8554 AA

OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126
PRU.okSKI dnevnik
Cena 250 lir
Leto XXXV. Št. 64 (10.283)
TRST, sobota, 17. marca 1979
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13 maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v uskami »Doberdob« 9 Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
NA DESETINE K0MEM0RATIVN1H SVEČANOSTI OB OBLETNICI DGBAB1TVE ALDA MORA
Eno leto po pokolu v Ulici Mario Fani je ozadje afere še povsem nepojasnjeno
Preiskovalci so strnili skope rezultate preiskave v skromnih deset tipkanih strani
RIM — Pred enim letom na včerajšnji dan je komandos brigadistov V Ulici Mario Fani v Rimu ugrabil predsednika krščanske demokracije Alda Mora in z rafali iz brzostrelke pokosil njegovo spremstvo. Aldo Moro, eden od najvidnejših italijanskih politikov zadnjega dvajsetletna, ki je, čeprav med protislovji in o-klevanjem, botroval vsem pomembnejšim političnim zasukom v državi, je bil ubit po skoraj dveh mesecih dolgem razpletanju tragedije, v katerih država ni klonila izsiljevanju teroristov. Njegovo truplo so našli 9. maja opoldne v Ul. Caetani, na pol poti med komunističnim sedežem v Ul. Botteghe oscure in sedežem KD na Trgu Gesu.
Včeraj se je Italija spomnila tragičnega dne, začetka enega od najbolj črnih in dramatičnih obdobij niene povojne zgodovine, z deseti-r ni manifestacij in shodov. V Ul. Fani, v Ul. Caetani, na pokopališču vasice Turrita Tiberina, kjer počiva umorjeni državnik, so se ljudje začeli zbirati že navsezgodaj, spon tuno, da bi se kot v dneh po ugrabitvi. poklonili spominu predsednika KD in njegovega spremstva. Prišel je Cossiga, prišli so drugi demokrščanski voditelji, prišel je rimski župan Argan, predvsem pa so prišli ljudje, ki so dobesedno prekrili Ul. Fani in Ul. Caetani s cvetjem.
Poleg (eh spontanih manifestacij, ob katerih so se ljudje čutili združeni kot v tistih tragičnih dneh lanske spomladi, ko so strnjeno kljubovali izsiljevanju rdečih brigndi-stov, je bilo še na desetine urad-1 nih komemorativnih svečanosti in shodov, na katerih so nastopili najvidnejši demokrščanski voditelji, ki so orisali lik Aleja Mora. Sekretar KD Benigno Zacfagnini je spregovoril v Bariju, Morovem rojstnem mestu, sedanji predsednik stranke Flaminio Piccoli je govoril v Milanu, načelnik poslanske skupine Gai-loni je govoril v Neaplju. Šlo' je za izrazito politične govore, v katerih so demokrščanski voditelji izhajali >z trditev in citatov Alda Mora, da bi opravičili današnjo politiko stranke. Kljub temu pa je bila množična udeležba na shodih in komemora-tivnih svečanostih dokaz, da država ni pozabila in ne misli pozabiti, bila je demokratična ^zahteva, naj pristojni organi vendarle odločneje poprimejo za delo in naj skušajo pojasniti zakulisno ozadje zadeve Moto, ki je iz tragedije postala predmet političnih špekulacij in manevrov. Vzrokov je veliko, glavni pa je brez dvoma dejstvo, da leto dni )>o Ugrabitvi Alda Mora in po pokolu njegovega spremstva je zločin še vedno ovit v meglo in vprašanja brez odgovora preštevilna.
Ne da bi obnavljali celoten potek enoletne preiskave, naj povemo le, da je sad dela preiskovalcev zaenkrat strnjen v približno desetih tipkanih straneh, utemeljitvah zapornih nalogov za aretirane brigadiste. že ta sam podatek dokazuje, kako malo uspešno je bilo doslej delo sodstva, karabinjerjev in policije, ki med drugim niso še niti točno ugotovili, koliko teroristov je sodelovalo pri ugrabitvi Mora in pokolu njegovih spremljevalcev. So bili med njimi tudi pripadniki tujih organizacij? Koliko jih je bilo? Kam so odvedli ugrabljenega predsednika KD?
To so najbrž še najbolj enostavna Vprašanja, na katera zaenkrat policija še ne ve odgovoriti. Veliko bolj zaskrbljujoča so druga vprašanja, na katera zaenkrat prav tako ni odgovora. Kako so teroristi vedeli, da se bo tistega dne Moro peljal v parla-hient prav po Ul. Fani, dasi se je Podčastnik Leonardi, ki je poveljeval Morovemu spremstvu, odločil za to pot šele v zadnjem trenutku? Kdo jih je obvestil? Zakaj je preiskava stekla s tolikšno zamudo in tako neorganizirano? Karn so zginile slike o pokolu, ki jih je v Ul. Fani posnel neki amater? Ali je res, da je bil agent Renato Di Leva priča zasedi? Ali res ni streljal, ker mu je odpovedalo orožje? So ga preiskovalci zaslišali? Zakaj je skrivnostjo izginil?
Vprašanj, bolj ali manj skrivnostih in zaskrbljujočih, bi lahko našteli še in še. Lahko bi se vprašali, Zakaj so Morova pisma iz zapora tako počasi in preračunano »pricurljala* na dan, vprašali bi se latjko, kaj se dejansko skriva za afero Vi-glione in ali je res samo spodletel Poskus goljufije, vprašali bi se lahko . ..
Očitno pa je, da bodo morali preiskovalni in vsi ostali pristojni organi prej ali slej na vsa ta vprašanja odgovoriti, sicer bo zadeva Moro postala predmet vse hujših špekulacij in bo dolga leta breme-hila italijansko politično življenje. Vendar v omarah italijanske demer kraeije je že preveč skeletov, da bi lahko dovolili, da bi vanjo zaprli Š* Morovega. (vt)
OB NARAŠČANJU ODPORA PROTI EGIPTOVSKO - IZRAELSKEMU SPORAZUMU
Ameriška diplomatska ofeaziva v Saadovi Arabiji ia Jordaniji
Predsednik PLO Arafat napada «mir prcmagancev», Sadata in ZDA - Begin pripravil načrt za avtonomijo Gaze in Cisjordanije, sprejemljiv tudi za izraelske jastrebe
Rimski župan Argan se Je letnici pokola
v Ulici Fani poklonili spominu Alda Mora in njegovo spremstvo ob prvi ob-
(Telefoto ANSA)
KAIRO — Medtem ko v Kairu z zadovoljstvom komentirajo dokončno premostitev spornih točk v mirovnem sporazumu z Izraelom in se Begin sooča s prvimi notranjimi težavami, je voditelj palestinske organizacije Jaser Arafat sprožil o-stro besedno ofenzivo proti izraelsko - egiptovskemu sporazumu.
