BALADE IN ROMANCE NAPISAL A. AŠKERC DRUGI, PREGLEDANI NATISK V LJUBLJANI ® IG. PL. KLEINMAYR & FED. BAMBERG ® 1903 ]/jj J 36.2)5 *■ Prejeto od urada za upravljanje imovine upornikov Kazalo. Stran Vaška lipa. 1 Trijč popotniki. 3 Stari grad. 4 Slikarjeva slika. 6 Brodnik. S Svetopolkova oporoka.io Poslednje pismo . . . .. 14 Anka.16 Judit. 19 Javor in lipa.22 Pevčev grob. 23 Tri ptice.26 Poroka.3° Svetinja.3 2 Celjska romanca.34 Balada o potresu.3^ Čaša nesmrtnosti.4 1 Zimska romanca.46 Kristus in Peter.49 Boj pri Pirotu.52 Solus.55 Slovenska legenda.60 Na sedmini.65 Napoleonov večer.7° Svatba v Logčh.73 Vinska bajka.76 Črnošolec.79 Dvorski norec.82 Mejnik.85 Stran List iz kronike Zajčke.87 Botra.9 2 Ukrajinska duma.94 Attila in slovenska kraljica.97 Ilirska tragedija.100 Godčeva balada. io 3 Uroki.106 Legenda o toplicah. I0 8 Prva mučenica. 111 Stara pravda.* I. Znamenja na nebu.117 II. Kralj Matijaž.120 III. Zmaj. I2 4 IV. Pred cesarjem.127 V. Tlaka.130 VI. Boj pri Brežicah.133 VII. Knežji kamen.x 35 VIII. Tabor.140 IX. Stava.143 X. Kronanje v Zagrebu.153 Balade in Vaška lipa. V dolini za tremi gorami, na sredi slovenske vasi, na sredi med belimi hrami tam lipa košata stoji. Čigava je roka vsadila in kdaj jim to sveto drevo? Noč vekov to tajnost je skrila; kdo vč še vaščanov za njo! Pozabili vsi so že davno! Le Jošt, ki je lani zaspal, o lipi istdrijo slavno — on sam jo je dobro še znal. Pod lipoj je starec sedeval, ko mrak se je znižal do streh, mladini strmeči prepeval o starih, minulih je dneh. romance. / g) 1 'g) 1 «Tu doli — dostavljal je često — «za gozdom kraj naše vasi, tam grozne moritve je mesto, tam tekla junaška je kri! »Turčfnov ko listja in trave prihrulo na našo je vas, morilo, da v breg iz nižave joku se razlegal je glas. 1* Stari grad. Tam gori na strmih pečinah zapuščen mi dviga se grad; bršlin mu tovariš j edin je, a sove so v njem gospodinje, gospod mu je pisani gad. Ze čestokrat stal sem na vrhu, o divnem razgledu zavzet . . . A kadar v temine se črne zidovje to staro zagrne, ne hodil bi gor za ves svet! Na vasi zvon jedva naznani noči polovico na glas: Glej, sobe gradu razsvetle se, vse v blesku čarobnem žare se, dnij davnih povrne se kras. S prijatelji v svetli dvorani grof bledi za mizoj sedi; sedi mu ob strani devica, objemlje jo vela levica; z desnicoj grof čašo drži. -© 4 © ♦ Ne boj sel* tolaži grajščak jo, «ne boj se me, krasno dekle! Oh, koj se ti duša privadi na mojem veselem tu gradi; glej, ljubi te moje srceU In glasna zdravica zaori zdaj grofu od družnikov vseh; in divje drhal se grohoče, med njimi pa deva se joče, in joče in — sili jo smeh . . . Cuj, kdo pa tam doli pod gradom razsaja in kliče tako? Orožje mu v rokah se sveti, nazaj pak jo hoče imeti — oj hčerko ujeto, mlado! A kmalu potihne tam doli pred vrati td kmetičev krik . . . In v roki glavo krvavečo tam gori pred družbo šumečo pokorni prinese krvnik . . . In vaški petelin zapoje, da zarja pripelje že dan: Ko trenil bi, blesk ves ugasne, prikazni izginejo jasne — in grad je spet pust in temdn. ® s @ Slikarjeva slika. «Končano! Take slike ni videl samostan še v cerkvi svoji stari, odkar blesti črez plan.» In čopič in paleto odložil je slikar; zre v sliko, ki obseva jo solnca zadnji žar. «Čeprav se drug ti v živih topi sedaj očeh, odsev njih vendar pravi žari se tudi v teh! «Ceprav zdaj drug okuša ust gorkih tvojih med, rubina njih je vendar na sliki tej-le sled. «Čeprav te nimam žive, ponosna deva ti, podoba vendar tvoja pred mano še stoji! «In za slovo enkrat še poljubim naj te zdaj: Oj zbogom, zbogom, lepa Madonna, vekomaj !* In šel umetnik mladi je v širni beli svet. Ustvaril slik je novih in krasnih v begu let. A dasi ga častijo, a dasi ga slave, iz glave in iz srca Madonna mu ne gre. * @ 6 @ Stoji', stoji na gori prastar tam samostan, k molitvi samotarje v njem vabi zvon glasdn. in vsak dan, ko že bratje ostavili so hram, ostaja pred oltarjem redovnik Stanko sam. Zre v sliko na oltarju, Madonni zre v oči, zamaknjen gleda vanjo, sam s sabo govori . . . * K molitvi v cerkev vabi menihe zvon glasan. Kaj Stanko pred oltarjem več ne stoji ta dan? Na odru tam mrtvaškem on v celici leži, prečudna po deželi o Stanku vest leti: Pokojnik, pre, bil tisti sloveči je slikar, ki slikal je Madonno prekrasno za oltar . . . Da hodil je po svetu brez vere, brez Boga, v samoti pa naposled je našel mir sred. @ 7 @ Brodnik. Med skalami Sava šumi, valove mogočne vali, v naročaj jih Dunavu tira. Čoln ziblje ob bregu se tam, a ribič mi v njem sedi sam, na veslo se truden opira . . . «Hoj, starec, kar veslo zdaj v dlan pa hitro na drugo tam stran črez šumno prepelji nas Savo! Čuj, turško rumeno zlato plačilo bogato ti bo . . . Če nočeš — ti vzamemo glavo! ‘Molčita že polje in log, tam onkraj slavonski ostrog v neskrbnem že spanju počiva. Zaviti v plašč temne noči ogledat poslani smo ml, kod zdaj naš sovražnik se skriva . . .» ««Ne maram za vaše zlato! Čemu mi pač ribiču bo? Zastonj vas črez reko prepeljem! ® 8 @ Res, sivo že glavo imam, a vam je nocoj še ne dam! Rad vašim ustrezam poveljem!* » Že čolnič od brega leti in nese oglednike tri . . . Veslaj e pa ribič ozira srepo se v vrtenje voda, ki rado se s čolni igra in slastno na dno jih požira . . . »Pač, hrabro srce ti imaš, izvrsten prevoznik si naš; ni takega blizu okoli! A nas tam pohvali glavar, prekrasen pač čaka nas dar, krasnejši nas ni še nikoli!» ««Namestu!»» — de ribič krepko a veslo zažene v vodo . . . “Tu vaše in moje plačilo!*' «Bes, djaurl* še krik iz valov, iz mokrih je Save grobov — potem pa vse tiho je bilo . . . 9 © Svetopolkova oporoka. Rog odmeva bojni po Moravi, po državi kralja Svetopolka. Gospodar pak zvestih Moravanov sam ne vodi hrabrih več vojnikov, sam ne suče meča nad sovragom, sam ne proži pušic več iz loka, sam ne gleda bojev več krvavih. Aj, ponosna stolica se dviga, Velegrad tam slavni na Moravi! V Velegrada sredi krasen dvorec, v dvorcu zlata kraljeva sobana. Zadnje žarke že pošilja solnce skozi okna v zlato to sobano in obseva postelj dragoceno, kjer počiva bolni kralj moravski, kralj moravski, Svetopolk mogočni. Trije so pri njem sinovi zbrani, trije: Mojmir, Svetopolk in Zobor; zapustili boje so krvave, slušat prišli so iz ust očetnih za slovo si opomine zadnje. @ 10 'St Glej, in vzpne se jim kraljevski oče, ozre v svoje se sinove mlade; zadnje zbere še moči telesne, pa besede govori jim t£ke: «Bog vas sprejmi, oj sinovi moji, deca moja, nade moje sladke! V Velegrad ste sveti sem prispeli, pa krog mene ste se verno zbrali, da pozveste zdaj mi — oporoko. O, da vam bi zadnji glasi moji v dušo segli in srce globoko, da besede bi vam zlate svoje vdplbsti mogel, ko kiparja dleto črke vdolbe večne v trdi marmor! . . . Z bojnega ste polja vi prispeli. Arnulf tamkaj brati se z Arpadom, kralj krščanski brati se s poganom — in zakaj? Ker nima ure mirne, dokler žezlo moje na Moravi krepko druži Slavine sinove! . . . Mesta naša rušijo zdaj Franki, po deželi pleni Arpad divji — hujši pa še pridejo sovragi! Ali, čujte me, sinovi moji, pomni, Mojmir, Svetopolk in Zobor: Naj je vrag vaš zvitejši od Frankov, naj je ljučji od Arpadov ljutih, naj pridčre od večernih krajev. © n © naj od juga toplega privreje, naj, odkoder solnce zlato vstaja: Vse orožje jedno vam premaga — bratovska je sloga to orožje! . . . Tri podajem palice vam šibke; lahko zlomi vsako roka vaša — a čigava jih prelomi roka, kadar močna vez vse tri med sabo v zvezi skupaj veže nerazvezni?! Cujte, Mojmir, Svetopolk in Zobor! Vaše bodi veliko kraljestvo, na Moravi veliko slovansko, kadar oče vaš otide v kraje, kjer je Samo, drugi so očaki! Daste li mi zdaj besedo sveto, da ljubili boste se ko bratje, mirno ležem jaz k očetom svojim, mirno spal bom v svetih tleh domačih! In sprejemši to prisego sveto, kralj moravski nagne trudno glavo; duh njegov se preseli k očakom . . Kaj se ori po Moravi širni, po državi kralja Svetopolka? © 12 @ Rog je bojni, ki tako odmeva, po ravninah kliče in po gorah. > Je sovražnik od strani večerne, ali prišel je preteč od jutra? Je prihrul li s severa v Moravo, ali z juga je sovražnik kruti? Cuj, iz temnih razvalin stoličnih, velegrajskih podrtin otožnih duh odgovor poje nam zamolkli: »Ni sovražnik tujec nas pokončal, nego vrag je ljuti iz očine! Brat zavzdignil pest je zoper brata, Mojmir pest je dvignil zoper brata, Svetopolka in Zoborja besno, rodna kri med sabo se preganja! Iz srcž. so vrgli oporoko, oporoko Svetopolka kralja! A pokora za ta greh veliki vnukom bo še poznim — tujčev jarem!