19.50 »Shaun - Vita da pecora«; 18.10 - 21.30 »Non spo-sate le mie figlie«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.30 »Mommy« JUTRI V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 21.00 »The imitation game«. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja praznovanje dneva žena v nedeljo, 8. marca, z izletom v Pušjo ves-Venzone za ogled posebnosti od potresa do obnovitve mesteca dalje. Opoldne se bodo udeleženci peljali v bližnji hotel -restavracijo »Carnia«, kjer bo kosilo. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). Na račun 25 evrov. Pogrebi / Moj pust! Spet je pred nami najbolj nori teden v letu. S seboj vzemite fotoaparat in poslikajte »svoj« pust ... Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotografije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu ali preko facebooka, kot sporočilo na našo stran primorskiD Čestitke Razstave Koncerti □ Obvestila IVANI in JUANU! Vse najboljše in obilo sreče na novi življenjski poti vama želijo mama Andreina, tata Veri, sestra Tjaša z Janom. IVANI in JUANU! Ob vajini poroki vama iz srca čestita nona Jelka, teta Lučka in stric Sandi ter Aleš in Julija. Kdor ljubi zares, ne ljubi le za kratek čas. Draga IVANA in JUAN, vso srečo na novi življenjski poti vama želi varuška Marinka. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž je na ogled razstava Franka Vecchieta z naslovom »Skozi prostor in čas«. V ŠMARTNEM: v Hiši kulture so razstavljena grafična dela Toneta Kralja. Razstava; na ogled do 8. marca ob sobotah in nedeljah 13.00-18.00. V GRADU DOBROVO je na ogled razstava z naslovom »Prostranost« slikarja Vladi-mirja Klanjščka; do 15. aprila od torka do petka 8.00-16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 13.00-17.00. V TRŽIČU: v stolnici Sv. Ambroža bosta dva koncerta za orgle: danes, 15. februarja, ob 16. uri bo igral Ales-sandro Bianchi in v nedeljo, 12. aprila, ob 16. uri bo nastopil zbor Multi-fariam ob spremljavi Beppina Delle Vedoveja na orglah in flavtistke Beatrice Grassi; vstop prost. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 16. februarja ob 20.45 »Il campanello dello speziale« (G. Donizetti), nastopajo vokalna skupina in orkester Opera Giocosa FJK in zbor I Giocosi di Trieste; informacije in rezervacije na lipi-zer@lipizer.it, predprodaja vstopnic in abonmajev v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 048130212); več www.lipizer.it. JUTRI V GORICI: 11.00, Adriano Bertossi s kapele glavnega pokopališča v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče. ČEBELARSKI KONZORCIJ Tržaške Pokrajine in Čebelarski konzorcij Goriške Pokrajine vabita člane in prijatelje v Piacen-zo na čebelarski sejem Apimell, ki bo v soboto, 6. marca. Cena 30 evrov; informacije in rezervacije: Andrej, tel. 333-6727601 ali Aleš, tel. 346-2368719. ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt od 16. do 20. februarja. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 15. do 18. ure in ob petkih od 8.30 do 10.30. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI CGIL, občinska zveza Doberdob, priredi zborovanje ob dnevu včlanjevanja v petek, 20. februarja, ob 15.30 v turistični kmetiji Kovač v Doberdobu. Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel vabi na 3. spominski večer SILVANU Z LJUBEZNIJO v soboto, 21. februarja ob 19.00 uri. Nastopali bodo izbrani solisti Centra Komel in šolski orkester, Mladinski zbor Emil Komel, Mepz Lojze Bratuž in pianist Alexander Gadjiev. Med večerom bo tudi podelitev štipendij iz Sklada Silvan Kerševan zaslužnim učencem šole. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA prireja sklop skupinskih srečanj, posvečenih tehnikam sproščanja, poslušanju telesa, obvladovanju stresa in mišičnih napetosti za izboljšanje splošnega počutja. Srečanja bo vodil prof. Aldo Rupe v Močnikovem domu v Gorici (ob cerkvi sv. Ivana) ob sobotah od 20. do 21. ure v soboto 21. februarja, 28. februarja in 7. marca ter po dogovoru še naslednji dve soboti; informacije in prijave do 20. februarja pri Ani Saksida (tel. 328-9181685) ali na e-naslovu saksidana@libero.it. »MUZIKOTERAPIJA IN SAMOSPO-ZNANJE: zvok, telo in glas za dobro psihofizično počutje« je naslov štirih srečanj, ki bodo v Kulturnem centru Lojze Bratuž, na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici, ki jih bo vodila diplomirana muzikoterapevtka, magister po modelu Benenzon, Sara Ho-ban. Prvo srečanje bo v sredo, 25. februarja, ob 16.30 do 18. ure naslednja srečanja so predvidena 4., 11. in 18.marca; informacije in vpisovanje do 21. februarja, po tel. 0481-280363 ali 380-5892568. SKAVTI LETNIKOV 1961-64 se bodo srečali v ponedeljek, 23. februarja, ob 20. uri na skavtskem sedežu v Gorici za pripravo praznovanja 50-letnice skavtske organizacije na Goriškem. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE sklicuje redni letni občni zbor v ponedeljek, 23. februarja, ob 12. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v KC Lojze Bratuž v Gorici. Na dnevnem redu volitve predsednika občnega zbora, poročilo nadzornega odbora, odobritev poročila o izvedeni dejavnosti in obračuna za leto 2014, odobritev programa dejavnosti in proračuna za leto 2015, razno. H Prireditve V GORICI: v knjigarni LEG na Korzu Verdi 67 bo v petek, 20. februarja, ob 18. uri srečanje s pisateljem Paolom Maurensigom, ki bo predstavil svojo knjigo »Amori miei e altri animali«; vstop prost. V DOBERDOBU: v prostorih kulturnega društva Jezero bo v nedeljo, 1. marca, ob 17. uri kulturna prireditev ob dnevu slovenske kulture. Nastopili bodo mladinska vokalna skupina Anakrousis iz Gropade, srednješolki iz Doberdoba Tina in Mateja z recitacijo poezij Iga Grudna in Valentina Nanut s flavto. Ob priložnosti bo potekal dan včlanjevanja društva Jezero. Prispevki V spomin na prijatelja Zdenka Vogri-ča darujeta Doli in Niko 50 evrov za Slovensko planinsko društvo Gorica. V spomin na Zdenka Vogriča darujejo družinski prijatelji 150 evrov za Zavod Svete Družine v Gorici, 150 evrov za Dijaški dom v Gorici in 100 evrov za Slovensko planinsko društvo Gorica. PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 15. februarja 2015 2 1 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA JULIJSKA - KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče Velika dvorana V nedeljo, 22. februarja, ob 17.00 / Polona Vetrih, Saša Tabakovic: »Mi Ha Iš - kdo si, človek?«. Klubski prostor SSG V nedeljo, 3. marca, ob 19.30 / Miroslav Košuta: »Zlati prah v očeh«. Gledališče Rossetti Dvorana Generali Danes, 15. februarja, ob 16.00 / prevzeto od Shakesperjevega dela Othello, Luigi Lo Cascio: »Otello« / Režija: Lui-gi Lo Cascio. Jutri, 16. februarja, ob 20.30 / proza / Beppe Severgnini: »La vita e un viag-gio«. / Režija: Francesco Brandi. V sredo, 18. februarja, ob 20.30 / Ing-mar Bergman: »Sinfonia d'autunno« / Režija: Gabriele Lavia / Ponovitve: od četrtka, 19. do sobote, 21. ob 20.30 in v nedeljo, 22. februarja ob 16.00. Dvorana Bartoli V petek, 20. februarja, ob 21.00 / prevzeto od knjige Mariapije Veladiano, preurejeno za gledališče od Maure Dle Serra: »La vita accanto« / Ponovitve: v soboto, 21. ob 21.00 in v nedeljo, 22. februarja, ob 17.00. V sredo, 25. februarja, ob 21.00 / Ugo Vicic: »La memoria di Medea« / Ponovitve: v četrtek, 26. in v petek, 27. februarja, ob 21.00. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 18. februarja, ob 20.45 / Leonardo Sciascia: »L'onorevole« / Ponovitev: v četrtek, 19. februarja, ob 20.45. V torek, 24. februarja, ob 20.45 / Jor-di Galceran: »Il prestito« / Režija: Giampiero Solari. / Ponovitev: v sredo, 25. februarja, ob 20.45. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V torek, 3. marca, ob 20.45 / Luigi Pirandello: »Il giuoco delle parti« / Režija: Roberto Valerio. / Ponovitve: v sredo, 4. in v četrtek, 5. februarja, ob 20.45. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Veliki oder Danes, 15. februarja, ob 17.00 / Nicola Manzari: »Mrtvi ne plačujejo davkov«. Jutri, 16. februarja, ob 18.00 / Maja Aduša Vidmar: »Modro pišče« Vsredo, 18. februarja, ob 20.00 / Jan Cvitkovič: »Otroci Adama in Eve«. / Ponovitev: v četrtek, 19., v petek, 20. in v soboto, 21. februarja ob 20.00. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V torek, 17. februarja ob 19.30 / Franz Kafka: »Grad«. / Ponovitev. v četrtek, 12., v petek, 13. ob 17.00, v soboto, 14. ob 20.00 in . V ponedeljek, 16. februarja, ob 19.30 / Dušan Jovanovic: »Boris, Milena, Radko«. / Ponovitev: v torek, 17. februarja, ob 19.30. V sredo, 18. februarja, ob 17.30 / Ivan Cankar: »Kralj na Betajnovi«. Mala drama V ponedeljek, 9. februarja, ob 20.00 / Vitomil Zupan: »Zastave - Mož - Slepota«. / Ponovitve: do srede, 11. februarja, ob 20.00 V petek, 13. februarja, ob 20.00 / Wolfram Lotz: »Nekaj sporočil za vesolje«. / Ponovitve: v soboto, 14. in v torek, 17. ob 20.00. V sredo, 18. februarja, ob 20.00 / Via Negativa, Via Nova 2011: »Mandic-Stroj«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 15. februarja, ob 20.30 / muzi-kal / Tiziana D'Anella in Lena Sarsen: »La via del Successo«. / Režija: Enzo Sanny / Ponovitev: v ponedeljek, 16. februarja, ob 20.30. Tetris (Ul. della Rotonda 3) Gledališče Miela V soboto, 21. februarja, ob 20.30 / rock koncert / Nastopajo Bud Spencer Blues Explosion. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 27. februarja, ob 20.45 / koncert / Nastopata: Valeriy Sokolov - violina in Jeanne Mykytka - klavir. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V ponedeljek, 2. marca, ob 20.45 / koncert / Nastopa: Francesco Piemontesi - klavir / Program: Domenico Scarlatti Sonate K. 208, K. 55, K. 175 K. 212;Felix Mendelssohn Lieder ohne Worte op. 53, n. 2 op. 30, n. 4 op. 102, n. 5 op. 38, n. 6; Ludwig van Beethoven Sonata n. 31 op. 110; Robert Schumann Kreisleriana op. 16. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Opera in Balet V soboto, 14. februarja, ob 19.00 / opera / Johann Strauss ml.: »Netopir (Die Fledermaus)«. V sredo, 18. februarja, ob 19.30 / Opera / Giuseppe Verdi: »Ples v maskah (Un bal-lo in maschera)«. / Ponovitve: od četrtka, 19. do sobote, 21. februarja ob 19.30. V četrtek, 26. februarja, ob 19.30 / balet / Léo Delibes: »Coppélia na mont- martru«. / Ponovitve: v petek, 27. ob 12.00 in v soboto, 28. februarja, ob 18.00 ter v nedeljo, 1. marca, ob 16.00. V soboto, 7. marca, ob 19.30 / koncertno - baletni večer / »Tango & balet« / Glasba: Astor Piazzola, Pet tangov za bandoneon in spremljavo. Kino Šiška V četrtek, 19. februarja, ob 21.00 / koncert / Nastopa Lajko Félix quartet. V soboto, 21. februarja, ob 21.00 / koncert / Nastopata: Yann Tiersen in predskupina Tiny Feet. V soboto, 28. februarja, ob 20.00 / koncert / Natopajo: Mark Lanegan Band, Predskupini: Duke Garwood in The Faye Dunaways. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Skladišče idej (Korzo Camillo Benso Conte Di Cavour 2): na ogled je razstava »L'Europa in guerra. Tracce del secolo breve« likovna dela na temo prve svetovne vojne; odprta bo do 28. februarja ob ponedeljkih, torkih in sredah med 9.30 in 13.30, ob četrtkih med 9.30 in 17. uro, ob petkih med 15.30 in 19.30 ob vikendih pa med 10. in 13. uro in med 15.30 in 19.30. Salone degli incanti (nekdanja ribarnica): zgodovinska razstava1891 - 1914 La grande Trieste bo pripovedovala o različnih zgodbah, ki so se pisale med letoma 1891 in 1914. Pri njeni realizaciji so sodelovali tržaški Mestni muzeji za zgodovino in umetnost, Znanstveni muzej, Mestne knjižnice, Narodna in študijska knjižnica Trst in zgodovinski arhiv Zavarovalnice Generali. Gmotno pa sta razstavo podprli tudi Dežela FJK in Fundacija CRTrieste. Razstavljeno gradivo prihaja iz doma- čih arhivov, za njegovo postavitev pa je poskrbel arhitekt Dimitri Waltritsch. / Razstava bo na ogled od 8. februarja do 3. maja, in sicer od ponedeljka do četrtka med 11. in 19. uro, ob petkih in sobotah med 11. in 21. uro, ob nedeljah in praznikih pa med 10. in 19. uro. V dvorani Cartesius v Ul. Carducci št. 10 je na ogled razstava, posvečeno Marcellu Mascheriniju. Razstava njegovih grafik in risb bo odprta do 28. februarja od torka do sobote od 16.30 do 19.30. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. _SLOVENIJA_ LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Filmske zvezde REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV rdeči križ ang. igralec niven giorgio gaber beri primorski dnevnik prijazen, lahkoten pogovor antično računalo reka v makedoniji nelson piquet naša jadr. bogatec prebivalci letovišča pri kopru mark twain leseni odpadki nekd. češki nog.trener peciva iz kvašenega testa patronat italijanskega sindikata cisl / persona, človek azijski polotok delova ženska priloga otok v otočju pitcairn kuris, odposlanec naš nogometni delavec škabar kraj vzahodni sloveniji občina pri mantovi italijanska pisateljica flaubertov roman "madame ...) gas (ljud.) učbeniki glavno mesto etiopije, ... abeba vijak pri sadni stiskalnici naš pesnik mermolja braz. nog. as "o rey" / poraz v boksu priprava na statvah skupina držav v vojaški zvezi osebni zaimek, jaz, ti, ... glavno mesto grčije mesto v sibiriji večja razkošna stavba hitro nabiranje zlasti vojakov maska nemška vohunka, ... hari oprav-ljivka, obrekuivka italijanska dežela (orig.) / državna blagajna am. vesoljska sonda sl. smučarka (nuša) francoski modni kreator (christian) nekdanji "tekmeci" sokolov star naziv za očeta angleški igralec in režiser (oliver) živalski spodnji del noge je lahko križni ali jabolčni japonska borilna veščina borba egipčanski bog sonca vasja ocvirk am. pevec garfunkel začetek aorista / vrsta organske spojine pol dude ben nicholson oralo brez vokalov ervin čurlič blaženost v budizmu ewa aulin osebni zaimek, mi, ..., oni boccacciove novele, il ... (orig.) tržaški mestni predel majhen zajedavec polkrožen nož z dvema ročajema vzdevek ladijskega mogotca onassisa kemijski znak za telur ameriška igralka in režiserka lupino SLOVARČEK - ITAS = patronat sindikata CISL • KETON = organska skupina • OENO = otok v otočju Pitcairn • PLAVE = kraj v Sloveniji s hidrocentralo ob Soči • VYCPALEK = nekdanji češki nogometaš in trener, ki je igral tudi pri Juventusu 22 Nedelja, 15. februarja 2015 RADIO IN TV SPORED ZA DANES RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Klepelutke - Papirno čudo 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Skupaj zmoremo! Osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.30 UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00, 23.25 Dnevnik 9.55 Bazilika svetega Petra: papež Frančišek, sveta maša z novimi kardinali 11.30 A Sua immagine, sledi Angelus 12.20 Linea verde 14.00 Talk show: L'Arena 16.35 Show: Domenica in 18.50 Kviz: L'Eredita 20.35 Show: Affari tuoi 21.30 Nad.: Brac-cialetti rossi RAI2 6.30 Nautilus 7.00 Serija: Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 7.40 Serija: Lassie 8.05 Serija: Delitti in paradiso 10.00 Dok.: Il re del-la giungla 10.45 Cronache animali 11.30 Show: Mezzogiorno in famiglia 13.00 17.05, 20.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Quelli che aspettano 15.30 Quelli che il calcio 17.10 Stadio Sprint 18.10 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Serija: N.C.I.S. 21.45 Serija: N.C.I.S. - Los Angeles 22.40 La domenica sportiva RAI3 7.10 Nad.: Ai confini dellArizona 7.55 Nad.: Ai confini della realta 8.45 Film: Cerasella (kom.) 10.25 Aktualno: Community - L'al-tra Italia 11.10 12.10 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.30, 0.55 Dnevnik in vreme 12.55 Figu - Album di persone notevoli 14.30 In 1/2 ora 15.05 Kilimangiaro 20.00 Blob 20.10 Che tempo che fa 21.45 Presa diret-ta 23.45 Gazebo 0.45 Serija: Il candidato -Zucca presidente RAI4 13.30 Film: Point Break - Punto di rottura (akc.) 15.35 Nad.: Lasko 16.25 17.15 Nad.: Robin Hood 17.10 Novice 18.00 Nad.: Haven 19.30 Serija: Supernatural 20.10 Serija: Teen Wolf 21.10 Nad.: Doctor Who 22.00 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 22.45 Film: Il canto del diavolo - Jeepers Creepers 2 (horor) _RAI5_ 14.05 II popolo dei cieli 15.05 1000 giorni per il pianeta Terra 15.55 Gledališče: Il gab-biano 18.10 Prima della prima 18.40 Novice 18.50 Memo - L'agenda culturale 19.20 Glasba: Brahms, Von Weber, Dvorak Nedelja, 15. februarja Rete 4, ob 23.20 20.45 Dok.: Philippe Daverio - Gian Lorenzo Bernini e Francesco Borromini 21.15 I grandi fenomeni della natura 22.10 Europa tra le righe 23.15 Film: L'amante inglese (dram.) RAI MOVIE 13.40 Film: Finché dura siamo a galla (kom., '92) 15.25 Film: Mr. 3000 (kom., '04) 17.20 Novice 17.25 Film: Mai senza mia fi-glia! (dram., '91) 19.25 Film: Risate di gioia (kom., It., '60, i. Toto) Tutto puo succedere ZDA 2003 Režija: Nancy Meyers Igrajo: Jack Nicholson, Diane Keaton in Keanu Reeves Ze priletna, a še vedno prikupna pisateljica Erica, mora na lepem skrbeti za starega ženskarja, ki je pred tem uspel očarati tudi njeno dvajsetletno hčerko. Harryija, tako je osivelemu playboyu ime, je namreč doletela srčna kap ravno ko je bil v družbi pisateljičine hčerke in tudi zato se je mati odločila, da bo lahko okreval kar na njihovem domu. Situacija pa se spremeni, ko se Harry postopoma zaljubi v Marino mamo Erico. Meyersina komedija ni ciljala na to, da bi se zapisala v anale kot eden najboljših filmov: prisotnost protagonistov Jacka Nicholsona in Diane Keaton pa prav gotovo zagotavlja filmu posebno moč. IRIS LA7 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.5019.45 Vreme 9.45 L'aria che tira - Il diario 11.00 Otto e mezzo 11.40 Film: L'allegro fantasma (kom.) 14.00 Kronika 14.40 Serija: Josephine, ange gardien 17.50 Serija: L'ispettore Barnaby 20.30 Domenica nel Paese delle Meraviglie 21.10 La Gabbia LA7D 21.15 Film: The Woman in Black (horor, '12, i. D. Radcliffe) 22.55 Serija: Crash RAI PREMIUM 12.50 Film: Le mille e una notte - Aladino e Sherazade (pust.) 15.05 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.10 Gran-Premium 15.20 Film: The Good Witch -Una nuova vita per Cassie (fant.) 16.55 Nad.: Tutti pazzi per amore 17.45 Novice 17.50 Film: Miss Marple - Il geranio az-zurro (krim.) 19.30 Nad.: L'isola 21.15 Nad.: La caccia 23.30 Nad.: Nebbie e delitti _RETE4_ 7.25 Media Shopping 7.55 Superpartes 8.30 Dok.: Magnifica Italia 9.00 Terra! 10.00 Maša 10.50 Le storie di viaggio a... 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.0014.45 Ieri e oggi in Tv 12.05 Serija: Walker Texas Ranger 13.55 Donnavventura 15.20 Film: L'uomo della carità - Don Luigi di Liegro (biogr.) 19.35 Serija: The Mentalist 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Chissà perché... capitano tutte a me (fant., It., '80) 23.20 Film: Tutto puo succedere (kom., '03, i. J. Nicholson) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Le frontiere del-lo spirito 10.10 Mondo sommerso 11.10 Le storie di Melaverde 12.00 Melaverde 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noè 14.00 Domenica Live 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Il segreto 23.20 L'isola dei fa-mosi 23.50 X Style _ITALIA1_ 7.30 Risanke 8.35 Film: Heidi torna tra i monti (anim.) 10.30 Film: Amore con in-teressi (kom.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.55 19.55 L'isola dei fa-mosi - Day Time 14.10 Film: Sheena - Regina della giungla (pust.) 16.35 Film: TigerTeam (pust.) 19.00 Film: The Transporter (akc., '12, i. C. Vance) 21.25 Wild - Oltre-natura VREDNO OGLEDA LAEFFE 12.5019.55 Il cuoco vagabondo 13.55 Jamie - Menu in 30 minuti 14.55 21.00 Nad.: Emma 16.00 Film: Jalla! Jalla! (kom., '00) 17.50 Lo sportivo vagabondo 18.55 Bourdain: Sen-za prenotazione 22.05 Nad.: Maison Close -La casa del piacere 23.15 Nad.: Moby Dick CIELO 10.15 11.15 Wrestling 12.15 19.15 Top 20 Countdown 13.00 Novice 13.15 20.15 Top 20 Funniest 14.00 Film: Hard Cash (akc.) 15.30 Film: 100 gradi sotto zero (triler) 17.15 Stop & Gol 18.30 Dok.: Most Shocking KOPER / 13.20 Film: Correndo con le forbici in mano (kom., '06) 15.40 Film: Me and Orson Welles (dram., '08, i. Z. Efron) 17.45 Live from Hollywood 18.00 Film: L'ultimo samurai (akc., '03, i. T. Cruise) 21.00 Film: Il figlio piu piccolo (dram., It., '10, i. C. De Sica) 23.20 Film: Magnificat (dram., It., '93) 14.00 Cezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Vsedanes - Svet 14.20 Tednik 14.50 Vrt sanj 15.35 Dok.: K2 16.05 23.30 5. Zborovski Festival Koper 17.00 Avtomobilizem 17.15 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Iz morja v mrežo 19.00 22.05 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod - Zahod 19.50 School in cool 20.05 Vesolje je... 20.35 Istra in... 21.05 Dok.: Bulb Fiction 22.25 Alpsko smučanje: SP, slalom (m) POP TV 7.35 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 16.00 I menu di Be-nedetta 10.00 13.00, 19.30 Talent show: Chef per un giorno 11.00 Cuochi e fiamme 12.25 Italian Fashion Show 14.00 Film: Il selvaggio (dram.) 18.00 Serija: Non ditelo alla sposa 19.00 Food Maniac 21.40 Croz-za nel Paese delle Meraviglie TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 6.50 Voci in piazza 9.30 Italia economia e prometeo 9.45 19.30, 23.00 Dnevnik 10.00 La parola del si-gnore 10.30 23.15 Rotocalco Adnkronos 10.45 Aktualno: Musa Tv 12.30 20.00 Qui studio a voi stadio 18.00 Foibe 70 anni do-po 23.30 Trieste in diretta 21.15 Film: The Karate Kid - La leggen-da continua (akc., '10, i. J. Smith, J. Chan) 23.30 Film: Sharknado (horor) _DMAX_ 12.35 Supercar 13.25 River Monsters 14.15 Nudi e crudi 15.10 20.20 Banco dei pugni 15.40 RBS 6 Nations: Škotska - Wales 18.05 22.55 Gli scassaforti 18.35 Affare fat-to! 19.30 Miami in affari 21.10 Affari in va-ligia 22.00 Container Wars 23.45 Bad Dog SLOVENIJA1 7.00 18.35 Risanke in otroške nanizanke 10.45 Sledi 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.0017.00, 18.55, 22.35 Poročila, šport in vreme 13.25 Slovenski pozdrav 14.55 Film: Lili 16.15 Biti Ciril Zlobec 17.15 Cirque du Soleil -Amaluna 18.15 Aplavzi 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Zadnji tango v Halifaxu 21.00 Intervju 22.00 Dok. odd.: Drevesa pripovedujejo 23.00 Nad.: Oblast 0.00 Slovenski magazin SLOVENIJA2 9.55 Glasbena matineja 10.40 Mozartine 12.00 Zima je zakon 12.15 Biatlon: SP, štafete (ž), prenos 13.55 Nordijsko smučanje: SP, smučarski skoki (ž), prenos 15.55 Nordijsko smučanje: SP, smučarski poleti, prenos 17.55 22.10 Alpsko smučanje: SP 18.15 Alpsko smučanje: SP, slalom (m), 1. vožnja, prenos 19.15 Smučanje prostega sloga: smučarski kros, pon. 