«P0 tem ponarejenem miru bo dežela eksplodirala,* je v intervjuju za luksemburški radio izjavil A-rafat. »Arabski narodi ne bodo nikoli sprejeli miru premagancev, ki ga vsiljujeta Carter in Begin ob Sadatovi podpori. Zgodovina ne bo oprala Sadatovega zločina, ki je za prgišče sinajskega peska prodal naš narod, prav tako ne bo onravičila Carterja, ki misli le na volilne razloge v škodo svobode našega naroda.* Jaser Arafat je poudaril, da bo PLO zahtevala od arabskih držav,. naj izvedejo naftni bojkot do Egipta, ki prodaja svojo nafto Izraelu. Iste misli je izrazil v intervjuju za neki bejrutski dnevnik. »Vsak čas bo Bližnji vzhod eksplodiral.* »V deželi so aktivni že številni o-gnjeniki*. še najbolj oster pa je bil med včerajšnjo komemoracijo za
Kamalom Joumblattom, kjer ni samo napadel «odpadnika in izdajalca Sadata* temveč tudi ZDA: «Vsak trenutek smo pripravljeni na boj tudi proti letalonosilki «Constella-tion* in proti sedmemu brodovju, ki so ga imperialisti poslali v arabske vode!*
Arafatove grožnje so za Američane le lahna sapica v primerjavi z viharjem, ki ga lahko doživi njihova strategija na Bližnjem vzhodu, če bi sporazum dokončno ločil zmerne arabske sile. Prav zato so spro žili širokopotezno diplomatsko akcijo, ki naj bi prepričala Saudovo A-rabijo in Jordanijo, da je sedanji sporazum le odskočna deska za dokončno rešitev bližnjevzhodnega spora in edino jamstvo za preprečitev sovjetskega prodiranja na Bližnji vzhod. Kot kaže pa so v Saudovi Arabiji, kamor je prispela ameriška delegacija s posebnim Carterjevim svetovalcem Brzezinskim, državnim podtajnikom, načelnikom generalštaba ameriške vojske in Carterjevim sinom, čisto drugačnega mnenja. Sedanji sporazum naj bi predvsem ojačil tako imenovano »fronto zavračanja* in z njo sovjetsko pro-

OBISK GRŠKEGA PREMIERA V JUGOSLAVIJI
SFRJ in Grčija za razvoj medsebojnega sodelovanja
Djuranovič in Karamanlis poudarila, da narode Crčiie in Jugoslavije veže globoko in trdno prijateljstvo
BEOGRAD — Na vabilo predseduj ka republike Tita in predsednika zveznega izvršnega »veta Veselina Djuranoviča je včeraj dopoldne prispel v Split na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo predsednik grške vlade Konstantin Karamanlis. Pogovore s predsednikom Titom bo imel danes dopoldne, izmenjavo mnenj z Veselinom Djuranovičem pa je začel že včeraj proti večeru.
Djuranovič in Karamanlis sta v sinočnjih razgovorih, v katerih sta sodelovala tudi zunanja ministra Josip Vrhovec in Georgis Ralis, ob-ravpala jugoslovansko - grške odnose in sodelovanje ter spregovorila o mednarodnih vprašanjih. Stališča o vsem tem pa sta izrekla tudi v zdravicah na slovesni večerji, ki jo je v splitskem hotelu »Lav* v čast grškega državnika priredil predsednik zveznega izvršnega sveta.
Karamanlisov obisk v Jugoslaviji je izraz kontinuitete konstruktivnega političnega dialoga in obojestranske pripravljenosti za nadaljevanje in o-krepitev prizadevanj za napredek medsebojnega sodelovanja, je v zdravici poudaril Djuranovič. Po njegovih besedah, kakor jih posreduje Tanjug, Jugoslavija in Grčija s svojimi zglednimi dobrimi sosedskimi odnosi in aktivnim prizadevanjem za razumevanje in enakopravno sodelovanje med vsemi državami in narodi v svetu dajeta najboljši prispevek h krepitvi mini in stabilnosti na tem območju in v svetu.
Djuranovič je dosežene rezultate v dvostranskih odnosih pripisal dejstvu, da so ti odnosi zasnovani na jasnih in v mednarodnem življenju nenadomestljivih načelih neodvisnosti in suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti, nedotakljivosti meja in nevmešavanja v notranje zadeve drugih ter popolno medsebojno upoštevanje in spoštovanje.
Kot je poudaril predsednik zveznega izvršnega sveta, želi Jugoslavija v bistvu z vsemi sosednimi državami razvijati dobre in prijateljske odnose ter vsestransko sodelovanje. To je trajna opredelitev neodvisne, neuvrščene in socialistične Jugoslavije in ena od stalnih in prednostnih nalog njene zunanje politike.
V odgovoru na Djuranovičevo zdravico je grški premier Konstantin
Karamanlis prav tako pohvalno spregovoril o razvoju odnosov in - ^delovanja med državama in pri tem poudaril «dragocen prispevek maršala Tita, državnika svetovnega for-mata».‘ Po besedah Karamanlisa narode Jugoslavije in Grčije res povezuje globoko in trdno prijateljstvo, ki temelji na skupnih idealih in skupnih bojih.
Oba predsednika vlada sta v zdra vicah orisala tudi svoja stališča do žgočih mednarodnih vprašanj, kot so'popuščanje napetosti, pritiski v mednarodnih odnosih, kriza na Bližnjem vzhodu, ciprsko vprašanje in druga. Pri tem je Djuranovič še posebej spregovoril o pomenu neuvrščene politike, oba predsednika pa sta s poudarki izpostavila potrebo po nadaljnji krepitvi balkanskega so-detovanja (vh)
V PONEDELJEK ZAKLJUČNO SREČANJE KD-PSDI-PRI
Andreotti bo v torek predstavit na Kvirinaia seznam ministrov
Zdi se, da bo KD pristala na združitev političnih in evropskih volitev 10. junija - Govorice o imenih novih ministrov PRI in PSDI
RIM — V torek bo torej Andreotti predstavil predsedniku republike seznam ministrov nove tristranske vlade KD - PSDI - PRI. Pred tem se bo v ponedeljek srečal s predstavniki omenjenih treh strank, da bo določil imena novih ministrov in se dogovoril o temeljnih programskih točkah, čeprav v tem primeru program vlade ni zelo pomerhben, saj bo najbrž prejela nezaupnico in bo morala v predvolilnem obdobju opravljati zgolj redne posle.