* @ 13 ® Poslednje pismo. «Sest dolgih mesecev že bo, odkar odtod je vzel slovo. «In njega le še ni domu, o njem ni pisma, ne glasu! «Oj ljubi moj, oj ženin moj, mar večno traja divji boj?» Na pragu deklica stoji, po vasi poštni rog zveni. «Imaš li, poštar, kaj za me?» ««Bo, mislim, pisemce za tč! In drobno pisemce ji da, to pismo pečat črn ima. In čita, čita pismo to — ne gre, kar čita, ji v glavo. »Kdo drug še v list pogledaj mi kaj v njem stoji, povedaj mi!» In sestre, bratje in vsa vas iz lista brali t£ so glas: Da krogla priletela je, pa ga v srce zadela je! — In sluša poročilo to ne gre, kar sliši, ji v glavo! Vsak dan na prag še pohiti, ko poštni rog se oglasi. Iz vojske ni ga še domov? Dospel ni vsaj kak list njegov? Pač prejme pismo marsikdo — za njo pa ni jih več, za njo . . . ® 15 '&) Anka. Gre po stezi črez polje zeleno Anka mlada, dete zapuščeno. Kovčeg lahek nese mi v levici, solze z desnoj briše si po lici; joče milo mi sirota Anka, stoče milo, toži brez prestanka: «Oj, cvetice, srečne ve sestrice, jasno vedno vam je lepo lice; jad nobeden srca ne pretresa, solza vam ne kane iz očesa. A gorje mu, kdor od doma mora, kdor na domu nima več prostora, komur starše v hladni grob dejali, kogar kruha služit so poslali! Morete mi rože razodeti, kaj sirote delamo na sveti ?» A cvetice cvčtejo, dišijo, Anki mladi ne odgovorijo. Stopa dalje po stezici Anka, bol premišlja svojo brez prestanka; @16 @ ptici vsaki žalost svojo toži, ptici v grmu, ki veselo kroži: «Kaj vam pravim, pevke moje mile, kaj vesele bi pač ve ne bile! Skrb vam nikdar srca ne pretresa, solza vam ne kane iz očesa. A gorje mu, kdor od doma mora, kdor na domu nima več prostora, komur starše v rani grob dejali, kogar kruha služit so poslali! Hočete li, ptice, razodeti, kaj sirote hodimo po sveti?"' A veselo ptice žvrgolijo, Anki mladi ne odgovorijo. Ide Anka, pride do potoka, pak na brvi zaihti, zajoka: «Potok bistri, voda žuboreča, bol neznana tebi je skeleča. Kak lahkd mi tod skakljaš po polji, solnce, tema — vse ti je po volji! A gorje mu, kdor od doma mora, kdor na domu nijjia več prostora, komur starše v temni grob dejali, kruha služit pa siroto dali . . . Potok bistri, veš li razodeti, čemu pač smo reveži na sveti ?» Balade in romance. -2) 17 'g) 2 Sliši voda to ihtenje vroče, čuti solze vase padajoče; teče potok šumno po livadi, reče potok hladno Anki mladi: «Daleč mene pot po svetu vodi, dosti potok vidi, koder hodi. To-le ve ti, dekle, razodeti: Prva nisi -— zadnja ne na sveti! » ® 18 @ Judit. «Gorje ti, Betulija krasna, gorje! Zdrobijo te jutri asirske roke! «In tvoje sinove pokolje naš meč in svojih hčera ne boš videla več! «A kogar naš meč strmoglavil ni v grob, čuj, vsak nam zmagalcem bo služil ko rob!» Srdit Holofernes tako se roti. V šatoru s prijatli za mizoj sedi. In šator žari se od tisoč svetil in miza šibi se od dragih jedil. In čaše se zlate od vina pene in vojvodi lica od vina gore. Se bolj od ljubezni srce mu gori — užiga mu Judit ga, židovska hči . . . ® 19 @ 2* Že kupo do vrha nalila mu je pa s sladkimi usti napila mu je: « Grešil je, grešil in razžalil Boga moj narod; zato pred teboj trepeta. «Od bratov in sester pritekla sem k vam, oj, misli skrivnostne tu v prsih imam. «A tebi le, vojvoda veliki moj, skrivnost razodeti vso hočem nocoj!» ««Za zdravje ti čašo to pijemo vsi! — Najlepša si, Judit, za moje oči! ««Se predno zasvita nam zarje se soj, premagan sovražnik bo s tvojoj rokoj! ««Ves tabor zatorej nocoj se raduj, zaveznico svojo spodobno spoštuj!»» — In čaše veselo okrog zazvenče, in vojvodi vedno bolj lica gore; in vojvodi vedno bolj srce gori, užgala ga njemu je židovska hči. In pamet objela mu vinska je moč, tovariše vzela mu pozna je noč . . . 30 ■© In venčani presrečni par ostavlja zlati že oltar. Pa ona v njega vpre oči, pa tiho reče grajska hči: »Bog sam, Bog sam nad nama ve, — a nekaj mi teži srce!» Pred patra pokleknila je, odveze izprosila je . . . < Častiti oče Vladimir, sedaj vas vabim na svoj pir 1 » «« Gospel bogata, to ne gre! Berač vas gledati ne sme! ««Bil nisem tebi mar nekdaj - pokaj bi svat bil tvoj sedaj!»» Se en pogled na njo hladan menih se vrne v samostan . . . © 31 ® Svetinja. Bogastva ni mogla mi dati, svetinjo pobožno samo; na glas je solzila se mati, pretežko bilo je slovo. «Svetinjo na zlato!* je dela, «zaklad to častit je, moj sin! Od dedov sem jaz ga prejela, zdaj dajem ga tebi v spomin! «Domače boš kraje ostavil, med tujimi hodil ljudmi, zaklad pa ta moj ti bo pravil o domu, kjer mati živi. «Rodove boš videl srečnejše, zemljo bogatejšo drugod; svetinja te spomni: krasnejše od svoje ne najdeš nikod! «In ko bi nas tujci grdili, domačo nam smešili last: Svetinja te spomni, sin mili, da matere braniš mi čast!* . . . ■© 32 ® Na glas je solzila se mati, ko težko jemal sem slovo; , ničesar imela ni dati — svetinjo pobožno samo. Svetinjo to hranim jaz verno, od matere dano na pot: ljubezen za dom neizmerno, za dom in nesrečni svoj rod. Balade in romance. <@> 33 <@> 3 Celjska romanca. Noč nad Celjski grad že pozna pada. Kdo na tihem jase mi iz grada? Varno stopa po stezici vranec. Dragocen je tovor, strm je klanec! Prismeji se ščip izza oblaka — lahko vidiš ga sedaj junaka. Halja črna krije redovnika, redovnika, živega svetnika! Glej v obraz mu, glej ta lica vela! Od solza so pač mu obledela; te oči, kot da so brez življenja; to prihaja, brate, od trpljenja, od moljenja, svetega bedenja! . . . Hitro stopa vranec v mesečini, jezdeca že nese po dolini. «Brže stopaj, konjič vranogrivi, brže stopaj, konjič iskroživi! Glej, tam selo znano je pred nama; pohodila često sva ga sima. Dobro znana ti je hiša mala — tamkaj bova zopet nočevala! @ 34 ®> Tebi ovsa za večerjo dajo, a najboljše meni, kar imajo . . . Torej spejva . . .!» ««Postoj, pater Ureh, preslavni Celjan, svetnik po deželah devetih! Pri kraljih, cesarjih sveta si poznan, še bolj pa pri naših •— dekletih! « «Dekleta slovenska cveto nam na čast, lepota njih v pesmih slavi se; kaj čuda, če v sladko lepote si past, ujel pač naposled še ti se! ««A dčkle iz nas in pobožni mož ti veš, križ je to -— nista jednaka! Mladenke so naše rudeče krvi, po tebi se modra pretaka! ««A ker si mogočen, lehko narediš, da sitna izgine razlika, izlahka za ženo potem jo dobiš, če ktera dev naših te mika. — ««E, pojdi, grof, z nami k posvetu takoj, da moški se dogovorimo! Pogodbo podpišeš nam sam še nocoj — poprej te domov ne pustimo!* » . . . •© 35 @ Sluša Ureh govor starešine, dobro sliši.— nič nato ne zine. V grlu nekaj sapo mu zapira, plah nekako se menih ozira: Mož stotina straži ga vaščanov, mož stotina hrabrih Teharčanov! S konja stopi Ureh jim počasi, nič ne reče — malko odkašlja si. V sredo med-se viteški vzemo ga, pa k županu na posvet vedo ga. Starešine vsi se poklone mu, dolgo pismo da župan v roke mu. Kaj li sklenil modri zbor je selski? . . . Ta-le čital list menih je Celjski: «Jaz, grof Ureh, grof in knez Celjanom, vsem Celjanom in okoličanom; knez Slovencem in gospod Hrvatom, nam sosedom, našim ljubim bratom, desna roka kralju gospodarju in pobratim turškemu cesarju: Teharčane poplemenitujem, v plemski stan vse selo povišujem ali, kakor se po naše reče —: Modra kri po žilah vsem naj teče! V grbu dvoje zvezd jim sveti jasnih to spomin bo nje očlj prekrasnih! Zvezd srebrnih dvoje v grbu sveti — @ 36 ® to spomin bo lepi Margareti, ki je kriva, da vam plemstvo da se za sedaj in za vse večne časeU . . . Gleda Ureh starešine srenjske — ej, prejake so pesti slovenske! . . . Tiho sede, s čela pot obriše, s svojoj rokoj pismo jim podpiše; podpisavši — jo domov popiše. Teharčani pa, junaki zviti, dan današnji še so plemeniti. Balada o potresu. Zastave vihrajo, zvonovi pojo, procesija dolga se vije, pevaje, moleč litanije; in peva in moli in prosi tako: «0 čuj nas, Bog, v sveta nebesa, obvaruj nas potresa! «Svetniki, svetnice, uslišite nas, prijatelji vsi nad zvezdami, o bedite verno nad nami! K vam vzplava molitve goreče naj glas in k tebi, naš Oče, v nebesa — obvaruj nas potresa! «Uslišanja vredni, oh, nismo sami, uslišanja vredna jedina nedolžna je naša mladina. Nje prošnja, preblaženi, k vam naj kipi, njo sliši, Bog, v svoja nebesa — obvaruj nas potresa!® @ 38 @ Zastave vihrajo, zvonovi pojo, procesija v cerkev se vije, pobožno moleč litanije; in staro in mlado prepeva srčno, in pesem se ori v nebesa: «Obvaruj nas potresa!* In orgle mogočno s koru zabuče, in mašnik v ornatu mašuje, presveto daritev daruje; on z narodom moli, ne moli za se, goreče vzdihuje v nebesa: «Obvaruj nas potresa! «Kraljica svetnikov, o čuj nas, o čuj Devica brez greha spočeta, čuj, romarjev kliče te četa! Vse naše vzdihljaje ti Sinu daruj, gor nesi jih v sveta nebesa — obvaruj nas potresa!