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Žrebanje Super Lota 20.40 Biatlon: SP, štafete (m), pon. 22.30 Alpsko smučanje: SP, slalom (m), 2. vožnja, prenos 23.30 Dok. film: Benjamin 0.00 Aritmični koncert 6.50 Risanke, otroške in zabavne serije 10.40 Film: Ljubezen vse premaga (vestern, '11) 12.40 Serija: Rizzoli in Isles 13.35 Serija: Zmenki milijonarjev 14.30 Film: V ljubezni in vojni (dram., '96, i. S. Bullock) 16.45 Film: Garfield 2 (kom., '06, i. J. Love Hewitt) 18.15 Serija: Vrtičkanje 18.55 Novice in vreme 20.00 Film: Valentinovo (kom., '10, i. J. Alba, K. Bates, J. Biel) 22.25 Film: Gora Brokeback (dram., '05, i. J. Gyllenhaal, H. Ledger) _KANAL A_ 7.00 Risanke 8.2018.40 Serija: Naša mala klinika 9.1015.30 Serija: Puščica 10.05 ŠKL -Šport mladih 10.4015.00 Serija: Blažen med ženami 11.00 Tv prodaja 11.20 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 12.1019.30 Serija: Klinika za male živali 12.45 Film: Neverjetni Hulk (fant., '08, i. E. Norton) 16.20 Film: Kaskader Rod (kom., '07) 17.50 Pazi, kamera! 20.00 Film: Neposredna nevarnost (akc., '94, i. H. Ford) 22.25 Film: Donnie Brasco (biogr., '97, i. A. Pacino) PLANETTV 10.10 Novozelandski Top Model 11.10 Dok.: Dogodivščine s pando 12.10 Nan.: Spet zaljubljena 13.05 Magazin Lige prvakov 13.35 Serija: Ramsay rešuje kuhinje 14.35 Razred talentov 16.00 Film: Iz džungle v džunglo (kom.) 18.00 Dok.: Galileo 19.00 Danes 20.00 Film: Mesto svetlobe (zf) 21.50 Film: Velika zmešnjava (kom.) 23.40 Ustreli! RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z goriške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 15.30 DiO; 16.15 Na športnih igriščih; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Glasba; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osservatorio 11.35 Ora musica; 12.30 I fatti del giorno 13.00, 20.30 La rosa dei venti/Tesori da risco-prire/Next/I magnifici 22; 14.00 Glasba; 15.00 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Glasba; 21.30 Sonorica-mente Puglia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Čez nekaj dni bo Mars vstopil v vašo prvo hišo. Do ljudi boste zelo tekmovalni in včasih celo preveč vsiljivi. Umirite se in poiščite svoje notranje ravnotežje. m^l BIK 21.4.-20.5.: Najpomembnejša bosta za vas dom in družina. Zelo boste požrtvovalni, družini boste podarili veliko svoje energije. Razočarani boste, če vam pozornosti najbližji ne bodo vračali. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Zapirali se boste vase in zase zadržali vse svoje občutke. Brez strasti se boste znašli v odnosu do partnerja, preveč boste pikolovski in organizirani. Vdjf* RAK 22.6.-22.7.: Imeli boste * dobre smiselne sposobnosti, kar vam bo pomagalo pri spopadanju z velikimi izzivi v službi. Denar: materialno stanje za vas ne bo velikega pomena. T^e LEV 23.7.-23.8.: Občutek bo-(^^r ste imeli, kot da ste v nekaj dneh zrastli v svojem razmišljanju in čustvih. Preplavili vas bodo močni občutki, ki vam bodo odprli nov pogled na dogajanje okoli vas. DEVICA 24.8.-22.9.: Imeli bo-^^ ste precej hladen odnos do družine in doma. Kritični boste do svoje rutine in življenja, bežali boste pred enoličnostjo. Veliko časa boste namenili zdravemu načinu življenja. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na- ^ ^ tančni in zelo formalni boste. Uspešnost na delovnem mestu bo pogojena z obliko vašega dela, vendar ne boste najbolj ustvarjalni. S partnerjem boste prepoznali težave in jih rešili. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: V službi boste včasih zdolgočaseni in lenobni. Nadrejeni bo od vas zahteval več, kot boste pripravljeni dati od sebe. V finančnih odločitvah boste zelo premišljeni in organizirani. STRELEC 23.11.-21.12.: V vsem boste iskali globlji pomen. V prijateljskih odnosih se ne boste zadovoljili s površnim, vedno boste zahtevali iskren pogovor. Na delovnem mestu se boste dolgočasili. KOZOROG 22.12.-20.1.: Ino-vativnost in odlične zamisli vam bodo pomagale na finančnem področju, kjer boste vedno polni idej za nove načine zaslužkov. Stres na delovnem mestu vas bo izčrpaval. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Med vami in nekim sodelavcem se bodo pojavili nesporazumi, ki bodo predvsem posledica slabe komunikacije. Rešite vzrok težav, še preden bi pripeljale do še večjih nasprotij. RIBI 20.2.-20.3.: Tako v službi kot doma boste čutili odgovornost, da prevzamete vodilno vlogo. Organizacija vam bo šla dobro, vseeno pazite, da ne boste pretiravali z ukazovalnostjo. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 15. februarja 2015 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La prova del cuoco 14.05 Show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Torto o ra-gione? Il verdetto finale 16.00 La vita in di-retta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.15 Nad.: L'Oriana 23.25 Porta a porta RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 8.00 Sorgente di vita 8.30 Nad.: Il tocco di un angelo 10.00 13.30, 17.45 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.0018.20, 20.30, 23.30 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 22.40 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.10 Show: Boss in incognito 23.45 Film: Professione assassino (krim., '11) _RAI3_ 6.00 10.05, 11.55, 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongior-no Regione 8.00 Agora 10.15 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.10 Nad.: Terra nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Ulisse - Il piacere della sco-perta 23.15 Gazebo _RAI4_ 11.4015.30 La vita segreta di una teenager americana tualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.30 Nad.: Capri 16.20 Nad.: Legami 17.30 23.35 Novice 17.35 Nad.: Batticuo-re 18.30 Nad.: La signora in rosa 20.10 Nad.: Un medico in famiglia 21.10 Serija: Last Cop 22.50 Nad.: A Gifted Man 23.40 Serija: Un caso di coscienza _RETE4_ 6.50 Serija: Zorro 7.10 Serija: Miami Vice 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Cara-binieri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricet-ta all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo spor-tello di Forum 15.30 Serija: Hamburg di-stretto 2116.35 Ieri e oggi in Tv 17.00 Film: Duplice omicidio per il tenente Colombo (krim.) 19.35 20.45 Nad.: Tempesta d'amo-re 20.10 Nad.: Centovetrine 21.15 Quinta colonna 23.55 Terra! _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Amici 16.10 L'isola dei famosi - Pillole 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La voce dell'indecenza 21.10 L'isola dei famosi _ITALIA1_ 6.45 Risanke 8.30 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nad.: Everwood 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in šport 13.55 19.55 L'isola dei famosi - Day Time 14.10 Nan.: Simp-sonovi 14.35 Nan.: I Griffin 15.00 Serija: Arrow 15.50 Serija: The Vampire Diaries 16.40 Serija: Dr. House - Medical Division 19.00 Serija: Chicago Fire 20.30 Serija: C.S.I. - Miami 12.20 17.50 Xena 13.05 18.35 Andromeda 14.05 20.10 Star Trek Enterprise 14.50 90210 1 6.15 The Lost World 17.05 Novice 17.10 Streghe 19.25 Stargate Atlantis 21.15 Film: Conan the Barbarian (pust.) 23.00 The White Queen 0.00 Il trono di spade _RAI5_ 14.20 Il popolo dei cieli 15.20 1000 giorni per il pianeta Terra 16.10 Dok. film: Messner 18.00 Novice 18.10 Memo - L'agenda culturale 18.35 Trans Europe Express 19.45 I diari della scultura 20.35 Passepartout 21.15 Cinque buoni motivi 21.20 Gledališče: I fratelli Karamazov RAI MOVIE 11.45 Film: Million Dollar Baby (dram., '04, i. H. Swank) 14.15 Film: I mastini della guerra (voj., '80) 16.00 Film: Meglio mor-to che vivo (vestern, '69) 17.45 Novice 17.50 Film: A cavallo di un pony selvaggio (pust., '76) 19.30 Film: Saxofone (kom., It., '78, i. R. Pozzetto) 21.15 Nad.: Deadwood 23.25 Film: La casa di sabbia e nebbia (dram., '03, i. J. Connelly) RAI PREMIUM 11.10 Nad.: Un posto al sole 12.10 Nad.: Medicina generale 13.00 19.15 Nad.: Terra Nostra 13.55 Serija: Medium 15.25 Ak- 21.10 Film: Transporter 3 (akc., '08, i. J. Statham) 23.15 Tiki taka - Il calcio è il no-stro gioco _IRIS_ 13.00 Film: Per grazia ricevuta (dram., It., '71, r. in i. N. Manfredi) 15.15 Film: Gardenia, il giustiziere della mala (det., It., '79) 17.10 Note di cinema 17.15 Film: Sette uo-mini e un cervello (kom., It., '68) 19.00 Live from Hollywood 19.10 Serija: Supercar 20.05 Serija: A-Team 21.00 Film: Il cliente (triler, '94, i. S. Sarandon, T. Lee Jones) 23.35 Film: La giuria (triler, '03, i. J. Cusack) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.25 Serija: L'ispettore Tibbs 18.05 Serija: Crossing Jordan 20.30 0.15 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita _lazd_ 6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.35 15.00 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00 I menù di Benedetta 10.00 Talent show: Chef per un giorno 11.0019.00 Cuochi e fiamme 13.00 Serija: Agente speciale Sue Thomas 16.00 SOS Tata 18.00 Cambio moglie 21.10 Film: La famiglia Perez (kom., '95) 23.10 La mala educaxxxion TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Borgo Italia 12.30 Italia economia e prometeo 12.40 Aktualno: Musa Tv 12.55 Le ricette di Gior-gia 13.15 17.55, 20.25 Oggi è 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 23.30 Košarka: Leonessa Brescia - Pallaca-nestro Trieste 15.15 Košarka: Ginnastica Triestina - San Martino Lupari 16.45 Ro-tocalco Adnkronos 17.25 20.00 La barzel-letta del triestin 18.00 Trieste in diretta 20.05 Happy Hour 21.00 II caffe dello sport 22.30 Il caffe dello sportivo _LAEFFE_ 13.00 Jamie - Menu in 30 minuti 13.30 17.40 Jamie - Ricette a cinque euro 14.30 18.40 Il cuoco vagabondo 15.35 Lo sportivo vagabondo 16.40 Gran Designs 19.45 Novice 20.10 Bourdain: Senza prenota-zione 21.00 Film: Funeral Party (kom., '07) 22.45 Film: Savage Grace (dram., '07, i. J. Moore) _CIELO_ 12.00 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia All Stars 16.00 17.45 Fratelli in affari 16.45 Buying & Selling 18.45 La boss della cucina 19.15 Bar da incubo 20.15 Cucine da incubo 21.10 Film: Exploding Sun (triler, '13) 23.00 Aktualno: 50 sfumature - Una sto- _DMAX_ 12.30 20.20 Rimozione forzata 13.20 Container Wars 14.10 19.30 Banco dei pugni 15.05 Chi ti ha dato la patente? _ P dl. k 16fb . VREDNO OGLEDA HM Ponedeljek, 16. februarja - Lm Rai movie, ob 11.45 The million dollar baby ZDA 2004 Režija: Clint Eastwood Igrajo: Clint Eastwood, Alan Freeman, Hillary Swank Maggie ni bogata, vendar ima nekaj, kar imajo le redki - natančno ve, kaj želi, in je pripravljena storiti vse, da bi to dosegla. Je nadarjena, osredotočena, ima močno voljo, potrebuje samo nekoga, ki bi verjel vanjo. Boksarski trener Frankie Dunn je vse življenje preživel v ringu in bil mentor številnim sijajnim boksarjem. Potem ko je izgubil stike s hčerko, si dolgo časa ni želel z nikomer zbližati. Njegov edini prijatelj je Scrap, nekdanji boksar, ki skrbi za Frankiejevo telovadnico in ve, da se pod grobim površjem skriva človek, ki že 23 let vsak dan hodi k maši, kjer neuspešno išče odpuščanje. Nekega dne pa se v Frankiejevi telovadnici pojavi Maggie Fitzgerald, ki ga s svojo močno voljo očara in prepriča, da postane njen trener. 