Po srečanju z državnim poglavarjem se bo, v bistvu, pričelo mučno vzvratno štetje za razpust parlamenta oziroma za nezaupnico vladi. Pri tem pa bo Andreotti, ki očitno računa na nezaupnico parlamenta, izkoristil vse «tehnične možnosti*, da bi s podaljševanjem parlamentarne
Srečanje med predsednikom ZIS Veselinom Djuranovičem in grškim premieram Konstantinom Karamanlisom	(Telefoto ANSA)
..................................................imuno....
Novinarski sindikat FNSI ostro obsoja založnike in napoveduje vrsto stavkovnih akcij
RIM — Sindikama delegacija italijanskih časnikarjev je včeraj zjutraj prekinila pogajanja z založniki za obnovo delovne pogodbe, ki je zapadla konec lanskega leta. Zaradi prekinitve pogajanj je novinarski sindikat FNSI že napovedal vrsto stavk, zaradi katerih v nedeljo nekateri listi ne bodo izšli.
Časnikarska delegacija — je rečeno v sporočilu FNSI — je preki nila soočanje z založniki, ker slednji krčevito zavračajo pogajanja o vseh vprašanjih, ki jih načenja zahtevna platforma, in skušajo izzivati prepi
re tako ne vsedržavni ravni kot v posameznih podjetjih.
Založniki — nadaljuje sporočilo — so v celoti zavrnili ekonomske zahteve časnikarjev in so ponudili skromen povišek 20.000 lir na mesec, o-benem pa so se krčevito branili raz-p: ve o drugih vprašanjih. To dokazuje, da se založniki s pretvezo prevelikih denarnih zahtev, skušajo i-zogniti soočanju o pomembnih problemih, ki jih navaja zahtevna platforma novinarjev, med katerimi gre omeniti še zlasti postopno sanacijo brezposelnosti, vprašanje norm, ki naj ob uvedbi nove tiskarske tehnolo-
gije zajamčijo ustvarjalno in politično avtonomijo časnikarjev ter preprečijo «homogenizacijo* italijanskega tiska, ukrepe proti «crnemu delu*.
Prav zaradi nekorporati . in napredne vsebine zahtevne platforme časnikarjev -- raključuje nota FNSI — so založniki zavze 1 izzivalno in odklonilno stališče.
Založniki pa s svoj strani poudarjajo, da so bile ekonomsk' zahteve časnikarjev prekomerne in bi predstavljale nevzdržno breme za založniška podjetja, (vt)
razprave vsilil združitev evropskih in političnih volitev, da bi tako zadovoljil socialiste in vznejevoljil komuniste. Prav zato pa v PSI čedalje manj govorijo o tem, da bi se utegnili vzdržati v parlamentu.
Andreotti nadaljuje vsekakor svoja posvetovanja, ki pa nc vzbujajo več nobenega zanimanja. Včeraj se je srečal z republikanci in socialdemokrati. Oboji so potrdili, da bodo sodelovali v «volilni vladi*. PSDI je to izrecno potrdila na seji vodstva, čeprav je Saragat ponovil, da ne mara sodelovati v vladi, ker je v samem začetku dejal, da bo ostal v vladi samo, če bo to enotna vlada z neodvisnimi levičarji. Danes se bo sestalo tudi demokrščansko vodstvo, ki bo potrdilo podporo Andreottijev! vladi, kar je povsem razumljivo, nato pa posvetilo večji del razprave vprašanju izbire ministrov, ki naj zapustijo svoje mesto republikancem in socialdemokratom. Govori se. da se namerava KD odpo-i vedati Bonifaciu in Stammatiiu (oba | sta »tehnika*), Pediniju in Pastori-! nu. Ostali naj bi ohranili svoje me-I sto v ministrskem svetu. 7a PSDI naj bi v vlado stopili Di Giesi (za iavna dela), Nicolazzi (najbrž za trgovinsko mornarico) in Ariosto (turizem ali kulturne dobrine). Za republikance naj bi šla v vlado, poleg La Malfe, še Spadolini (najbrž pravosodje) in Compagna (morda za kmetijstvo).
Vsekakor pa so to le govorice, ki krožijo v Montecitoriu. Uradno bodo namreč o izbiri ministrov govorili v ponedeljek
Vodstvo KD bo danes po vsej ver jetnosti tudi sporočilo, da ne nasprotuje «združenim» evropskim in političnim volitvam 10. junija. KD, resnici na ljubo, ostaja do vprašanja datuma volitev povsem ravnodušna in se že sedaj vede, kot če bi bila volilna kampanja v teku. Včeraj so njeni voditelji izkoristili obletnico u-grabitve Alda Mora za vrsto zborovanj, na katerih so vsi prisegali zvestobo umrlemu predsedniku stranke in obenem zagotavljali, da je sedanja politika demokristjanov prav to, kar je hotel pokojni Moro. Ogorčeno zavračajo torej očitek iz komunističnih vrst, da so se izneverili Morovemu nauku o «tretji fazi* italijanske zgodovine. V njihovih govorih je bilo mogoče opaziti tudi določene razlike. Galloni je, na primer, govoril o možnosti obnove politike narodne enotnosti pod pogoji, ki jih je KPI zavrnila v začetku vladne krize. Bartolomci pa je v bistvu izjavil, da je politika narodne enotnosti «mrtva in pokopana*. Zaccagnini je izjavil, da je KPI «ne-zrela* in je zato demokristjani ne nameravajo sprejeti v vlado. Piccoli pa je svaril pred «utopijami o bodočnosti*, češ da se morajo demokristjani ubadati predvsem z reso vanjem «majhnih problemov preprostih ljudi*. Eno pa je vsekakor V vseh teh posegih jasno. KD bo šla na volitve z geslom, da ne bo nikoli pristala na vstop komunistov v vlado.
Čeprav je vsakomur jasno, da se bližamo predčasnim volitvam, še ni povsem točno, da Andreottijeva vlada ne bo prejela parlamentarne za-
upnice. M ki manjšimi strankami je namreč opasti dokajšnje vrenje in poskuse, da bi vlada kljub vsemu (in celo proti lastni želji) prejela v zbornicah dovolj glasov. Demona-cionali so že izjavili, da bodo storili vse, kar je mogoče, da bi vlada ne padla. Sedaj se je zganil še Pan-neila, ki je dejal, da bi utegnili radikalci podpreti s svojimi glasovi «vlado evropskega premirja*, ki naj bi ostala na oblasti do evropskih volitev. V tem smislu je Pannella stopil v stik z liberalci in republikanci. (mf-sts)
PRIČE NAJ BI JU SPOZNALE
Aiuiuii in Azzolini
sodelovala
pri ugrabitvi Mora
RIM — Corrado Alunni in Lauro Azzolini, domnevi.a rdeča brigadi sta, ki sta osumljena sodelovanja pri ugrabitvi in umoru Aldt. Mora sta se včeraj z zvijačo zopet izognila soočanju s pričami pokola v Ul. Mario Fani. Obtoženca ki sta zopet poudarila svojo privrženost «oboro ženemu boju za komunizem*, sta pred pričami zakrila obraza in tako s pravnega vidika razveljavila soočanje. Kljub vsemu pa kaže, da so priče na osnovi slik vendarle potrdile, da so 16. maja lani videle Alun nija in Azzolinija v Ul Mario Fani
diranje. «Fronta zavračanja* je navsezadnje dosegla sporazum med o-bema Jemenoma, kar je za trdnost Saudove Arabije bistvene važnosti. Zmerne sile na Arabskem polotoku se bojijo pretesnega ameriškega zavezništva, saj jim je bil iranski primer dobra šola in nočejo tako klavrno končati. Wahabitska kraljevina je v zadnjem obdobju podprla arabska stališča kljub svojemu zavezništvu z ZDA. Že samo dejstvo, da sporazum sploh ne omenja vrnitve dela svetega mesta El Kudsa (Jeruzalema) Arabcem, je za islamsko Saudovo Arabijo preveč. Brze-zinski bo v najboljšem primeru dosegel, da mu bosta kralj Khaled in princ Fahd na uho pritrdila, da Wahabitska dinastija ostaja ameriška prijateljica, in nič več.