* In orgle bučijo in pevci pojo, in mašnik ves v .zlatu mašuje — podzemeljski grom se začuje! . . . Madonna v oltarju se zmaje močno Zamolkel krik čuješ v nebesa: «Obvaruj nas potresa!* -g) 39 ■& Vse tiho? — Kje cerkev?... Glej, zemlja Iz brezdna štrle podrtine . . . [zija! Vse tiho na dnu globočine? Ne! — Glasno mrliči vpijo do Boga, tisoči kričijo v nebesa: »Obvaruj nas potresa!« @ 40 @ Čaša nesmrtnosti. «Kadar ob smrtni uri duša stopi človeku do grla . . . Kdo mu ponudi čarovne pijače, da bi ga otelr ...» Koran, sura 75. Turban pisan diči rušo glavo, damaščanka mu visi' ob boku. Knjiga sveta je pred njim odprta, koran čita mladi Abduraman, koran čita, suro baš o smrti, in o smrti in življenju večnem. Svetel dan mu sije skozi okno, krasno jutro v izbo se smehlja mu, jasno jutro, dete vesne mlade, ali v duši jasno ni kalifu. Težke misli misli Abduraman! . . . «Smrt! Že zopet duha obletavaš, vešča črna, misel nevesela? Smrt? Umreti! — Moram li umreti? . . . Allah, v srcu vžgal ti čut ljubezni, glavi vdihnil si duhd modrosti, meč oblasti dal si- roki moji! Glej, kako naj ločim od ljudij se! Veže nanje me ljubezni spona! Glej, kako naj misliti prestanem? V duhu nosim svet in - tebe, Allah! ® 41 @ Glej, kako naj z mečem se razstanem Najzvestejši mi je on tovariš ...» V težkih mislih je kalif kordovski! V težkih mislih tri pozove k sebi: Zove k sebi Hakima, zdravnika, zove k sebi Sofra, čarovnika, zove k sebi derviša Rašida. Stopi predenj prvi, Hakim, lečnik. «Ni li leka zoper smrt na sveti? Duh čemu nam? In čemu so vede? Mora biti — večno čem živetih « »Jasni emir, solnce zemlje španske! Srečen sem, da smem pred tabo stati Moč veliko ima znanost naša, ali vsakdo večnosti ni vreden! . . . Ti nastrezi si v kristalni čaši rose v polju, predno solnce vzide, stopi v rosi biserov mi morskih, pij pijačo mojo juter sedem . . . Večno živel bodeš, emir jasnih» Jedva svita dan se nad Kordovoj, s čašoj v roki spe kalif iz mesta. V polje ide, predno solnce vzide, roso streže v čašo si kristalno. @ 42 'S) S polnoj čašoj v grad se svoj povrne, vrže vanjo biserov peščico; čaka, čaka na čarovno pitje, ali biser ne stopi se v rosi! In že stopi predenj Šofer slavni. < Svetli emir, muslimanov dika! Neumrlost dati če ti Šofer. Mnogo more veda res zdravniška — vse premore veda čarovniška, alkimija, sveta veda naša! — Glej je čaše, ki nesmrtnost daje! Pij zdravilo njeno čudodelno, pij zlato, v tej čaši raztopljeno pij iz kupe moje si nesmrtnost!« « ■© 54 -s Solus. Premoženje vse deli ubožcem, vse bogastvo svoje sveti Solus. More dušne če se iznebiti, le Bogu, le njemu če služiti. «Pridite, vi reveži, prosjaki, zapuščeni, lačni siromaki, pridite, za vse bo vsega dosti, Solusovi vi odslej ste gosti!® Vsak dan s praga Solus revne kliče, vsak dan truma njih se mu primiče. Te napaja, onim kruha reže, z žitom tukaj, z mesom ondi streže. Bosi, nagi priteko berači, on obuva jih in jih oblači. Ko največje so pred hišoj gneče, ves denar med nje svetnik pomeče. ♦ Hvala nebu, zdaj si brez vse teže. Duša, nič te veg na svet ne veže. Hiša, polje, vrti, hoste, logi! Da, še to vse vaše je, ubogi! Ni pošteno trebuh svoj gostiti, ko tvoj sosed mora se postiti!* @ 55 •© Sam pri sebi sveti Solus pravi, dedov svojih stari dom ostavi. Brez bogastva grešnega, brez doma, kak lahko se pač po svetu roma! Roma Solus ko berač okoli, neprestano za sobrate moli; pak iz jedne v drugo cerkev hodi in v nebesa dušo svojo vodi. Saj zlato mu ni nič več na poti, mamon trhli, ta ga več ne moti. In čimdalje bolj se posvečuje in pobožnik vsak dan širje sluje. • Sveti Solus!» kliče pešcev tropa, ko po cesti romar mimo stopa; • Sveti Solus!« pravijo vaščani, ko priroma k njim popotnik znani; • Sveti Solus!« srenja vsa šepeče, kadar v cerkvi moli on goreče. To svetnika začne žalostiti, žalostiti, tiho togotiti — še ljudij se treba iznebiti! Ide Solus, ide v kraje tuje, kjer človeški glas se več ne čuje. Vsemu svetu če se izogniti in napastim njega vsem uiti! Dolga vije že za njim se cesta. Vse za njim tam: sela, trgi, mesta. ® 56 @ In za njim tam svet je z bučnim hrumom in ljudje so zdaj z vsakdanjim šumom; tam za hrbtom zanke in zmotnjave, tam pasti so vse in izkušnjave . . . Vse za njim na veke! . . . Dlan nad čelo! Sole, ozri se na rojstno selo! Ozri se! — Ne? —- Ne! Naprej v samoto, dalje, dalje v gluho tja tihoto po neznanih potih, temnem lesi, ob prepadih, med brlogi . . . Kje si? Kje si, Sole? — Tiho, vedno tiše okrog njega! Le priroda diše, sope krepko, vedno svobodneje; dih nje sveti mu naproti veje iz ogrodij silnih, veličajnih, iz ogrodij njenih večnih, tajnih. Kak lahko mu tukaj je moliti in moliti in Bogu služiti! Izpod skale tam Šumija studenec, Solus tiho moli rožni venec; vrh nad glavoj mu šepeče palme, ves zamaknjen on prepeva psalme; sveti vzdihi mu. iz ust kipijo, ko ob zarji ptice žvrgolijo. Izkušnjave ni je tukaj mične, od Boga ga nič ne trga . . . Nič ne? @ 57 @ Kaj zagleda včeraj sveti Solus? V nočnih sanjah? Ne, o belem dnevi! Praznovaje? Ne, ne! Psalm pevaje. Kaj zagleda? — Ko iz megle s kraja pred očmi mu znano selo vstaja. V sela sredi beli se zidovje da, to širni, krasni dom njegov je! In, ko da so se odprli zidi, on v sobane prebogate vidi. Oh, z močjo ga vse neznanoj miče in s čarobnim glasom vse ga kliče: «Vrni k nam se, vrni, tukaj bivaj! Vrni se, tu živi in uživaj!* — Gleda Solus te mameče krase, sluša, sluša te vabeče glase . . . .Gleda, sluša - glej, in spet doma je, po domačih tleh se izprehaje; in soseska vsa kako slavi ga, vse ga hvali, vse na glas časti ga . . . «Majka božja!» svetec ves se strese in prikazni v hipu razkade se. Zbrano Solus peva spet in moli, ž njim priroda moli naokoli. Divja roža se tik njega ziblje - kaj nad čašoj vzpenja se ji, giblje? Glej, jasneje se podoba dviga: Lice deve, ki mu kima, miga? . . . Tudi ti tu! . . . Solus se pokriža, da napast mu več se ne približa — ® 58 ® a zaman! Za slikoj druga slika mimo njega v sencah se pomika dan na dan Cuj, lovski rog glasi se po dobravi! Tam, kjer gozd jasni se, mrtev spal pod palmoj je sred laza, mir sladak mu je sijal z obraza, mir na veke varen pred napastmi, pokoj veder, čist, ne skaljen s strastmi. Vir šumljal mu je mrtvaške pesni, palmov list je držal v roki desni; a na listu čitali so slova, ki jih roka pisala njegova: »Vsemu svetu pač ušel lehko si - sebe nesel samega s sebo si! » ® 59 © Slovenska legenda. «Odprite!» pred rajem začuje se klic, in nekdo potrka tri krati . . . Ze s ključi za pasom in radostnih lic stoji sveti Peter med vrati. ■ «Kdo duša si božja?» jo praša vratar, od glave do nog premotri jo . . . ««Slovenec ponižen, nebeški Idjučar, in v rajsko želim domačijo!«» * Slovenec! Oh, rad, rad verjamem vam to Predobro pač vam ne godi se; zatorej vsak rajši ostavi zemljo, pa k nam gor čim brž preseli se. «lz vsakega najdete tukaj stanu velikih in slavnih svetnikov, iz vašega jadnega samo rodii, največ jih je, žal - mučenikov! «Pripeljal nemara s seboj kar cel sod slovenskih mi Svetih je Pisem; peči bil sem kurit dal ž njimi povsod; vseh mogel dobiti, žal, nisem!» — ««Pomislite,»» Slomšek se tam oglasi - ««pomislite, sveti očetje! Kar Primož na zemlji nič več ne živi, preteklo nad tristo nam let je! ««0 veri njegovi ni bilo sledu v Slovencih o mojem že časi . . . Predlagam, da raj se otvori možu, da brat naš zaslužni se spasi! «* V jeziku premilem on prvi iz vseh, o, čujte, nam knjige je pisal! In greh, ki učinil ga bil je, tš. greh - spokorniku Bog je izbrisal! . . .»» Joj, kakšen prepir vnel in spor se na to po celi slovenski je strani! Se drugi začeli nastavljati so uho radovedno rajani. Z Jeronimom, glej, učenjak Avguštin smehljaje se tam pogovarja; s Kvirinom šepeče tu škof Viktorin, kazaje na Petra, vratarja. @ 62 @ Cirilu, Metodiju pa Nikolaj, sam papež, na glas se poroga: «No,-slišita, brata predraga, sedaj? To slavna slovanska je sloga!* . . . In angeljci zlati, okrog letajoč s perutmi že delajo veter . . . Pri vratih brez sape, obupano zroč, ko v tleh ukopan stoji Peter . . . «Mir!» — s trona visokega svojega Bog zdaj glas svoj svarilni povzdigne, Slovence takoj potolaži okrog, z rokoj pa vratarju pomigne. ♦ Do danes vaš Trubar je v ognju pripet za greh se svoj ostro pokoril, od danes pa tukaj naj z vami bo vred za to, kar je dobrega stbril! «Ker v vašem jeziku vas prvi učil moliti in psalme je peti, zdaj večno me bo po slovensko slavil, pevaje svoj: «Sveti, svetil* . . . In ključ zarožlja in, glej, raj odprt . . . In Trubar ponižno pristopi . . . Med slavnimi brati (pač mnogim na srd!) Bog sesti veli mu na klopi. @ 63 -© Prešeren, glej, tam mu naproti hiti: «Naj bom jaz tvoj prvi častitelj! Iz narodne smrtne, stoletne noči na delo si prvi buditelj!