15.55 Top Gear 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 Airport Security 18.35 Affare fatto! 21.101 re maghi 22.00 Magic Camera 22.55 Ed Stafford: duro a morire 23.45 Video del tubo SLOVENIJA1 6.15 Utrip 6.30 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.3018.25 Kviz: Vem! 11.0015.40, 18.10 Risanke 12.05 Infodrom 12.10 Dok. film: Življenje z avtizmom 12.20 Kaj pa ti misliš? 13.0015.00, 17.00, 18.50, 22.40 Poročila, vreme in šport 13.35 Polnočni klub 15.10 Dober dan, Koroška 16.15 0.25 Duhovni utrip 16.30 Odprta knjiga 17.25 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 23.05 Podoba podobe 23.35 Lenart Krečič in Big Band RTV Slovenija SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke 8.25 Zgodbe iz školjke 8.45 Infodrom 10.15 Dobro jutro 12.30 Ljudje in zemlja 13.20 Obzorja duha 13.55 O živalih in ljudeh 14.25 Prava ideja! 14.50 Dok. odd.: Presnojedec 15.55 Dober dan, Koroška! 16.30 Vikend paket 17.55 Košarka: Pokal Slovenije (ž), finale, prenos 20.00 Film: Dediščina Evrope - Boj gospodične Friman (biogr.) 21.00 Serija: Njuni primeri 22.25 Dok. serija: Zadnja ura 23.20 Odprta knjiga 23.40 Točka _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 23.35 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 5. Zborovski Festival Koper 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 Tg dogodki 17.15 Istra in... 18.00 23.00 Športel 18.35 23.30 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisio-ne 21.00 Meridiani 22.15 Glasba zdaj 22.30 Športna mreža _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.40 9.45, 10.55, 12.05 Tv prodaja 8.55 Queen Latifah Show 10.00 15.55 Nad.: Moje srce je tvoje 11.1016.50 Nad.: Barva strasti 12.2017.55 Nad.: Dubrovniška zora 13.20 Valentinovo (kom., '10, i. J. Alba, K. Bates, J. Biel) 17.00 18.55, 22.00 Novice 20.00 Film: Noč v muzeju (kom., '06, i. B. Stiller) 22.30 Serija: Na kraju zločina - New York 23.25 Serija: Vohun v nemilosti _KANAL A_ 7.45 11.40 Nad.: Budva na morski peni 8.40 Risanke in otroške oddaje 10.00 16.35 Serija: Veliki pokovci 10.30 17.05 Serija: Zvit in prebrisan 11.25 13.20, 13.35 Tv prodaja 12.45 Serija: Okrog sveta do srca 13.5018.55 Serija: Komisar Rex 14.50 Film: Tu pa tam (Slo.) 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Smrt in življenje Bobby-ja Z (akc., '07, i. P. Walker) 21.45 Film: Šolski branilci (akc., '03) 23.35 Film: Morilski roj (horor, '08) PLANETTV 10.55 Tv prodaja 11.30 Nan.: Moja družina 12.10 Nan.: Pod lupo pravice 13.10 Nad.: Sulejman Veličastni 14.15 22.00 Nan.: Preiskovalci na delu - N.C.I.S. 15.10 Nan.: Pretkane služkinje 16.00 Ellen 17.00 Nan.: Zasebna klinika 18.00 Nan.: Castle 19.00 Danes 20.00 Film: Samomorilec (triler) 22.50 Nan.: Zločinski um 23.50 Nan.: Seks v mestu RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Tretji polčas; 10.10 Zbori v gledališču; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Sonja Grizi-la: Nevrotična gospodinja - 6. nad., sledi Music box; 18.00 Hevreka - Iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.25 Kotiček za jeziček; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 10.00 Dober dan, znanost; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Metalmorfoza; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 L'intervista; 9.35, 22.30 Il frullatore; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Santi pa-troni; 14.35 Glasba; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 L'alveare; 20.00 Glasba; 23.00 Os-servatorio; 0.00 Nottetempo. APrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 6 Nedelja, 15. februarja 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E smučarski poleti - Slovenski skakalec dosegel svetovni rekord Prevc pisal zgodovino Peter »mišica« zmagal na poletih v Vikersundu in tudi prevzel skupno vodstvo VIKERSUND - Slovenski smučarski skakalec Peter Prevc (na fotografiji Rtv Slo) je včeraj zmagal na poletih v Vikersundu in se tudi vpisal v zgodovino smučarskih poletov. V drugi seriji je namreč s skokom, dolgim 250 metrov, poskrbel tudi za najdaljši skok v zgodovini človeštva.»Res je bilo fantastično. Se vedno sem poln adrenalina. Pred sabo sem videl polet Andresa Fan-nemela in si rekel, ta izziv moram sprejeti,« je takoj po tekmi za Fis povedal Prevc. Priznanje mu je izrekel tudi tekmec Severin Freund: »To je noro. Ni veliko ljudi na svetu, ki so verjeli, da je možno leteti 250 metrov.« Bučno je rekord slavilo tudi občinstvo na stadionu pod letalnico Monsterbakken. »Vesel sem tega zgodovinskega trenutka in v tem je treba uživati. Rad bi čestital celemu timu, ki dela s Petrom. Danes (včeraj,op.a.) me rekord ni prav posebej zanimal, kar se morda čudno sliši, a že včeraj je Peter napovedal, da bi lahko skočil pet metrov dlje, danes so bili pogoji odlični in res odličen skok, ki bo šel v anale. To je to,« je po rekordu povedal slovenski trener Goran Janus. Prevc je namreč odgovoril na polet izzivalca Fannemel in za 3,5 metra izboljšal svetovni rekord, ki ga je leta 2011 na isti napravi dosegel Norvežan Johan Remen Evensen. Prevc, prvi slovenski svetovni rekorder po Jožetu Šlibarju in letu 1961, je z drugo letošnjo zmago prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala v smučarskih skokih in ima pred vodilnim Avstrijcem Kraftom 42 točk prednosti. V svetovnem pokalu v poletih pa se je na prvem mestu izenačil z Nemcem Severinom Freundom. Drugo mesto je včeraj na tekmi za svetovni pokal osvojil Norvežan Anders Fannemel (236, 238,5 m), ki je za Prevcem zaostal 14,4 točke, japonski veteran Noriaki Kasai (218,5, 225 m) je bil tretji. V finalu so nastopili še trije Slovenci. Jurij Tepeš je bil 14., Nejc Dež-man 17., Anže Semenič, 26. alpsko smučanje - Slalom na SP v ZDA je Tina Maze končala na 8. mestu Shiffrinova znova kraljica Devetnajstletna Shiffrinova, olimpijska prvakinja, je tako v zbirko medalj dodala še drugo zlato svetovnega prvenstva po Schladmingu 2013 ansa sp v zda - Po moškem veleslalomu Ted sedmi Ligety je po številu kolajn na 7. mestu med najuspešnejšimi smučarji BEAVER CREEK - Američan Ted Ligety je po ubranitvi velesla-lomskega naslova svetovnega prvaka v Beaver Creeku sedmi najuspešnejši alpski smučar v zgodovini SP. Ima pet zlatih in dve srebrni medalji. Sedma je tudi Črnjanka Tina Maze v ženski konkurenci; ima štiri zlate in pet srebrnih odličij. Med smučarji je na čelu Avstrijec Toni Sailer s sedmimi zlatimi medaljami, v ženski pa Nemka Christl Cranz z dvanajstimi prvimi mesti. FAK 19. - Nemec Arnd Peiffer je zmagovalec moškega biatlonskega sprinta v Oslu (10 km). Do točk se je med Slovenci prebil le Jakov Fak na 19. mestu. Med ženskami je slavila zmago Darja Domračeva. Najboljša Slovenka Teja Gregorin je bila 29. ŽENSKI SKOKI - Japonka Sara Takanshi (248,5) je zmagovalka prve tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih na Ljubnem ob Savinji. Tokrat najboljša Slovenka je bila Maja Vtič (232,9) na petem mestu. TEK NA SMUČEH - Norveška smučarska tekačica Marit Bjoergen je zmagovalka tekme svetovnega pokala v Ostersundu. Edina slovenska predstavnica Katja Višnar je tekmovanje končala v četrtfinalu. BEAVER CREEK - Najboljša slovenska Tina Maze na slalomu svetovnega prvenstva alpskih smučark v Beaver Creeku ostala brez tako želene medalje. Po prvi vožnji je bila peta, v drugi pa je končala na osmem mestu. Naslov prvakinje je na zadnji ženski disciplini SP osvojila Američanka Mikaela Shiffrin, ki vodila že po prvi vožnji. Devetnajstletni branilki naslovi in olimpijski prvakinji se je najbolj približala vodilna v slalomskem seštevku svetovnega pokala, Švedinja Frida Hansdotter. Zaostala je 34 stotink sekunde. Bronasta je bila Čehinja Šarka Strachova (+ 0,77). Mazejeva je bila po polovici tekme na petem mestu, s 85 stotinkami zaostanka za vodilno Shiffrinovo. V drugem nastopu pa je bila ob prihodu skozi cilj peta, do konca tekme pa je zdrsnila na osmo mesto, za prvakinjo je zaostala 2,48 sekunde. V ciljni areni je pred mikrofonom RTV Slovenija, kot pred dvema dnevoma, pojasnila, da jo je tudi na slalomu izdala utrujenost, želi pa svoje najboljše vožnje ponoviti že naslednji konec tedna v Mariboru, kjer bo tekmovala na domačem terenu. Novogoričanka Ana Bucik, ki se je izkazala na kombinacijskem slalomu, pa je v drugem spustu odstopila. Po prvi vožnji je bila 23. Danes bo na vrsti še zadnja preizkušnja letošnjega svetovnega prvenstva. Moški slalom se bo začel ob 18.15, druga vožnja bo ob 22.15. nogomet - V boju za 3. mesto v A-ligi Polom Napolija, ki ga ogroža Fiorentina SASSUOLO/PALERMO - Trener Fiorentine Montella je od prve minute zaupal Mohamedu Salahu, ki je izpolnil vsa pričakovanja. 