Nič boljših izgledov nima ameriška delegacija v Jordaniji, kamor bo dospela po pogovorih v Riadu. Kralj Husein se je v zadnjem obdobju ponovno zbližal s PLO in Sirijo in je odločno zavrnil ločena pogajanja z Izraelom. Tudi tu bi že jordanska nevtralnost pomenila za Američane uspeh. Husein pa bo le s težavo izdal svoje nove prijatelje Palestince in se bo verjetno zgledoval po Saudovi Arabiji, če mu bo to uspelo.
Pri vsem tem ameriškem trudu pa se predsednik izraelske vlade sooča z napadom svojih jastrebov, ki mu očitajo, da je preveč popustil Egipčanom. Zato je včeraj odložil na ponedeljek zasedanje vlade, češ da je bolan, v resnici pa je prišlo do spora med Beginovo stranko «Li-kud» in versko stranko, ki sestavljata vlado. Spor naj bi nastal zaradi bodoče avtonomije Cisjordanije in Gaze. Vse kaže, da bo Begin premostil to težavo, ki mu je navsezadnje dobrodošla, z načrtom avtonomije. ki bo zadovoljil tudi največje oboževalce rabinskega prava. Usoda Palestincev pa bo znana še le po podpisu sporazuma, sa$ bi izraelski načrt avtonomije lahka dokončno pokopal dvostransko mirovno pogodbo, čeprav so vse arabske države v minulih letih dovolj zgovorno dokazale, da jim je za palestinsko usodo malo mar. (voc)
BEJRUT — Po pisanju iraške tiskovne agencije sta včeraj podpisala načelnika generalštaba se-vernojemenske in južnojemenske vojske sporazum o istočasnem u-miku svojih vojakov na položaje, ki so jih imeli pred izbruhom spopadov.
ČE BO VREME DOPUŠČALO
Danes ponovno poleti v Planici
V Planici bodo danes nadaljevali s svetovnim prvenstvom v smučarskih poletih (TV prenos oj 9.25), katere so morali včeraj zaradi slabega vremena odgodit’
* * *
Na svetovnem hokejskem prvenstvu C skupine v Barceloni je Italija pregamala Anglijo z 12:0, Jugoslavija pa Avstralijo z 10:0.
* * *
Na tekmovanju plesnih parov je zmagala sovjetska dvojica Liničuk-Kamonosov, pred Madžaroma Re-goiecz.v-Sallav in Sovjetoma Moise-jeva - Minenkov.
Okrnjena
rešitev
Sporazum, ki pa bosta egiptovski predsednik Sadat in izraelski premier Begin podpisala prihodnji teden vpričo ameriškega predsednika Carterja, je brez dvoma korak naprej na poti normalizacije odnosov med Izraelom in Egiptom, ki sta V treh desetletjih nosila na svojih ramenih največje breme vojne na Bližnjem vzhodu.
To pa seveda še ne pomeni, da je bil s sporazumom storjen zares korak naprej na poti miru med a-rabskim svetom in Izraelo-m, kar dokazujejo še posebno ostre reakcije Palestincev in arabskih držav afronte zavračanja*.
Jimmy Carter je vsekakor dosegel svoj prvi vidni zunanjepolitični uspeh, in to tam, kjer se v Čamp Davidu za las ni opekel. Ta uspeh je Carter krvavo potreboval. tako iz notranjepolitičnih razlogov, kakor Uidi zaradi prestiža ZDA v svetu. Je Da tudi res, da so ZDA za ta sporazum morale plačati najbrž zelo visoko ceno. glede na to, da je Carter moral obljubiti Egiptu znatno gospodarsko pomoč, Izraelu pa jamstva e-nergetskega in vojaškega značaja.
Točno besedilo sporazuma še ni bilo objavljeno, vendar kaže, da bo kljub meglenim formulacijam Izrael vendar zapustil zasedena o-zemlja na Sinajskem polotoku in da bosta Cisjordanija in Gaza dosegli nekakšno avtonomijo, čeprav se še ne ve kdaj.
Prav zadnje točke namreč naravnost zadevajo usodo Palestincev, ki predstavljajo ključno vprašanje bližnjevzhodne krize. Najbrt ni naključje, da so takoj ob objavi sporočila, da je bil dosežen sporazum, izbruhnile demonstracije v Cisjordaniji in da jih je izraelska vojska skušala zatreti s streljanjem. Znano je, da Palestinci postavljajo načelno zahtevo, naj Palestina (vključno s sedanjim Izraelom) postane cdržava dveh enakopravnih narodov*, Judov in Palestincev. sprejemajo pa kot možno in vmesno rešitev le oblikovanje samostojne palestinske državne tvorbe na področjih zasedene Cisjordanije in Gaze. Sporazum med Izraelom, ZDA in Egiptom tega ne predvideva, pač pa obljublja zgolj upravno avtonomijo tem področjem.
Zato je glavna hiba tega dogovora prav v tern, da je bil sklenjen brez sodelovanja PLO, ki zakonito predstavlja palestinski narod. Jasno je, da ne bo mogoče doseči popolnega miru, dokler ne bo globalno rešeno «palestinsko vprašanje». fci tako ali drugače vpleta v bližnjevzhodno krizo tudi nekatere sosednje države, kot so Libanon, Sirija, Jordanija in Irak. Nobena izmed teh ni sodelovala pri pogajanjih.
