71. *tew. Poštnma placana v «otcmnL Celje, pondeljek 25. junija 1928. __________Leto X. Ixhaia v pondeljek, sredo in petek. Stane mesečno Din T— za inozemstvo Din 20"—. Posamezna stevilka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Uredni&tvo in upravništvo i Celje Strossmayerjeya ulica 1 pritličje. Rokopisov ne vračamo. Oglasl po tarifu. Telefon int. štev. 65. Poareb narodnih mučenikov v Zagrebu. V soboto so v Zagrebu izročili ma- teri zemlji smrtne ostanke narodnih poslancev Pavla Radiča in dr. Basa- rička ob ogromni udeležbi naroda. Ze dan poprej so prihajali nakrcano polni vlaki raznih odposlanstev z dežele; v soboto zjutraj pa je prišla ogromna množica z vlaki, automobili, vozovi in peš. Organizacije Hrvatske seljačke stranke so prikorakale s svojimi za- stavami, ki so bile zavite v črnino. Kralja je zastopal general Srečkovič, ki sta ga spremljala še dva generala zagrebSke armije. Iz Češkoslovaške so doSIi zastopniki čeSke agrarne stranke, od poslanskih klubov so bili poleg KDK zastopani muslimani, srbski zemljorad- niki in Nemci. Vlada ni bila zastopana, istotako ne radikali, demokratje in dr. Koroščevi ljudje. KDK v mariborski oblasti sta zastopala gg. dr. Vekoslav Kukovec in Spindler, ki sta položila tudi krasen venec. Število udeležencev se ceni preko 100.000. Preden je od- šel ogromni sprevod od Hrvatskega seljačkega doma na Zrinjevcu, kjer sta ležala pokojna narodna mučenika na otiru, je prvi spregovoril z balkona podpredsednik liSS Predavec, za njim pa drugi predsednik KDK Pribičevič. Njegov govor, ki je napravil na ogromni zbor pogrebcev silen utis, se je glasil sledeče : «So slučaji, ko preživi človek v trenutku eel vek. Tudi mi smo tako v enem trenutku preživeli skoro celo sto- letje in pridobili v tern času izkuSnje. kakor da smo 2iveli stoletje. To smo preživeli v onem usodnem trenutku, ko so smrtonosni streli pogodili drage pokojnike, ki so se z nami borili za najsvetejše in največje pravice, za svo- bodo, enakost, ravnopravnost in do- stojanstvo človeka. Streli, ki so bili izstreljeni, so bili namenjeni vodstvu KDK sploh, zlasti in posebej pa še predsedniku Stepanu Radicu. „Pokoljenja djelo sude, Sto je «ije, daju svima11 in tako bo bodoče naše pokolenje presodilo, da so ti naši dragi pokojniki izpostavili svoie živ- Ijenje, da bi reSili življenje vodstva svojega naroda. Tudi to bo bodoče po- kolenje presodilo, da v zgodovini sveta in narodov ni veličastnejšega primera nesebične Ijubavi in brezprimerne uda- nosti, kakršen primer so pokazali ti mučeniki, ki jih bomo danes izročili materi zemlji. Toda ti streli, ki so odjeknili in ki so smrtno pogodili naše drage pokoj- nike, so jih pogodiji samo fizično. Ostal je duh, ki je njihov in nas bo vodil v borbi. Ti streli so pogodili nekaj drugega. Pogodili so današnjo Narodno skup- ščino, v katero se po sklepu KDK ne bomo vrnili. Tri streli so zatem pogo- dili danaSnjo ureditev države, za ka- tero smo delali v najboljšem prepri- čanju, pod katero smo doživeli v praksi neenakost in podrejenost ter smo mo- rali nadaljevati to veliko borbo. Končno so ti streli smrtno ranili da- našnji sistem, ki išČe zadnje argumente v kundaku in nasilju, namesto da bi jih iskal v sporazumu vseh narodnih sil, v skladu in harmoniji vseh narod- n»h vrlin. Ko sem po izvršenem groznem zlo- činu takoj po operaciji bil skupaj s svojim tovarišem in prijateljem Ste- panom Radičem, ki se je na opera- cijski mizi obnašal tako, da je zdravnik izjavil, da v svoji praksi ni imel pri- mera take hladnokrvnosti in takega junaStva, tedaj mi je Radič dejal: „B°j'm se za državo l" In neprestano je ponavljal : „Bojim se za državo!" in „Vsi naši neprijatelji bodo sedaj dvignili glave !" Ko sem bil vČeraj pri njem, mi je dejal: „Bojim se za državo I'1 ter me je prosil, naj vam prečitam to rjegovo \z]?.\o : «Zločln, storjeii v Narodni skup- Ščinl, je veliko narodno in državno zlo. Mi vsi to vidimo in občutimo. V tern občutku nam je bila prva misel, da zastopniki Hrvatske in ostalih prečanskih krajev nikdar več ne prldejo v Narodno skupšČIno v Beogradu. Toda v državnem, na- rodnem in mednarodnem življenju ne sme bit! besede «nikdar» — da, v tem trenutku tega vprafianja ne smemo nitl postavljati.» «Mi Hrvatje imamo slovanski ilir- ski preporod in seijaškl preporod. V prvem so stali prečanski Srbi ob strani. V drugem so z nami. To nam daje moč in pamet, da težko vpra- šanje, ki ga je sprožil zločin, rešimo hitro, odločno in velikopotezno. Ve- rujemo v svoj narod, kakor veruje on v nas. Verujmo kralju, ki mu v tem času, čeprav je neodgovorni ustavni faktor, pripada izredno težka