* <2S> @ 64 @ Na sedmini. Ne sama ti, ne sama ti — vsa vas se v solzah dnes topi! Predvčerajšnjim še čil in čvrst, sedaj ga krije črna prst! Tvoj mož bil sicer že je star, že star, a dober gospodar. Bil že je kratkoviden, res, in gluhih malko že ušes: No zdrav in jak še korenjak, krepak tako ni starec vsak. Oj, dober mož, predober mož! Se dolgo pomnila ga boš! Sam pravil nam je čestokrat, kako ima te srčno rad. Balade in romance. 12) 65 12) 5 «Mladi se vek življenja moj, odkar poročil sem se ž njoj. «Cvetoča ona, vel že jaz, pri meni pač ni kratek čas . . . «In vendar, vendar ljubi me in zvesto hrani mi srce! ‘Zvestobo nje poznate vsi — noben je fant ne preslepi ...» In zdaj je v grobu dobri mož, še dolgo pomnila ga boš! Luč večno Bog mu skoro daj, in večni mir in sveti raj! Lahkd bi živel še kaj let, dal marsikak nam moder svet. Kak naglo ga je vzela smrt, odnesla ga na tihi vrt! Bog ve, Bog ve, kako je to? Kdo soditi si upa, kdo? — On star, a mlada, živa ti — tako pač večkrat se zgodi! -g) 66 © Oh, dobra duša, poštenjak, spoštbval ga iz nas je vsak. Izpijmo čaše polne zdaj, v spomin njegov vsak pije naj! Kozarec vsak naj bode suh, da mir njegov imel bo duh! Da kdaj ne pride plašit te, nocoj še morda strašit te! — Le vdova še izpila ni . . . Kaj ti obraz tako bledi? «Ne vidite pri vratih ga? Kaj neki v roki tam ima?» ««Ne vidimo ničesar mi, pač varajo te le oči.»» Balade in romance. 'g) 81 'g) 6 Dvorski norec. Kaj sloniš tu sam, zamišljen, dragi Ali, modri Ali? Glej veselja morje šumno, kak to polje po dvorani! Kaj stojiš tu nem, zamišljen? Glej te pare, ki vrtč se po dvorani v plesu lahkem, glej jih prince in princese! Hodil mnogo si po svetu. Reci, kje, na kterem dvoru veselice so krasnejše, nego moja je nocojšnja? Glej briljante, diamante v sultanije diademu! Kje si videl lepših, dražjih? Rad bi vedel, rad bi vedel! Vrat Aide glej princese! Biserov si kje že videl na človeku kdaj katerem še svetlejših in čistejših? @ 82 -© Kje si videl lancev večjih, lancev še iz težje rude, nego zlata je veriga, ki jo nosi paša Jusuf? In vilinska oblačila! Kje je lepše tkana svila, kje obleka bolj okusna, nego tu na odaliskah? . . . Zaškrebljajo zvončki norski, šiljasta se zmaje kučma, ko iz sanj se vzdrami Ali pa satirska skremži usta: «Lepših videl sem demantov, biserov sem čiščih našel, in verig sem gledal težjih in obleke vse to dražje! «Daleč treba ni hoditi, da se, sultan, sam prepričaš, ka tvoj norec, modri Ali, golo pravi ti resnico. «Dražja, nego svila dvorska, raševina mi je kmečka, ker si vsak jo sam zasluži z delom težkim in poštenim! @ 83 @ 6 * «Težji, nego lanci zlati tu na prsih gizdalinov, sužnosti so lanci hudi, kteri narod moj težijo! «Biserov še hočeš čiščih? — To so solze milijonov stradajočih zarad tebe, ki tu paseš si pohotnost! «In najlepši diamanti — to so svete srage tiste padajoče s čela možu, ki za svojcev kruh bori se!» ■© 84 -a> Mejnik. Sejm bil je živ. Prodal i on je Lahom tam par volov. Zakasnil se je. V pozni, temni noči sam gre domov. • Hm, pravijo, da ni baš varno iti tod obsorej! Popotnike da včasi rado straši ob cesti tej. «Pa bil je Martin svoje dni vojak vam, na straži stal, po noči čul tam uro biti vsako — pa bi se bal?! «Se pri Custozzi bal se nisem smrti, zrl ji v oči — pa tukaj mar ko dete bi trepetal, če list šušti?!* . . . Dospč do svoje^hoste . . . Cuj, iz teme: ««Joj! kam bi del?»» — «Kaj? — Kdo si božji? — Kamnaj deneš, [vprašaš? — I, kjer si vzel! ««Vzel sem med svojoj bil in tvojoj lastjo mejnik le-t&, presadil ga skrivaj na last sem tvojo za sežnja dva! ««0h, in sedaj, odkar moj duh odplaval na dni svet, nazaj ga nosim, kamen tš. prokleti, pač sto že let! ««0h, to teži 1»» . . . Zabliska se: Po cesti pred njim sopeč pripognjen stopa sosed Vid, na rami mejnik noseč! . .. Pa bil je Martin svoje dni vojak vam, in ni se bal . . . Kako nocoj domov je prišel s sejma, pa le ni znal! A čudno prineso mu vsi novico, ko sine svit: «Sinoč umrl je nagle smrti sosed, mejaš naš — Vid!» ® 86 @ List iz kronike Zajčke. Slavni svetec v blaženstvu nebeškem, kartuzjancev oče, sveti Bruno, ki rodil si nas v dolini pusti, tam v Sartreški nas rodil dolini; ki razgrinjaš i nad nami plašč svoj, zbranimi tu v samostanu Zajčkem: Ne zameri, oče, ne zameri, da ti sin tvoj, stari Marijofil - samostanov tvojih prej nadzornik, a zdaj prior v domu tem nevredni — piše danes v kroniko te vrste, pergamenu da izroča zgodbo, zgodbo, ki bo žalila te morda! . . . Trideset je let že padlo v večnost, trideset od tistih dob let dolgih! Dan jesenski bil je topel, krasen, ko priromam tu pred klošter Zajčki, razoglav pred samostan priromam. Palico sem potno držal v desni, a v levici sveti rožni venec. Pred svetiščem .obstoji mi noga; prag prestopim, v cerkvi sem prekrasni. Skozi okna gotiška visoka žarki solnčni lili so se vanjo. Hiša božja prazna, osamela! ® 87 ® V refektorij grem . . . tam bo,do bratje . . Na stežaj so vrata vanj odprta, od obeda še šibe se mize, a v dvorani ni je duše žive! Po hodnikih samcat stopam dolgih celice so prazne, vse je tiho, le korakov mojih jek se sliši; med zidovjem čudno to odmeva! S sten obrazi gledajo me resni, radovedno vame zro podobe: Slike stare priorjev pokojnih, slike stare kartuzjancev Zajčkih. Groza skoro me obide rahla. Sam ne vem, kak dolgo tod sem blodil Stoj, pri tleh, tam v koridoru temnem vrata najdem le napol priprta, iz dvorane govor, hrum in petje! Tihotapim k durim tem po prstih, slušam, slušam — to reči so divne! Hrum potihne, visok glas zapoje: «Iz raznih krajev, časov do stropa knjig leži, a jaz med vsemi ljubim tam zvezek poezij! • Kaj sta Horac in Pindar! Kaj Sappho in Ovid! Tam v mojo knjigo višji pesniški duh je vlit. @88 @ «Ce sladka me vsebina zanese pod nebo, še jaz bi menda odo zapel tačas lehkoU . . . Aj, očetje so v biblioteki?! Cul sem že o učenjakih Zajčkih . . . Torej res! . . . Brat drug se že oglaša: «A moj foliant je tam stari! Iz njega rad čitam vsekdžr; čas letnico zglodal mu davno, pozabil že se je — tiskar. «Če pisca ideje globoke premišljam do pozne noči, vsa čuda priroda mi jasno razgrne tačas pred očmi!» . . . Bas resnoben zdaj za tem zapoje, da dvorana vsa bobni od jeka in zidovje nad menoj se trese: « Resnice že dolgo sem iskal zaman, premetal neštete sem liste; v tej knjižnici našel pa zdaj še vsak dan v vseh knjigah resnice sem čiste!* •® 89 @ Tu veselo zazvenče kozarci! Odprem vrata, vstopim in pozdravim: «Mementote mori!» . . . Klet prekrasna! Klet prostrana me objame hladna. A v sredini sodov velikanskih, tu sedijo patres kartuzjanci okrog mize hrastove ogromne; čašo v roki vsak drži penečo . . . «Bratje dragi: Dominus vobiscum! Tukaj torej knjižnica je vaša?! — > Po ukazu strogem iz Sartreze prišel k vam je brat vaš Marij6fil, da pregleda samostan vaš Zajčki, da napredek vidi v učenosti, ki izvira v knjižnici vam toti ...» ■* S težkim srcem pisal te sem vrste, s težkim srcem t6 beležil zgodbo. Ti Spasitelj križani na pultu, ti na steni, Mater Dolorosa! Vidva sta mi priči, kak nerado teklo danes mi pero je gosje. A veliki grešnik Marijdfil, ki osivel je, pišoč to knjigo, kroniko o samostanu Zajčkem, on ni mogel in ni smel drugače! Kajti res je res! Resnico simo vselej piši vestni zgodovinar! @ 90 •© \ Ne na levo gledaj, ne na desno, kaj vrstniki poreko, ne baraj! Kaj potomci poreko, ne maraj! - In zato, kaj ne, da ne zameriš, da je pisal sin tvoj Marijofil v knjigo to-le danes zgodbo čudno, ki vršila se je v Zajcu lepem, ko smo šteli leto: tisoč petsto šestdeset in štiri še po Kristu — , oh, saj vem, da rad mi vse odpuščaš, v slavi rajski, oče Bruno! Amen. Botra. Znosila h krstu že vso vas — vso faro sem nemara jaz: Brez botre nisem še nikol po cesti tej šla k cerkvi dol! Sred sela so pobrali te in najdenčka mi dali te. Oj, ktera te dojila bo? Oj, ktera te redila bo? Brez otca, majke — velik križ! A zdaj še botre ne dobiš. Kdo kupil križevnik bo bel, kdo ž njim pri krstu te odel? «Jaz njemu botra biti čem! V skrb vzprejmem ga z današnjim [dnemi* . . . Glej, bela žena velih lic po cesti z Nežoj stopa vštric! -g) 92 @ Očij globoko vdrtih lesk — ko sveč mrtvaških dvoje blesk. «Ne boj se! Jaz mu botra bom, a dete vzamem na svoj dom! «Bogata jaz sem ti gospa, oh, daleč, daleč tam domd! »Kaj preskrbela že otrok po hišah svojih sem, o Bog!» . . . Po ženi beli Neža v stran pogled obrne tih, plašan: Nikjer je botre tuje ni . . . Na rokah dete mrtvo spl. @ 93 ■© Ukrajinska duma. »Kam pa, menih vi, dalje, kam? Le noter, noter v dvorec k nam! Mrak pada na ravnino, že noč na Ukrajino. «Pač trudni, lačni že ste vi . . . Tu nate hleba in soli! Od pota si počijte, pri meni prenočite!» «»Bog plati, mlada vam gospž.! — Sami domi? Sami domž.? Kje mož je vaš častiti, kje barin plemeniti?