URADNI VESTNIK
OKRAJA KOČEVJE
Leto I.
Kočevje, dne 29. septembra 1956
Štev. 16
VSEBINA
38.	Odlok o ustanovitvi sklada za štipendije Okrajnega ljudskega odbora Kočevje.
39.	Odlok o dnevnicah za uradna potovanja in povračilih za ločeno življenje uslužbencev okrajnih in občinskih organov ter zavodov na območju okraja Kočevje.
Predpisi občinskih ljudskih odborov:
68.	Odlok o ustanovitvi občinskega cestnega sklada (Kočevje).
69.	Odlok o uvedbi občinskega prometnega davka od prometa na drobno (Ribnica).
70.	Družbeni plan občine Sodražica za leto 1956.
71.	Odlok o proračunu občine Sodražica za leto 1956.
72.	Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Sodražica za leto 1955.
Statut Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Kočevju.
38.
Po 15. točki 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52), 92. členu temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13/56) ter 16., 17., 18., 19. in 30. člena temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ, št. 32/55) je Okrajni ljudski odbor Kočevje na sejah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne
18.	junija 1956 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi sklada za štipendije Okrajnega ljudskega odbora Kočevje
1.	člen
Pri Okrajnem ljudskem odboru Kočevje se ustanovi sklad za štipendije, ki je proračunski sklad.
2.	člen
Namen sklada je, zagotoviti sredstva za dajanje štipendij po temeljnem zakonu o štipendijah.
3.	člen
Sredstva sklada so:
a)	dotacije iz proračuna Okrajnega ljudskega odbora Kočevje;
b)	darila gospodarskih, zadružnih in družbenih organizacij ter drugih pravnih oseb in posameznikov;
c)	obresti od naloženih sredstev sklada;
č) denarne kazni, izrečene po 43. in 44. členu temeljnega zakona o štipendijah.
Sredstva sklada se nalagajo pri Narodni banki, podružnici Kočevje na poseben tekoči račun.
Sklad ima svoj predračun dohbdkov in izdatkov, ki je sestavni del proračuna okraja Kočevje. Presežek sklada iz preteklega leta se prenese v predračun sklada za prihodnje leto.
4.	člen
Sklad upravlja okrajna komisija za štipendije, ki jo imenuje Okrajni ljudski odbor Kočevje na predlog sveta za šolstvo.
člane komisije se imenuje izmed prosvetnih, kulturnih in drugih javnih delavcev. Enega člana voli študentska organizacija.
5.	člen
Okrajna komisija za štipendije opravlja zadeve, ki jih določa 22. člen temeljnega zakona o štipendijah.
6.	člen
Sklad je pravna oseba.
Sklad zastopa predsednik komisije za štipendije, v njegovi odsotnosti pa član komisije, ki ga on pooblasti.
7.	člen	/
Sklad posluje po pravilih, ki jih sprejme komisija za štipendije, potrdi pa okrajni ljudski odbor na sejah obeh zborov. Pravila obsegajo zlasti določbe:
o razpolaganju s sredstvi sklada, to je o dohodkih in uporabi dohodkov, ter
o organih sklada in njihovem oblikovanju, pravicah in dolžnostih.
8.	člen
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in »Uradnem vestniku okraja Kočevje«, velja pa od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Kočevje«.
Št. 0825/2-01.
Kočevje, dne 18. junija 1955.
Predsednik OLO: Janez Pirnat 1. r.
39.
Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) ter 2. odstavka 8. člena, 5. odstavka 37. člena uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 28/55 in 26/56) je Okrajni ljudski odbor Kočevje na 12. skupni seji obeh zborov dne 10. avgusta 1956 sprejel
ODLOK
o dnevnicah za uradna potovanja in povračilih za ločeno življenje uslužbencev okrajnih in občinskih orgajnov ter zavodov na območju
okraja Kočevje
1. člen
Za uradna potovanja izven okraja uslužbencev in delavcev okrajnih in občinskih organov ter zavodov na območju okraja Kočevje
znašajo dnevnice:
1.	za uslužbence od V. plačil, razreda navzgor 1300 din
2.	za uslužbence od X. do VI. plačilnega razreda
in za visoko kvalificirane delavce	1200 din
3.	za druge uslužbence in delavce	1000 din
2.	člen
Za uradna potovanja v mejah okraja Kočevje znašajo dnevnice:
1.	za uslužbence od V. plačil, razreda navzgor 1100 din
2.	za uslužbence od X. do VI. plačilnega razreda
in za visoko kvalificirane delavce	1000 din
3.	za druge uslužbence in delavce	850 din
3.	člen
Povračilo za ločeno življenje znaša mesečno:
1.	za uslužbence okrajnih organov in zavodov od 6.000 do 10.000 dinarjev,
2.	za uslužbence občinskih organov in zavodov od 4.000 do 8.000 dinarjev.
4.	člen
Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem listu LRS.
St. 03/1-4434/1.
Kočevje, dne 10. avgusta 1956.
Predsednik OLO: Janez Pirnat 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV
68.
Na podlagi 2. odstavka 2. člena uredbe o cestnih skladih (Uradni list FLRJ, št. 19/56)", 91. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13/56) ter 15., 78. in 79. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) je Občinski ljudski odbor Kočevje na 10. seji dne 30. julija 1956 izdal naslednji:
ODLOK
o ustanovitvi občinskega cestnega sklada
1.	člen
Ustanovi se občinski cestni sklad občine Kočevje. Občinski cestni sklad je proračunski sklad.
2.	člen
Sredstva cestnega sklada so namenjena za vzdrževanje, rekonstrukcijo in modernizacijo cest.
3.	člen
V občinski cestni sklad se stekajo:
1.	dohodki iz stalnih virov po uredbi o cestnih skladih in drugih predpisih;
2.	dotacije iz proračuna občinskega ljudskega odbora;
3.	darila, posojila in drugi posebni dohodki.
4.	člen
Stalni dohodki občinskega cestnega sklada so:
1.	državne in občinske takse, ki se plačujejo za registracijo motornih in vprežnih vozil po predpisih o taksah (tar. št. 61 in 62 tarife zakona o taksah);
2.	prometni davek od prvoznih storitev zasebnih lastnikov cestnih vozil (po predpisih o taksah in po tarifi prometnega davka);
3.	dohodki od prodane trave, sadja in dreves s cestnega zemljišča;
4.	denarne kazni zaradi kršitev prometnih predpisov in predpisov o varstvu javnih cest ter zaradi poškodovanja cest.
Poleg teh stalnih dohodkov so lahko stalni dohodki tudi denarna sredstva posebnega krajevnega prispevka, ki ga lahko predpiše občinski ljudski odbor.
5.	člen
Sredstva občinskega cestnega sklada se nalagajo na poseben račun pri Narodni banki — podružnici Kočevje, ki izvršuje proračun občinskega ljudskega odbora.
6.	člen
Občinski cestni sklad upravlja svet za komunalne zadeve.
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Kočevje, uporablja pa se od 1. januarja 1956 dalje.
št. 02/3473/1.
Kočevje, dne 30. julija 1956.
Predsednik ObLO:
Karel Grm 1. r.
69.
Na podlagi 3. odstavka XXI. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1956 (Uradni list FLRJ, št. 14/56) in 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52), v smislu določb odredbe o najvišji stopnji občinskega prometnega davka in o vrstah blaga, ki so izvzete od tega davka (Uradni list FLRJ, št-. 29/56) ter v soglasju z Okrajnim ljudskim odborom Kočevje je Občinski ljudski odbor Ribnica na svoji 9. seji dne 13. avgusta 1956 sprejel
ODLOK
o uvedbi občinskega prometnega davka od prometa na drobno
1.	člen
Poleg zveznega prometnega davka, ki se plačuje po veljavnih predpisih in občinskega prometnega davka, ki se plačuje po predpisih Okrajnega ljudskega odbora Kočevje, se pobira v občini Ribnica občinski prometni davek, ki je predpisan v 2. členu tega odloka.