naloga. PrepriČan sem, da bo svojo zgodovinsko nalogo izvršil tako na- rod srbski, hrvatski in slovenskl, kakor tudi naš kralj. Delajmo vsi na tem, da nalogo izvrgimo, ko nas po- zovejo na volitve all v drugo borbo!» «Srbi v ten krajih bodo stali v teh usodnih dneh težke izkuSnje ramo ob rami s svojimi brati Hrvati. Ohranili bodo edinstvo, ki so ga nam stvorila stoletja skupnega življenja in borbe in odgovorili hodo v teh težkih trenutkih z zvestobo za zvestobo. To je globoko občutil tudi predsednik Radic, ki mi je, kakor tudi mnogim drugim našim prijateljem in članom, po atentatu iz- javil : «Kakšna sreča in moč, da smo danes skupaj!» Mi vsi občutimo, po- sebno pa se zavedamo tega tukajšnji Srbi, da so Hrvatje v skupno državo prinesli svojo zgodovinsko državnost in to je razlog več, da se tako urede odnošaji v na§i državi, da se zajam- čita popolna enakost in ravnopravnost onim, ki so skozi stoletja znali obva- rovati svojo državnost.» «Tužni zbor f To je občutil tudi oni hrvatski seljak, ki je na vpraSanje o osveti odgovoril : ,Mi smo tukaj skupaj, a krivci so daleč I1 Vsi mi danes ob- čutimo, v kaki težki preizkušnji ži- vimo: zavedajoč se tega, predsednik KDK Stepan Radič (živiio!) in jaz kot njegov tovariS (živijo Pribičevič!) po- zivava narod, naj ohrani hladno pri- sebnost (liočemo!), popoln mir (Ho- čemo!), da nam da ono zaupanje (Burni klici : Dajemo!), ki je v teh časih potrebno, da se bo velika akcija, ki smo jo začeli, mogla končati z uspe- hom, ki bo narod zadovoljil.» Našim dragim pokojnikom (Slava jim !) naŠemu premilemu Pavlu in Gjuri (Slava jim I) pošiljam poslednji naš pozdrav s trdno vero, da bo žrtev, ki sta jo doprinesla, rodila obilen plod za naš narod, za njegovo misel svobode, enakosti, ravnopravnosti in dostojan- stva človeka, za katere se borimo.» «Varna, draga pokojnika, ki sem vaju toliko ljubil in spoštoval in ki sta nam bila toliko potrebna v teh velikih tre- nutkih, vama slava in hvala !» Za Svetozarjem Pribičevicem se je poslovil od pokojnikov v imenu slo- venskih pristašev KDK s prisrčnimi, v sree segajočimi besedami poslanec Ivan Pucelj. Ob tej piiliki je cela Hrvatska slišala, da se najboljši del Slovencev ne strinja z dr. Korošcem in njegovim «Slovencem» pri presoji te tragedije. Govorilo je še dvanajst govornikov, tako da sta potekli od pričetka več ko dve uri, predno se je pričel sprevod gibati proti «Mirogoju». Narod je bil sicer pretresen do dna duSe, vendar pa je vse dostojanstveno molčalo in ni došlo niti do najmanjSega incidenta. Ta molk je bila sicer najsilnejša de- monstracija ... Slovenska kmetska stranka za tederacijo Slovenska kmötijska sit ran ka: je imela v Ljubljaai sejo svojega načel- stva, na kateri so jo sklenilo ojaciti med ljudstvom borbo za revizijo usta- xe v pravcu federalizacije in popolne fi'nancne ter zakonodajne samostoj- I Mosti Slovenije. Zadnja poročila. Začetek vladne krize Nameravana demisija demokratskih ministrov. — Slovenski klerikalci ne nrideio več v vlado? Beograd, 25. junijct. Danes oJj 10. dopolclne so se opet sestali demokrat- ,ski iiiinistri, Ljuba Davidovic in še Qbktitcri drugi prvaki demokratske stranke v kal)inetu ministra za javna dela h konferenci, ki opoldne še tra- ja. 1ji'clI konferenco je edon demo- kratskih ministrov izjavil Vašeinu do- pisnJku, da bodo na tej konfereiiei razpravijali o demisiH demokratskih minhitroc. Demisija bo sledila uajbr- Ž0 še v teku današnjefta cine. Demo- kralski ministri hocejo izzvati demi- i sijn celokupne vlnde in dati s tem ! inifijativo za nujno resitev sedanjejea j nevzclv/uega polozaja. I Ittojasno se vrši v predsedstva vla- de konferenca radikalniii ministrov, ki ji prisostvuje tudi minister dr. Ko- rošee. Radikalni ministri no danes ninogo bolj pesimistieni, neRo zacbijei dni in so danes izjavljali, da bo najbrž že danes došlo do vladne krize. V najmuenejšem položaju je dr. Jvo- rošec, ki je usodo svioje .stranke vezal na Vukičevica. Opazilo se je, da išče- jo klerikalci sedaj stikov z demokrati, ki pa naglašajo, da je nadaljno sode- lovaujc klerikal ceo v vladi od vis-no od pristašev Kmelnko-demokratske koali- cije. Povratek poslancev KDK v Beoqrad Beograd, 25. junija. Danes dopolclne se je vrnila večja skupina poslancev KDK s Svetozarjem Pribičevičem na čelu iz Zafiroba v Be>o#rad. PricaJcuje se, da bo Pribičevic popoldne pozvan v avdijenco. Sfanje Stjep&na Radiča povolino Beograd, 25. junija. Stanje Stjepa- na Rod tea je tudi danes povoljno. Bol- nik je sicer prebil noe slabo in je malo I spal, vendar pa smatrajo zdravniki, da je to dobro znamenje. Izstop hrvatskih davidovicevcev