*» »Mož moj odšel je v daljni kraj, oj, v daljni kraj, ni ga nazaj . . . Tri leta so minila, odkar sva se ločila! »Odšel je v mdtuško Moskvo, od tam pa v Novgorod — nato v Sibirijo potovat, kupčevat in trgovat.» @ 94 © ««Kak gospodarstvo kaj stoji? To pač velike so skrbi! . . . Imate dece zale? Odrasle ali male?»» — «Dvor moj je srečen — čast Bogu Vsi uli polni so medu; v hleveh goved rogata, po poljih žita zlata! «Jedini otrok moj — Ivan, kazaček boder je, krasan . . . Vse sama gospodarim, vse vladam in domarim. «Oh, te skrbi, oh, te skrbi! Lahko se duša pogubi. . . Lahko od prave poti _ napast nas zvabi, zmoti.» ««Gost vaš pravico od Boga greh odpustiti vam ima . . . Srce mi le odkrijte, ničesar ne tajite!* » «Težko, hudo grešila sem! Oh, grehe tri storila sem, tri hude, težke grehe — podajte mi utehe! a> 95 @ «Moliti vsak dan za moža sem obljubila iz srca . . . Oh, večkrat opustila — greh prvi sem storila. »Posušil se je rožmarin, vsajen soprogu na spomin . . . Zalivati zabila — greh drugi sem storila. »Prišel bil k nam je mlad kobzar, oj mlad kobzar, oj lep goslar, opeval step-ravnino, opeval Ukrajino. »Kazake v dumah je slavil, njih ženam krasne vence vil . . . Greh tretji sem storila; kobzarja — poljubila . . . «Bog pač mi grehe odpusti . . . A on, a on mi oprosti, ko pride iz tujine? — Po njem srce mi gine ...» ««On že sedi tu pred teboj . . . Odpušča vse ti Taras tvoji A kaka bo — pokora? Poljubi me, oj Zorah» @ 96 @ Attila in slovenska kraljica. Kralj Attila, Hunov veliki voj, beneške ugleda ravnine; pohotnost užge mu do njih se takoj, zamičejo brž ga skomine. «Prehodil zares sem že dosti svetd, podjarmil ga s svojim sem mečem: Krasnejše dežele pa, nego je ta, ni, bogme, je — to vam pa rečem! «In ker je prelepa — ah, moja zato ta zemljica bodi slovenska! Dobiti je pač ne bo pretežko, kraljica ji samo je ženska!» In Attila reče, in zemlja bobni, vsa trese se plan plodovita; to niso potresa podzemske moči, to konj so vam hunskih kopita! Kobilic je roj na Benečijo pal, žre, pase po njej se po ceni; to Hunov je divja in gladna drhal, ki krade in ropa in pleni. Balade in romance. 'g) 97 -g) 7 Kresovi po zemlji beneški gore, oj, svetli, nebrojni kresovi; Bog vas se usmili, ubogi ljudje — gorijo vam vaši domovi! Zveri prilomastile skok so na skok morit med orače beneške. Cuj krik njih in vik in jok, vzdih in stok! Koljo jih zverine človeške. Hun vlada ob Nadiži bistri povsod, ni varnega več pred njim zida. Kje vojski domači zdaj trdni je kot? Kje zdaj ti, kraljica si Vida? Pod Krasom, kjer skalnata stena zijž, kjer širi se Landrijska jama, tam vojska kraljičina tabor ima, tam našla skrivišča je sama . . . Pred Vido prijaše Hun kosmat in grd: «Predaj se kar sdma nam rada! Ce nočeš, meč Attilov tvoja bo smrt, pogine ti tabor od glada!* ««Gladu in Pesjanov se jaz ne bojim! Til vzemi za dar si meh žita, k rojakom povrni tja hitro se ž njim, če vojska še vaša ni sita. @ 98 'S> ««Čuj, kolikor zrnja ti hrani ta meh, vreč žita še toljko imamo — po tajnih donašajo nam ga hodeh — nikdar se vam mi ne udamo!»» Ustraši kralj Attila sam se zelo odgovora hrabrega Vide; Benečiji lepi da rajši slovo ter z dolgim nosom otide. Ko Vida hotela pa peči je kruh, zmrači se prekrasno ji lice: Odnesel bil Attilov je ogleduh poslednji ji mernik pšenice. — Trdnjava Slovencev današnji še dan tam zove se Landrijska jama; spominja se dan, ko je bežal Pesjan, spominja kraljica se sama. @ 99 @ 7* Ilirska tragedija. (Leta io. po Kr.) Tam od gorečih Libije puščav, do mrzlih host germanskih in dobrav, od Taga pa do Evfrata in Nila — tod orel rimski razprostira krila! Vse naše — vse! . . . Andetrium samo, vrh skale gnezdo sokolovo to — j edino ti nam ne bi se udalo? Kak dolgo še nam bodeš kljubovalo? Kak dolgo, Bato, smeli gorski voj, poslednji grad mi branil bodeš svoj? Bojim se, da pogine še od glada ilirska velikanska ti armada! . . . Avguste jasni, kaj si misliš tl, da sin Tiberij tvoj se tu mudi? In kaj porečeš, ko brez zmage, slave domov privedem legije stoglave?! . . . Na levjih kožah on sloni. Bedi. Po glavi mislij roj se mu podi. Polnočna straža tiho, čuj, prihaja, neznanca v šator nekega dovaja. @ 100 ® «Kdo?» - ««Bato!»» - «Mars, zaščitnik Rome sam, privedel k meni, v tabor te je k nam! Za pest zlata ... za državljanstvo naše prodaješ —- je li — mi te gore vaše?» ««Dk, izdajlca sem ti, o Rimljan! Izdat očino prišel v tvoj sem stan . . . Tako kričalo vse je gori name, ko borce svoje sem ostavljal same. ««N&! Pripogibam svojo ti glavo, odsekaj z mečem slavnim svojim jo! A narod, narod moj — ti prost naj bode, ne jemlji mu, ne jemlji mu svobode! ««Kaj treba vam še več zemlje, sveta? Čemu dežela skalna vam bo ta? Bogovom za Ilirije svobodo poslednjega žrtvuj nje vojev6do!»» *Ha-ha! Precčn, barbar, odkup je tvoj! Kaj počnem z mrtvoj tvojoj naj glavoj? Dežela ta in živa glava tvoja — to v Rimu bojna bode slava moja! «Naprej, kohorte, na trdnjavo gor! Naš bo Andetrium, ko vstane zor!» . . . Uklenjen Bato mirno mora zreti, ko vrag razdeva grad mu zadnji, sveti. @ 101 @ On vidi, kak za zidom pada zid . . . Kale oči se mu, kali se vid . . . V prah pade zadnji zid po borbi vroči — i Bato pade in sreč mu poči. © 102 © Godčeva balada. Tu goslim se mojim vsi čudite vi — zakaj na teh goslih strun danes ni? ‘ Z gostije sinoč sem se vračal domov, polnoč že brnela je z vaških zvonov. Tam v gozdu, stoj, nekaj zastavi mi pot, očij zaiskri se mi dvoje naproti Križ božji! — črez lice brž križe tri — a črna pošast se ne gane, stoji. Najlepšo gredč si zagodem takoj, pošast za petami lepo za menoj . . . Po štirih? -— posili že skoro me smeh .. . Hudič ni! On hodi, pre,vedno po- dveh ... Kako vam to vleče kosmač na uho, kako mu po godu je goslanje to! E, da bi te! . . . Pridi mi rajši na dom! Tam lepše zagodem ti! Da bi te grom! — @ 103 ■© Pa stopam in godem, kar moči mi, a struna tu prva že poči mi! Obstanem, da struno bi novo napel, od goslanja si oddehniti sem htel: Oči se strašilu še bolj zaiskre in ostre pokaže mi svoje zobe. Lok goni po goslih skrivnostna mi moč a struna za strunoj — do zadnje je proč No zvesto na strani mi hodi pošast. Poslušati godbo ji slast je in strast. Ne bode li konec že strašne noči? In gaz t& snežena mar v večnost drži? Obstanem, da strun bi si novih navil, od goslanja divjega si počil: Ziveje vzplamte spremljevalcu oči, grozneje z zobmi pred menoj zareži. Na struni poslednji sem godel in pel, skoz drevje že dan se je svitati jel. A zvesto kraj mene koraka pošast, poslušati gosli ji strast je in slast. •© 104 @ Vse pesmi sem goslal in pel na ves glas — pred nama leži tu že znana mi vas. Nemiren, tovariš si moj, se mi zdi . . . Cuj, meni še bolj se mudi, mudi . . . In goslam in pojem mrtvaško-vesel, strun zadnja mi poči - tam poči pa strel! Kraj mene sestradan je črn in dolg ustreljen na stezo iztegnil se — volk. Uroki. Zbolela je Malika naša. V čumnati na klopi sedi; zamišljena gleda skoz okno in lice ji lepo bledi. In mati ji strežejo stara, ujamejo vsak njen vzdihljaj; sto čudnih zdravil ji varijo, i sladki gomilični čaj. «V Petrovče na božjo pot pojdeš, popeljem se sama s teboj; Marija gotovo te zvrači, če tamkaj poklekneš pred njojU Na oknu pa v kletki železni kanarček rumeni skaklja; obema se smeje poredno, pa poje in žvižga ptič td: «Oh, jaz pa vem, kaj je dekletu, zakaj ji obrazek bledi! bolezen so uroki hudi - no, smrtna bolezen td ni! © 106 -a> «V nedeljo popoludne tukaj sosedov sin dolgo je stal, skoz okno govoril z dekletom in prstanek zlat ji je dal! Vro vaščani vkup na klic sosedov, sredi na selo vsi vro, tišoč ust pa praša se boječe: «Kaj li tam gori je to?» -© 117 @ ««Bog srdi se zarad grehov naših!»» čuje pobožen se glas, ««s šiboj mahnil bo nas težkoj svojoj — svetci, prosite za nas!»» «Kuga, slabo letob mčni drugi, «kruh nam bo beda in gladb . . . ««Kaj to znači?»» prerok kliče tretji — ««Turki nas pridejo klatb» «Nič ne veste, kaj vse to pomeni!» Glas zagrmi jim ko grom. Velikan sred njih častit stoji že . . Starec, odkod? Kje tvoj dom? «Trikrat mesec nam še pomladi se — mavrice pravijo tri; vigred kaže solnce vam zeleno; solnce rudeče je — kri! «Kri bo tekla za svobodo zlato — solnca nam priča soj zlat; tresla bo pred nami se gospoda, tresel tiranov se grad! «Cija zemlja ta? Čigavi mi smo? Sme se teptati naš rod? Kaj je kmet? On je li tudi — človek? Človek mar sam je|| ,gospod 1 ? © lis ■© «Vidite — tam gor!