22-letni Egipčan je izpolnil pričakovanja in je na tekmi proti Sassuolu prvi premagal domačega vratarja Consiglija. V nadaljevanju je dvakrat v polno zadel še Ba-bacar. Za Sassuolo je častni zadetek dosegel Berardi. Fiorentina je tako utrdila četrto mesto na lestvici, v pričakovanju današnjega nastopa Sampdorie. »Vijoličasti« so se obenem približali tretjeuvrščenemu Napoliju, ki je na si-nočnji tekmi nepričakovano gladko izgubil v Palermu. Že po prvem polčasu je ekipa iz Sicilije vodila z 2:0. Pri prvem golu je vratar Napolija Rafael posredoval res nerodno, potem ko je Lazaar na prvi pogled nenevarno streljal proti vratom s kakih 35 metrov. Tudi v drugem polčasu so bili nogometaši Palerma boljši in so zasluženo osvojili tri točke. Videmski Udinese bo danes ob 15.00 na domačem Friuliju gostil Lazio. A-liga - 23. KROG Palermo - Napoli 3:1 (2:0) Strelca: Lazaar v 14. in Vazquez v 36.; Rigoni v 65., Gabbiadini (N) v 82. min. Sassuolo - Fiorentina 1:3 (0:2) Strelci: Salah v 30., Babacar 32.; Babacar 62. in Berardi (S) v 67. Vrstni red: Juventus 53, Roma 46, Napoli 42, Fiorentina 38, Sampdoria 35, Lazio 34, Palermo 33, Torino 31, Genoa 29, Inter 29, Milan 29, Sassuolo 29, Udinese 28, Verona 24, Empoli 23, Atalanta 23, Chievo 21, Cagliari 19, Cesena 15, Parma (-1) 9. Danes: 12.30 Milan - Empoli, 15.00 Atalanta -Inter, Genoa - Verona, Roma - Parma, Torino -Cagliari, Udinese - Lazio, 18.00 Chievo -Sampdoria, 20.45 Cesena - Juventus. B-LIGA - 26. krog: Avellino - Frosinone 3:0, Bari - Vicenza 0:1, Bologna - Ternana 0:0, Carpi -Spezia 0:0, Latina - Pescara 2:0, Pro Vercelli -Cittadella 0:1, Varese - Livorno 0:1, Entella -Trapani 1:1, Lanciano - Brescia 2:0, Catania -Crotone jutri ob 20.30. Vrstni red: Carpi 51, Bologna 45, Livorno 43, Avellino 42, Vicenza 40 (...). hockey in line Milan ni bil v dometu, zdaj bo na vrsti Rim Milano Quanta - Polet ZKB Kwins 15:1 (6:0) Strelec za Polet: Degano. Polet Kwins: Biason, Viola; Mariotto, Grusovin, Hididou, P. Cavalieri, Degano, De Vonderweid, Fabietti, G. Cavalieri, Battisti, De laco. Trener: Rusa-nov. Štirikratni zaporedni državni prvak iz Milana je z levo roko premagal poletovce, ki so dobro vedeli, da jih na lombardskem gostovanju čaka težka naloga. Tekma je bila povsem enosmerna, saj so gostitelji že po prvem polčasu vodili s 6:0. Razlika med ekipama je več kot očitna. Častni gol je za ekipo z Opčin dosegel Degano, po Mariottovi podaji. V prihodnjem krogu bo Polet na domačem Pikelcu igral izjemno pomembno tekmo v boju za obstanek, proti rimskim »mamutom«. Ostali izidi: Verona - Molinese 4:2, Asiago - Monleale 4:6, Mammuth Roma - Padova 4:7, Cittadella - Vi-cenza 2:6. rokomet - A-liga V play-offu, toda brez finala pokala TRST - V rokometni A-ligi je tržaški Pallamno Trieste v gosteh premagal Cologne 29:27 (17:13). Od varovancev trenerja Giorgia Oveglie sta bila najbolj uspešna Radojkovič (8 golov) in Anici (9). V rokometni A-ligi so odigrali zadnji krog regularnega dela, po katerem je Trst končal na tretjem mestu in si zagotovil mesto v skupini za prvaka (prve štiri ekipe treh skupin). Tržačanom pa se ni uspelo uvrstiti med najboljših osem, ki se bodo od 27. do 1. marca pomerili v finalu državnega pokala: Bozen, Pressano, Romagna, Carpi, Ambra, Fasano, Albatro in Fondi. Prvi po prvem delu TRST - V zadnjem krogu prvega dela prvenstva A2-lige so tržaški vaterpolisti s 14:12 premagali Lava-gno in tako zasedajo ob obratu boje prvo mesto na lestvici. Drugouvršče-na ekipa Sori, ki ima 25 točk na lestvici, je bila tokrat prosta. Tekmo proti Arenzanu bodo nadoknadili 26. februarja. Za Tržačane sta bila včeraj najboljša strelca Petronio in Spado-ni, ki sta zadela po štiri gole. Trst bo v prihodnjem krogu igral proti Pa-dovi. ODBOJKA - V italijanski A1-ligi je Latina Števerjanskega odboj-karja Lorisa Maniaja z 2:3 izgubila proti Veroni (Urnaut 21 za Latino, Gaspariini 16 za Verono). 1. DOL za ženske: Luka Koper - Go Volley 2:3, Vital - Braslovče 3:2. 1. DOL za moške: Fužinar Metal - Go Volley 3:0, Krka - ACH Volley 0:3. KOŠARKA - A1-liga Trento -Brindisi 95:83, Liga ABA: Mega Leks - Krka 81:67, Cibona - Partizan 64:81. RAGBI - V drugem krogu pokala Šestih narodov je Italija v Twic-kenhamu izgubila proti Angliji s 47:17. V uvodnih minutah so Italijani igrali odlično in so trikrat šli z žogo čez črto. Nato pa se je razigrala Anglija. V prihodnjem krogu (28. februarja) bo Italija igrala proti Škotski. Ostali izid: Irska - Francija 18:11. VIAREGGIO - Finale mladinskega nogometnega turnirja v Via-reggiu bo danes. Za 1. mesto se bosta pomerili Inter in Verona. Polfinala: Fiorentina - Verona 1:2, Roma - Inter 0:4. / KOŠARKA Nedelja, 15. februarja 2015 25 košarka - Državna B-liga Jadran Franco je igral dvajset minut Najboljše v drugi četrtini, v nadaljevanju pa popustili Jadran Franco - Lecco 56:68 (14:19, 29:33, 40:58) Jadran: Ban 2 (0:2, 1:10, 0:1), De Petris 13 (4:4, 5:9, -), Franco 6 (1:2, 1:1, 1:7), Malalan 7 (-, 2:2, 1:3), D. Batich 5 (-, 1:1, 1:3), Diviach 18 (3:5, 6:9, 1:3), Moruzzi (0:2, 0:3, 0:1), M. Batich 4 (-, 2:2, 0:2), Ridolfi in Zobec n.v. Trener: Vatovec. Izgubljene žoge 15, pridobljene žoge 1, skoki 23 (8 v napadu in 15 v obrambi), podaje 9. Lecco: Andreaus 13, De Angelis 5, Mascer-pa 16, Rodescini 2, Dagnello 7, Pizzul 2, Piunti 15, Capitanelli 8, Corbetta in Gnecc-hi n.v. Izgubljene žoge 11, pridobljene žoge 9, skoki 35 (10 v napadu in 25 v obrambi), podaje 8. Jadran Franco je tokrat igral samo dve četrtini. Proti Leccu, nasprotniku, proti kateremu je bil trener Vatovec prepričan, da bodo fantje lahko pokazali dobro predstavo kot pred tednom dni, so klonili po dvajsetih minutah igre. »Naredili smo tudi dva koraka nazaj, v primerjavi s tekmo proti Pordenonu,« je bil po tekmi razočaran trener Vatovec. »V domače tekme gremo živčni, zgrešimo tam, kjer navadno ne grešimo, tudi samozavest nam pada. Ko ne uspemo zadeti, se zatakne, nihče si ne vzame odgovornosti, da bi vrgel na koš. Namesto da bi šel igralec na koš, podaja soigralcu.« Napad sicer ni bil učinkovit niti v prvih minutah, a se je Jadran z obrambo deželna c-liga Breg že po prvem delu 50:17! Christian Slavec (10 točk) Breg - UBC 86:51 (25:12, 50:17, 68:33) Breg: Mattiassich (-, 0:1, 0:1), Piga-to 12 (6:6, 3:6, 0:1), Slavec 10 (-, 2:2, 2:5), Sterle 12 (-, 6:8, -), Kos 8 (-, 1:2, 2:3), Coretti 2 (0:2, 1:1, -), Semec 4 (-, 2:2, -), Spigaglia 6 (2:3, 2:5, 0:1), Cigliani 11 (1:1, 5:7, 0:4), Gelleni 3 (-, 0:5, 1:1), A. Grimaldi 14 (2:2, 6:11, 0:1), trener Krašovec. Kot zgovorno kaže končni izid, je Breg brez vsakršne težave in visoko premagal predzadnje uvrščeno videmsko ekipo UBC. Že po prvi četrtini je bilo jasno, da bo srečanje povsem enosmerno. V drugi četrtini so se Brežani še bolj razigrali in nebogljenemu nasprotniku »nasuli« kar 50 točk, gostje pa so jih zbrali le 17. Bregov trener Tomo Krašovec je dal tudi mlajšim igralcem možnost, da se razigrajo. Kakovostna razlika med ekipama je bila več kot očitna in zmaga seveda nikoli vprašljiva. V prihodnjem krogu čaka košarkarje Brega še en tekmec z dna lestvice, ekipa Ronchija, ki je z dvema točkama prav na repu lestvice. Torej obeta se še ena zmaga. (Lako) V drugi četrtini je bil motor ekipe Marco Diviach, ki je dosegel tudi glavnino točk fotodamj@n le omili naskok nasprotnika, ki je že v uvodnih minutah pokazal svoje vrline v napadu pod košem in iz razdalje. Po uvodnem 7:11 in 9:19, je Diviachova trojka tik pred koncem polčasa spet dala kisika Jadranu (12:19), ki je v drugi četrtini zaigral najboljše. V napadu je bil motor ekipe Diviach, ki je dosegel polovico točk (9 od skupnih 18), ki je tudi dobro zalagal soigralce. Ob polovici četrtine se je Jadran približal na dve točki (20:22), imel tudi napad za izenačenje, a je v napadu zgrešil podajo. Napako je Lecco hudo kaznoval, se spet odlepil na sedem točk (22:29). Jadran je sicer znal reagirati, se približal spet na dve točki 29:31, a spet izgubil priložnost za izenačenje. To pa je bilo na koncu tudi vse, kar je pokazal Jadran. V tretjem delu je Lec-co poostril obrambo, predvsem pod košem pokazal svojo premoč in po šestih minutah povedel na plus 11 (35:47), na koncu četrtine pa že za 18 točk (40:58). Jadran je zastal predvsem v napadu (15 izgubljenih žog), ki je bil večkrat neorganiziran, v obrambi pa večkrat dopustil, da je Lecco zadel ob izteku časa. Na koncu je Jadran uspel zmanjšati zaostanek, a so bili tudi uspešni meti iz razdalje le obliž na rane. (vs) Ostali izid: Gsa Udine - Fortitudo Bologna 83:70. primorski_sport face book 4 promocijska l. Dom Mark tretjič zapored KO Villesse - Dom Mark 70:54 (13:12, 30:24, 52:37) Dom: Voncina 2, Sanzin, Tercic 2, Za-vadlav M. 10, Zavadlav G. 14, Abrami 19, Bogaro 5, Graziani, Čotar, Coz, Col-lenzini 2. Trener: Eriberto Dellisanti. Nadaljuje se kriza domovcev. Varovanci trenerja Dellisantija so proti drugi sili prvenstva doživeli že tretji zaporedni poraz. Poleg slabih rezultatov pa je lahko trener Dellisanti že zaskrbljen zaradi slabih predstav rdečih, ki že nekaj tednov igrajo pod svojimi sposobnostmi. Proti ekipi iz Vileša so bili kos nasprotnikom le v prvi četrtini, ki je bila zelo izenačena. Nato so si domači priigrali deset točk prednosti, Abramiju in soigralcem pa je le dvakrat uspelo zmanjšati zaostanek na šest točk razlike. Izkušeni domači igralci so z nizom številnih uspešnih metov za tri točke v tretji četrtini ponovno zbežali ter prednost brez težav upravljali do zadnje sekunde srečanja. Do konca regularnega dela prvenstva je še pet tekem, domovci pa se bodo morali zelo potruditi, če želijo popraviti slab vtis z zadnjih srečanj. (av) U17: Sokol brez težav, OK tudi Bor Breg DEŽELNO PRVENSTVO U17 Sokol - Farmacia Guardiella Starener-gy 67:37 (18:7, 32:16, 53:26) Sokol: Monet 2, Skerk 2, Ferfoglia 16, I Ter-čon 2, G. Terčon 5, Grassi 12, Coslovich 4, Fabi 24. Trener: Lazarevski. Tudi tokrat so sokolovci imeli lahko pot do zmage, saj so igrali proti šibkejši tržaški ekipi. Kljub temu da so se vsi vpisali med strelce, je tekmo dobro odigral Fabi, ki je na koncu dosegel 24 točk. Prihodnji krog: Sokol - Goriziana, 18. 2. ob 19.15 (Nabrežina). PRVENSTVO U15 ŽENSKE Polet - Librtas Sporting Basket School ASD 31:48 (7:11, 13:22, 23:38) Polet: Ukmar, Perčič 10, Furlan 2, Danev, Kafol, Orel 2, Daneu 4, Taucer 13, Zerial, Vinent Guerra. Trenerka: Brollo. košarka - ZSŠDI zgladil spor Marusic lahko igra, KK Bor ne bo odstopil od projekta Spor med ŠZ Jadran in KK Bor je zglajen. Tako izhaja iz sporočila, ki ga je včeraj poslalo ZSŠDI. KK Bor je umaknil svojo napoved o morebitnem odstopu iz projekta Jadran, ŠZ Jadran pa je na prošnjo in željo svetoivanskega kluba spremenil svojo odločitev o igralcu Matteu Maru-sicu in dopušča možnost, da bi igralec lahko letošnjo sezono končal v dresu tržaškega kluba. Sklepa sta sad soočenja, na katerem so se na pobudo ZSŠDI-ja srečali vsi slovenski košarkarski klubi in športna krovna organizacija. Slednja je namreč želela, da se vsi akterji projekta Jadran srečajo na skupnem sestanku, »da se odkrito pogovorijo o nastalih programskih vrzelih in da jih skušajo zapolniti z novimi vsebinami in takimi strateškimi prijemi, ki bi nasedlo barko v plitvinah ponovno lahko spravili na varno odprto morja«, piše v tiskovnem sporočilu, ki so ga izdali včeraj. Povod za srečanje je bila javna izjava KK Bor, v kateri je svetoivanski klub napovedal morebitni odstop iz projekta ob koncu letošnje sezone. Kaplja čez rob odnosov med KK Bor in ŠZ Jadran pa je bila izpisnica Mattea Marusica, ki je svetoivanski klub v zimskem prestopnem roku naposled ni dobil. Srečanje ZSŠDI in vseh košarkarskih klubov je bilo, kot kaže, zelo konstruktivno. »Po dolgi in zanimivi razpravi,« piše v sporočilu ZSŠDI, »so se predstavniki društev dotaknili vseh odprtih vprašanj /... / Društva so si edina, da v smislu združevanja moči in skupnih nastopov ne sme priti do korakov nazaj.« Vsi akterji projekta Jadran so se strinjali, da je treba z dialogom presegati vsa morebitna nesoglasja in da mora pri tehnični gradnji projekta imeti svojo besedo tudi stroka, so zapisali v sporočilu. »Tako razmišljanje je po mnenju vseh edini recept, ki lahko vsemu našemu košarkarskemu gibanju, nudi ustrezno pozitivno vidljivost in je edino, kar lahko zagotavlja še nadaljnji nemoteni razvoj. Prav zato je tudi KK Bor sklenil, da svojo načelno napoved o morebitnem odstopu iz projekta Jadran umakne.