2.	člen
Na območju občine Ribnica se bo pobiral občinski prometni davek:
1.	od vsega prometa v trgovini na drobno v višini 2 odst. od doseženega prometa. Na proizvode, določene v II. točki odredbe o najvišji stopnji občinskega prometnega davka in o vrstah blaga, ki so izvzete od tega davka, se občinski prometni davek, uveden s tem odlokom, ne bo pobiral;
2.	od prometa za alkoholnimi pijačami v trgovini na drobno v višini 10 odst. od doseženega prometa.
3.	člen
Občinski prometni davek iz 2. člena tega odloka je dohodek občinskega proračuna.
4.	člen
Družbeni	proizvod		
	1954	1955	1956
v tisočih dinarjev	 v verižnih indeksih	 na enega prebivalca v dinarjih . v verižnih indeksih		134.347 50.770	138.851 97,4 50.130 98,7	128.551 98,2 49.490 98,7
Narodni	dohodek		
	1954	1955	1956
v tisočih dinarjev	 v verižnih indeksih	 na enega prebivalca v dinarjih . v verižnih indeksih		127.700 48.260	123.876 97,0 47.460 98,3	119.545 96,5 46.030 97,0
2.
Struktura) družbenega proizvoda
	1954	1955			1956
Gospodarstvo skupaj .	.	.	100		100		100
Industrija					—		—
Kmetijstvo in gozdarstvo .	.	52,3		50,3		51,5
Gradbeništvo				—		—
Promet		 •	. 			—		—
Trgovina			13,2		8,1		7,2
Gostinstvo		3,3		3,6		3,2
Obrt		31,2		38,0		38,1
Komunalna dejavnost .	.	.	—		—		—
	3.				
Porast — padec družbenega proizvoda		v letih	1955 in 1956		
		Indeks			Indeks
	1955	1955		1956	1956
	(000)	1954		(000)	1955
Gospodarstvo skupaj .	.	.	130.851	97,4		128.551	98,2
Industrija				—		—	—
Kmetijstvo in gozdarstvo .	.	65.886	93,7		66.243	100,5
Gradbeništvo			—		—	—
Promet		—	—		—	—
Trgovina			10.610	59,6		9.215	86,9
Gostinstvo		4.655	105,8		4.053	87,1
Obrt		49.700	118,7		49.040	98,7
Komunalna dejavnost .	.	.	—	—		—	—
Porast — padec narodnega dohodka v		letih	1955	in 1956	
		Indeks			Indeks
	1955	1955		1956	1956
	(000)	1954	(000)		1955
Gospodarstvo skupaj .	.	.	123.876	97,0	119.545		96,5
Industrija			—	—		—	—
Kmetijstvo jn gozdarstvo .	.	61.637	91,6		61.490	99,8
Gradbeništvo		—	—		—	—
Promet		—	—		—	—
Trgovina			10.459	58,9		9.064	86,7
Gostinstvo		. .	4.453	103,6		3.823	85,8
Obrt 		47.327	123,2		45.168	95,4
Komunalna dejavnost .	.	.	—	—		—	—
Določbe uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 55/53 in št. 55/54), navodila za izvajanje uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 2/54 in 4/55), uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni! list FLRJ, št. 33/53) in uredbe o pobiranju dohodkov proračunov in skladov od gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 19/56) se smiselno uporabljajo tudi glede občinskega prometnega davka.
5.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Kočevje.
Št. 01/1-1629/1.
V	Ribnici, dne 12. septembra 1956.
Predsednik ObLO: Jože Selšek 1. r.
70.
Na podlagi 15. in 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) in na podlagi 3. točke 24. člena statuta občine Sodražica je Občinski ljudski odbor Sodražica na seji dne 25. julija 1956 sprejel
DRUŽBENI PLAN OBČINE SODRAŽICA ZA LETO 1956
I.	del
SMERNICE GOSPODARSKEGA RAZVOJA
I.	poglavje
SKUPNI DRUŽBENI PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK
1.
V	občini Sodražica predvidevamo padec družbenega proizvoda v letu 1956 za 1,8 odst. Razen kmetijstva, kjer je predvidevan porast za 0,5 odst., bo pri vseh panogah gospodarstva manjši padec družbenega proizvoda. V trgovini bo družbeni proizvod manjši zaradi zmanjšanega odkupa lesa pri trgovskih podjetjih. Primerjava družbenega proizvoda na enega prebivalca v letih 1954 do 1956 je razvidna iz naslednjih tabel:
. 4.
Družbeni proizvod državnega sektorja
Indeks
	1955	1956	1956
	(000)	(000)	1955
Gospodarstvo skupaj .	.	.	.	24.891	22.806	91,6
Industrija				—	—
Kmetijstvo jn gozdarstvo .	. . 			.
Gradbeništvo			—	—
Promet		. . 		—	—
Trgovina			.	.	786	701	89,2
Gostinstvo			.	.	4.063	3.461	85,2
Obrt		.	.	20.042	18.644	93,0
Komunalna dejavnost .	.	.	■ • 		—	—
Narodni dohodek državnega		sektorja	Indeks
	1955	1956	1956
	(000j	(000)	1955
Gospodarstvo skupaj .	.	.	.	23.299	19.908	85,4
Industrija				—	' 	
Kmetijstvo in gozdarstvo .	.	—		—
Gradbeništvo		. 		—	—
Promet		—	—	—
Trgovina			722	686	88,9
Gostinstvo		3.929	3.299	84,0
Obrt 		.	18.598	15.923	85,6
Komunalna dejavnost .	.	.	5.		
Skupni družbeni proizvod	na enega prebivalca je		v občini nizko
pod okrajnim povprečjem. V	občini je močno razvita		obrtna dejav-
nost. Zadružni in privatni sektor sta nad okrajnim povprečjem.
II.	poglavje KMETIJSTVO
Sodražica je teritorialno najmanjša med občinami kočevskega okraja. Meri 5082 ha. Od celotne površine je 49,70 odst. kmetijskih
površin. Od kmetijskih površin je 18,09 odst. njiv, 3,88 odst. sadovnjakov, 20,71 odst. travnikov, 45,56 odst. košenic, 11,76 odst. pašnikov. Odstotek njiv je nad okrajnim povprečjem. Statistični podatki o stanju živine na območju občine so takile:
158 konj, 1255 govedi, 391 prašičev, 236 ovac, 3557 perutnine. Drugače povedano:
na enega konja odpade 2,89 ha njiv, ali 6,82 ha obdelovalnih površin, ali 15,99 ha kmetijskih površin;
na eno govedo odpade 0,36 ha njiv, ali 0,86 ha obdelovalnih površin, ali 2,01 ha kmetijskih površin;
na enega prašiča odpade 1,17 ha njiv, ali 2,75 ha obdelovalnih površin, ali 6,46 ha kmetijskih površin.
število živine na enoto površine je nad okrajnim povprečjem, le število svinj je pod povprečjem. Hektarski donosi glavnih njivskih kultur so nekako v povprečju okraja. Leto 1955 predstavlja za kmetijstvo kočevskega okraja dokaj rodovitno letino. Za leto 1956 predvidevamo, da bo ostala kmetijska proizvodnja na ravni leta 1955, kajti sredstva, vložena v kmetijstvo v zadnjih letih, so že nekako stabilizirala kmetijsko proizvodnjo, da ni več toliko odvisna od raznolikosti posameznih let, razen v primeru velikih elementarnih nesreč.
Računamo, da se uporaba umetnih gnojil nasproti letu 1955 zaradi podražitve ne bo povečala. Zato je posvetiti še več skrbi njihovi racionalni uporabi. Proizvajalcem je treba preskrbeti kvalitetna semena in ustrezne sorte posameznih kultur in jih zainteresirati za lastno proizvodnjo kvalitetnega semenskega blaga, posebno krmskih rastlin in krompirja, kjer je lega ugodna. Akcija gradnje gnojišč in gnoj-ničnih jam se bo nadaljevala. Zadruga mora okrepiti odkup kmetijskih pridelkov.