Prav zato obstaja resna nevarnost novih zaostritev med arabskimi državami jn med temi ter Izraelom, pri čemer očitno ne gre zanemarjati spremenjena strateška ravnotežja na Arabskem polotoku po islamski revoluciji v Iranu. Nove napetosti, ki jih lahko izzovejo obstoječa protislovja in tudi dejstvo. da ena izmed velesil, Sovjetska zveza, ni sodelovala pri doseženi rešitvi, čeprav ohranja svoj vpliv na Rdečem morju in v delu arabskega sveta, lahko iz jalov jo napore predsednika Carterja in vnesejo na to področje nove klice vojne nevarnosti.
TISKOVNA KONFERENCA ZUNANJEGA MINISTRA V PEKINGU
Kitajska ponuja Vietnamu ureditev mejnih vprašanj
Huang Nua poudaril, da gre za nekaj desetin kvadratnih kilometrov spornega ozemlja in za otočji v Tonkinškem zalivu ■ Laos obtožuje Kitajskof da zbira čele na njenih mejah in pripravlja državni udar v Vientianu
PEKING — Kitajska vojska je dokončno zapustila vietnamsko o-zemlje. Tako je izjavil kitajski zunanji minister Huang Hua na tiskovni konferenci, kjer je ponovil ponudbo Vietnamu, naj bi se čim-prej pričela pogajanja za «uredi tev mejnih vprašanj* in določitev meja v Tonkinškem zalivu. Gre, kot je sam Huang Hua povedal, da omejena teritorialna vprašanja na severni meji Vietnama, kjer Kitaj ska osporava suverenost Vietnama na področju, ki ne presega 40 do 70 kvadratnih kilometrov. Je pa zavrnil hanojske obtožbe, češ da so kitajske čete pri umiku nekajkrat premaknile mejna znamenja na vietnamsko ozemlje. Pač pa je kitajski zunanji minister sprožil vprašanje delimitacije teritorialnih meja v Tonkinškem zalivu in vprašanje suverenosti otočij Xinsha in Nansha, kot Kitajci imenujejo Pa-racele in Spratleje, kjer so boga-
ta naftna ležišča. Otočja so namreč kitajske čete zasedle že zadnje leto indokitajske vojne, ko so se z njiii umaknile enote sajgonske filoameriške vlade.
Huang Hua je nadalje izjavil, da je «Kitajska izpolnila obljubo, da se nc bo polastila niti pedi vietnamskega ozemlja, medtem ko lahko ves svet ugotavlja, da vietnamske čete ostajajo na kampučijskem ozemlju*. V zvezi s Kampučijo je Huang Hua dejal, da umik vietnamskih čet iz te dežele ni »pogoj za začetek pogajanj*, čeprav je prav tako jasno, da bo vprašanje na pogajanjih prišlo na dan z vso silo.
V Hanoju so medtem sporočili, da se življenje na obmejnem področju polagoma normalizira in da se prebivalstvo vrača na svoje domove. Vsi se sedaj trudijo, trdi lianojski radio, da bi zabrisali sle-
di kitajske zasedbe:	popravljajo
železnice in tovarne, obnavljajo sole in stanovanja.
Žarišče napetosti pa se medtem premika proti zahodu, na laoško mejo. kjer naj bi — o poročilih iaoškega radia — dva kitajska o-dreda vdrla na ozemlje Laosa. To naj bi se zgodilo 7. marca. Kitajske enote naj bi ostale na tem ozemlju tri dni. pri umiku pa naj bi s seboj odvedle mestne oblastnike.
Radio Vientiane je oddajal tudi izjavo Iaoškega zunanjega ministrstva, ki obtožuje Kitajsko, da zbira čete na laoški meji in da pripravlja državni udar proti zakonitim lanskim oblastem, pri tem p* ščuva proti sedanjemu režimu predvsem nekatere narodne manjšine. Med temi so zloglasni pridelovalci opija, pripadniki plemena Meo.
(sts)
PRIPRAVE ZA INDUSTRIJSKO CONO NA KRASU
V kratkem II. zasedanje mešane italijansko-jugoslovanske komisije
Prvo je bilo novembra 1977. leta v Benetkah ■ Jugoslovanski predlog za spisek «pre-povedanih» obratov ■ Na italijanski strani se ustanavlja poseben konzorcij AFIS
Biro za prosto cono Sežana, ki deluje v okviru Skupščine občine Sežana in ki mu je poverjena naloga, da skrbi za strokovna, upravna in druga vprašanja za Komisijo za o-pravljanje zadev v zvezi z industrijsko prosto cono na Krasu (na italijanski strani je sogovornik komisije EZIT), je te dni dostavil Gospodarski zbornici SR Slovenije daljšo informacijo o pripravah za realizacijo te skupne infrastrukture,
Iz informacije, ki jo je objavil Vestnik gospodarske zbornice, povzemamo, da so v tem času v teku priprave za drugo zasedanje mešane italijansko-jugoslovanske komisije za industrijsko cono (prvo zasedanje je bilo novembra 1977 v Benetkah). Konkretne priprave so že močno napredovale, tako da bo mogoče na prihodnjem zasedanju doseči skupen predlog glede območja, ki bo na obeh straneh izdvoje-no in dano v upravljanje mešanemu odboru. Jugoslovanska stran ima v ta namen pripravljen večji del dokumentacije, del dokumentov pa bo treba še pripraviti sporazumno s sežansko občino, ki bo morala zaradi cone spremeniti v celoti svoj urbanistični načrt.
Iz dosedanjega skupnega dela je mogoče napraviti nekaj skupnih u-gotovitev, in sicer — med drugim — da osnovni pogoji za uresničitev proste cone obstajajo, da je najprimernejši del za razvoj cone območje neposredno južno od železnice Sežana — Opčine na obeh straneh državne meje in da so dela za izdvoji-tev območja pod skupno upravo napredovala do mere, da je možno računati, da bo do poletja letos zaključeno usklajevanje med obema državama.
Kar zadeva »negativno listo* kažejo dosedanje razprave na jugoslovanski strani na to, da bo iz cone izključena industrija, ki je izrazit
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in ZDRUŽENJE ZBOROV PRIMORSKE
revija pevskih zborov PRIMORSKA POJE 1979
Danes, 17. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu v Kobaridu; Jutri, 18. marca, ob 16. uri v Kulturnem domu v Braniku; Petek, 23. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku; Sobota, 24. marca, ob 20. "Uri-v Mestnem gledališču v Kopru; Nedelja, 25. marca, ob 15. uri v kinodvorani Ristori v Čedadu.
Vabljeni!
onesnaževalec, industrija, ki potrebuje zelo težke objekte ali kjer ima proizvodnja zelo dinamične fizične učinke in veliki porabniki vode. V tem smislu bodo predlagane omejitve za proizvodnjo železa, cementa, celuloze, predelavo nafte in naftnih derivatov, proizvodnjo papirja, eksplozivov, strupov, radioaktivnih snovi, sladkorja, slada, škroba, raznih kislin, lepil, predelava kož, izdelava orožja in podobno.