« Društva so se na sestanku tudi obvezala, so zapisali pri ZSŠDI, »da na novo strokovno in vsebinsko pretresejo dosedanji dokument o sodelovanju in da vnesejo v dogovor morebitna dopolnila, ki naj partnerje med seboj še bolj združijo in odstranijo vsak kamen spotike.« ŠZ Jadran pa je po soočanju tudi umaknil sklep o tem, da igralec Matteo Marusic, ki je med prvenstvom zapustil ekipo, mora do konca sezone mirovati zaradi svojega neodgovornega obnašanja, predvsem do soigralcev, piše v sporočilu. Odbor Jadrana je »na prošnjo in željo AKK Bor svojo odločitev spremenil in dopušča možnost, da bi igralec lahko letošnjo sezono končal v dresu KK Bor,« se glasi drugi sklep soočanja med ZSŠDI in klubi. Ali bo Marusic tam res igral, še ni znano, saj ga bo KK Bor v naslednjih dneh šele kontaktiral, pri klubu pa upajo, da se jim bo pridružil, nam je včeraj povedal podpredsednik KK Bor Renato Štokelj. Srečanja med klubi in ZSŠDI se je udeležil tudi deželni svetnik in prijatelj našega športa Stefano Ukmar. d-liga - Kontovelci presenetili ekipo iz Tržiča Uspešna tako Sokol kot Kontovel Tokrat so poletovke klonile proti boljši ekipi iz Codroipa. Kljub porazu so še enkrat dokazale, da napredjujejo in jim je z dobro obrambo večkrat uspelo spraviti v težave nasprotnice. Prihodnji krog: Polet - Cussi-gnacco, 22. 2. ob 16.00 (Ervatti). DEŽELNO PRVENSTVO U14 Bor Breg - Ardita 70:55 (23:12, 22:12, 15:19, 10:18) Bor Breg: Cej 1, Negovetti 9, Pregarc 17, A. Žerjul 4, Paiano 11, Coffoli 2, Stricca, Hrvat, Ota 2, M. Žerjul 9. Združena ekipa Bor Breg v prvenstvu, kot kažejo izidi, nima težav pri nizanju zmag. V prvem delu srečanja je Bor s standardno postavo prevzel visok naskok, v nadaljevanju pa so prednost zdržali tudi igralci, ki manj igrajo. Kontovel - Monfalcone 70:64 (22:18, 34:38, 48:46) Kontovel: Škerl 14 (9:10, 1:6, 1:6), Majovski n.v., Bufon 6 (-, 0:2, 2:2), Hrovatin 8 (4:6, 2:8, 0:1), S. Regent n.v., Žerjal 2 (-, 1:2, -), J. Zaccaria 6 (2:4, 2:4, -), Starc 5 (1:2, 2:4, -), Lisjak 16 (8:12, 4:11, 0:3), G. Regent 13 (3:8, 5:9, -), Ukmar, Mandič n.v., trener Švab. Po nerodnem porazu pred tednom dni proti nižje postavljeni Goriziani so si Kontovelci takoj opomogli in pred svojimi navijači premagali kar drugouvrščeni Monfalcone. Zmaga varovancev trenerja Švaba je bila zaslužena, saj so vsi igralci dali vse od sebe. Zelo požrtvovalni so bili v obrambi, v napadu pa so igrali strumno in organizirano, predvsem v zadnjih minutah srečanja. Naši košarkarji so začeli poletno, toda zbrano in si nato z delnim izidom 12:2 priigrali vodstvo 10 točk (20:10).Gostje pa se niso dali in zmanjšali zaostanek na štiri točke ter končali polčas celo v rahlem vodstvu. Tekma je bila v drugem polčasu zelo izenačena. Ekipi sta se večkrat menjavali v vodstvu, v končnici pa so bili kontovelci pri-sebnejši in si z uspešnim izvajanjem prostih metov Tadjana Škerla priigrali prednost sedmih točk, ki so jo ohranili do konca srečanja. Za ta nenadejan, toda zaslužen uspeh si vsi igralci Kontovela zaslužijo pohvalo. Posebno pa se je tokrat izkazal Gregor Regent, ki je ob 13 točkah imel tudi 13 skokov. Naj omenimo, da je po štirih letih za Kontovel spet igral Aleš Ukmar, ki je kar solidno opravil svojo nalogo. (lako) Alba Krmin - Sokol 63:65 (10:14, 23:30, 39:45) Sokol: Semolič n.v., Sardoč 18 (8:10, 5:10, 0:2), Budin 6 (2:2, 2:3, -), Štokelj 12 (7:8, 1:4, 1:3), Do-Ijak 4 (4:6, 0:1, -), Babich 9 (1:2, 1:4, 2:9), Picci-ni (-, 0:2, -), Sossi 3 (1:2, 1:3, -), Coloni, Hme-Ijak 10 (2:2, 4:5, 0:4), Kojanec 2 (0:1, 1:3, -), Ušaj 1 (1:2, 0:1, 0:3), trener Lazarevski. PON: nihče. Sokol je po štirih zaporednih porazih prvič zmagal v tem letu in si z novima točkama nekoliko opomogel na lestvici. Igralci nabrežinskega moštva so sicer po pričakovanju preamgali predzadnje uvrščeno krminsko Albo, glede na zadnje neuspešne nastope pa tudi to srečanje ni bilo vnaprej »dobljeno«. Naši košarkarji so se morali namreč pošteno potruditi, preden so strli odpor trdoživih Krmincev ter jih tesno premagali po izenačeni in razburljivi končnici tekme. Sokol je bil sicer, razen v vuodnih minutah, vedno v vodstvu in v drugi četrtini tudi povedel za 12 točk. Gostitelji pa so se vedno, z odličnim Lucciolijem na čelu (dosegel je kar 5 trojk), pobrali in zmanjšali zaostanek na 5-7 točk, da bi se v zadnjih akcijah približali na sami dve točki. Igralci Sokola so bili prav v kočnici uspešni v izvajanju prostih metov in se na koncu veselili tesne, toda zaslužene zmage. In prav v teh, odločilnih trenutkih je igral kot izkušen veteran mladi Alexander Sardoč, ki je bil z 18 točkami najboljši strelec naše ekipe, bil je s prodori na koš neustavljiv za domače igralce in odličen pri izvajanju prostih metov (8:10). Zares nastop z odliko. (lako) 26 Nedelja, 1S- februarJa 2015 NOG promocijska in 1. amaterska liga - Zmagi in poraz Juventina ne popušča, do treh točk tudi Breg, Sovodnje drsijo navzdol Cormonese - Juventina 0:1 (0:1) Strelec: Marchioro v 3. min. Cormonese: Sorci, Beltrame, Cencig, Mon-tina, Peroni, Giugliano, Persello (Bevilac-qua), Collavizza (Stacco), Seculin, Sangio-vanni (Biagi), Fabris. Trener: Cassia. Juventina: Ciroi, Popovič (Manfreda), Zucc-hiatti, Racca, Morsut, Zorzut, Dragosavlje-vic (Stabile), Antonutti, Giolo (Predan), Palermo, Marchioro. Trener: Sepulcri. Pokrajinski derbi med zadnjeuvrš-čeno ekipo Cormonese in vodilno Juven-tino se je zaključil s pričakovano zmago gostov, ki pa so se morali pošteno namučiti, da so strli odpor trdoživih domačinov. V prvem polčasu je vse kazalo, da bodo be-lo-rdeči zlahka osvojili tri točke. V 3. minuti je za vodstvo gostov poskrbel Marc-hioro, ki se je po napaki domače obrambe znašel sam pred vratarjem in ga premagal. Juventina je nato ustvarila še nekaj priložnosti za zadetek: Giolo je v 27. minuti zadel prečko, Marchioro pa je zapravil enkratno priložnost, da bi podvojil. V drugem polčasu se je slika na igrišču popolnoma spremenila, saj je Cormonese vseskozi napadal, Sepulcrijevi varovanci pa so bili brez moči. Peroni je v 78. minuti zadel prečko, sploh pa je imela obramba Ju-ventine veliko dela vse do trojnega sodnikovega žvižga po šestih minutah dodatka. Belo-rdeči so se tako na koncu veselili zlata vredne zmage, po zaslugi katere so se, v pričakovanju tekme Torviscose, sami povzpeli do prvega mesta na lestvici. (av) Ostali izidi: Costalunga - San Lui-gi 1:2, Gonars - Muggia 3:0, Pro Cervi-gnano - Trieste Calcio 1:1. Muglia - Breg 0:1 (0:0) Strelec: D'Aliesio v 51. min. Breg: Dan. Daris, Labella, Suttora, D'Aliesio, Latin, Omari, Vianello (85. Braini), Belladonna (od 46. Arslani), Martini, Cramesteter, Ni-gris. Trener: Cernuta. Breg je v Miljah osvojil nove tri pomembne točke v boju za play-off. Resnici na ljubo, kot je po tekmi priznal tudi načelnik nogometne sekcije Brega Giuliano Prašelj, varovanci trenerja Lorenza Cernute niso blesteli. »Igrali smo zadržano. Ustvarili smo vsekakor nekaj lepih priložnosti, čeprav je bila tudi Muglia dejavna v napadu in bi lahko dosegla vsaj en zadetek. Izenačen izid bi bil bolj pravičen. Veselimo pa se nove zmage in treh točk,« je po tekmi povedal Prašelj. V prvem polčasu so se nogometaši Brega približali vodstvu s Cramesteterjem. Njegov strel se je odbil od vratnice. V drugem delu je drog miljskih vrat zadel še Ni-gris. Pred tem pa so gostje iz dolinske občine povedli z golom D'Aliesia, ki je na najlepši način zaključil akcijo, ki sta jo začela Nigris in Vianello. Muglia je v drugem polčasu zadela vratnico. Vrata Brega so ostala nedotaknjena vse do trikratnega sodnikovega žvižga. Domio - Sovodnje 2:0 (0:0) Sovodnje: Dovier, Biasiol (Pavletič), Bajec, Floco, Galliussi, Bernardis, Trampus, To-mani (Persoglia), Černe, E. Hriberšek. Trener: Cijan. Sovodnje niso uspele iztrgati točke na tržaškem gostovanju pri Domju. Domiu, ki je solidna ekipa, so se sicer večji del sreča- OMET Trener Juventine Nicola Sepulcri fotodamj@n nja enakovredno borili. »Usodni sta nama žal bili nerodni napaki našega vratarja. Drugače fantom nimamo kaj očitati, saj so se potrudili in so večji del tekme igrali povsem enakovredno,« je ocenil predsednik Sovodenj Zdravko Custrin. Prvi polčas se je pri Domju končal brez zadetka. Belo-modri so v obrambi igrali urejeno in so zelo malo tvegali, čeprav so nogometaši Domia igrali napadalno. V 13. minuti je belo-modre rešila prečka. V 45. minuti pa je vratar Dovier lepo posredoval po podaji s kota. V drugem delu se slika na igrišču ni bistveno spremenila. Le sovodenjski vratar ni bil dovolj zbran in je prvo žoge iz svoje mreže pobral v 24. minuti. »Pred tem smo igrali kar dobro. Morda so bili naši najboljši trenutki, saj smo se večkrat nevarno približali nasprotnikovim vratom,« je dejal Cu-strin. Drugi gol Domia je padel v 31. minuti, ko je Dovier slabo ocenil dolgo žogo. Tudi po drugem golu so varovanci trenerja Luke Cijana, ki je tokrat zamenjal bolnega Fa-bia Samba, dali vse od sebe in so skušali vsaj ublažiti poraz. Ni jim uspelo. Položaj v spodnjem delu lestvice se ni bistveno spreme- nil. Muglia (16 točk) ostaja za Sovodnjami (17). Približal se jim je le Terzo (16), ki je zmagal v gosteh proti Isonzu (14). Sovodnje bodo v prihodnjem krogu že v soboto igrale proti Marianu. Ostali izid: Isonzo - Terzo 1:2, Mariano - Pro Romans Medea 0:1. VČERAJ ŠE - D-liga: Mezzocorona - Padova 0:3; elitna liga: Lumignacco - Tricesimo 1:0; 3. AL: Poggio - Lucinico 0:1; ljubitelji: Domio - Sovodnje 1:6 (v Dolini). DANES Kras in Vesna po našem spletu V D-ligi bo Kras danes ob 14.30 gostoval v Montebelluni. V elitni ligi pa bo Vesna v derbiju kroga ob 15.00 v Križu gostila drugouvrščeni Cjarlins Muzane. V Bazovici pa bo ob 15.00 v ospredju derbi med Zarjo in Primorjem. Izide in poročili s tekem Krasa in Vesne boste lahko v popoldanskih urah prebrali na naši spletni strani www.primorski.eu. -/ Domači šport Danes Nedelja, 15. februarja 2015 NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Montebelluni: Montebelluna -Kras Repen ELITNA LIGA - 15.00 v Križu: Vesna - Cjarlins Muzane 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Ogleju: Aquileia -Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Bazovici: Zarja -Primorje; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Roianese 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 na Padričah: Gaja -Ruda NARAŠČAJNIKI - 10.00 na Opčinah (državna cesta 202): Alabarda - Kras NAJMLAJŠI - 10.30 v Štandrežu: Juventina - Sovodnje; 10.30 na Padričah: Kras - Zoppola (poskusno prvenstvo); 10.30 v Trebčah: Kras - Fani Olimpia ODBOJKA MOŠKA D-LIGA - 17.00 v Gorici, Špacapan: Soča - CUS Trieste UNDER 19 MOŠKI - 16.00 v Vidmu, Bellavitis: Aurora - Sloga Tabor UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 v Vilešu: Villesse -Olympia Govolley UNDER 15 MOŠKI - 11.00 v Gorici, Špacapan: Val - VB gemona KOŠARKA UNDER 17 DEŽELNI - 18.00 v Trstu, Fabiani: Starenergy - Jadran ZKB UNDER 15 MOŠKI 11.30 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Dom Jutri Ponedeljek, 16. februarja 2015 KOŠARKA UNDER 19 ELITE - 20.00 v Spilimbergu: Vis -Jadran ZKB UNDER 14 DEŽELNI - 18.00 v Trstu, Caprin: Basket 4 - Kontovel NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 15.30 v Trstu, Ul. Felluga: San Luigi - Vesna □ Obvestila SK DEVIN prireja 4. izvedbo tekme »Kekec na smučeh« za vse tečajnike zamejskih športnih društev. Tekma bo danes, v nedeljo, 15. februarja, v kraju Forni di Sopra. ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt od 16. do 20. februarja. JUTRI PO TV IN RADIU Športel z župani okoliških občin Tudi v slovenskih občinah v tržaški pokrajini je veliko športih objektov in športnih aktivnosti. Kaj bi se zgodilo, če bi občine izginile? Ali bi naš šport utrpel hude »poškodbe«? Na to in druga vprašanja bodo odgovarjali v studiu oddaje Športel, županja Občine Zgonik Monica Hrovatin, župan Občine Re-pentabor Marko Pisani, župan Občine Dolina Sandy Klun in župan Občine De-vin-Nabrežina Vladimir Kukanja. Iz terena pa bosta svoje povedala tržaški občinski odbornik za šport Edi Kraus in deželni svetnik Stefano Ukmar. Na ogled bosta tudi dva prispevka o nogometnem derbiju Zarja - Primorje in nastopu košarkarjev Jadrana proti Leccu. Pester Tretji polčas Jutri vas bo na frekvencah Radia Trst A med 9. in 10. uro kot običajno spremljala športna oddaja Tretji polčas. V uvodu bomo objavili razmislek o odprtem pismu SZ Bor o (ne)nadaljnjem sodelovanju v projektu Jadran, ki ga je ublažilo posredovanje ZSŠDI. Predsednik openskega Poleta Samo Kokorovec oziroma poletova ekipa so med tednom dobili lepo darilo. S točkama za zeleno mizo lahko Polet sanja tudi o play-offu v A1-ligi in line hokeja. Seveda bo govora tudi o ostalih dejavnostih društva. Ker nas je prejšnji teden prehitela ura, bomo nadaljevali analizo trenutnega stanja slovenskih nogometnih ekip s trenerjem Milošem Tulom. Za konec pa boste pustnemu času primerno prisluhnili še Sonetu zamejske nesreče. drz. mladinci Kras Repen ni ritma gostov Kras Repen - Fontanafredda 0:1 (0:0) Kras: DAgnolo, Simeoni, Castellano, Costa, Racman (Selakovic), Poiani, Fachin, Vascotto, Sgorbissa (Petracci), Caselli (Kocman), Zetto. Trener: Pahor. Fontanafredda ni bila boljša. Vseeno pa je iz Repna odnesla domov vse tri točke. Mladinci Krasa so v državnem prvenstvu ostali praznih rok, čeprav so bili večji del srečanja povsem enakovredni gostom. Prvi del tekme je minil brez omembe vrednih priložnosti, saj se je igra v glavnem odvijala na sredini igrišča. »V drugem polčasu pa so bili gostje nekoliko boljši. Igrali so bolj agresivno in po petnajstih minutah so zatresli našo mrežo. Skušali smo reagirati, toda nismo delovali najboljše,« je ocenil trener Krasa Andrej Pahor. V drugem polčasu je vratar DAgno-lo ubranil še en nevaren strel. Medtem ko je bil najbližji izenačujočemu golu Zetto. Ostali izidi 18. kroga: Belluno - Triestina 0:1, Padova - Mori 3:0, Dro - Montebelluna 1:2, Giorgione - Mezzocorona 1:0 Ripa - Union Pro 2:3, Sa-cilese - Tamai 2:1. Vrstni red: Padova 43, Giorgione 35, Ripa 34, Mezzoco-rona 33, Fontanafredda 29, Triestina 27, Sacilese 26, Montebelluna 22, Mori 22, Tamai 20, Pro 19, Kras 17, Dro 12, Belluno 8. DEŽELNI MLADINCI - Včeraj: Corno - San Giovanni 2:0, Ronchi -Sangiorgina 2:0, Zaule - Cervignano 2:1, Torreanese - Ufm 1:2, Ts Calcio - Manzanese 1:3, Muggia - Cormo-nese 1:1. Pustni turnir V telovadnici v Sovod-njah so včeraj dopoldne uspešno izpeljali do konca peto izvedbo Pustnega turnirja za kategorijo cicibanov U10 (organizator ŠD Sovodnje). Nastopile so ekipe: Bilje (zmagovalec), Sovodnje A in B, Juventina ter mirenska Adria. Nagrajeval je predsednik domačega kluba Zdravko Custrin. Fotografije BUMBACA / ODBOJKA Nedelja, 15. februarja 2015 27 moška b2-liga - Izgubili obe ekipi naših društev ženska c-liga Olympia: gostje boljši ^dZ Spodrsljaj Sloge Tabor dSL Olympia - Valsugana Padova 0:3 (27:29, 15:25, 15:25) Olympia: Hlede 0, Vogrič 1, Persolja 5, Ter-pin 13, Gastaldo 14, Lavrenčič, Vizin 5, Ri-gonat, Juren 2, Komjanc 1, Brun 0, Plesni-čar (L1), Čavdek (L2). Trener: Marchesini. Odbojkarjem združene ekipe Olym-pie ni uspel podvig, da bi zaustavili vodilnega na lestvici. Sodeč po prvem nizu so bili gostje v njihovem dometu, vendar so se stvari od drugega niza dalje zasukale v drugačno in napačno smer. Odbojkarji Val-sugane so se izkazali v vseh igralnih elementih in bili absolutno boljši nasprotnik. Celotna ekipa deluje zelo homogeno in poleg tega razpolaga še z dvema odličnima napadalcema, kot sta Benelli in Zanon. Odlikuje jih disciplinirana in zbrana igra in predvsem s pozorno obrambo so izšli iz marsikaterega kritičnega položaja. Domači odbojkarji so se sicer trudili vendar niso pokazali tega, kar so bili pokazali v prejšnjih domačih nastopih. Predvsem so zatajili v sprejemu, kar je še dodatno otež-kočilo delo podajalcu Hledetu, da bi lahko učinkovito izkoristil napadalni potencial svojih soigralcev. Gostje so že takoj v prvem nizu pokazali svoje realno znanje, vendar so jim bili domačini stalno za petami in z učinkovitimi napadi odreagirali na njihovo vodstvo. Varovanci trenerja Marchesinija so celo vodili pri prvem tehničnem odmoru (8:6), ko je prišlo do prvega preobrata. Gostje so si z odlično obrambo priborili prednost treh točk, ki so jih obdržali do stanja 20:23. Od tu naprej pa se je tudi pri njih nekaj zataknilo, v napadu so trikrat pogrešili, kar je omogočilo Terpinu in soigralcem, da so razpolagali s tremi set žogami za osvojitev niza. Tega pa niso izkoristili in ko je prišel na servis Bellini je z asom in nato z ostrim servisom zagotovil svojim zmago v prvem nizu. Skupno so gostje z uvodnim udarcem dosegli 8 točk, domačini pa le eno. Pričakovati je bilo reakcijo Olympie, toda te ni prišlo. Gostje so od tu naprej stalno obdržali vajeti igre v svojih rokah. Trener Marche-sini je z menjavami poskašal spremeniti potek srečanja, vendar zamenjave niso obrodile zaželjenega. Poleg tega je tokrat bil odsoten bloker Pavlovič, kar je še dodatno bremenilo delovanje domačega bloka. (J.P.) Pastificio Avesani Isola della Scala - Sloga Tabor Televita 3:0 (15:16, 25:18, 25:21 ) Sloga Tabor Televita: Bolognesi 8, Cettolo 12, Ivanovič 3, Jerončič 1, Kante 9, Princi 0, Ambrož Peterlin (L), laccarino 1, Matevž Pe-terlin, Sirch 3. Trener: Gregor Jerončič. Slogi Tabor Televita se včeraj v Ve-roni ni izšlo in naša ekipa se z dolgega gostovanja vrača brez osvojenih točk in z gladkim porazom. Isola je sicer letos na domačem igrišču še nepremagana, tu je »padla« na pri- mer tudi vodilna Valsugana, včeraj pa so ji do gladke zmage pomagali tudi slogaši sami. Naši ekipi ni šlo tokrat v bistvu nič od rok, začenši s sprejemom, ki velikokrat ni bil točen, kar je seveda pogojevalo nadaljnjo igro: napad je bil predvidljiv in lahek plen domače obrambe, kar je jasno razvidno tudi iz točk, ki so jih naši napadalci dosegli. Slogaši so tudi neučinkovito ser-virali. Prav z močnim servisom so sicer skušali onemogočiti napad domačinov, zlasti korektorja, ki je bil tudi včeraj neustavljiv, ko pa se je nekaj takih poskusov končalo z napako, se jih je lotilo malodušje, tako da so tudi veliko lažji servisi končali prevečkrat v mreži. Slogašem ni včeraj šel od rok niti blok, saj so domačini, ki so našo ekipo očit- Slovenski derbi v predzadnjem krogu državne B2-lige je nekoliko izčrpal Slogo Tabor pa tudi Olympio fotodamj@n no zelo dobro preštudirali, res veliko točk dosegli z blok-outom. Da Sloga Tabor Televita ni najbolje razpoložena je bilo jasno takoj na začetku tekme: Isola je takoj prevzela pobudo, po-vedla z 8:3, 9:6, nato pa že z 20:13, s tem pa je bilo seta tudi konec. Razplet v drugem nizu je bil nekoliko bolj izenačen, saj so bili slogaši nasprotnikom stalno za petami do druge tretjine seta (14:16, 16:19), v končnici pa so spet stopili v ospredje domači igralci, ki so si brez težav priigrali odločilne točke prednosti. Še najbližje delni zmagi so bili sloga-ši v zadnjem setu, ki je bil povsem izenačen, ekipi se nista mogli odlepiti druga od druge (7:8, 15:16, 18:18, 20:20), čisto v končnici pa so domačini bili spet boljši. ženska d-liga Zalet Kontovel ne pozna zastojev Zalet Kontovel - Martignacco 3:0 (25:18, 25:18, 25:23) Zalet Kontovel: Bukavec 20, Ghezzo 9, Cassanelli 8, Kneipp 1, Zavadlal 1, Antognolli 2, Ban 1, Bressan 8, Kalin 0, Barut (L2), Škrl (L1), Sossi in Micussi n.v. Trener: Zuzič. Odbojkarice Zaleta Konto-vela so brez večjih težav preskočile oviro Martignacco. Varovanke trenerke Veronike Zuzič, ki je tokrat nekoliko spremenila postavo (na mestu prvega libera je igrala Škerlova, v napadu pa Ghezzova), so začele zelo zbrano in so prvi set osvojile gladko. V drugem setu so se morale bolj potruditi, saj so gostje vodile s 17:14. Sledil je preobrat. Tretji set je bil nekoliko bolj izenačen. Zalet Kontovel je vodil tudi za pet točk. Martignacco pa ni popustil in proti koncu je bil delni izid 23:23. Domačinke so se zbrale in se niso več pustile presenetiti: Z dvema napadoma so osvojile set in na lestvici dodale nove tri točke. Trenerja Veronika Zuzič je bila zadovoljna z nastopom svojih varovank. Timmusic - Zalet Sloga 0:3 (14:25, 18:25, 14:25) Zalet Sloga: Babudri 7, Balzano 6, Anja Grgič 1, Gridelli 12, Mania' 1, Što-ka 18, Prestifilippo (L1), de Walderstein (L2), Costantini, Petra Grgič, Spa-nio 9, Vitez, Zonch, trener: Edi Bosich. Igralke Zaleta Sloge so v treh dneh osvojile dva tržaška derbija, saj so včeraj brez težav premagale še Eu-rovolley School, v bistvu združeno ekipo nekaterih tržaških ekip. Zale-tovke so bile sicer v tej tekmi favo-ritinja, saj so na lestvici veliko boljše od nasprotnic, vendar je derbi pač derbi in predstavlja vedno dodatno motivacijo tudi za slabše ekipe. Takoj pa se je pokazalo, da so zaletovke na tekmo prišle s pravilnim pristopom in z enim samim ciljem - tremi točkami. Takoj so začele zelo odločno in prvi set osvojile po res hitrem postopku, domače igralke pa so skoraj polovico točk dosegla zaradi napak zaletovk in ne po svoji zaslugi. Nekoliko bolj izenačen je bil drugi niz, čeprav so bile tudi v tem stalno v ospredju igralke Zaleta Sloge, ki so v velikem slogu nato osvojile še zadnji set. Trener Edi Bosich je tekmo začel z nekoliko spremenjeno postavo, z Anjo Grgič v startni šesterki. V nadaljevanju je na igrišče stopila še Giulia Spanio, ekipa pa je delovala kot utečen stroj, kjer v bistvu ni bilo zastojev, naše igralke pa so s tem tudi potrdile, da je njihovo četrto mesto na lestvici res povsem zasluženo. MOSKA D-LIGA Sloga proti Olympii šele po »tie-breaku« Sloga Tabor - Olympia 3:2 (23:25, 25:11, 25:15, 15:25, 