-—v oblakih vojsko?... Bog sam bori se za nas! Angelje na konjih, glejte, z meči! Skoro i naš pride čas! «Punt slovenski — tiho! — že se sklepa, koder naš jezik doma; zveza sveta veže kmete tajna: Stara naj pravda veljd! «Kaj stojite tu omahovaje? Znak že z nebes vam je dan! Tlake jarem — he? - — vam je li sladek?... Z nami, o bratje, na brani* « »Pojdemo — vsi gremo v boj za pravdo !»» vse se poslancu roti . . . Gradu v gori črnemu nad selom tisoč pestij zapreti. „«Ž2£> © 119 © II. Kralj Matijaž. «Kadar bo kralj Matijaž kralj oval, onda bo kmetič dobro kmetoval.» Narodna. Na vasi pod lipoj staroj pravljice prepeva ded in vnukom trem svojim jih pravi pravljice iz davnih let. Sumi jim nad glavami lipa, presladko nje cvetje diši; mladeničev čilih najmlajši mi vzdihne in dedu veli: «Rad prišel jaz v goro bi sveto, kjer biva veliki kralj naš, kjer spava stoletja, stoletja, kjer spava naš kralj Matijaž! «V palačo podzemsko njegovo, v predivno rad stopil bi jaz, zaklade bogate bi gledal, vojaštva rad videl bi kras. ® 120 -a> «In njega tam samega videl za mizoj kamnitoj bi rad, krog ktere mu brada častita ovija že sedmi se krat. «ln lepo soprogo njegovo, Alenčico, videl bi tam . . . Oh, rad bi napotil se v goro, da vem le kod iti in kam!» Sumi jim nad glavami lipa, presladko nje cvetje diši, pa bratov zamišljenih drugi mi reče in govori: «Kaj meni za mrtvega kralja, kaj brada njegova mi mar! Kaj meni za mrtve iojake, kaj meni za mrtvi ves čar! «Kaj meni Alenčica mrtva, ko živo Alenko imam — za sto Matijaževih mrtvih jaz svoje Alenke ne dam! «Oh, več ko za mrtvega kralja, za mrtvih vojakov redi in več ko za rajno Alenko — za zlate je meni kadi! @ 121 ®> «Za tri mi kadi je njegove, ki hranijo suho zlato! Ej, tisto zlato bi rad imel — kaj ž njim bi počel in kako? • Tri bele bi kupil gradove, dva prva rad staršem bi dal, a v tretjem z Alenkoj bi svoj oj po željah srca kraljeval! . . . • Zaklad Matijažev skrbi me, ki v ječi samuje mi tam . . . Oh, rad bi ga rešit šel v gdro, ne vem le, kod iti in kam!» Sumi jim nad glavami lipa, presladko nje cvetje diši, pa bratov zamišljenih tretji se dvigne in dedu veli: «Pred kralja bi spečega stopil, nikamor se ne bi ozrl, m v ženo ni v zlate zaklade, le v njega pogled bi uprl! »Pogledal bi spečega kralja in tabor nešteti njegov, zaklical, da grad bi zakleti odmeval od tisoč jekov: -g) 122 ® «Hoj, vstani že, vojvoda, vstani! Oj vstani iz dolgega snu, z vojaki prespalimi plani iz skritega gorskega dnu! «Ti sanjaš tu sanje stoletne, ob boku ti meč rjavi, tam zunaj, tam zunaj pa narod, tvoj narod krivice trpi! «Cuj, tujci nas stiskajo lačni, smelejši od dne so do dne! . . . Tu tvojim junakom pa sablje v nožnicah, glej, rja že jč! «Hej, vzdrami se, vzdrami iz spanja, kralj, vstani pa bodi naš voj! Preženi sovražnike svoje, rod otmi iz sužnosti svoj! »Spasivši svoj narod iz jarma, naredi med narodi mir . . . V očini svobodni pirujta s kraljicoj stoletni svoj pir! «Budit bi šel našega kralja, takoj bi odrinil na pot! . . . Isk&t Matijaža čem iti! Povej mi, kam grem naj in kod!» @ 123 @ III. Z maj. «Neguden čiv, lintver hud . . . Črv je tako močno zarjul, da se je ves grad na kup sesul . . .» Narodna. Kaj bliska se tam in grmi? Kaj zemlja se trese, bobni? V višavi se krešejo strele, ko sodnji dan vžgati bi htele! «To dela veliki pozoj, sin moj, pod Konjiškoj goroj! Sred gore ti jezero plava, a zmaj na dnu jezera spava! «Z železnimi lanci pripet, tam spava že bogvekaj let; glav strašnih ima devetero, očij ima osemnajstero. »Glav srednja mu nosi zaklad, to krona je, diadem zlat; v njem demant ogromen iskri se, ko solnce to v gori žari se! a> 124 @ «A včasi pozoj se vzbudi, in takrat po gori bobni: Grom dela zvenčeča veriga, in blisk mu iz demanta šviga. «Zmaj sanja o starih ti dneh, ko prežal po hostah je teh; golt večno je lačni odpiral — otroke slovenske požiral. «Oh, metal mu jih je vsak dan brezsrčni in tuji tiran; naš narod je zmaju žrtvoval, grajščak nam trdo gospodoval . . . « Priklenil pošast je Krsnik, spasitelj naš, močni svetnik . . . In da iz gore ne prihruje, o Jurjevem mašnik mašuje . . . Glej, vnuki nas tujčevi spet veliko že davijo let; vse radi bi nas pokončali; pozoju nas spet darovali! «Moj oče tlačan, jaz tlačan, ti sinko boš v robstvo vkovan! Tlačani na svet se rodimo — tlačani ga spet zapustimo . . . © 125 @ «Ko sila do vrha vzkipi ■— ti videl te hude boš dni — zmaj v gori se znova vzbudi tam, verige jeklene zdrobi tam! Vihar bo pretresal ves kraj, iz gore lomastil bo zmaj . . . Pomagala več ne bo maša, ne prošnja, molitev ne naša! «Ne boj se ti strašnega dne! Sovražnikom našim gorje! Na nje zmaj srditi prihruje, s Konjiškoj goroj jih podsujeN © 126 © IV. Pred cesarjem. (1515.) «Sy schrayen ser, ye lenger, ye mer: Stara pravdat» (Pesem iz 16. stol.) «Sit sem že predstav in zaslišeb, teh tožeb in prošenj ves dan!» — car Makso vzdihuje v Avgsburgu . «Sejm tš bo li dnes že končan ?» ««Se nekaj jih čaka pred vrati, »» de nadmaršal Ravbar nato, ««še tote, o cesar, zasliši!» » — «Naprej! » veli Makso krepko. «In vstopijo v škornjih visokili in v irhastih hlačah možje; po prsih jim gumbi srebrni, a plašči do gležnjev vise . . . «Kjer Sava nam vre iz Triglava, kjer v Adrijo Soča hiti, kjer vije deroča se Drava, kjer Mura zelena šumi: ■© 127 @ «Tam biva naš narod ti zvesti, od tam smo poslanci doma; a žezlo mogočno nam tvoje tam, zdi se, že več ne velji! »Karkoli se komu poljubi, počenjati z nami sme vsak! Po hrbtu pretepa nas Turek, a v lice nas bije grajščak! «Od nekdaj napada nas Turek, sovraži nas, ker je pagan! A mi, cesarost, smo kristjani, grajščak pa je tudi kristjan! . . . »Kaj Turek! Mori nas, odide, in s plenom odnese pete! A jastrebi grajski požrešni kljujd nas in — ne odletč! »Mi sejemo — grad nam požanje Njegovo vse, naše pa — nič! In zajutrek naš, to je — tlaka! Večerja je — valpetov bič! . . . «Kak dolgo še zemljo mi svojo kot sužnjiki orjemo naj? — Gospoda nam vzela je pravdo — ti, cesar, nazaj nam jo dajU ® 128 -® «« Podložniki vi ste pobožni?!»» na irharje dvor zakriči — ««Kaj? Plemstvo, cesarju udano, črniti se upate vi?!»» Ne zmeni za dvor se car Makso, za hrup njegov nič mu ni mar; zre resno v poslance slovenske, pa reče s sočutjem jim car: »Krivice, ki vam se godijo, v nebo so vpijoče, zares! Besedo zastavljam vam carsko: To mora nehati — ni bes! «Ej, vitez preljubi moj, Lamberg, ki Pegama, hrusta, si zmel, bahaču si v Beču snel glavo, junak že povsod zaslovel: ♦ Kaj pravim ti, Krištof moj dragi, opaši meč, vzemi svoj ščit! Pojezdi brž dol na Posavje gospodo objestno krotit!« Balade in romance. 'g) 129 g) 9 v. Tlaka. (iS- maja 1515.) «Ain yeder wolt sich rachen.» (i. p.) Stoji tam Mehovski grad, oj, stoji; na oknu pa Baltažar Mindorf sloni, baš vstal je iz pernice mehke. «Hm, solnce visoko na nebu je že, po polju še prazno in tiho je vse, lenuhov mi ni še na delo! «Oznanil je včeraj pri cerkvi birič: teden na tlako v grad, sicer vam bič po hrbtih zapoje upornihU-*- — »No čakajte, lep bomo plesali ples! Pokažem vam, kujavci, bogme, še dnes, kdo kmet, kdo gospod je Mehovski! »Kaj? — Res? — Glej, glej, tam že gredd! Pozabili niso! Četudi pozno, prihajajo vendar na tlako! g) 130 g> «A toliko! . . . Preveč bo dnes teh ljudij!... He, vstanite, deca, ti žena, vsi, vsi! Tlačanov brž gledat pokornih!* •— V zvoniku tam bijejo plat zvona, po cesti iz hoste roj kmetov vihra, vihra proti gradu naravnost. Orodja za tlako vsak nese s seboj: Ta s cepcem, ta s kijem, tam oni s kosoj, ta z vilami je oborožen. Na grajskih tam vratih, čuj: buh, buh, buh! «Hoj, odpri, Mehovčan, ki ješ naš kruh! Na tlako smo ravnokar prišli!