Sedež italijanskega dela mešanega odbora bo EZIT skušal zagotoviti, zaradi lažjega kontaktiranja z jugoslovanskim delom, v neposredni bližini Sežane, na Opčinah ali v o-kviru tovornega postajališča pri Fernetičih. Po mnenju obeh strani bi morala imeti oba dela mešanega odbora že od vsega začetka vsakodnevne medsebojne kontakte pri razreševanju zapletenih nalog skupnega interesa
ne, kažejo dosedanje razprave na to, da bo struktura zavzela v končni fazi na jugoslovanski strani 500 - 600 ha (od prvotno orientacijsko predvidenih 1250 ha), na italijanski strani pa naj bi consko območje zavzelo, prav tako v končni fazi, največ 300 - 350 ha. Za prvo fazo izgradnje cone pa naj bi bilo izdvo-jenih na obeh straneh skupno območje v približni razsežnosti 200 400 ha.
Informacija na koncu naglaša, da jugoslovanska stran glede organizacije na gospodarskem področju nekoliko zaostaja za italijansko. Na italijanski strani se namreč poleg že vrsto let obstoječega EZIT že ustanavlja poseben konzorcij za ita-lijansko-jugoslovansko cono, ki bo nastopal pod imenom AFIS in ki bo združeval po doslej pridobljenih informacijah tudi takšne gospodarske »velikane*, kot so FIAT, IRI, SNAM
Kar zadeva razsežnost bodoče co-| (ENI) in BASTOGI.
PO ZAGOTOVILIH KOORDINACIJSKEGA ODBORA
Statut za znanstveno področje dokončno izdelan do 28. marca
Do tega datuma naj bi določili tudi lokacijo za novo struk. turo - V četrtek nova skupščina Kraške gorske skupnosti
Po prvotnem dogovoru bi bil moral koordinacijski odbor za bodočo cono za znanstvene in tehnološke raziskave na Tržaškem zaključiti delo okrog sestave statuta do 16. marca. Včeraj je torej potekel rok, v okviru katerega naj bi bila po eni strani določena pravila za poslovanje cone, po drugi pa določena lokacija nove znanstvene strukture, za kar vlada med tržaškim občinstvom še posebno zanimanje.
Odbor pa ni utegnil zbrati vseh predvidenih mnenj zlasti kar zadeva drugo točko, to je lokacijo bodočega raziskovalnega središča. Kakor znano, se v interesnih krogih govori v tej zvezi predvsem o petih variantah: cona naj bi nastala v dolini pri Orehu, ali pri Trebčah, ali pri Proseku, ali pri Ribiškem naselju, ali še pri Devinu na kra-škem območju nad železniško progo Trst - Tržič. Tem variantam sta se v zadnjih dneh pridružili še dve, in sicer po prvi, naj bi cono uredili v sklopu tržaškega univerzitetnega kompleksa, po drugi pa naj bi ji
namenili del sedaj skoraj opuščene-
Miiiimiiiiiiniiiiiiiiiiifiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiimiiiiiiiiiiiumiiiuiinnuiiii, m iihiimiii im,   mmiiiijiiHiiiiiiiuiiiiiiimillliiiiiiil
DELOVANJE, KI BI GA KAZALO CIMPREJ RAZŠIRITI
Predavanja o globalni zaščiti Slovencev hvalevredna pobuda filozofske fakultete
Prvo predavanje o zgodovini Slovencev od naselitve dalje je imel prof. Pujevec - Prihodnje predavanje bo v torek
bi. Na četrtkovem začetnem predavanju je bilo število prisotnih kar zadovoljivo (okoli 30), priznati pa je treba, da so bili slovenski študenti v večini.
V uvodu je sledilo predavanje prof. Pirjevca, ki je v glavnih obrisih podal zgodovino Slovencev od naselitve do danes. Začel je pri VI. stoletju po n.š., ko so slovanski narodi prišli do naših krajev, se ustavil pri nastanku Karantanije, orisal dobo frankovske in bavarske nadoblasti, ko so Slovenci popolnoma izgubili svoje plemstvo in dobili v zameno nemško. Poudaril je pomen razdobja protestantizma, glede kmečkih uporov pa je podčrtal dejstvo, da je bilo tokrat prvič, ko je slovenski narod prijel za orožje, da bi nastopil prhti' žatiralču, v tem primeru fevdalpu. V okvir predavanja je prof. Pirjevec vključil tudi dobo razsvetljenstva z Tazvdjjem slovenskega šolstva, romantiko s Prešernom in Kopitarjem, leto 1848 in Majniško deklaracijo.
Škoda je, da je predavanje zaključil ob koncu druge svetovne vojne, to se pravi ob nastanku nove
■niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiHiiiniiiiinii
SOGLASNA RESOLUCIJA DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Slovence zakonsko zaščititi v duhu osimskega sporazuma!
Svetovalci izglasovali tudi pravilnik o nastanku družinske posvetovalnice in odobrili stališče občinske uprave glede centra za znanstvene raziskave
Na tržaški filozofski fakulteti se nadaljujejo pobude glede vprašanja globalne zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti. Bodisi italijanski, kot slovenski študenti, so se v tem smislu močno angažirali. Pri svojem delu izhajajo iz predpostavke, da problema manjšine ni mogoče rešiti z enkratnimi manifestacijami, temveč z načrtno preučitvijo celotnega vprašanja, posebno pa s spoznavanjem slovenske zgodovine, jezika in kulture s strani italijanskega prebivalstva.
V četrtek se je v tem okviru na filozofski fakulteti začel seminar o zgodovini Slovencev ter o vprašanju slovenske narodnostne skupnosti v naši deželi. V okviru seminarja, ki je neobvezen in so ga organizirali študentje sam1; -bo Tia sporedu šest predavanj, prvega je imel v četrtek prof. Jože Pirjevec, docent na tržaški -filozofski .fakulteti.
Pred začetkom seminarja je študent zgodovine Paolo Privitera, član študentskega koordinacijskega odbora, ki je pobudo sprožil, na kratko orisal pomen seminarja in poudaril potrebo po čimbolj številni udelež-
Dolinsk; občinski svet je sinoči soglasno odobril resolucijo o potrebi po čimprejšnji uresničitvi osimskih dogovorov in v njihovem okviru tudi zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini. V dokumentu, s katerim bo občinska uprava seznanila tako širšo javnost kakor vodstva političnih strank ustavnega loka v pokrajinskem, deželnem in državnem merilu, je poudarjeno, da pomeni osimski sporazum edini izhod iz družbeno gospodarske krize, ki je zajela Tržaško ter hkrati zgleden primer tvornega reševanja spornih problemov na mednarodni ravni. Resolucija obenem ostro obsoja najnovejšo protiosimsko, protijugoslovansko in protislovensko gonjo, vabi občane, naj vsak po svoje kakor koli in kjer koli seznanjajo pripadnike italijanske narodnost-
in zahtevami Slovencev ter poziva demokratične piolitične sile, da s pravilnim obveščanjem svojih pristašev o položaju manjšine podprejo prizadevanja za njeno celovito zaščito.