15:11) Sloga Tabor: Kante 7, Antoni 22, Milič 15, Trento 16, Reggente 9, Markežič 6, Rauber (L), Güstin 0, Krečič 0, Škerk, Jerič in Vattovaz n.v. Trener: Berlot. Olympia: D. Hlede 4, Komjanc 7, Corsi 19, M. Černic 7, Caprara 1, Čevdek 17, Polesel (L), Kos 0, A. Černic 1, J. Hlede 0, Fiorelli 1. Trener: Ku-strin. Petkov derbi je bil zanimiv in maratonski. Olympia je bila za favorizirane slogaše trd oreh. Sloga Tabor, ki je nastopila z nekoliko okrnjeno postavo, se je morala pošteno potruditi, saj so se Kustrinovi varovanci enakovredno borili. Olympia je slogaše spravila v težavo predvsem v četrtem setu z ostrim servisom. Pri Olympii je izstopal mladi Corsi, pri Slogi Tabor pa Markežič. U19: Olympia gladko proti edinemu zasledovalcu UNDER 19 MOŠKI Olympia - Pulitecnica Friulana 3:0 (25:18, 25:16, 25:13) Olympia: Bossi, Cobello, A. in Š. Čavdek (L), Komjanc, Lupoli, Manfreda, Pellis, Princi, Russian, Terpin, Waschl; trener: Vogrič. Olympia je v eni uri gladko zmagala proti direktnemu zasledovalcu, ki sedaj zaostaja na lestvici že za pet točk. Zmaga je toliko bolj sladka, če računamo, da je Olympia v prvem delu prvenstva premagala Pulitecnico Friulano šele po petih setih, tokrat pa brez izgubljenega niza. Pohvalo zasluži Luca Pellis (letnik 1999), ki je kot center igral prvič in zelo dobro. UNDER18 ŽENSKE TIMmusic - Zalet Kontovel 3:0 (25:15, 25:6, 25:16) Zalet Kontovel: Bertocchi, Bontempi, Čufar (L), Gre-gori, Kralj, Latin, Racman, Senn, Sossi, Štoka; trener: Privileggi. Prvouvrščena ekipa TIMmusic je bila v tekmi boljši nasprotnik. Zalet Kontovel se je dobro upiral predvsem v prvem in tretjem setu, ko so igralke Zaleta učinkovito servirale in prestregle več žog v obrambi. C.G. S. Sergio-Pertot - Zalet Dvigala Barich 3:2 (25:21, 24:26, 18:25, 25:14, 15:13) Zalet Dvigala Barich: Antoni 4, Kojanec 20, Maver 4, Roma 8, Vitez 11, L. Zidarič 8, Zaccaria (L); Legiša, Pertot 17, H. Zidarič; trener: Maver. Proti S. Sergiu je Zalet Sloga potegnil krajši konec po petih setih. V prvem nizu so igralke Za- leta vodile tudi za devet točk, ko so se pustile ujeti in prehiteti od domačink. V glavnem so gostje igrale toplo-hladno, saj so lepim akcijam sledile osnovne in neumne napake. Največ težav so imele pri sprejemu servisa. UNDER16 ŽENSKE Skupina »zmagovalcev« Zalet Breg - Libertas-Coselli 0:3 (13:25, 16:25, 20:25) Zalet Breg: Bortolin 1, Braico 2, Camassa 3, Corazza 2, Feri 13, Meneghetti 2, Olenik 4, Počkaj 2, Solazzo (L); trener: Drassich. Zalet Breg je zaradi bolezni igral okrnjeno, nekatere igralke pa so šele prebolele gripo. Na trenutke so igralke Zaleta igrale dobro, ko pa so nasprotnice dobile servis, so nanizale celo serijo točk, tudi že s samim začetnim udarcem, in si tako priigrale neulovljivo prednost. Skupina »poražencev« Zalet Sokol - Ricreatori Comunali 3:0 (25:8, 25:4, 25:4) Zalet Sokol: Breganti, Ferfoglia, Kocman, K. in S. Kre-vatin, Skerk, Ukmar, Venudo, Zidarič; trenerka: Žerjal. Zalet Sokol je vknjižil nove tri točke proti izredno slabi ekipi Ricreatori. Nasprotnice so sprejemale s težavo, tako da sploh ni bilo igre. Pozitivno je bilo, da se igralke Zaleta niso prilagodile (ne)igri gostij in so odigrale koncentrirano, tako kot znajo. Na igrišče so stopile vse razpoložljive igralke. Poraz odbojkaric Vala in odbojkarjev Našega prapora, točka za igralke Soče Govolley 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Goriškem Val - Pallavolo Pieris 1:3 (25:19, 18:25, 12:25, 21:25) Val: Degano, Dellisanti, Devetak, Lupin, Nanut, Peressini, Soban, Visintin, Zavadlav; trener: Jelavič. Valovke so začele tekmo proti Pierisu izredno dobro in zbrano ter takoj povedle v setih. V nadaljevanju pa je koncentracija popustila, napake so se kopičile in Pieris je prevzel vodstvo. V četrtem so domačinke igrale za odtenek boljše, vendar se nasprotnice do konca niso pustile več presenetiti. Soča Govolley Frnažar - Zorgniotti Auto Intrepida 2:3 (26:24, 17:25, 20:25, 25:18, 15:17) Soča Govolley: Bandelj (L), Brisko 0, Cotič 7, Devetak 10, Fajt, Gerin 3, Malič 5, Paulin, Petruz 1, Princi 16, Valentinsig 10, Winkler 11; trener: Lavrenčič. Porazu navkljub je Soča igrala dobro, predvsem v obrambi in na servisu. Po prvem setu, ki so ga Sočanke zmagale, kljub temu da so nasprotnice vodile že z 22:12, so naslednja dva niza zgubile - Mariano je bil stalno v vodstvu. V četrtem so gostiteljice krepko vodile in izenačile stanje v se-tih. Peti set in končno zmago so imele domačinke že v rokah, vodile so s 14:12, ko niso znale več z napadom zaključiti tekme in sreča se je obrnila na stran gostij. 1. MOŠKA DIVIZIJA Sant'Andrea - Naš Prapor 3:0 (25:21, 25:23, 25:23) Naš Prapor: Barbera (L), Cietto 3, Fogari 0, Juretič 0, Medeot 7, Mervig 2, Oliva 1, Pellizzari 5, Persolja 10, Valentincic 6; trener: Mikluz. Naš Prapor je drugič v prvenstvu izgubil in to z gladkim rezultatom (prvič v derbiju z Valom). Na tekmi so bili Brici povsem nezbrani in nasprotnikom niso nudili pravega odpora. Na začasni lestvici jih je tako S. Andrea za točko prehitel; Tržačani imajo sicer dve odigrani tekmi več. (stc) 28 Nedelja, 15. februarja 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad vzhodno polovico Evrope je območje visokega zračnega tlaka, nad vzhodnim Atlantikom in zahodno Evropo pa je ciklonsko območje. S šibkim južnim do jugozahodnim vetrom doteka nad naše kraje vse bolj vlažen zrak. Dopoldne bo oblačno s šibkimi padavinami na vzhodu, močnejšimi na zahodu. V gorah bo snežilo na okrog 600 m. Čez dan se bo s tržaške smeri vreme izboljšalo, popoldan bodo padavine po večini ponehale. Po nižinah in ob morju bomo deležni tudi nekaj jasnine, v gorah pa bo ostalo oblačno s šibkimi padavinami. Oblačno bo, nekaj sonca bo v vzhodni Sloveniji. Predvsem v zahodnih in deloma osrednjih krajih bodo občasno rahle padavine. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 700 m. Spremenljivo bo. Po nižinah in ob morju bo pihala zmerna burja. Jutri bo sončno vreme z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. ££ Kanin - Na Zlebeh . . .180 Vogel ................110 gg Kranjska Gora.........70 cc Krvavec..............125 Cerkno...............110 Rogla ................120 REKA 4/12 jutri i? Piancavallo.....'.......70 Forni di Sopra.........90 Zoncolan..............70 Trbiž...................60 Osojščica . Mokrine .............115 Začel se je karneval v Riu de Janeiru RIO DE JANEIRO - V brazilskem velemestu Riu de Janeiru se je v petek s simbolično predajo ključa mesta kralju Momu začel največji karneval na svetu. Med petdnevnim festivalom bodo dali na stran gospodarske težave, korupcijske škandale in druge težave. "Že drugo leto zapored sem prejel ključ mesta in razglašam, da je karneval v Riu odprt," je dejal 29-letni Wilson Dias da Costa Neto, letošnji kralj Momo, ki je simbol karnevalske preobilnosti in ekstravagance. Več kot deset šol sambe z več tisoč nastopajočimi bo danes in v ponedeljek tekmovalo na posebni paradi na slavnem Sambadromu pred več kot 70.000 gledalci, ki predstavlja vrhunec karnevala. (STA) V ZDA bodo prodajali kanadska jabolka odporna na gnitje 19./ 22. februar 2015 Razstavišče v Gorici 43. izvedba sejma Urnik sejma: četrtek in petek od 15. do 20. ure sobota in nedelja od 10. do 20. ure Mednarodni Festival Golaža vas pričakuje do 22. ure. www.udinegoriziafiere.it info@udinegoriziafiere.it Enogastronomska spremna dogodka 43. izvedbe sejma Expomego. VSTOP PROST UdineOFiere Udlne e Gorlzla Fiere SpA Canon A Comoren /D, WASHINGTON - Ameriško ministrstvo za kmetijstvo je v petek odobrilo prodajo novih gensko spremenjenih jabolk na ameriškem trgu. Jabolka proizvaja kanadsko podjetje Okanagan Speciality Fruits, njihova posebnost pa je, da ne gnijejo. Na ameriški trgi bodo prišla konec leta 2016. Postopek preverjanja novega sadja je trajal več let, ministrstvo za kmetijstvo ZDA pa je ugotovilo, da ne bo škode za druge pridelke ali rastline v ZDA. Odločitev ministrstva podpira tudi ameriška zveza pridelovalcev jabolk. GO LefsGo! Gorizia KITAJSKA - Astrološke napovedi Leto koze: upočasnitev gospodarstva in disharmonija Kitajski se po dveh desetletjih močne rasti obeta zaustavitev gospodarskega motorja PEKING - Kitajska vstopa v leto koze, ki bo po navedbah astrologov prineslo umiritev gospodarskih razmer. Kitajski se po dveh desetletjih močne rasti obeta zaustavitev gospodarskega motorja, Kitajci pa se morajo pripraviti tudi na nekaj več disharmonije. Poznavalci kitajskega horoskopa napovedujejo, da bo leto 2015 zaznamovala disharmonija. V tej luči bi lahko videli obljube kitajske komunistične partije o nadaljevanju odločnega boja proti korupciji, prek katerega se namerava spopasti z neposlušnimi člani. Leto 2015 sicer predstavlja element lesa-jin. Na podlagi tega vpliva bodo v letošnjem letu različne strani kljub konfliktu interesov lažje dosegle dogovor. To bi lahko opogumilo kitajskega predsednika Xi Jinpinga, ki se bo letos prvič podal na obisk v ZDA. Koza je osmo v krogu 12 živalskih znamenj kitaj -skega horoskopa. Simbolizira mir in nežnost, Kitajski pa so že tisočletja njeno volno uporabljali za izdelavo ka-ligrafskih čopičev, pa tudi toplih oblačil. Ljudje, rojeni v letu koze, naj bi bili uglajeni, prijazni, priljubljeni in pametni. Med njihovimi negativnimi lastnostmi pa so pretirana pokornost in pasivnost, zato težko postanejo voditelji. Živali v kitajskem lunarnem koledarju so vsako leto povezane s starodavnim razmerjem med pozitivnimi in negativnimi silnicami - yinom in yangom - ter enim od petih elementov - kovina, ogenj, les, zemlja in voda. Vsaka od kombinacij se ponovi na vsakih 60 let. Leto koze se začenja 19. februarja in ga zaznamuje element lesa. V 60-letnem ciklusu gre za 32. leto. V tem letu je pričakovati nekaj napetosti med elementom lesa in elementom zemlje, pri čemer bo les nadzoroval zemljino moč. V grobem je pričakovati, da bo leto 2015 precej manj nasilno kot leto prej, pojasnjuje znani hong-konški strokovnjak Raymond Lo. Odnos bo nagnjen k sklepanju kompromisov, tako da bo lažje najti rešitve in sprejeti dogovore, s katerimi bodo zaključeni konflikti in spopadi. "Gospodarsko ozračje bo bolj stabilno z manj dramatičnimi nihanji," dodaja. Te napovedi se ujemajo s tistimi, ki jih je prejšnji mesec podal Mednarodni denarni sklad (IMF). Ekonomisti namreč napovedujejo leto brez dramatičnih gospodarskih kriz. Svetovnemu gospodarstvu bodo na roko šle nižje cene nafte in moč ameriškega gospodarskega motorja, medtem ko se Kitajski, Rusiji, območju z evrom in Japonski obeta skromnejša rast. To pa ne pomeni, da bo leto koze, zaznamovano z lesom, povsem mirno in brez večjih pretresov. V enem od takšnih let, 1895, je npr. Japonska vojaško porazila Kitajsko in pridobila nadzor na Korejo in Tajvanom, kar je sprožilo obsežne domače vstaje. Nasilna zgodovina bi lahko pomenila tudi težave med sedanjo Kitajsko in drugimi državami, še opozarjajo astrologi. (STA)