* Junaških par pleč se ob duri upre - s stežajev na mah ko same zagrme: «Tu smo, no, tu smo! — Dobro jutro! «Ej, rožnih si vencev gotovo devet na tešče že zmolil, ker mož si ti svet — to hrbti že čutijo., naši! «In v cerkvi, - kak včeraj si tam vzdihoval! Da tepeš premalo nas, si se kesal tam v klopi klečeč pri oltarju ? @ 131 @ «Na tlako mi tvojo smo prišli denes! Na delo lenuhi! Na delo grad ves! Ne je naj, kdor delati nočeU «Na delo!» — iz grl sto po gradu grmi — «da zveste, kje hlebec vaš beli zori: Na jablani ali na hrastu! «A tlaka v baršunu in svili — ha, ha! — Ne! Tlaka le v kmečki obleki velja! Hajd, menjajmo, Mindorf, za danes!» In Baltazar s sinom, s hčerami, z ženoj, obleči koj raševnat mora jim kroj . . . «Sedaj pa le delat — tlačdni!» Za plugom gre Mindorf po brazdi molčč. Sin goni mu voli; gospa in hčere z motikami tolčejo grude. «Oh, delati — kaka sramota! O Bog! Oh, škoda teh belih, teh nežnih je rok! . . .» A kmetje v baršunu in svili? Tam v senci kraj njive sod vina leži' . . . Dolenjca pijo vsi iz grajske kleti, pijo in pojo mi veselo. @ 132 @ VI. Boj pri Brežicah. (Septembra 1516.) «Le vkup, le vkup, le vkup . . . Erhangen und auch gespisst.» (I. P-) «Kdo trka tam zunaj — o polunočl?» ««Odprite! Kum Zorko pred vrati stoji.»» »Odkod si?» — ««Iz Brežic — iz boja!»» »Odprta ti koča je moja!» «Iz Brežic! Divja li še pravde vihar?» ««Ne! Danes potihnil je že za vsekdar! Mir sklenil je Ditrihštajn Žiga — nad njim nikjer vojvode ni ga! ««To boj je bil strašen, bil vražji je boj Kij s sulicoj, z mečem bat, sablja s kosoj . . Nocoj je vse tiho tam doli . . . Zdaj ukaj vsak grad naokoli! ««0, miren sedaj je vsak puntar-tlačan Mir rajski opevata krokar in vran . . . Kako smo se bili v dolini, to jaz ti naznanjam edini! @ 133 ® «»Tristo jih po bitvi ostalih še roj, v vrt mestni nažene ti Ditrihštajn, voj; nasmeje se Žiga in deje: ,Pokaj pak so prazne te veje?! ««Pet kmetov, tovariši dragi, lehkd kot sadje nosilo bi vsako drevd! Ko nalašč, prekrasna — vešala . . . Pa naj se poskusi ta — šala!‘ — »» <2S> VII. Knežji kamen. . . . «Kamenje bode vpilo.» Luk. XIX. 40. »Polje lepo, polje Gosposvetsko, dežele koroške ti cvet! Kaj pometli kamen stari v tebi, svedok iz neznanih nam let?» V kresni noči krasni, tajnopolni kum Stojan se vrača domov. Gre po polju Gosposvetskem ravnem, a bliža se doba — duhov! Pride h kamnu: «Ni to prestol, ka-li? Kdo sedel je tukaj? Povej! Nem si! Mah že te obrašča zelen, razpadeš pač prej ali slej! «Nem si! Tiho vse okoli tebe. Ko solnce ti sije, molčiš; a ko noč na tebe pade črna, ti ves oživiš — govoriš! ® 135 -a> »Vrača li se duša pogubljena pri živih iščoča miru? Mar osvete prosi senca jadna ubitega tu brez sledu? • In pregnati jih, duhove nočne s prestola ves trud je zaman! Kaj za rajne zmolil rožnih vencev že tukaj je Gosposvetčdn! «Kaj storili vse za duš smo pokoj 1... Kdorkoli za kamen ta ve, vejo vrže, rožo poljsko predenj, ♦ po cesti tod mimogrede. «Ko naraslo to vejevje, cvetje, zažgali grmado smo to: Mir imela duša bo nesrečna, nazaj poslej več je ne bo! «A ko polnoč kladivo odbije, pri stolu duhove vzbudi; zopet kliče, toži, vzdiha nekdo vso noč, dokler zor zaradi. »Po menihe smo poslali v mesto, in prišli pobožni možje; pokropili kamen z vodoj svetoj, moliti začeli kleče. •© 136 'S) « In molili ves dan samotarji, vigilije peli na glas, litanije peli, čteli maše za duše nerešene spas. «A ko polnoč kladivo odbije, pri kamnu strahove vzbudi; spet tu kliče, toži, vzdiha nekdo «vso noč, dokler zor zaradi. • Vsako noč tu straši na prestolu. No, bode pač tudi nocoj? . . . Kresna noč — a Stojan nosi v žepu — zdaj praprotno seme s seboj! • Bajna noč, ti vseh nočij kraljica! Ti svet nam razgališ čarov . . . Bom jaz tudi gledal čuda tvoja, ko doba napoči duhov?* — Tu stoji kum Stojan ^es zamišljen. Poljublja že sen mu oči . . . Ob prestola vznožju se nasloni, zadremlje, zadremlje — zaspi . . . Polnoč bije v stolpu Gosposvetskem! A Stojan to sliši takoj: ‘Kaj — bedim li, ali samo sanjam? Ni bil to potres pod menoj?* @ 137 @ Je li zemlja vrgla ga iz sebe? Na stol mu se nekdo popel! A v trenutku zgine mesec svetli, zakril ga oblakov je vel. Sapo nase vleče Stojan, sluša . . . Kaj pač duh ta govori? . . . «Kdo si, duša ti nesrečna tukaj? In kake želiš pomoči? »Kdaj nehaš tu strašiti po noči? Kmet Stojan bi rešil te rad ...» ««Kdo sem, vprašaš me, neznanec smeli ? Po krvi, po stanu tvoj brat! ««Cuj, svobode naše pokopane pomnik je ta kamen jedinl Tujcu suženj ti pozabil davno, da otcev svobodnih si sin! ««Knez(jv naših prestol je slovenskih ta kamen! Tega ti ne znaš? Samo Sedel tu, Borut, Gorazd je pa Ingo, poslednji knez naš! «*Tu volili smo sami si kneza; Ttmet sam mu dajal je oblast; narod sam iz sebe mu izročal moč žezla in krone je čast . . . @ 138 ® ««Domovine le iskati sreče, vsem braniti pravdo vsekdar, z mečem v roki tu prisezal glasno v jeziku je našem vladar! *«Citaj črke tu na kamnu svete! — Mi vdolbli smo v kamen jih, znaj!—- PRAVDO BRANY VDOVE — domovine ... A kdo vam jo brani sedaj? ««Mi sedeli s knezom smo za mizoj — za vrati stojite zdaj vi! . . . Mi iz polnih skled obedovali, a vam še ne dajo kostij! . . . ««Kdaj izpolni se napis na kamnu? Da duh bi moj mir že objel! Kdaj, vi bratje ...!»» Cuj, pri Gospi Sveti petelin tam že je zapel! Stojan vstane in oči si mane . . . Za goroj že svita se dan . . . «Kaj je bilo pač to v kresni noči? Resnica mar ali le — san?» @ 139 -e> VIII. Tabor. ( 1 5 7 3 -) «Tn kurtzer Zeit zu krieg und streit kham maniger her von weitten . . . Ain yeder schwur bey seinem ayd.» a. P .) Hej, to vam je živo pod Klanjcem na Sotelskem polju nocoj! Upornikov dvadeset tisoč za pravdo pripravlja se v boj. Sčip gleda z napetim obrazom na tabor ustaški zavzet; posluša tam konj rezgetanje in sabelj posluša žvenket. Sam sneg in sam led po poljanah, božični razsaja vihar, a v srcih je vroče, prevroče — osvete razgreva jih žari Sred taborja tam pri kurišču možje pa sedijo trije; zimzelen, kokotja peresa junakom s klobukov vise. @ 140 @ Veselo praskeče jim ogenj, iz sanj se mi prvi vzbudi; na puško kremenko naslonjen kmet Pasanec pravi, veli: «Car daleč, a Bog je visoko! Odkod pomoči in svetd? — V pest svojo odslej le verujem, zaveznik moj — puška je ta! » Veselo praskeče jim ogenj, iz mislij se drugi vzbudi; sedč pa na topu tam turškem, voj llija sam govori: «Vse vzel mi je Tahi imetje, oropal me s krutoj rokoj! Zato, kakor vesta, sem puntar, zato sem med vami nocoj! . . . «Ha, to vam je bilo življenje! O krasni minuli ti čas, ko Turkom sva cepila glave,/ naš Lenkovič slavni pa jaz! «In z istoj zdaj sabljoj gospodo pošiljal vam v pekla bom dno! Želite, da vojvoda vaš sem ? . . . No, v božje ime, pa naj bo! ® 141 -© • Az vami vred tukaj prisegam: Umrjem vam rajši stokrat, ko čnkrat še iti na tlako, le enkrat h gospodi še v grad! — «Ko zmanemo Turke krščanske, Slovenci se združimo vsi! Takrat si izvolimo kralja . . . No, kralj naš, brat Gubec, boš ti!» . . • Pojemlje že ogenj, le Gubec zamišljen strmi vanj doslej . . . Tu vstane, znak bratom da s sabljoj in reče jim s&mo: «Naprej!» -g) 142 © IX. Stava. (1573.) «Wir wollens frischlich vahen an, Khainen darin leben lan.» (i. p.) 1. Vino pije Oger Ferenc Tahi, vino pije na grajščini svoji, Podsosedom, v gradu na Posavju Z njim ga pije slavnih gostov družba, grofov sedem, vitezov petero. Prašaj, kdo so — poreko s ponosom: «Vsi sinovi vojvode Arpada!* Njih obrazi pričajo pa glasno: k Polovi ca nas je janičarjev!* A med njimi še baron je nemški, Jože Turen, vlastelin na Krki, vlastelin in stotnik čet uskočkih. Teče gladko v grla vince sladko, in skoz grla stopa vince v žile, in po žilah stopa gostom v duše, stopa v duše, v srca jim junaška . . . Čudodelnik duh si vinski divni! Prideš v žile, kri se nam segreje, prideš v srce, bije nam hitreje, ® 143 © prideš v dušo, pa nam oživi se, razvedri se in razveseli se. Čudodelnik duh si vinski divni! Čuda delaš danes Podsosedom! Omečila srca so se gostom, pa v junaška ljubijo se lica, od ljubezni brat objemlje brata. Glej, tu vstane mi za mizoj Turen, Jože Turen, stotnik čet uskočkih, dvigne čašo rujnega bizeljca, dvigne čašo, začne govoriti: »Krasno smo pri tebi se sestali, ljubi sosed ti naš, Ferenc Tahi! Bogme, tu je pravo še življenje, tu pri tebi! Skorji sem pozabil, od kedaj že gost sem tvoj presrečni Ali, prašam vas, gospoda moja, kdo dandanes treba lepše sloge, nego plemič, stiskani povsodi?! — Hudih časov, oh, smo doživeli! Plemstva stari majejo se stebri! Kdo jih maje, kdo podreti hoče? Ha-ha, bratje, sram me je, a res je Kmetje to so, delavci, seljaki, tl slovenski in hrvaški kmetje! Ljud umazan krati nam pravice, posvečene od stoletij šege! . . . Človek kmečki in plebej — povejte! kakšno pravdo naj ima neplemič? ® 144 ® Mi vsi vemo tOj gospoda draga: Človek pravi, to je samo tisti, ki ga diči grb na pergamenu! Mi vsi vemo, kaj je volja božja: Jeden rojen je, da gospoduje, drugi pa, da prvemu hlapčuje; jeden delaj, drugi tam počivaj! Jeden stradaj, drugi pa uživaj! . . . Pa ukaži kmetu danes tlako, koj zagode pesem ti o pravdi, takt pa bije s cepcem ti po hrbtu! Zagrozi ti še z Matijem Gubcem, kraljem novim, kmečkim kraljem svojim, ki gradove nam podere naše! . . . Nekrščansko se postopa z nami, oh, krivice nam gode se težke! . . . Ne, ne — tebi, mili Ferenc Tahi, tebi bati ni se roke selske! Ti brzdati znaš jih in krotiti. Tepeš jih in bičaš, da je radost; oslavil si daleč se po svetu! Občudujem plemiški tvoj ponos, posvečujem polno to ti čašo!» ««Vivat! Eljen!»»"