Ravno tako soglasno je občinski svet izglasoval pravilnik glede ustanovitve družinske posvetovalnice v Bregu, kakor tudi stališče, ki ga je zavzela občinska uprava do vprašanja uresničitve središča za znanstveno - tehnološke raziskave. To je kočljiv problem, kolikor utegne prostorska izbira dregniti ob etnično ravnovesje v tržaški pokrajini. Dolinska občina b0 ob morebitnih ne-varnosih tovrstne narave podprla druge okoliške občinske uprave, sama pa se povoljno izreka za namestitev-centra na Tržaškem, vendar pod pogojem, da se izbere takšna lokacija, ki bi povzročila najmanj škode. V skrajnem primeru so do-
ne skupine z dejanskimi potrebami
Brzojavka proti «Portobellu»
Ni naš namen precenjevati simpozij neumnosti, ki ga neka desničarska zasebna radijska postaja stresa v okviru svoje protislovenske kampanje ob nenehnem ponavljanju znane pesmice o tem, da se v Trstu, domovini Domenica Ros-settija agovori samo italijansko».
Tudi zato ne. ker smo bili prisiljeni poslušati tudi jokave pritožbe urednika oddaje, nekega Roberta Massarija, ker so ga zaradi pozivov k nasilju in groženj med oddajo klicali na kvesturo in ga poučili, kaj zakon dovoljuje in česa ne.
Našim bralcem želimo samo pre-dočiti visoko kulturno in omikano raven kampanje, ki se oprijema že vsake gnile bilke, da bi širila med preproste Tržačane sovraštvo proti Slovencem. Tako je radijska postaja (Stereo Trie ste) dala celo pobudo za zbiranje podpisov vod protestno brzojavko predsedniku republike Pertiniju, predsedniku RAI Grassiju in še nekaterim osebnostim. čemu protestirajo? Preoro-sto zato, ker si je neki Enzo Tor-tora drznil povabiti na svojo televizijsko oddajo *Portobello» izumi-
telja iz Medje vasi, Pahorja po priimku. Nezaslišano, pravi urednik radijske postaje, da je na zitalijanskn televiziji lahko spregovoril tržaški Slovenec o svojih rojakih. Tržaški nacionalisti so se zgrozili ob lem in zadrhteli v sveti jezi. Domovina je bila v nevarnosti in to mora pač vedeti tudi predsednik republike, saj je znano. da Slovenci, posebno še, če so iz Medje vasi, ogrožajo svetovni mir.
Sreča, da imamo tako neumne nasprotnike. Tudi zanje velja rek, da jih bo pokopala gomila smeha.
Obvestilo sindikata slovenske šole
Obveščamo odbornike SSŠ, da bo v ponedeljek, 19. marca, ob 16. uri seja glavnega odbora s slede čim dnevnim redom: 1. inštitut za pedagoško razvojno raziskovanje (IRRAS) in strokovno usposablja nje učiteljev; 2. permanentno izo braževanjc; 3. razno. Vabljeni člani.
linski upravitelji pripravljeni sprejeti na svojem ozemlju decentraliziran laboratorijski obrat, ki pa naj bi se nahajal znotraj industrijske cone, razen tega mora biti imenovan v upravni svet EZIT tudi predstavnik gorske skupnosti.
Govor je bil med drugim še o potrebi po delni spremembi splošnega regulacijskega načrta, da se prilagodi novim krajevnim razmeram, saj je bil sestavljen že 1969. leta, o upravni decentralizaciji, oziroma nepKisredni udeležbi občanov pri u-pravnih zadevah ter o problematiki javnega prevozništva v luči zaprek, ki jih določeni krogi postavljajo demokratičnemu upravljanju konzorcija ACT. Omenjena vprašanja bo občinski svet še poglobil na prihodnji seji. (dg)
JUTRI V MILJSKI OBČINI
Omejitve
električnega toka
Zaradi popravil na električnem o-mrežju bodo jutri od 7.00 do približno 11. ure ukinili dobavo električnega toka v naslednjih krajih miljske občine: Rabuje-', Sv. Barbara, Ribiško naselje, Sv. Rok, Čampore, Zin-dis, Rt Olmi, Tanki rtič in Lazaret. Od 10.30 do približno 12. ure pa bodo brez električnega toka Ul. D'An-nunzio, Ul. XXV. aprile, stanovanjski blok «Ai Mulini*, Cereji, Piscio-lon in Rio Storto.
ga kompleksa bivše umobolnice pri Sv. Ivanu.
Do dokončnega sklep« glede lokacije in tudi glede ostalih poglavij statuta naj bi prišlo na novi seji koordinacijskega odbora, ki bo v prostorih deželnega odborništva za industrijo v dneh 28. in 29. marca. Med tem časom bodo do te problematike zavzele stališča še razne prizadete javne uprave in ustanove. Tako je občinski svet v Dolini obravnaval to vprašanje na sinočnji seji, skupščine drugih občin na Tržaškem bodo izrekle svoje mnenje na sejah, ki se bodo zvrstile prihodnji teden, v torek bo zasedal tržaški pokrajinski svet, v petek, 23. marca pa bo o tem problemu razprava v tržaškem občinskem svetu. Kraška gorska skupnost, ki je posvetila eno sejo Goni za znanstvene in tehnološke raziskave, bo nadaljevala razpravo o tem predmetu na novi seji, ki bo v četrtek, 22. marca na sedežu v Sesljanu. V zadnjih dneh je skupnost zbrala mnenja več zainteresiranih organizacij ter se bo te dni posvetovala še z odbori jusarskih upravičencev ter z nekaterimi drugimi ustanovami.
KPI za večje nadzorstvo nad postopkom za obnovo na potresnem področju
Po zadnjem srečanju deželnih tajnikov demokratičnih strank s predsednikom deželne vlade Co-mellijem, je deželno tajništvo KPI izdalo sporočilo, v katerem notrju-je potrebo po pospešenem delovanju deželne uprave za uresničevanje programskih sporazumov.
Prebivalstvu je namreč treba dokazati z dejstvi učinkovitost politike deželne enotnosti, zlasti na področjih, ki jih huje prizadeva gospodarska kriza. Nujno je zato prilagoditi deželno zakonodajo in proračun na osnovi sporazumov, da ne bo ustanovitev globalnega sklada privedla do upravne paralize.