iz stranke Zagreb, 25. junija. Vz&ledu zagreb- skih radikalov, ki so izsiopili iz radi- kalne stranke, je dairies sledila tudi Davklocičera dranka c zagrebški obla- ali. Ziigreh&ki obJastni oil Lot JJavido- ] viceve straaike je imel dames zaupno sejo, na kateri je. sklenil, da o-ficijehio I proglasi izstop iz Davidoviceve demo- kratske stranke. Obenem namei'avai izdati poziv, naj se vsi pristaši Davi- doviceve stranke priključijo KDK. Isto jo sklenila vic-eraj tudi oblastna org.aiiiza.cija Davidoviceve stranke -y Šibeniku, ki je že pozvala pristaše, naj veto pi jo v KDK. Kdo le strelial ori zaarebskih demonstraciiah? Zagreb, 25. junija. Za^rebški veliki župan je odredil preiskavo, da se ugo- tovi. kdo je v Zagrebu streljal na de- monstrante in kdo je dal za to povelje. Pri zasliševanju prič je bilo namreč I ugotovljeno, da sta streljali policija in zandannerija in da je prvo žrtev Jer- bida ustrelil policijski uradnik dr. Špiler. Junak Nobile zapustil svojo posaclko Win, 25. junija. A&cncija Stefani objavlja uradno, da je nocoj neki svedski letalec pristal pri f/eneralu Nobilu. Kot prvi se je ukreal v letalo general Nobile. ki ga je letalo prepe- ljalo na ladjo ^Citta di Milano«. Nato se je lotalo vrnilo, da bi resilo še dru- j ge clane ])asadke. Pri drugem pristan- ku pa se je letalo prevmilo in polomi- lo. 0 nadaljni usodi letala in Nobilovo posadke ni doslej še nioesar zinanega. Kaj je genera-la Nobila napotilo, da je prvi zapustil svojo posadko, še nt ugo- tovljeno. (Hnii! Op. ur.) Poštenjaki bežc iz radikaine stranke. V Zagrebu je vzbudila veliko po- zornost izjava mnogih uglednih Hr- vatov, da istopajo iz radikaine stran- ke. To izjavo so podpisali med dru- ' gim predsednik Stola sedmjoi'ice dr. Giniic, odvetnik dr. Milan. Borkovic. Univ. prof. dr. Boris Zarnik, odvelni- ka dr. GnMjnar.in dr. Balušic, rav- uatelj Drž. hip. banke Dragon No- vak. V svoji izjavi naglasajo ti go- •sPodje, da ne izstopajo iz radikalijo vadi. terorja ali potrebe, temvec na podlagi dobro premiäljeneg'a sklepa. Pravijo dobesedno, da je »nemogoče, da bi Narodna radikalna stranka v svoji sedanji sestavi in politični usmer- jenosti še nadaljč mogla obstojati med Hrvati in Slovemci. Prepričani smo, da mislijo in cutijo tako vsi oni Hr- vati in Slovenei, ki so svojecasno z nami vrcd vstopili v radikalsko stran- ko . . .« Svetozar Pribičevic o političnem ! položaju. Včeraj so v Zagrebu izpraševali no- vinarji Svetozarja Pribičeviča radi političnega položaja. Odgovoril je, da je že v svojem sobotnem govoru na pogrebu narortnih mučenikov povedal vse (glej clanekl); dejal pa je, da ga bode najbrže dane« klical kralj v av- dijenco. Še jeden tužen pogreb v Zagrebu. Včeraj zjutraj ob 8. uri so poko- pali na aagrebškem, pokoiDailisču tri žrtve denionstracij, ki so se odigrale v Zagrebu zadnji četrtek. So to Kre- šimir Jerbic. Vladimir Majcen in Srb j)usan Bjelos, ki ga je brat spoz- nal se le na pokopališču. Policija je hotela spocetka sploh javen pogreb ])repmedali, čemur pa se je zagrebska mestna obcina odlocno uiirla. Radi zgodnje ure ni bilo toliko ljudi, vendar pa se je rmed udeleženci videlo nad polovico aka'derwske in kmetske mla- dine, ki je tudi ncsila krste. Mestni podzupan je med poslovilmim govo*' rom glasno jokal. Od ranjenih de- monstrantov s^e nahaja v bolnici še 8 oseb in sicer 7 labko raanjenih, jed- na pa težko. Socijalisti proti sedanjemu ^ režimu. Pokrajinsko načelstvo socijalistične stranke Jugaslavije za Slovenijo je ^tran 2_____________________________________________> N 0 V A D 0 fa A<____________________^___________ $riiV 71 razmiotrivalo na svoji včerajšnji seji v Gelju politični paložaj in je napra- vilo naislednje sklepe: Kamunike Izvrsevalnega odbora SSJ v Beogradu od 21. junija 1926 se vzame na znanje. Pri tem smatra za potrebno ugo- j toviti: Do'godki, ki so se odigrali v Narod- ni skupščini v zad.njib dneh, so po- sledica zastrupljenih odnoša.jev, ki so jih ustva.rile meščan.ske stranke v medsebojni' borbi za obkst. Te odno- šaje pa je sedanji režim, ki je prišel na krmilo na neustaven, neparlamen- taren naičin in ki se je držal z na- siljem, z zanikanjem demokracije v lastni stramki, pot am nasilna in ko- ruptno izvedcnih volitev, dovedel do katastrofe. V astrein boju zadnjih mieseicev nied vlado in opozicijo v parlamentu in iz- ven njega je vlada naistöpila z vso bru- tal nostj'O in s prelivnnjem krvi na uli- cah, z zatiranjem ustavnih svoboščin, z neustavno odpravo zborovaline in ti- skovne svobode napram vsem opözici- jonalnim stramkam, docini je dovolje- viala, da se je nebrzdanast v njenih lastnih