Z letom 1956 so ustanovljeni pri občinskih ljudskih odborih posebni skladi za gospodarski napredek vasi. V te sklade se steka 55 cdst. občinskih doklad na dohodke iz kmetijstva ter 45 odst. taks na sredstva za proizvodnjo, kar znaša v našem primeru okrog 531.000 dinarjev. S temi sredstvi bo razpolagal upravni odbor sklada. Predvidoma se bodo sredstva uporabljala v tele namene:
1.	za izvajanje ukrepov v kmetijstvu, ki so jih po obstoječih zakonskih predpisih dolžne opravljati občine (zdravstvena zaščita rastlin, preskrba s plemenjaki),
2.	za kreditiranje urejanja gospodarskih dvorišč (hlevi, gnojišča, gnojnične jame),
3.	za izvajanje manjših melioracij.
Na področju občine Sodražica je ena splošna kmetijska zadruga, ki bo predvidoma ustvarila 10,000.000 dinarjev dobička, 15 odst. tega dobička, kar znaša 1,500.000 dinarjev ostane zadrugi, toda občinski ljudski odbor določi namen uporabe.
Sredstva naj se uporabijo v tele namene:
dinarjev
1.	za subvencioniranje gradnje silosov do 1500 din za 1 m3 200.000
2.	za kreditiranja gradnje gnojišč in gnojničnih jam do višine vrednosti cementa in železa (kredit se vrača v 5 letih) 100.000
3.	za urejanje zadružnega pašnika v Travni gori	100.000
4.	za pomoč »Vodni skupnosti« za melioracijo potoka Bistrica 300.000
5.	za ureditev zbiralnika za mleko v Sodražici	300.000
6.	za subvencijo pri nakupu elitne plemenske živine do naj-
več 50 odst. razlike v vrednosti med ceno klavne in plemenske živine	300.000
7.	za nabavo strojev za zaščito rastlin in drugih kmet. strojev 100.000
8.	za nabavo in razmnoževanje priznanih semen	100.000
1,500.000
Vsaka zadruga kreditra oziroma subvencionira posamezne akcije ha svojem področju v sorazmerju s sredstvi, ki jih posamezne zadruge ostvarijo. Akcije se opravijo po razpisu. Morebitne potrebne spremembe se bodo izvrševale med letom sporazumno med zainteresirano zadrugo, občinskim ljudskim odborom ter okrajnim ljudskim odborom. Posamezne akcije se morajo opraviti pod strokovnim nadzorstvom in po strokovnih navodilih.
III.	poglavje GOZDARSTVO
Naš okraj je v celoti zelo gozdnat, saj zavzemajo 59 odst. vseh površin gozdovi. V občini Sodražica zavzema gozd 47,45 odst. vseh Površin, torej manj kot je okrajno povprečje.
Zaradi dolgoletne prekomerne sečnje je prirastek naših gozdov manjši, kot pa bi ustrezalo podnebnim in rastnim prilikam naših krajev. Vzrok je prenizka zaloga lesne gmote, pa tudi neugodno razmerje iglavcev proti listavcem, ki je v okrajnem povprečju 55:45.
Plan sečnje se sicer iz leta v leto zmanjšuje, vendar tolikega zmanjšanja sečnje, kot bi bilo potrebno iz stališča gozdarstva, danes naše gospodarstvo še ne prenese. Na področju celega okraja bomo sekali v 1956. letu 106 odst. prirastka. V občini Sodražica znaša predvidena sečnja privatnega sektorja za 1956. leto 3975 m3 neto lesne gmote; od tega 1775 m3 drv za domačo potrošnjo, 500 m3 tehničnega lesa za domačo porabo in 1700 m3 lesa za prodajo.
V privatnem sektorju se bo obseg pogozdovanja povečal za 14 odstotkov nasproti letu 1955. Pogozdovali bomo deloma s sadikami, deloma s semenom. Gozdne melioracije, nega, varstvo in urejanje gozdov' bo ostalo na višini leta 1955.
Povprečna cena lesa na panju za 1 m3 izdelane lesne gmote je za haš okraj sledeča:
_ iglavci 4100 dinarjev, listavci 1000 dinarjev, skupno povprečje 4450 dinarjev.
IV.	poglavje
TRGOVINA
V	občini Sodražica bo družbeni proizvod v letu 1956 padel za 13,1 odst. Zmanjšanje predvidevamo glede na to, da bo v letu 1956 prešla vsa predelava lesa na obrtno dejavnost in s tem v zvezi bo promet in družbeni proizvod v trgovini zadružnega sektorja padel. Malenkosten padec predvidevamo tudi v državnem sektorju zaradi zmanjšanih investicij, kar bo povzročilo tudi manjše potrebe po gradbenem materialu, ki ga posredujejo trgovine.
V.	poglavje
GOSTINSTVO
V	gostinstvu predvidevamo v letu 1956 padec družbenega proizvoda za 14,8 odst. To zmanjšanje družbenega proizvoda gre na račun preusmeritve kupne moči prebivalstva na blago izven gostinstva. Padec je predvidevan tudi zaradi zmanjšanja števila sezonskih delavcev v občini.
VI.	poglavje OBRT
Obrtna dejavnost v občini je dovolj razvita, za to imajo glavne zasluge državne oibrtne delavnice. Predvidevamo zmanjšanje družbenega proizvoda za 1,3 odst., predvsem zaradi zmanjšanja proizvodnje Obnovitvenega odseka Sodražica. Obnovitveni odsek Sodražica bo letos ukinjen. V zadružnem sektorju se bo družbeni proizvod povečal zaradi prehoda družbenega proizvoda iz trgovine v obrtno dejavnost.
VII.	poglavje
INVESTICIJE
V	letu 1956 ne predvidevamo na območju občine večjih investicijskih del. Obrtna podjetja bodo z lastnimi sredstvi in z manjšimi najetimi krediti izpopolnjevala svoje obrate. Obrat »Lesna galanterija« bo v tem letu dokončal dela na svoji zgradbi.
II.	del
EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV OBČINSKEGA PLANA
ZA LETO 1956
I.	poglavje AMORTIZACIJA
V	letu 1956 bodo gostinska, obrtna in komunalna podjetja obračunavala amortizacijo po stopnjah iz lanskega leta.
II.	poglavje
OBRESTI NA OSNOVNA SREDSTVA
1.
Gostinske in obrtne gospodarske organizacije bodo v letu 1956 plačevale obresti na osnovna sredstva po stopnji 6 odst.
2.
Obresti na osnovna sredstva gostinskih in obrtnih podjetij so dohodek občinskega investicijskega sklada.
3.
Za splošne kmetijske zadruge znaša obrestna mera na osnovna sredstva v 1956. letu 2 odst.
4.
Obresti na osnovna sredstva splošnih kmetijskih zadrug gredo v investicijski sklad splošne kmetijske zadruge, ki jih plačuje.
5.
Komunalna podjetja se v letu 1956 oprostijo plačevanja obresti od osnovnih sredstev.
III.	poglavje
ODSTOTKI ZA IZRAČUN PLAČNEGA SKLADA TRGOVSKIH IN GOSTINSKIH PODJETIJ
1.
V	letu 1956 bodo trgovska podjetja in trgovine uporabljale za izračun plačnega sklada naslednje odstotke:
IPodjetjai	%
Trgovina z meš. blagom Sodražica 3,7 »Suha roba« Sodražica	3,5
2.
V	odstotkih pod 1. točko so zajete plače po tarifnem pravilniku, socialno zavarovanje, stanovanjski prispevek in prispevek za proračun oziroma davek na plače.
IV.	poglavje
OBČINSKI INVESTICIJSKI SKLAD
Ustanovi se občinski investicijski sklad po določilih 6. točke XXV. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1956 (Uradni list FLRJ, št. 14/56).
