Novo šišensko vodstvo še ne more prevzeti funkcij
Po skorajda peturni, dokaj utrujajoči, prvi seji novega Šišenskega parlamenta smo izvolili predsednika skupščine Staneta ŽAGARJA, podpredsednico Igo VELIKONJO (oba DEMOS) in predsednike ter podpredsednike vseh treh zborov. Predsednik DPZ je postal Niko MARTINEC (ZKS-SDP), podpredsednik Ivan VUKELIČ (ZSMS-Liberalna stranka). Zbor KS je za svojo predsednico izvolil Mojco ŠKRINJAR in podpredsednika Marjana STANIČA (oba DEMOS). Tudi v ZZD sta dobila potrebno število glasov Demo-sova kandidata, predsednik je Jože ŠREKLJ in Jure JESENKO. Slednja dva sta tudi slovesno zaprisegla. Ostali Demosovi novoizvo-ljeni niso hoteli priseči na Ustavo SFRJ. Tako so sejo prekinili in funkcij ne bodo mogli opravljati dokler republiška ustavno-pravna komisija ne bo dala mnenja glede besedila prisege. Dotlej bo predsedstvo, katerega je vešče vodil Jože HUDOVNIK, pripravilo naslednjo sejo. Kdaj bo le-ta je odvisno od mnenja glede besedila prisege.
Same volitve niso potekale gladko, saj je Stane ZAGAR šele v drugem krogu volitev premagal Dušana NOVAKA, kandidata ZKS-SDP. Oba kandidata sta se predstavila s kratkima progra-moma oz. videnjem naše občine, Iga VELIKONJA, pa se je pomerila z Radotom BERGANTOM (ZSMS-Liberalna stranka) in dobila večino glasov.
Tudi v DPZ sta šele v drugem krogu dobila potrebno večino Niko MARTINEC in Ivan VUKELIČ.
Večstrankarske volitve so torej delno oblikovale nov šišenski parla-ment. Začetne težave pri njegovem konstituiranju so bile sicer razum-Ijive. Vendar pa družbene razmere terjajo, da parlament kot središče demokratične oblasti čimprej zaživi v svoji pravi vlogi in ne dopusti takšnega brezvladja, kakršnega zdaj v Šiški imamo. V naši občini seje namreč izkazalo, da za tovrstne volitve še nismo dozoreli, saj je šlo strankam, zgolj za merjenje moči, ne upoštevajoč volje volilcev, ki
upravičeno pričakujejo takojšnje udejanjanje obljub, ki so jih stranke dale pred volitvami. Namesto tega pa zgubljamo dragocene ure na prerekanjih o tem ali bodo novo izvoljeni funkcionarji zaprisegli na Ustavo SFRJ ali ne. Čeprav gre morda res, spričo dogajanj v Jugosla-viji za sporno vsebino in daje zaprisegla še kako pomembna za nadaljnje opravljanje tovrstnih funkcij, pa vendar o tem, kdo, kdaj in na kakšen način bo spremenil ta spomi 30 člen Odloka o načinu volitev, gotovo ni stvar le ene občine. Nenazadnje se zavzemamo za pravno državo zato zaradi neučakanosti in nestrpnosti nekaterih, ne moremo že na začetku naše demokratilne poti postati njeni kršitelji. A kakorkoli že, stvamosti ne moremo zamegliti. Šišensko gospodarstvo je na robu zlorria, vse večje stečajev in temu primemo brezposelnih itd. Zato se sprašujemo ali se je zares moralo tako končati. Ali ni bilo možno zaradi nekaterih dobro začetih nalog, ki jih je nujno nadaljevati, funkcije bolj strankarsko obarvati, saj bi z vzpostavitvijo takšnega ravnotežja bili veliko bolj učinkoviti.
V preglasovanju in preveč oblastniškem obnašanju so zasedanja skupščine seveda morali prekiniti.
Pa vendar upamo, da oblasti nismo zamenjali samo zaradi oblasti ampak, da imamo Ijttdi, ki bodo s svoiim znanjem in poznavanjem razmer v naši občini znali prisluhniti Šiškatjem v njihovih hoienjih, potrebah in željah.                                                   Vera Vogrinčič