vrstah sjtöpnsjievala v parla- mentu in izven njega, v besedi in ti- sku, do viška in dobila koncno izra- za v nasilnib grožnjah in v izvršenem umorstvu. Pokrajinsko nacelstvo SSJ za Slo- venijo je, ko je ugotovilo položaj, pri- šlo do zaključka, da je vlada izgubila vsako moral'no pravico, da bi ostala eaino še trenotek na državnem krmi- lu. Iz nastale situacije ne vidi izhoda, dokler se ta vlada ne umiakne. Iz protesta proti iemu neparkmen- taTn-emiu in protizakonitemu režimu smatra za potrebno, da strankin pred- stavnik v Narodmi skupščini zapusti Parlament vse dotlej, dokler bo ta vla- da stak državi na čelu. To se stavi kot pred log izvTŠeval- nernu odboru SSJ v odlocitev. V interesu delavskega razreda pa smatra pokrajinsko nacelstvo SSJ za Slovenijo raizpust sedan jega pa Fla- men ta in izvedbo novih svobodnili volitev kot prehodno možnost za pre- ureditev države iz tomeflja, na čemer je zaamtcresiran proletavi.int .Tu.uosla- vije kot celota.« Srajce cefir po Din 42, 68, SO, Pique bcle Din 44, 58, 66, dclavskc Din 33, 38, 43, spodnje lilače Din 21, 32, 42, 60, ovratnikc Dm S, 9, 12, žepne robcc tue. 35,53, 94, nogci- vicc Din 8. II, ) 18, dokulenke Din 22, 34, 50, L naramnice Din I 20, 21, 29, kra- r vate Din 12, 19, 30, čcpice Din ¦ 28, 35, 44, klo- B buke Din 50, 66, 90, dežnikc Din 62, 95, 135, I prodaja v samo dobri kvalitcti, dobavljcno iz I prvih svctovnili tovarn, pcrilo jc pa posebno S solidno izdelanp v lastnih delavnicuh. Oglejte I si izložbc in ogromno zalogo v vcletrgovini I /?. Stermecki, Celje. Politični položaj v Beogradu, kakor je bil vceraj, presojajo tako:le: Vsled povratka dr. Voj>e Marinkovica iz Bukarešte je vprašanje glede od- stopa .sedanje vlade toliko doizorelo, da se more odstop v najkrajšem easu pricakovati. Kralj je po konzultaciji gig. Pribičeviča, dr. Žerjaiva in Kov.a- ceviča pozval vceraj v avdijenco dr. Ma.Tinkovica, Vukieevica in dr. Ko- rošca. 0 bodoči vladi je seveda mnogo ugibanja. Vukičevicevci prarijo, da bi se naj napravila prebodna vlada, ki bi pripravljala tla za novo nacijoaalno koncentracij.sko vlado. To prehodno vladc bi naj postavila sedanja večina z nekaterimi novimi osebami. Di-uga verzija je, da bi ])revzel ministrsko predsedsivo dr. Marinkovic, ki bi se- stavil istotako začasno vlado. Ta vla- da bi jjnela dubovi1 pomiriti, dali za- došcenje KDK in izvesti volitve. Po tej verziji bi se tedaj storilo prve ko- rake za preureditev razmer. V nasih političnih krogih pravijo najprej, da so \siika pogajanja z današnjo vlado izključena; ko bo vlada odstopila !n bode ključ situacije v kraljevih rokah. boclo mogoči razgovori. Todaj: ugi- banja. Doisiače vesii. d Proslava xuioveya dne. Groinij j trgovoev Gelje razglaša, da osta'nejo na Vidov dan cetrtek 28. t. m. trgovine med službo božjo, to je od 9. do 10. are dopoJidne zaprte, ter .se nadeja, da se bodo vsi cenjeni clani točno ravnali po tean razgiaisu. d Sozalna izjava ceUskecja mesta. Klub občinskih svetnikov SDS je v pe- tek popaldne s posebnim pismiom za- liteval izobešenje žalnih zastav na me- stnib pofilopjih in pa sklicanje zalne seje obcinskeiga sveta. Po daljšem okle- vanju je bila končno izobešena žalna zastava na oeljskem magistratu, ki jo je pa hotel župan g1. dr. Goricaai dati že opoldne sneti. V seji klubovih na- celnikov je bilo to župamovo stališčo ovrženo, glede žalne seje pa se je skle- nilo, da poida župan ob zaöetku jutriš- iij-e javne seje soža.lno izjavo. Vse to izmikanje ne dela niiastu Celju prav aO'bene časti. Ge veičina oeljskega me- sčanstva ni pokazala toliko človeškega in slovamskega čuta, da bi že naprami innogoštevilniin hrvatskim gostom po- kazala 7, zastavami svoje sožalje (na domaiče in savinjske pristaše KDlv s-e itak po mnenju teh neomiaMjivih zna- čajev ni treba ozirati), bi moralo to takoj razumeti celjsko županstvo. Mo- ralo bi sloriti, ka'r je v takih tr-enut- kih ])otrebno, ne pa čakati, da ga mo- ra kdo drezati v rebra. Tudi ccljski trgovski gremij bi labko pasnemal če žo ne Ljubljano, pa v«a,i iruali Ptuj in 1)1 naročil zatvoritev trsovin vsaj. za jedno uro mcd pogrebom. Človek bi ne verjel, da jo v toin majJinein Golju toliko nacijonalme brezbrižnosti in brezsrčnosti, ako bi tega sam ne clo- živel. d Koncert CPD v Laškem. GPD pri- redi na predvecer Vidovega dneva, v sredo, 27. t. m. v tukajšnjem Zdravi- liskein, damn velik koncert s spore- dom, ki je po merodajnih kritikah prilikoiu izvajanja v Gelju vzbudil sprico odlične kvalitete splošno por hvalo. N»a programu so mešani zbori: dr. Schwabove »Moji dlevojcici«, »Zvonovi«, »Zdrava Marija«, Vodo- pivčevi »Vipaivska.