V.	poglavje
RAZDELITEV OSTANKA DOBIČKA SPLOŠNIH KMETIJSKIH
ZADRUG
1.
Splošnim kmetijskim zadrugam pripada v 1956. letu 50 odst. dobička, ki ostane po odbitku dela, ki ustreza zveznemu davku od dobička,
Ostanek dobička po izločitvi dela, ki ustreza zveznemu davku in dela, ki pripada zadrugi, pa se razdeli takole:
40 odst. gre v občinski proračun,
60 odst. se odstopa zadrugi.
2.
Del dobička iz 2. odstavka 1. točke, katerega občinski ljudski <5dbor odstopa zadrugi, se mora vložiti v sklad za pospeševanje kmetijstva zadruge. Sredstva tega sklada se smejo uporabiti samo za investicije v kmetijstvu kot na primer za melioracije, gradnjo silosov, gnojničnih jam itd.
VI.	poglavje
DELITEV DELA DOBIČKA TRGOVSKIH IN GOSTINSKIH
PODJETIJ
1.
Ostanek dobička trgovskih in gostinskih podjetij po izločitvi sredstev za okrajni družbeni investicijski sklad se v letu 1956 razdeli takole:
50 odst. pripada občinskemu proračunu,
50 odst. pripada občinskemu investicijskemu skladu.
VH. poglavje
UPORABA AMORTIZACIJSKIH SREDSTEV, KI JIH GOSTINSKA IN KOMUNALNA PODJETJA NISO IZKORISTILA
1.
V letu 1956 se sredstva amortizacijskih skladov gostinskih in komunalnih podjetij, ki jih podjetja niso izkoristila, lahko uporabijo za dolgoročna posojila drugim gostinskim ali komunalnim podjetjem.
2.
Odplačilni rok za posojila, ki se dajejo iz amortizacijskega sklada, ne sme biti daljši kot 10 let, obrestna mera pa ne sme biti nižja kot 2 odst.
Vin. poglavje
DELITEV DOBIČKA KOMUNALNIH PODJETIJ
Komunalna podjetja se v letu 1956 oprostijo vplačevanja vseh obveznosti do družbene skupnosti iz dobička.
IX. poglavje
PREGLED OBČINSKIH SREDSTEV
Sredstva, s katerimi bodo razpolagali občinski organi v letu 1956, se bodo natekala iz naslednjih virov:
C. Stalni rezervni sklad
6 odst. obvezna rezerva iz leta 1955	1.173
Ostanek presežka proračunskih dohodkov iz leta 1955	1.184
Skupaj sredstva stalnega rezervnega sklada	2.357
Skupaj sredstva občine (A, B in C)	17.890
X. poglavje
Ta družbeni plan velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Kočevje, uporablja pa se od 1. januarja 1956.
Št. 917/1.
Sodražica, 25. julija 1956.
Predsednik ObLO: Danilo Samsa 1. r.
71.
Na podlagi 1., 26. in 42. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13/56) in 16. ter 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) je Občinski ljudski odbor Sodražica na svoji seji dne 17. junija 1956 sprejel
ODLOK
o proračunu občine Sodražica za leto 1956
1.	člen
Proračun občine Sodražica za leto 1956 s posebnimi prilogami obsega:
dohodke v znesku	18,600.000 dinarjev
izdatke v znesku	18,600.000 dinarjev
2.	člen
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da razpolaga z redno proračunsko rezervo do višine 160.000 dinarjev.
3.	člen
Nove namestitve v vseh organih občinske uprave so dovoljene le, če so sredstva za take namestitve v proračunu zagotovljena.
4.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Kočevje, uporablja pa se od 1. januarja 1956.
išt. 03/1-151-13-56.
Sodražica, dne 17. junija 1956.
Predsednik ObLO: Danilo Samsa 1. r.
72.
A. Sredstva občinskega proračuna
v tisočih dinarjev
1.	Del prometnega davka splošnega družbenega in zadružnega gospodarstva	—
2.	Davek na maloprodajni promet	200
3.	Del davka na dohodek iz kmetijstva	3.318
4.	Del davka na dohodek od samostojnih poklicev in premoženja	2.000
5.	Del posebnega prispevka za proračune iz	plač	1.000
6.	45 odst. občinskih doklad na dohodke iz kmetijstva	360
7.	Občinski prometni davek	2.000
8.	Občinska taksa (brez takse na motorna	vozila)	200
9.	Drugi proračunski dohodki	540
Skupaj proračunska sredstva 9.618
Na podlagi 15. člena in 10. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) ter 106. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13/56) je sprejel Občinski ljudski odbor Sodražica na seji dne 17. junija 1956
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Sodražica za leto 1955
1.	člen
Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Sodražica za leto 1955 s prilogami, ki izkazuje:
dohodke	13,735.544	dinarjev
izdatke	12,255.264	dinarjev
presežek	1,480.280	dinarjev
2.	člen
B. Sredstva občinskih samostojnih skladov
1.	Cestni sklad
—	30 odst. taks vprežnih cestnih vozil	90
—	Prometni davek od prevoznih storitev zasebnih lastnikov cestnih vozil	40
Skupaj cestni sklad	130
2.	Občinski investicijski sklad
—	Obresti na osnovna sredstva od komunalnih, obrtnih,
gostinskih in turističnih podjetij in poslovalnic	1.000
—	50 odst. dobička obrti	2.000
—	50 odst. sredstev za samostojno razpolaganje trgovskih podjetij in poslovalnic .	1.500
—	55 odst. občinskih doklad na dohodke od kmetijstva	440
—	45 odst. taks na orodje za proizvodnjo	91
a)	na mletje žit	68
b)	živinski potni listi	23
Skupaj občinski investicijski	sklad	5.031
Presežek proračunskih dohodkov občine Sodražica v znesku 1,480.280 dinarjev se razdeli po veljavnih predpisih.
3.	člen
Zaključni račun občine Sodražica s prilogami so sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Kočevje.
Št. 03/2-502/2-56.
Sodražica, dne 17. junija 1956.
Predsednik ObLO: Danilo Samsa 1. r.
Na podlagi 5. in 16. člena uredbe o organizaciji zavodov za socialno zavarovanje (Uradni list FLRJ, št. 12/55) je skupščina Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Kočevju na svojem II. zasedanju dne 2. avgusta 1956 sprejela
3.	Sklad za zidanje stanovanjskih hiš 90 odst. prispevka in sicer:
a)	od plač iz gospodarstva	1.350
b)	od plač iz dobička	765
c)	od plač iz proračuna	900
d)	od invalidnin in pokojnin	900
Skupaj sklad za zidanje stanovanjskih hiš	3.915
Skupaj sredstva občinskih samostojnih skladov	9.076
STATUT
Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Kočevju
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Okrajni zavod za socialno zavarovanje s sedežem v Kočevju (v nadaljnem besedilu: »zavod«) je samostojna družbena ustanova, ki temelji na samoupravljanju.
Zavod ima svoj pečat.
Pečat je okrogel in ima napis: »Okrajni zavod za socialno zavarovanje — Kočevje«.
2.	člen
Skupščina zavoda je najvišji organ za vodstvo zadev zavoda in upravljanje njegovih sredstev.
3.	člen
Zavod je pravna oseba.
Zavod zastopa direktor, v posameznih primerih pa tudi pooblaščene osebe.
4.	člen
Zavod opravlja zadeve socialnega zavarovanja, za katere je pristojen po zakonu in drugih predpisih. Upravlja s skladom za zdravstveno zavarovanje, skladom za preventivno zdravstveno varstvo in skladi s posebnim namenom.