— in poljubi vroči in objemi in junaške solze! Čašo novo si nalije Turen, nadaljuje govor v sveti jezi: »Mojster res si v strahovanju, Tahi! m romance. 'g) J 45 'g) 10 Ali, bratec * — čarodej še nisi! Čarati zna samo Jože Turen, tvoj prijatelj, stotnik čet uskočkih . . . Bistra teče mimo tebe Sava, ali predno mine teden tretji — hodi gledat mi na breg valove! — predno mine dnij ti trikrat sedem, voda bode Savina rudeča! Vso prečaram reko jaz ti čisto; čudesu se mojemu boš čudil: Jože Turen, moj prijatelj nemški, čarodej je pravi, mi porečeš! Staviva dnes pred svedoki stavo, vadljajva se, brate, Fčrenc Tahi! Ako meni se posreči čara, ako Sava tekla bo rudeča, ti mi pošlješ v stavo sivca konja, da ga jezdim po ravninah krških. Ako pak se čara ponesreči, Sava teče ob obroku bistra, onda, sosed, ti dobodeš stavo! Pošljem stavo tebi jaz še lepšo, pošljem tebi, kar imaš najrajši: Rožo belo in napol razcvelo, v vrtu kmetov mojih tam ubrano; pošljem v stavo ti — dekle slovensko!* Ko razumel Tahi je zdravico, slišal, kaj mu pravi Jože Turen, @ 146 -g) planil kvišku je ko ogenj živi: «Mož-beseda, ljubi sosed Turen, mož-beseda! Stavo to sprejemam! Vse omizje slavno nama priča. Težko čakal čarovnij bom tvojih. Rad bi videl, kak res hočeš, bratec, Savo našo nam porudečiti; rad ti pošljem tudi sivca konja, da ga jezdiš po ravninah krških: A še rajši jaz bi videl vendar — naj v uho ti željo pošepečem — da umetnost se ti ponesreči!« *«Vivat! Eljen! Stava je veljavna!»» Seže v roke Tahi gostu Turnu, v roko seže, da se vadija zveže; v roke seže Turen vsem po vrsti, za slovo še vse poljubi gorko, vse poljubi goste in objame. V pozni noči se od njih razloči, jaše premo na svoj grad na Krki. Vsak dan jaše Tahi z gosti k Savi, hodi gledat Savine valove, so li bistri ali že rudeči. Jaše gledat Tahi teden prvi: Sava teče bistra ko popreje. © 147 © 10* Jaše gledat Tahi teden drugi, od nedelje do nedelje druge; radoveden tam stoji na bregu, radovedni vsi zro v reko podse — Sava teče bistra, ko popreje! «Čarovništvo,» reče Ferenc Tahi, «čarovništvo menda ni baš lahko, Savo vodo to porudečfti, ali pa se šali z nami Turen! Ceterum, če stvar se izjalovi, meni, bratje, veste, to tem ljubše!* ««Sedem dnij še čakajmo, prijatelj!* Jaše Tahi zopet z gosti k Savi, hodi gledat reko teden tretji; vsak dan tam na produ mi stojijo, vsak dan, vse od jutra do večera. Kolne Tahi, kolnejo tovarši in na Turna se hudo jezijo: «Ha, za nos nas vodi Nemec zviti!» Dan napočil jim je trikrat sedmi. Jaše Tahi k Savi dan poslednji, speje k reki z gosti nadvse, zgodaj, baš na praznik Agate svetnice. Pod kopiti škriplje sneg konjičem, z vej srebrno se leskeče ivje in pod nebom kroka gavran lačni . A junaki dirjajo mi k Savi. -© 148 •© Gor in dol po produ jase Tahi, hudomušno suče vranca konja, suče ga in tepe brez potrebe; hudomušno zbada ga z ostrogoj zdaj na desni, zdaj na levi v trebuh. Jašejo ž njim gostje radovedni, gledajo in vodo vsi motrijo, čakajo od jutra do poldneva — Sava teče bistra ko popreje! Divje škriplje že z zobmi mi Tahi, brke viha in od jeze piha, kolne Turna, v peklo ga preklinja: «Dan poslednji — zlagal je baron se «*Do večera vztrajajmo še, sosedi* » Gor in dol po produ jaše Tahi, zroč nestrpno v Savino vodovje, in kolnoč skoz zobe kletve grde. Jašejo ž njim vitezi in grofi, Tahija na glas pomilujoči, a na tihem — se posmehujoči. Gleda solnce zimsko skoz oblake, ne, mežika malce le zaspano. Zdaj razgrne se za,yesa siva, z jasnega se solnce ozre doli, gleda z neba toplo in prijazno, gleda svetlo v Savine valove . . . »Kaj je to? — Ne vidite li, bratje?! @ 149 @ ««Da, kali se Sava, brate Tahi!»» »Vidim prav? Ha, prek in prek se barva! Torej; vendar — čarodej — si — Turen!... Ne, ne! Vara luč očij me mojih! Zajmimo si, bratje, Save v čaše!» Zajme v čašo vode rečne Tahi, zajme gost je vsaki v čašo svojo. Proti solncu čaše vsi držijo: «Voda v čašah je zares rudeča!« Zajmejo iz Save vode drugič, proti solncu čaše vsi držijo: »Voda v čašah je zares rudečaU Zajmejo iz Save vode tretjič, proti solncu čaše vsi držijo: «Voda v čašah je zares rudečaU . . . Ne počaka, da domov prijaše, kar na produ piše Tahi Turnu, piše pismo, lepo ga pozdravlja: «Slava ti! Do zemlje se ti klanjam! Mislil sem že res, da si Pavliha, a ostal si, sosed, mož-beseda! Čarodej si! Rad ti čast priznavam! Ali preda© pošljem sivca konja, čuj, povej nam in razloži, bratec: S čim prečaral Savo si nam bistro? S čim pobarval reko si rudeče? Mar črnine imaš preveč v kleti, © 150 © pa si v Savo jo iztočil danes? Ali čr^šenj si nakuhal suhih, pa si v Savo sok izlil čarovni? , Ali pa si bržčas bil na lovu, tam nastreljal zajcev brez števila, brez števila srn, volkov, medvedov, pa si v Savi plenu kri izpiral? . . . Ah, povej in razodeni tajnost, predne pošljem tebi sivca konja!» 3 - Vino pije Oger Fčrenc Tahi, vino pije na grajščini svoji, Podsosedom, v gradu na Posavju. Z njim popiva svetlih gostov družba, grofov sedem, vitezov petero — vsi sinovi vdjvode Arpada! . . . Hej, to bil je zopet vaš dan, godci, fantje črni, vi ciganski fantje! Niso gosli jokale zastonj vam in zastonj ne vriskale veselo: Koljkor pesmij, toliko cekinov! — Pili vince ta gospoda svetla, vse od jutra do polnočne ure, čaš brez broja od ..zdravic pobili. Že razhaja družba se vesela, za slovo že brat poljublja brata: jPride pismo od barona Turna, baš na roke Tahiju grajščaku! @ 151 Čita pismo Tahi gostom svojim; v pismu Turen Tahiju poroča: «Ne budali, ljubi bratec Tahi, ne budali ter se mi ne šali! Nimam v kleti preveč jaz črnine, da bi Savo barval ž njoj globoko; tudi črešenj nisem kuhal črnih, da bi s sokom Savo bil prečaral, pač pa bil sem v istini na lovu! Nisem streljal zajcev za zabavo, ne volkov, ne srn in ne medvedov, nego kmete puntarske lovil sem, veš, slovenske in hrvaške kmete! Slavno jih pri Krškem sem premagal in Krčane ž njimi vred uporne! Vse pobili moji so Uskoki, vse pobili, kar so jih dobili, vse poklali, ki se jim udali! Kri plebejska tekla je v potokih, tekla v Savo pa ti jo skalila, jo skalila in porudečlla . .. To je, bratec, vsa umetnost moja! Rad bi prišel sam Podsosed k tebi — truden sem od čarovnij prokletih! . . . Pošlji skoro mojega mi sivca!* @ 152 @ X. Kronanje v Zagrebu. (1573-) «Ir khainer west umb das endt!» (T. p.) Zvonovi zagrebški pojo, pojo, da še nikdar tako. «Le vkup, le vkup, gospod, tlačan! Oznanjamo slovesen dan! «Siroko ori se naš glas v poslednjo tja slovensko vas! «V poslednjo tja hrvaško vas naj slišijo seljaki nas! ‘Razlegaj se do daljnih dalj: Matija Gubec naš je kralj!» Ropoče boben gor in dol po ulicah, ko še nikol: «Le vkup, le vkup, oj Zagreb ves! Seljakov kralj se krona dnes! «Kjer cerkev Markova stoji, tja gledat kronanje zdaj vsi!» Kjer Marka svetega je hram, pred njim železen pržstol tam 1 -S) 153 © Pred stolom Gubec, kmet stoji . O srečen, slaven kralj si ti! Glej, kronanje iz oken vseh, z balkonov gledajo in streh. Ponosno Gubec jim stoji. Molče on govori z očmi! Poglejte smeli mu klobuk! Ni li posavski to hajduk? Zimzelen si za trak je del, pero kokotovo pripel . . . In Gubcu, glej, možje trije priklonijo se do zemlje; priklonijo se do zemlje, v škrlat odeti vsi trije. Priklanja prvi se, veli: «Naš kralj Matija naj živi! »Bog spolnil ti je željo, knez! Ves narod v tebi združil dnes! «Tu v Zagrebu, preslavni voj, htel prčstol si imeti svoj. «Tu prčstol! Glej ga pred sebo Nad ognjem žolt je ko zlato! K, © 154 @ • Nanj sede veličanstvo naj! Udano prosimo sedaj! . . . • Bojiš se trona?! — Ti ječiš? . . . O vreden, da na njem sediš!» Priklanja drugi se, veli: • Naš kralj Matija naj živi! «Brez krone kralja nočemo — mi kronati te hočemo! «Na tronu svetlem že sediš, a zdaj še krono to dobiš! «0 rači jo, prejasni knez, iz mojih rok sprejeti dnes! «Zari se ko zlato ti vsa — saj v živem ognju je bila . . . • Trepečeš?! Dosti si krep&k, za krono rojen si junak!» Priklanja tretji se, veli: «Naš kralj Matija naj živi! «0 kak te diči krone kras! Kraljev pod njoj je tvoj obraz! «0 kralj slovenski, kmetov voj, na stolu zlatem pred menoj, © 155 © «od mene sprejmi pa v roko ognjeno-svetlo žezlo t6! «Krepko ga drži! ... Z njim vojuj, podložnikom zapoveduj!* — In vsi zvonovi zapoj 6 in bobnarji zabobnajo: «Matija Gubec — živel kralj! razlegaj se do daljnih dalj!* Na tronu Gubec kralj sedi, z mrtvaškim glasom govori: «Kot kralj dnes prvič gledam vas — vi zadnjič slišite moj glas! . . . »Ves narod kronan si z meno, s kraljevoj venčan zdaj častjo . . . «0 naš veliki petek sam! . . . Kdaj vzkresne stara pravda nam ?... »Za njo duh moj vas spremljaj v bran! In — pomnite današnji dan!» NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJI2NICA M H M M M M 7 7 2 1 9