« in »Ves dan je pri oknu stalai«, Lajovčeve »Pastirčki«, fcKiša«1 in »Kroparji«, Adamičeive »Kaj ti jo, Mojca?«, »Pred spanjeni« in »Kresovale tri devojke« ter Ada- aiieev moški zbor »Zidravica'«. Izred- ni uspeh, ki ga je imelo GPD ob prcv- slan-i dr. Schiwabove šestdesetletnice v Celju s tem programom, jamči, da bo zanimanje v našem mestu, ki vlada za prodstojeci koncert, bogato popla- čano. Prireditev nam oibeta redek uži- tek. Z/ato: Lašcani, \isi na koiiciert! Odliod Geljanov v Laško z vlakoim ob četrt na 8., vmitev ob 2. uri zjutraj. d Inwnovanja v soclni sluzlri. Za vlšje pisarn. oficijale v. 3. skupini 2. kategorijo so imenavani pisa.rniški oficijanti Ignac Kosčak v Laškeim, Alojz Jurčic v Gornjeimigradu in Ivan ftemi'ov v Gelj'u. — Za pisarniška of icijala v 4. skupimi 2. i kaitegorilje Franc Oblak v Sostanju in Josip Koi- kol v Laškem. — VI. skupino zva- ničnikov so napredovali jetniški paz- niki Martin Provde, Franc Šerdoner, Franc Weber, Urban Šu&teršič in Karl Dorn v Gelju. — V 2. skupino zvanicnikov je na pred aval pisarn iški oficijant Anton Dasedla v Geliju. d Dekliska niešČanska sola v Celju je stela kancenn let a. 284 uoenk. Od tell je izdelalo z d.obriiii uspeliam 236 učenk, ponavljalni izj)it je dobilo 39 ucenk, padio je 8 luVnk, nercdovana je ostala 1 ucenkai. K završnemu iz- pitu se je jaiviLo 33 ucenk; z dobrim uspeham je izdelalo 20 učenk, 4 so dobile panavljialni izpit. Vpisovanje ucenk v 1.—4. razr. 30. juniia od 8. do 12. ure; ponavijailni in privatni ixpiti se vrše 24. in 25. avg. qd 8. lire naprej, naknadni zaivrsni izpiti pa< od 27. do 31. avgustai. d Državna meščanska sola v Yojni- ku je priredila v dneh 22., 23. in 24. junija. zanimivo razstavo šolskih iz- delkov. ucil ter raznih pripomočkov. Obisk razstave, ki je bila vzorno pri- rejena ter dela cast g. ra.vnatelju in celemu učiteljskemu zboru zavoda, jc bil s strani občinstva in solo obisku- joce mladine zelo lep. d Dve zmagi celjskih sportnikov. Včeraj, 24. t. m. je igral ob 3. pop. SK »Gelje« proti ASK »Prknorju« iz Ljubljane. Zmagali so Geljani v raizmerju 5 : 3, polčas 2 : 3. Vseh pet golov za Gelje je zabil g. Pfeifer. — Ob 5. pop. se je na istein igrišču vr- sila tekrna med celjskim »Atlotikain« ! in s])rtn. dr. »Rapidani« i/, Maribora. ! Naš novi roman. S prvim julijem zacne v našem listu izhajati krasen roman Olge Ma- ryskove »Življenje sewe«. V njem vodaja češka pisateljica v le- poslovni obliki zivljenje izobrazene moderne zene od njenega detinstva pa dotlej, ko jo stro varljive node v sreco, hatero je zaresila ze tedaj, ko je kot vzevetelo dekle prvič stopila v zivljenje. Roman je zelo zanimiv in poučen, in čeprav govori o kočljivih stvareh zivljenja, je vendor vseskozi resen in decenten. Kljub njegovemu psiholosketmi znaöaju je njegova vse- hina jasna in lahho umljiva, Njega ceski original je izsel lela 19IG. v za- lozhi najuglednejše revije čeških žen j »Zenski obzor« in ga je pisateljica ' posvetila spominu svojih draglh star- sev. Zmiagali so atletiki v razmerju 3 : 1, polčas 2 : 0. Obisk je bil zelo dober. — Ob tej priliki moramo grajaiti, da so celj,ski atletiki, med katerirai je notabene precej :Slo\encev, no drž.e oficijelnega sportskega pozdrava. Med tern ko so »rapidav.ci« (skoraj čisto neniöki klub) pozilravili pravilno z »zdravo«, so vpili celjski atletiki svoj »hip, hip«. Ker se je to nedvomno na- tnietioma zgodilo, zahitevamo od ljub- ljanskegct. podsaveza, na napra.vi red. (1 Brzavna cesta od Gaberja do Voj- nika je zo dolgo meisecev v ta'ko ab- Li])no slaibem stanjiu, da se prebivalstvo in tujci upravičeno zgražajo. Na taki cost!, kjer je toliko tovowiega., aseb- nega in avtomobilskega proaneta, bi se vendar moralo nekaj več storiti za vzdrževanje iste. Tako pa trpijo težko škodo vozila in živina. To ni več cesta, kakor bi naj državna cesta, saj je slab- ša, ko zad'nji vaski kolo\'oz. d Vlom v gostilno. V noei od 20. do 21. raiaja je vlomil neznani. uzmovič v predal točilne mize v gostilni Kus na Glavnem trgu v Gelju. Odnesel je na- takarici Jožici Bari okrog 200 Din drobiža, d Tatvina na kolodvoru. V petek je kupovala Marija Ogrizek iz Gospo- ske ulice v Gelju na kolodvoru vozni listek in je postavila poleg sebe na tla ploteno košaro z raznim poTilom in obleko. Ko je listek dobila, je pa s strahom opazila, da ji je nekdo košaro ukradel. d Jzvrstna misel. Posavska podruz- nica SPD gradi na Šmoborju. nad. Libojami planinsko kočo, ki bo obse- gala dve sabi, verando in klet. Delo bode predvidoma do konca julija go- tovo. Kakor znano, je Šmohar divna ! razglodna tocka, ki je lahko dostopna i iz