II. DELOVNO PODROČJE ZAVODA
5.	člen
V	delovno področje zavoda spada:
1.	zagotovitev pravic zavarovanim osebam v vseh panogah socialnega zavarovanja;
2.	odločanje o pravicah iz socialnega zavarovanja v primerih, ko je to z zakonom določeno;
3.	upravljanje skladov socialnega zavarovanja, ki so mu po zakonu zaupani;
4.	ustanavljanje ustanov, s katerimi se omogoči in pospešuje uveljavljanje zdravstvenega varstva in drugih pravic iz socialnega zavarovanja;
5.	evidenca o zavarovanih osebah in uveljavljanje njihovih pravic;
6.	skrb za pobiranje prispevka za socialno zavarovanje in za delitev sredstev na sklade;
7.	skrb za delovne pogoje in za preventivno varstvo zavarovancev.
6.	člen
Zavod lahko pooblasti za opravljanje določenih poslov svoje podružnice.	, 1 j »!<
Vse pravice in upravne zadeve opravljajo podružnice v imenu zavoda.
III.	ORGANI ZAVODA
1.	Skupščina zavoda
7.	člen
Skupščina zavoda:
1.	sklepa o statutu in poslovniku zavoda;
2.	sprejema splošne sklepe o pravicah zavarovanih oseb v primerih, ko je z zakonom pooblaščena;
3.	sklepa o predračunu dohodkov in izdatkov zavoda;
4.	sklepa o zaključnem računu zavoda;
5.	odloča o ustanovitvi ustanov službe socialnega zavarovanja;
6.	odloča o ustanovitvi in o uporabi skladov s posebnim namenom;
7.	voli izvršilni odbor skupščine ter druge odbore in komisije;
8.	izvoli izmed članov skupščine člane skupščine Republiškega zavoda za socialno zavarovanje;
9.	odloča o imenovanju in razrešitvi direktorja zavoda;
10.	daje smernice za delo izvršilnega odbora in drugih organov zavoda;
11.	potrjuje sistemizacijo uslužbenskih mest;
12.	opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po predpisih.
Pristojnosti iz prejšnjega odstavka se ne morejo prenesti na druge organe zavoda, razen v primeru in na način, ki ga določa 30 člen tega statuta.
8.	člen
Volitve članov skupščine se opravijo po veljavnih predpisih o vo-iitvah samoupravnih organov zavoda za socialno zavarovanje.
Na vsakih 300 volilnih upravičencev se voli po enega člana skupščine zavoda, število članov skupščine določi na podlagi sorazmerja izvršilni odbor skupščine, upoštevajoč povprečno število volilnih upravičencev v zadnjih šestih mesecih.
Skupščina mora imeti najmanj 30 članov.
Skupščina zavoda se voli za dobo dveh let.
9.	člen
Skupščino zavoda lahko predčasno razpusti okrajni ljudski odbor:
1.	če izvršuje razveljavljene nezakonite akte;
2.	če izda večkrat kakšen nezakonit splošni akt;
3.	če ne izvršuje dolžnosti iz svojega delovnega področja;
4.	če ne vrne kredit v določenem roku.
V	primeru razpusta skupščine zavoda mora okrajni ljudski odbor razpisati volitve nove skupščine najpozneje v dveh mesecih in odrediti začasno upravo zavoda.
10.	člen
član skupščine zavoda je istočasno član skupščine podružnice, v katere območju je volilna enota, ki ga je izvolila.
11.	člen
Mandat članov skupščine traja dve leti. Skupščina preneha z delom na dan razpisa volitev v novo skupščino.
12.	člen
Skupščina dela v zasedanjih in sicer po poslovniku.
Določbe poslovnika ne morejo biti v nasprotju z veljavnimi zakonitimi predpisi, niti z določbami tega statuta.
Zasedanja se sklicujejo po potrebi, vendar najmanj dvakrat letno.
Zasedanja so javna.
13.	člen
Zasedanje skupščine vodi predsednik izvršilnega odbora.
Odsotnega predsednika nadomestuje podpredsednik.
Predsednika in podpredsednika izvršilnega odbora voli neposredno skupščina.
14.	člen
Zasedanja skupščine sklicuje predsednik.
Predsednik mora sklicati zasedanje:
1.	če to sklene izvršilni odbor skupščine;
2.	če to zahteva tretjina članov skupščine;
3.	če to zahteva okrajni ljudski odbor.
15.	člen
Skupščina se skliče s pismenim vabilom, ki vsebuje predlog dnevnega reda. Vabilo se mora poslati članom skupščine najmanj 10 dni pred zasedanjem.
16.	člen
Skupščina je sklepčna, če je navzočih več kot polovica njenih članov; sklepe sprejema z večino glasov navzočih članov.
Za sklepanje o statutu in poslovniku, o njegovih spremembah in dopolnitvah, o predračunu dohodkov in izdatkov ter o potrditvi zaključnega računa mora biti na zasedanju skupščine navzočih dve tretjini njenih članov; sklepi se sprejemajo z dvotretjinsko večino navzočih članov.
17.	člen
Izvršilni odbor skupščine se voli s tajnim glasovanjem, drugi sklepi pa se sprejemajo praviloma'z javnim glasovanjem.
18.	člen
O delu skupščine se piše zapisnik.
Zapisnik podpišejo predsedujoči ter zapisnikar in dva overovatelja zapisnika, ki jih izvoli skupščina na svojem zasedanju.
Zapisniki skupščine se čuvajo kot uradni dokument.
19.	člen
Splošne akte skupščine podpiše tisti, ki je predsedoval na zasedanju, sopodpiše pa direktor.
20.	člen
Delo članov skupščine je častno, člani skupščine imajo pravico do povračila potnih stroškov in do nadomestila za izgubljeni zaslužek, kadar so na zasedanjih skupščine, izvršilnega odbora, posebnih odborov in komisij.
članom skupščine, izvršilnega odbora, posebnih odborov in komisij se prizna sejnina, če morajo zaradi dela v teh organih nadoknaditi svoje redno delo z nadurnim delom.
Višino dnevnice za potne stroške in sejnine določi skupščina zavoda s posebnim sklepom.
21.	člen
člani skupščine imajo pravico dajati predloge na zasedanjih skupščine in izven njih pismeno izvršilnemu odboru, posebnim odborom, komisijam in direktorju zavoda in jim zastavljati vprašanja; prav tako imajo pravico zahtevati od direktorja obvestila in podatke o delu zavoda, ki so jim potrebni v zvezi z opravljanjem dolžnosti članov skupščine.
Izvršilni odbor skupščine, posebni odbori in komisije določijo za vsak predlog, ki ga dajo skupščini, svojega poročevalca.
Poročevalec, ki ga določi izvršilni odbor, posebni odbor ali komisija, mora na postavljena vprašanja odgovoriti na istem zasedanju; Če je treba za odgovor zbrati podatke, se sme odložiti odgovor na prvo naslednje zasedanje.
22.	člen
Mandat članov skupščine preneha sam po sebi:
1.	s smrtjo;
2.	z izgubo splošne volilne pravice;
3.	z izgubo svojstva zavarovanca socialnega zavarovanja;
4.	z obsodbo na kazen strogega zapora ali pa na kazen zapora nad 3 mesece.
23.	člen
Skupščina lahko razreši člana skupščine;
1.	če svojim vedenjem ali sovražnim delovanjem krši ugled socialističnega državljana;
2.	če na kakršen koli način gmotno oškoduje zavod;
3.	če izostane trikrat zaporedoma neupravičeno z zasedanja.
24.	člen
član skupščine lahko poda ostavko na članstvo v skupščini. Ostavko je treba obrazložiti in jo predložiti skupščini pismeno.
Skupščina lahko sprejme ali zavrne ostavko.
25.	člen
34. člen
če preneha mandat člana skupščine zaradi enega od navedenih vzrokov 22., 23. ali 24. člena tega statuta, predlaga izvršilni odbor skupščine okrajnemu ljudskemu odboru, da razpiše nadomestne volitve za izpraznjeno mesto.
26.	člen
Skupščina izvoli izmed svojih članov posebne odbore in komisije.
Odbori oziroma komisije imajo 5 do 9 članov.
Vsak odbor oziroma komisija izvoli na prvi seji predsednika.