Golja preko Tremerja ali Liboj in 6. M.: V preriji zablodil. (Po Charlesu Saasfieldu.) (Dalje.) In res sem zagledal Mšo pred seboj, mioja fantaizija ani |e pricarala,, da sem videl razločno luci v lxiali raz- dalji; jezdil sem hitreje, toda ko sem prišel bližje temu, kar sem imol za hišo, je bil saaiio ottok. Kar sem imel za luči, so bili samto ognjeni hrosci, ki so se mi v kopah svetili iz temnega otaka nasproti. Iz prerije, ki se je po- taipljala vedno bolj v terma, so se na1 vseh ko'ncih svetili kot modri pla- menčki. Zdelo se mi je, da se naha- jaan na bengadietno raasvetl jenem ognjöniem jezeru, tako se je svetlikalo vsenaokrog. Kaj ačarljivejšega si člo- vek ne miore misliti, kot pojezd v topli marčevi noči skozi neskončno, samevatjoco prerijo. Nad menoj teimio- modri ndbesni ablak s sviojim jasno se svetlikaijocim miorjem zvezd, pad me- noj pa eel ocean miaiffične luči, priha- jajoče od milijanov kresnic! Vse to se mi je zdlolo nov, za'caratn sveit. Vsaka travica, vsaka cv-etlica se mi je prika- zavala v magični nadzemiski luči. Pre- rijske rožc, krizantemc in astre, gera- nije in vinice, vse se je zbudilo, se pre- gibalo in se uvrstilo za plos. Ves ta i cvetlicni in rastlinski cvet je pričel rajati ökrog mene. Hipoma' sem začul zategnjen glas iz tega ognjenega. mor- ja. Nehote sem zadržal konja, napetö sem poshišal in gledal zbeigano okrog sebe. Tod a ničetsar niseim več čul. Zapet sem jezdil dalje. Zapet ta zategnjen glas, toda toikrat mx?lanholično jadikiujoč. Zopet sem postal,, nato zapjet jezdil dalje. Sedaj so se v tretjič oglasili ti jadikujoči glasavi. Prihaijali so iz ne- kogii otoka, bili so klici ptica whip- poor villai, ki je pel svojo nočno pesem'. Ko je četrtič zaipel svoj »viporvil« v ognjeno noč, mm je odgovaril nagajivi I ka/tydid. Oh, kako sem zavriskal, ko scm začul nočne pevce svoje drage do- movine Maryland! V mislih sem za- gledal pred seboj ocetorvo hišo in koli- be zarnorcev, vsa naiselbina se je raiz- prostirak pred monoj. Oul sem šum- ljanje reke Greek«, kako je pljuskala miino zamorskih kolib. Tako živ je bil ta privid, da me je docela omamil in spodbodel sem .svojega mustawga v živem prepricanju, da že stoji očetova hiša pred menoj. Otok, iz katerega je prihajalo nočno petje, je bil v magič- no-carobni luči tako podoben gazdnim obronkom, ki so abdajaili liiso mojega cceta, da sem pač jezdil kake pol ure, potem pa obstal, razjahial in začel kli- cati Karona Tommyja. Katon Tommy je bil brodnik. Reka Greeka, ki je tekia skozi ocetove nasade, je bila. globoka in samo par miesecev v letu je bilo niogoče, prepeljati se čez njo. Karon Tomrmy je dobil od mene svoje klasic- no ime.' Zaklical sem enkrat — dva- krat — trikrat — Karon Tommy ni odlgovoril. Šele ko sem večkrat zamian klioal, sem es zbudil iz oimjotice. Lep sen,, toda bridko prebujenje! O'bcutkov, ki so se me polastili, ni tno- goce opisati. Tako zaniolkla, tako ču- doblodno je ležalo na nieni, bilo je, kot bi se mi miožgani vrteli v glavi in glava na telesu. Sicer nisem bil tako utrujen in oslabel, ta;ko keen in žejen, da bi se'im bilo bati, da me popustijo telesne moci; toda tesnaba in strah in čudoviti poijavi, vse to me je navdalo s tako zono, da sem se pregibal kot ornotičen sem ter tja. Ne vein več, ko- liko ca«a smn stal in gledal v modri- kasti svet ]>lamenov, nezmiožen ni- kaikrsne misli. Koncno sem storil, kar sem tekom svojega štiritedenskega bi- vanja videl delati druge: z žepnim no- žem, ki sem ga ksreci iinel pri sebi, sem izkopal luknjo v črno travniško zeinljo, paložil konec lasa v njo ter luknjo zopet zadekl. Ko sem vrgel zanko mustangu cez glavo ter mu od- vzel sedlo in uzdo, sem ga pustil, da se je pasel, sam pa sem se vlegel izven kroga, ki ga je žival mogla obhoditi. Morda boste rekli, da je to malo čuden . način, obvai'ovati si žival, vendar pa ! je najpriprostejši in najlažji v deželi. i kjer petdeset milj v okrožju ni. videti j hiše, petindvajset milj pa ne grma ne i drevesa. Zaspati pa nisem mogel, kajti od več strani se je začulo tuljenje, o ka- terem sem redel, da prihaja od volkov in kaguarjev — kar gotovo ni nikjer I prijotna nočna godba. Tu pas v tetm ognjenem oceanu, tern za^onetnem ča- robnem svetu, se je glasilo tuljenje ta- ko grozna, da mi je šlo skozi niozeg in kosti tor sem se bal, da zblaznim. Vsi moji cuti in živci so bili tako razbur- joni. da zaros ne vein, kaj bi .se bilo z menoj zgodilo, oe bi se ne bil k sreči »spoinnil, da imaim s seboj škatljico ci- gar in zviteik priljubljonih Virginia- Dul-cissimius — zares nenadomcstljiv zaklad v tern trenotku. Z njimi srm si pregnail svojo miracno doimišljljo ter se udal jasnejšim in vaseldšim mislim. Napočil je že dan, ko sem se zbudil. Sanje so ml prognale tudi nwaene mi- sli; želodec me je opominja.1, da že dolgo ni bilo ničesar za pod zob. Skle- nil sem, da trezno preudarim, v katero smor hočem naidaJjevaü pot. Osedilal sem konja, ga obrzdal, izkopal vozol iz jamice, poravnal laso in zajahaJ niiu- stanga. Neki nagajivi duh se je včeraj ves dan poigraval z iwenoj, da sem se 3i-v ?.'