Skupščina lahko izvoli posebne komisije izmed svojih članov in drugih oseb.
Odbori oziroma komisije obravnavajo vprašanja s svojega delovnega področja.
Izvršilni odbor skupščine koordinira delo odborov in komisij. Vsi predlogi, ki jih pripravijo za skupščino odbori ali komisije, se pošljejo izvršilnemu odboru. Pripombe izvršlnega odbora, s katerimi se odbor ali komisija ne strinja, se predložijo skupaj s predlogom skupščini.
27.	člen
Posebni odbori zavoda so:
1.	za zdravstveno zavarovanje;
2.	za dolgoročno zavarovanje in otroške doklade;
3.	za finančna vprašanja zavoda.
Posebni komisiji zavoda sta:
1.	za preventivno zdravstveno varstvo;
2.	za prekvalifikacijo in rehabilitacijo.
Poleg teh odborov in komisij lahko izvoli skupščina za obravnavanje posameznih vprašanj tudi druge odbore oziroma komisije.
2.	Izvršilni odbor skupščine
28.	člen
Izvršilni odbor skupščine zavoda ima 7 do 9 članov.
6 do 8 članov izvršilnega odbora voli skupščina.
Direktor zavoda je član izvršilnega odbora skupščine po svojem položaju.
29.	člen
Izvršilni odbor skupščine:
1.	skrbi za izvajanje sklepov skupščine zavoda;
2.	izdaja splošne akte o poslovanju zavoda, za katere ga pooblasti skupščina zavoda;
3.	izdela dokončen predlog proračuna, zaključnega računa, sistemizacije uslužbenskih mest in druge predloge za sklepe skupščine zavoda;
4.	daje smernice za delo direktorja in drugih upravnih organov zavoda in nadzoruje njihovo delo;
5.	odloča o imenovanju, razrešitvi in napredovanju uslužbencev na vodilnih položajih;
6.	postavlja in razrešuje upravnke podružnic na predlog izvršilnega odbora podružnice;
7.	odloča o sklenitvi pogodb z zdravstvenimi zavodi in gospodarskimi organizacijami, o posoj lih in kreditih ter o drugih aktih, ki so v zvezi z upravljanjem s sredstvi zaveda;
8.	odloča o posebnem priznavanju pravic iz socialnega zavarovanja v primerih, kadar je to izrecno določeno v predpisih;
9.	se lahko pritoži na republiško ljudsko skupščino, če okrajni ljudski odbor razpusti skupščino;
10.	skrbi za pravilno povezavo z državnimi ter družbenimi organi in organizacijami;
11.	imenuje komisije za izvrševanje posebnih nalog;
12.	opravlja druge zadeve, za katere je po 'posebnih predpisih pristojen.
Akte izvršilnega odbora podpisuje tisti, ki je predsedoval na seji in direktor zavoda.
30.	člen
Izvršilni odbor mora podati skupščini poročilo o svojem delu, kadar koli to skupščina zahteva, vendar najmanj enkrat letno.
35.	člen
Izvršilni odbor skupščine se voli za enako dobo, za katero se voli skupščina zavoda.
Če opravlja izvršilni odbor svoje delo nezakonito ali ne izvršuje sklepov skupščine, lahko razreši skupščina tudi pred iztekom roka ves izvršilni odbor ali posamezne njegove člane ter izvoli na njihova mesta druge.
če preneha mandat posameznemu članu izvršilnega odbora, izvoli skupščina novega člana.
Izvršilni odbor dela tudi po izteku mandata skupščine vse do izvolitve novega izvršilnega cđbora.
36.	člen
Seje izvršilnega odbora sklicuje in vodi njegov predsednik.
Odsotnega predsednika nadomestuje podpredsednik.
37.	člen
Izvršilni odbor skupščine lahko imenuje po potrebi komisije za reševanj posameznih vprašanj.
V komisijo se lahko imenujejo poleg članov skupščine tudi druge osebe.
3.	Direktor zavoda
38.	člen
Direktorja zavoda imenuje in razrešuje skupščina zavoda s pritrditvijo okrajnega ljudskega odbora.
Predlog za imenovanje in razrešitev direktorja poda skupščini izvršilni odbor.
Preden predloži izvršilni odbor skupščine predlog za imenovanje ali razrešitev direktorja, si mora preskrbeti mnenje izvršilnega odbora Republiškega zavoda za socialno zavarovanje.
39.	člen
Direktor zavoda:
1.	organizira in sam vodi upravno poslovanje zavoda;
2.	izvršuje sklepe skupščine in izvršilnega odbora;
3.	zastopa zavod navzven;
4.	izdaja odločbe o pravicah iz socialnega zavarovanja;
5.	daje izvršilnemu odboru predloge za sklepe in poročila o poslovanju zavoda;
6.	podpisuje pogodbe, odločbe in druge akte zavoda;
7.	odloča o uslužbenskih razmerjih uslužbencev zavoda in podružnic;
8.	izreka disciplinske kazni za disciplinske nerednosti uslužbencev zavoda in podružnic;
9.	predlaga izvršilnemu odboru skupščine imenovanja, razrešitve in napredovanja uslužbencev na vodilnih mestih;
10.	opravlja druge zadeve z delovnega področja zavoda, ki niso v pristojnosti skupščine in njenega izvršilnega odbora.
Odločbe o pravicah iz socialnega zavarovanja izdaja direktor po predlogu strokovnih komisij, ki jih imenuje izvršilni odbor izmed uslužbencev zavoda.
če izvršilni odbor dovoli, lahko direktor pooblasti vodilne uslužbence, da izdajajo odločbe o pravicah zavarovancev.
Direktor poroča o poslovanju zavoda izvršilnemu odboru.
40.	člen
Direktor ima pravico in dolžnost, da prisostvuje sejam oziroma zasedanjem skupščine zavoda. Direktor ima pravico, da na zasedanju skupščine izrazi svoje mnenje o stavljenih predlogih in mora odgovarjati na postavljena vprašanja.
41.	člen
Izvršilni odbor je dolžan odločati tudi o zadevah, ki spadajo po statutu v pristojnost skupščine zavoda, če bi odlaganje povzročilo škodo zavrovancem, zavodu ali skupnosti, sklicanje skupščine pa ni izvedljivo v primernem času.
Sprejete odločitve mora izvršilni odbor predložiti skupščini v potrditev na prvem zasedanju.
31.	člen
Izvršilni odbor skupščine dela na sejah.
Seje se sklicujejo po potrebi.
Izvršilni odbor skupščine je sklepčen, če je navzočih več kot polovica članov izvršilnega odbora, sklepa pa z večino glasov navzočih članov.
32.	člen
Izvršlni odbor se mora sestati na prvo sejo v 8 dneh po volitvah.
Prvo sejo skliče predsednik prejšnjega izvršilnega odbora. Prejšnji izvršilni odbor izroči na skupni seji novemu izvršilnemu odboru delo in mu očrta glavne tekoče probleme.
33.	člen
O sejah izvršilnega odbora skupščine se piše zapisnik, ki ga podpisujeta predsedujoči in zapisnikar, katerega določi izvršilni odbor.
Direktor je odredbodajalec za izvrševanje predračuna zavoda.
Odredbodajalne pravice lahko prenese direktor na vodilne uslužbence zavoda do zneska in v namene, kakor določi izvršilni odbor.
42.	člen
Direktor skrbi in je odgovoren za zakonitost vseh aktov zavoda.
Direktor zavoda lahko zadrži izvršitev vsakega akta organov zavoda, za katerega misli, da je nezakonit.
V takem primeru, mora o tem obvestiti ljudski odbor in obrazložiti, zakaj je zadržal izvršitev akta.
Ljudski odbor mora presoditi zakonitost akta, katerega izvršitev je direktor zadržal in izdati o tem odločbo v 30 dneh po prejemu, V kolikor bi ljudski odbor ne izdal odločbe v navedenem roku o odpravi oziroma razveljavitvi, postane akt, čigar izvršitev je bila zadržana, izvršljiv.