.____________________________________________________»NOVA DOB At__________________________________________________Strap 3. pa iz -Laskega. Za oskrbnika koce je dolocen g. Josip Horjak, rudniški uradnik v Rečici pri Laskem,. d Ranjeni poslcmci KDK v Beogra- du. Sinočnje poročilo pravi, da je sta- nje viseh treh ranjencev dobro. Stje- pam Radic more že uživati mleko in jogurt. Ivan Pernar in Ivan Grand ja. sta obhajala včeraj svoj god in sta prejela veliko častitk od vseh strain. d (Minske volitve v Kočevju. Vče- raj so se. vršile v Kočevju ponovme občinske volitve. Od 713 volilmh upra- vičencev jih je volito 552. Dobih so: SDS 2 SLS 4, »Gospodarsko-delavska lisla« (dr. Sajovic) 7. nemški listi pa 11 odbornikov. Slovcnci ima.jo tedaj TOČino. d Ponočni razgrajač. Mizarski po- rnočnik F. L. iz Laive jo sinoci tako iz dobre volje razbijal po vratih K. hiše na Ljubl.ian.ski cesti. Ko ie hišni go- spodar zahteval mir, je F. L. vrgel vrata s teeajev in je še uclaril gospo- darja s palico po roki. d Bröbne policijske vesti. Natakarju Rudolfu Jurieu iz »Evrope« je nekdo ukradel v soboto zvečer kolo, vredno dva tisoč dinarjev. — Neki Vale iz LahomišcaTta je prodajal po mestu ta- ko majhne ribe, da so mu jih zaplenili in cddali ribarskeniu društvu, ki jih je spustilo v vodo nazaj. — Vajencu L.« Ž. je ukradel nekdo v klavnici jefc- leno brusilo, vredno 150 Din. d Zahteve hmeljarjev. Due 17. t. m. se je vršil v Beogradu sestanek pro- duceniov, trgovcev in izvoznikov bme1- lja iz Vojvodine in Slovenije. Po dalj- šem razgovoru o polozaju hmeljar.ske produkcije in trgovine so udeleženci izvolili desetclainski odbor, ki je d'obil nalogo, da izdela predlog za zakonito ureditev produkcije in trgovine s hmie- ljem. Sklenilo se je ustanoviti »hmie- ljarski svet« kot pasvetovakii organ ministrstva poljedelstva v viseh li'mo- Jjarskih vpraša:njih. Svet naj bi ob- stojal iz dveh tretjin iz producentov in iz ene tretjine trgovcev in izvoz- nikov. UdeJeženci so končnp sklenili s;k'dečo resolucijo: »Da se kultura • hmelja osigura z azirdm na r en labil- nost je treba;: 1. pospeševati privatno inicijativo, da se osnuje trdna orga- nizacija, ki naj bi vodila sir ok ov no produkcijid huneilja, uredilaf prodajio in vplivala na razvoj oen; 2. omogoci naj se čiin lažji in hHrejši izvoz hme- lja na svctovna tržišea; pri tern naj se upošteva, da se himielj izvozi v on em stanju in embalazi, kakor tožele in- teresenti na svetovnih tržišč-ih; 3. prepreči naj se vsako zlorabo v hmelj- ski trgovini in zabrami trgovino onim, i ki niinajo za nj.o obrtne pravice; 4. j uvede naj se točno poroče\-alsko sluz- bo o gibanju con za hmelj in o ])0- vpraševanju po njem na svetovnih tržiščih; 5. pozove naj se interewente, , da se poslužijo zafeona o zaščiti in- | dustrijfike svojiiue, in. to< pairaigrafa j _____________________________________________,_______;______I yyDecva." Žena in dekleta! Poslužujte sg naSe narodne poletne noše! Zahtevajte pri vseh trgovcih nageltiovo dečvino bingo, ki se prodaja v prid Jugoslovenski Matlci in Dečjemu domu. 05., ki govori o kolektivnih žigih, s katerim jim je inogoce svoj produkt mednaa-odno zašoititi. d Absolvent je državne trgovske sole v Celju iz 1. 1922/23 se sestanemo, gla- sorn sklepa, ob petletnici v Ceilju v dneb 30. junija in 1. julija 1928. Vec razvidno iz vabil. — Odbor. d Umrl je danes opoldne na Bregu posestnik in kopališki nwjster v »Di- jani« g. Ivan Kompan v 78. letu sta- rosti. d Važno za perutninarje. Tekorn le- tošnje jeseini bode oblaistni ödbor ma- riborske oblaisti poraizdelil večje šte- vilo plemenskih petelinov brezplačno roed rasne zanimaince. Ra.'zdelilo.v se bo vršila izključno Le potoni kmetijskih koi'])oracij (zadrug, drirštev, l^odruž- nic in občin), kjer bo naj man j šest po^ sestnikav, ki ,so voljni gojiti samo šta- jersko kurjo pasmo. Prosnje morajo predl.ožiti oimpreje na pasebneiin ol>raiz miustang je men da kaj ta.koga eutil, kajti liolj jo gled na te živali poživil, mi osvežil telo in duha, da mie je kar gnalo, jozditi za to divjačino. Tudi moj m-ustang je menda kaj takega čutij, kajti bolj je plesal kot stopal pod menoj in veselo