43.	člen
Odsotnega direktorja nadomestuje namestnik oziroma pomočnik direktorja, ki ga določi izvršilni odbor skupščine zavoda.
Kadar nadomestuje direktorja, ima namestnik oziroma pomočnik direktorja vse pravice, ki mu jih zaupa izvršilni odbor, razen pravic v razmerju do skupščine.
IV.	PODRUŽNICE ZAVODA
44.	člen
Podružnica se ustanovi z odločbo skupščine zavoda.
Delovno področje podružnice obsega eno ali več občin.
45.	člen
Z odločbo skupščine zavoda je ustanovljena podružnica zavoda v Ribnici, ki se imenuje: Okrajni zavod za socialno zavarovanje Kočevje — podružnica v Ribnici na Dolenjskem (v nadaljnjem besedilu: »podružnica«).
Podružnica ima svoj pečat.
Pečat je okrogel in ima napis: »Okrajni zavod za socialno zavarovanje Kočevje — podružnica v Ribnici na Dolenjskem«.
46.	člen
Podružnica opravlja službo zavoda v območju občin Ribnica, Sodražica, Draga-Loški potok, Lašče in Dobrepolje.
47.	člen
V delovno področje podružnice spada:
1.	odločanje o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja;
2.	izdajanje zdravstvenih izkaznic;
3.	vodenje evidence o uveljavljanju pravic zavarovanih oseb;
4.	popolnjevanje invalidsko pokojninskih zadev;
5.	pošiljanje mesečnih predlogov dohodkov in izdatkov;
6.	skrb za pobiranje prispevka za socialno zavarovanje;
7.	popolnjevanje zahtevkov za otroške doklade;
8.	nadzor nad pravilnim izplačevanjem otroških doklad;
9.	sprejemanje prijavnic za socialno zavarovanje;
10.	vodenje evidence o prispevku in nadzor nad pravilnim plačevanjem prispevkov;
11.	nadzor nad bolnimi zavarovanci;
12.	vodenje evidence o uveljavitvi pravic in zdravstvenega zavarovanja in drugih evidenc in statistike;
13.	sodelovanje z inšpektoratom za delo in s sanitarnim inšpektoratom pri nadzoru higiensko tehničnega varstva pri delu in delovnih pogojev;
14.	prijavljanje prekrškov sodnikom za prekrške;
15.	vodenje statistike o prirastku in odpadu zavarovancev in o odsotnosti z dela zaradi bolezni;
16.	skrb za izboljšanje dela podružnice.
Skupščina zavoda lahko zoži delovno področje podružnice oziroma ga ražširi v okviru zakonitih predpisov, če to zahteva interes službe socialnega zavarovanja.
48.	člen
Organi podružnice so:
1.	skupščina;
2.	izvršilni odbor;
3.	upravnik.
49.	člen
Skupščina podružnice ima najmanj 15 članov, ki se določijo po sorazmernem številu zavarovancev na območju podružnice v zadnjih Šestih mesecih pred vsakokratnimi volitvami.
Na vsakih 200 zavarovancev se voli po en član skupščine podružnice.
član skupščine podružnice je lahko član skupščine zavoda le v primeru, kot je rečeno v tem statutu.
52.	člen
Skupščino podružnice lahko predčasno razpusti okrajni ljudski odbor, lahko pa tudi skupščina zavoda, če ne izvršuje dolžnosti iz svojega delovnega področja.
V primeru razpusta skupščine podružnice vodi podružnico začasni odbor, ki ga imenuje skupščina zavoda v sporazumu z okrajnim ljudskim odborom.
53.	člen
Izvršilni odbor podružnice ima 5 do 7 članov.
Izvršilni odbor podružnice posluje na sejah in veljajo za njegovo poslovanje določila 28. do 37. člena tega statuta.
54.	člen
Izvršilni odbor podružnice:
1.	izdeluje predloge za skupščino zavoda v vseh zadevah, ki spadajo v njegovo delovno področje;
2.	skrbi za izvedbo odločb skupščine podružnice;
3.	predlaga upravnika podružnice;
4.	daje smernice za delo upravniku in drugim upravnim organom podružnice ter nadzoruje njihovo delo;
5.	ustanavlja posebne komisije za proučevanje posameznih spornih vprašanj in za izvršitev postavljenih nalog;
6.	sodeluje z organi javne zdravstvene službe zaradi napredka in razvijanja zdravstvenih ustanov v namenu izboljšanja zdravstvene službe zavarovancev in njihovih družinskih članov;
7.	sodeluje s sanitarnim inšpektoratom, z inšpektoratom dela, z gospodarsko in družbeno političnimi organizacijami zaradi zboljšanja higiensko tehničnega varstva pri delu;
8.	predlaga zavodu namestitev novih uslužbencev;
9.	opravlja druge zadeve, za katere je po sklepu skupščine podružnice ali po posebnih predpisih pooblaščen.
55.	člen
Poslovanje podružnice vodi neposredno upravnik podružnice.
Upravnik podružnice je odgovoren za svoje delo direktorju zavoda in skupščini podružnice.
Poslovanje podružnice nadzira zavod in občinski ljudski odbor, v katerega območju je podružnica.
56.	člen
Upravnik podružnice:
1.	izvršuje sklepe skupščine in izvršilnega odbora; vanju podružnice;
2.	pripravlja predloge za sklepe in sestavlja poročila o poslovanju podružnice;
3.	izdaja rešitve o pravicah iz socialnega zavarovanja, v kolikor ima za to pooblastila od zavoda;
4.	prevzema obveze in priznava materialne izdatke v okviru pooblastil, prejetih na skupščini zavoda.
5.	skrbi za nemoteno poslovanje podružnice;
6.	predlaga direktorju zavoda v kaznovanje posamezne nedisciplinirane uslužbence podružnice;
7.	opravlja druge zadeve, za katere nista pristojna skupščina ali izvršilni odbor.
57.	člen
Upravnik podružnice lahko zadrži vsako rešitev, o kateri misli, da ni zakonita, in jo predloži v rešitev zavodu.
V.	NADZOR NAD POSLOVANJEM ZAVODA IN PODRUŽNIC
58.	člen
50.	člen
Za poslovanje skupščine podružnice, odpoklic in razrešitev člana skupščine kakor tudi o poslovanju začasnih odborov in komisij vejajo smiselno določila 8. do 27. člena tega statuta.
Skupščina podružnice lahko ustanovi samo take odbore, ki so nujno potrebni.
51. člen
Skupščina podružnice:
1. vodi službo socialnega zavarovanja na svojem območju in Opravlja s sredstvi socialnega zavarovanja, ki so ji prepuščena v °kviru pooblastil skupščine zavoda;
2.	voli izvršilni odbor in druge stalne odbore in komisije ter razsuje in zamenjuje člane teh odborov;
3.	daje predloge in pripombe k proračunu zavoda;
4.	daje predloge in pripombe k statutu in poslovniku zavoda;
5.	skrbi za pravilno uporabo predpisov o zdravstvenem zavajanju;
6.	daje zavodu predloge za boljšo organizacijo službe socialnega
^varovanja;
d 7. skrbi Za pravilen odnos zavarovancev in zavezancev prispevka 0 socialnega zavarovanja;
jjj sodeluje pri izvedbi ukrepov preventivne zaščite po načinu, določi skupščina zavoda;
k, 9- daje smernice izvršilnemu odboru, upravniku in raznim od-°orom;
ski °Pravlja druge zadeve, za katere je pristojna po Psčine zavoda oziroma po zakonitih predpisih.
odločbi
Okrajni ljudski odbor lahko odpravi in razveljavi splošen akt skupščine, izvršilnega odbora ali kakšnega drugega odbora zavoda, če spozna, da nasprotuje zakonu.
Izvršilni odbor Republiškega zavoda za socialno zavarovanje lahko predlaga okrajnemu ljudskemu odboru odpravo ali razveljavitev nezakonitega splošnega akta zavoda. Če ljudski odbor ne izda v 30 dneh odločbe o odpravi oziroma o razveljavitvi, lahko predlaga izvršilni odbor Republiškega zavoda Republiškemu izvršnemu svetu, naj odpravi ali razveljavi nezakoniti akt.
Zoper odločbo ljudskega odbora o odpravi ali razveljavitvi splošnega akta se zavod lahko pritoži na Republiški izvršni svet, ki dokončno odloči o njej.
Zoper sklep o razpustu skupščine zavoda se izvršilni odbor zavoda lahko pritoži na Republiško ljudsko skupščino v 15 dneh od njegovega prejema.
59.	člen
Skupščna Republiškega zavoda za socialno zavarovanje lahko odpravi ali razveljavi nezakonite splošne akte vseh organov zavoda, izdane za izvajanje sklepov Republiškega zavoda.
60.	člen
Zavod lahko ugovarja sklepu Republiškega zavoda za socialno zavarovanje, s katerim je bil odpravljen ali razveljavljen njegov splošni akt, pri Republiškem izvršnem svetu.
61.	člen
Direktor Republškega zavoda za socialno zavarovanje lahko zadrži izvršitev vsakega nezakonitega akta direktorja zavoda in predlaga skupščini zavoda, da razveljavi ali odpravi nezakoniti akt direktorja.
Izvršilni odbor zavoda, za katerega akt gre, mora predlog direktorja Republiškega zavoda predložiti skupščini na prvem zasedanju.
62.	člen
Nadzor nad poslovanjem podružnice izvršuje zavod po svojih organih.
Skupščina zavoda lahko odpravi ali razveljavi nezakonite splošne akte vseh organov podružnice, izdane za izvajanje sklepov zavoda.
Izvršilni odbor lahko zadrži izvršitev splošnega akta podružnice, izdanega za izvajanje predpisov. Direktor zavoda lahko zadrži izvršitev vsakega akta organov podružnice, za katerega misli, da je nezakonit.
Izvršilni odbor Republiškega zavoda lahko zadrži izvršitev splošnih aktov zavoda, izdanih za izvajanje predpisov. V tem primeru mora obvestiti okrajni ljudski odbor.
63.	člen
Zoper odločbo zavoda o odpravi ali razveljavitvi splošnega akta se lahko podružnica pritoži na Republiški zavod za socialno zavarovanje.
VI.	ORGANIZACIJA ZAVODA IN USLUŽBENSKA RAZMERJA
64.	člen
Strokovne. in administrativne posle opravljajo uslužbenci zavoda pod neposrednim vodstvom direktorja, kateremu so odgovorni za svoje delo.
Zavod ima te-le organizacijske enote: splošni odsek, zdravstveni odsek, odsek za evidenco, odsek za kratkoročne dajatve, pokojninski odsek, likvidaturo dolgoročnih dajatev, odsek za otroške doklade, knjigovodstvo in referat za pravne zadeve.
V okviru posameznih odsekov so lahko referati.
Notranja razdelitev zadev v okviru organizacijskih enot iz drugega odstavka tega člena se določi s pravilnikom o notranji upravni organizaciji zavoda, ki ga predpiše izvršilni odbor skupščine.
65.	člen
Odsek vodi šef odseka.
Referate vodijo določeni uslužbenci.
66.	člen
Uslužbenska .razmerja uslužbencev zavoda se uredijo s predpisi, ki veljajo za uslužbence državnih ustanov, če ne obstojajo drugi predpisi.
67.	člen
Uslužbence zavoda na vodilnih položajih postavlja, razrešuje in povišuje izvršilni odbor skupščine zavoda na predlog direktorja.
Druge uslužbence zavoda postavlja, razrešuje in povišuje direktor.
68.	člen
Zavod ima komisijo za uslužbenska vprašanja.
Komisijo za uslužbenska vprašanja imenuje izvršilni odbor skupščine izmed uslužbencev zavoda, in sicer predsednika in enega člana na predlog direktorja, drugega člana pa na predlog sindikalne podružnice.
Zavod ima personalno komisijo s pristojnostjo iz 43a člena zakona o državnih uslužbencih. Personalno komisijo imenuje izvršilni odbor skupščine in sicer predsednika izmed članov skupščne zavoda, enega člana izmed uslužbencev zavoda, drugega člana pa na predlog sindikalne podružnice.
69.	člen
Direktor zavoda in upravniki podružnic se razvrstijo v plačilne razrede po posebnih predpisih, ki jih izda Zvezni izvršni svet ali organ, ki je za to pooblaščen.
70.	člen
Uslužbenci zavoda so kazensko, materialno in disciplinsko odgovorni po predpisih, ki veljajo za uslužbence državnih organov.
. Za disciplinske nerednosti in prekrške odgovarjajo uslužbenci po predpjsih o državnih uslužbencih.
Disciplinski starešina za nerednosti je direktor zavoda, o prekrških pa sodi disciplinsko1 sodišče zavoda.
Disciplinski postopek se vodi pred disciplinskim sodiščem zavoda.
Disciplinsko sodišče imenuje izvršilni odbor skupščine in sicer predsednika in enega člana ter namestnika na predlog direktorja, drugega člana in njegovega namestnika pa na predlog sindikalne podružnice.
Disciplinskega tožilca imenuje direktor za vsak posamezni primer.
71.	člen
Disciplinsko sodišče II. stopnje je pri Republiškem zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani in je pristojno za pritožbe zoper sodbe in odločbe disciplinskega sodišča zavoda.
72.	člen
Pritožbe o uslužbenskih razmerjih, nazivih in plačah rešuje izvršilni odbor skupščine, v kolikor ni drugače predpisano.
73.	člen
Uslužbenci socialnega zavarovanja ne morejo biti člani skupščine.
VII.	FINANČNO POSLOVANJE
74.	člen
Za finančno poslovanje zavoda veljajo določbe uredbe o finansiranju socialnega zavarovanja (Uradni list FLRJ, št. 12/55).
75.	člen
Zavod vodi knjigovodstvo o svojem finančnem poslovanju in poslovanju podružnic.
76.	člen
Poslovno in računsko leto zavoda se začne 1. januarja, konča pa 31. decembra.
Če predračun dohodkov in izdatkov ni pravočasno sprejet, se začasno finansiranje opravlja sorazmerno s predračunom dohodkov in izdatkov preteklega leta, vendar največ 3 mesece. O tem odloča skupščina.
77.	člen
Sklade s posebnim namenom ustanavlja skupščina zavoda s pritrditvijo okrajnega ljudskega odbora.
S skladom ža preventivno zdravstveno varstvo upravlja skupščinska komisija za preventivno zdravstveno varstvo in ga uporablja v zvezi z ukrepi in nalogami, ki so določene v V. poglavju zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev (Uradni list FLRJ, št. 51/54).
Predračun uporabe sredstev v smislu prejšnjega odstavka mora potrditi okrajni ljudski odbor.
VIII.	KONČNA DOLOČBA
78.	člen
Ta statut velja od dneva, ko ga potrdi Okrajni ljudski odbor Kočevje.
ištev. 83/56.
Kočevje, dne 2. avgusta 1956.
Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kočevju
Predsednik
Direktor:	izvršilnega odbora:
Rudolf Mohar 1. r	Vinko Muhič 1. r.
Na podlagi 2. odstavka 5. člena uredbe o organizaciji zavodov za socialno zavarovanje (Uradni list FLRJ, št. 12/55) je Okrajni ljudski odbor Kočevje na skupni seji obeh zborov potrdil statut Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Kočevju št. 83/56 z dne 2. avgusta 1956.
V Kočevju, dne 10. avgusta 1956.
Predsednik OLO: Janez Pirnat 1. r.
Izdaja Okrajni ljudski odbor Kočevje. Odgovorni urednik Peter Šobar. Tiska tiskarna »Urška«, Kočevje