rezgetal v sveže .jutro. Tako sem jezdil mime duse naprej, uro za uro. Minilo je jutro, bližal se je poldan, solnoe je staiio visoko na jajs- neni ne.bu; zelodec se je začel oglašati vse bolj in bolj. Glad je začel postaja/ti tako hud, da me je kar grizlo v dro- boA'ju. To trganje in glodanje mi je povzročilo po vsem telesu nručne ob- cutke. Bilo mi jo, kot hi mi kdo s kle- sca;mi obfipaval drol>ovje. Naipaidlio je najnežnejže dele mojega živ.ljenskega izvora. Tudi moje inioci, ki. so bile zju- traj še sveže in polne življenja, so vid- no pojemale in lotevala se mie je neka- ka brezokusnost in utrujenost. | (Dalje prih.) ' cij; 3. da obsojajo nekulturne in ne- socijalne zahteve del a celjiskega trgov- stva po ukinitvi nedeljskega počitka in podailjsanju delovnega časa in da neomajno vztrajajo pri zahteni po aJjsolutnem nedeljskem pocitkü in 8- urnem delovniku; 4. da smatraijo po- mocniski zbor za prisilno organiza- cijo, ki je podvržena z zaikonskimi doloeili jerobstvu gremija trgovcev in ugotavljctjo, da take organizacije ne, morejio priznaivati kot neodvisne in svobodne zastopnice trgovskih na- mieščencev; 5. da priznaivajo za edino svobodno, neiodvisno in na demio- kratskih načelih zasnovano strokovno organizacijo »Zvezo privat, name- ščencev Jugoslavije« in njeno po- družnico v Gelju za edino pravo ""za- stopnico trgovskih naimeščenoev v Ge- lju; 6. da nala.gaijo danes izvoljenim odbornikom pomočniškega zbora, da vse zadeve, ki se ticejo interesov tr- govskega nameščenstva v Gelju, re- šujejo v popolnem • sporazumiu s po- družnico »Zveze prival naimeščencev« v Celju. d Iz Celja. Na oböneim zboru }>o- močniskega zbora pri gremiju trgov- cev v Gelju, ki se je vršil dne 20. t. m. v celjskem Nairodnem domu, je bil iz- voljen sled'eci odbor: nabelnik: Vrecko Rudolf, namestnik: Sdoutz Karl, od- borniki: Rojnik Konrad, Konhajzlor Drago, Raisberger Lojze, Bartlmo Kurtjnamestnika: Filač Karl, Pühl Suzana; zastopniki za greniijalni zbor: Saksida Fran jo-, Pibrovc Rudolf, Ivo Fröhlich, Stoklas Franjo; člana raz- sodišča: Rojnik Rudolf, Bevc Miloš; namestnik: Doffek Viljem. d Usluzbenski ditvek. Koncem te- ga mesoca za^ade uslužbofnski da.vek za mwsec junij,, azir. za tromesečje april—junij, katercga morajo vsi de- lodajalci placati do 15. julija. Opo- zarjajo se posebno oni delod.ajailci, ki plaiujejo ta davek ti-omesecno (do pet ushižbencev) in ki ga dosed a j se niso plaičadi, da poravnajo davek za usluzljence do 15. julija t. 1., ker se bode po tern roku vršila kontrola pri vseh delodajalcih in se bode vsak, ki ni pravilno in pravočasno plctical, brczpogojno kazn-oval z globo do 5(K) dinar jev; Foto cenlk bogato ilustrovan, s prcgledanim sloven- skim izrazoslovjem, nizke cene, bogata iz- bira, dobite v drogeriji SANITAS, Celje. Amatcrji piSite ponj ! d Zrelosini izpit na gimna&iji v Mariboru so položili naslednji kan- didati: Leopold Bremčič (oprošcen ustmenega izpita), Josip Bretznikar, Davorin Gijan, Matej J>OilničaT, Vla- sta Firm, Bibica Hercele, Viktor Hro^ vatin, Franc Irgl, Jakob Kaiwic, An- ton Kolar, Silvester Kopriva (opro- »čen ustmemega izpita), Karl Korošec, Josip Ko-sar (oprošt-en uwtnuenega iz- pita;), Damilo Kukovič, Janez Lorenci, Radivoj Lj.ubimkovic, Angela Megla, Stariko Mihelčič, Leopold. Mihelčič, Josi]i OreSnik, Ladislav Pavlin, Anton Penko, Melita Pi re (oproščena ustnie- nega izpita), A]f>j,z Potocnik, Fran Bijavic, Friderik Šerbaum:, Tilda Spindler, Fediks Stegnass, Stanko Ši- janec, Vkdimdr Šonc, Branimir Tan- cig (oin'ascen ustnuenega iz])ita), Da- nilo Tomiažič in Stanko Trobina. Ust- ni izpiti so se vršili pod predsedstvoni oblastnega nadzornika g. dr. Pečov- nika v čaisu od 18. do 21. t. m. Izmed oG prijavljenili kaudidatov jih je bilo pet radi odlicinih reidov oproš-čjenih ustnega polaganja mature, trije ima- jo jeseni ponarljalni izpit iz enega ])redmeta. Uspešno jih ie izdekilo to- rt) j 33. d Sleparski zavarovalni agent. Po konjiškem okraju se klati nek dobro oblečen clovek in se izdaja za zastop- nika Zadruine gospodarske banke. Dasi se ta banka niti ne peca z zava- rovaiijem, sklepa vendar ta slepar v njeneni imenu zavarovanja in izvablja iz ljudi predujme za premije. Orožni- štvu se še doslej ni posrečilo pri jet i predrznega slepa-rja. d Velika tatvina. V Sp. Dravogradvi je te dni ukradel neznan uzmmic po noci gostilničarju Pšeničniku 10.01K) dinarjev gotovine, tri zlate ženske ure z verižicami in kolo. G. Pšeničnik ima okrog 2O.(X)0 Din škode. d Za rektorja Ijubljanskega vse- učilisč-a v solskörn letu 1928/29 je iz- voljen prof. dr. ing. Milan Vidinar, znani šahist. d