Glede potresnega področja poudarja deželno tajništvo KPI, da je treba ne samo nujno izdati ustrezne odloke in popraviti zakone za obnovo hiš in zgodovinskih središč, ampak uvesti takoj' nove u-pravne in nadzorstvene instrumente.
Onemogočiti je treba namreč vsako možnost, da bi se nriuuvn-afai,,^-gromnih sredstev za obnovo še vrinjale špekulacije ali poneverbe.
KPI zato poziva vse sile, Iti-delujejo ali bodo delovale na potresnih področjih, da se zavzamejo za takojšnjo prijavo in kaznovanje vsakršnega poskusa nekorektnih odnosov pri licitacijah, da se izognemo žalostnim izkušnjam iz preteklosti.
IIIHIMMimilimilllllllHIIIIIIIIItllllllllinilllllllMIIIIIMIHliaUlIfllllMIIIIIIIIMIHIMIMIIHIIIIIIimilllHIIIIIHIIII
V PONEDELJEK SE SESTANE NA SKUPŠČINI
IZREDNO LEPA PREDSTAVA «KOMEDIJE» V KULTURNEM DOMU
TRAJNO SPOROČILO ČLOVEČNOSTI
V	MUSICALU «GOSLAČ NA STREHI»
V	spretni režiji Vlada Stefančiča so zagrebški umetniki ustvarili predstavo, ki bo ostala v spominu s svojimi liki, muziko in zgodbo o sreči in nesreči majhnih ljudi
iiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiinimiiiiifUiiiMiiiiiiiiimiiiiiiumiiiiitfmiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiM
PRIPRAVE NA PROSLAVO 400-LETNICE LIPICE
ČASTNI ODBOR ODOBRIL PROGRAM MANIFESTACIJ
Vrsta kulturnih, športnih in strokovnih prireditev od maja do avgusta prihodnjega leta
Priprave z:\ proslavo 400-letnice kobilarne v Lipici so že stekle. Včeraj se je sestal na prvo sejo odbor, ki mu predseduje Mitja Ribičič, predsednik SZDL Slovenije in ga sestavlja 40 članov, najuglednejših zastopnikov družbeno političnih, gospodarskih, strokovnih in znanstvenih ustanov Slovenije in Jugoslavije. Med njimi sta tudi tajnik Zveze slovenskih organizacij iz Celovca inž. Feliks Wieser in odbornik za turizem tržaške pokrajine Lucijan Volk, kot zastopnika zamejskih Slovencev.
Častni odbor ie obravnaval na daljši delovni seji predlog programa prireditev, ki so ga na osnovi temeljitih študij sestavile sežanske družbenopolitične organizacije. Smoter manifestacije, ki se bodo začele maja prihodnjega leta, zaključile pa z glavno proslavo 31. avgusta 1980, je počastiti visoki jubilej ene najstarejših kobilarn v Evropi, prikazati
Dne 16 marcp je na ekonomski fakulteti 'diplomiral z odliko
STEVO KOSMAČ
Iskreno mu čestitata stric Angel z ženo.
Jugoslavije in ni obravnaval niti moderne zgodovine. V debati, ki je predavanju sledila, pa je kljub temu obrazložil nekatere aspekte jugoslovanske politike, kot so federalizem, neuvrščenost, odnos do sovjetske- partije, rešitev nacionalnih konfliktov v socialistični Jugoslaviji in vloga Zveze komunistov.
Prisotni študentje so debato osredotočili na obdobje druge svetovne vojne in na razvoj Jugoslavije. Govor je bil seveda tudi o manjšini ter o njeni zgodovini in sedanjem položaju. V tem okviru so prišli na dan problemi, ki so večkrat predmet spora in ki so italijanskemu prebivalstvu najbolj znani ravno zaradi šovinistične propagande. Govor je bil o vprašanju meje med Ita% iugqfelavijo^ problemu Istre in istranskih beguncev, o vlogi, ki jo slednji igrajo v tržaški politiki. Seminar - se bo nadaljeval prihodnji četrtek, s predavanjem profesorja Šale, docenta zgodovine na filozofski fakulteti.
Seveda ni seminar edina oblika mobilizacije študentov v okviru vprašanja o globalni zaščiti. Včeraj so se npr. sestali slovenski študenti filozofske fakultete, ki jih je rektor Petronio pozval, naj na prihodnji seji fakultetnega sveta predložijo seznam pobud, ki naj bi ilh fakulteta izvedla v okviru sodelovanja s sosednjo Jugoslavijo in v okviru reševanja vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Govor je bil o sodelovanju z ljubljansko univerzo o izmenjavi obiskov, predavanj ter o skupnih seminarjih. Te pobude filozofska fakulteta delno že izvaja, študentje pa niso dovolj seznanjeni s tem delom, niti aktivno vključeni, poleg tega je treba v to sodelovanje vključiti celotno univerzo, ne samo posamezne, tesno zainteresirane inštitute.
Na sestanku so študentje poudarili potrebo po tečajih, na katerih naj bi slovenski absolventi lahko usvojili slovensko terminologijo za svojo stroko, govor je bil tudi, da bi posvečali večjo pozornost seminarjem in tezam, ki obravnavajo problem Slovencev, ter te teze na srečanjih in predavanjih predstavili širšemu krogu ljudi.
To je seveda le nekaj smernic precej živahnega političnega delovanja na filozofski fakulteti v zvezi s trenutnim političnim položajem v Trstu in deželi. To delovanje je treba čimprej razširiti tudi na ostale fakultete, posebno na pravno, ekonomsko in fakulteto za politične vede. Paziti bo treba tudi, da bi to trenutno navdušenje ne splahnelo v nekaj tednih, temveč da bi bilo povod za aktivno sodelovanje med italijanskimi in slovenskimi študenti, kj naj bi se vseskozi nadaljevalo.
—sp—
Plačujemo dolgoletni stanovanjski kaos
KONZORCIJ ZA PREVOZE PRED TEŽKIMI ODLOČITVAMI
Komunisti pozivajo politične sile, naj sprejmejo svoje odgovornosti
Konzorcij za prevoze je pred blem, q katerem se ni lahko izre-
težkimi odločitvami. Sooča se, kot vemo, zlasti s hudimi finančnimi težavami, ki jih bo moral na neki način vsaj delno omiliti. Ustrezna podražitev cen vozovnic, oziroma mesečnih abonmajskih kart, je ena od poti, ki lahko privede do določene zajezitve denarnega primanjkljaja in to pot je, kot vse kaže, izbrala unravna komisija konzorcija za prevoze, ki pripravlja osnutek proračuna. Nove cene vozovnic naj bi stopile v veljavo 2. maja; posamezna vozovnica naj bi stala j 200 lir, za abonmaje pa naj bi bil ' predviden 60-odstotni povišek. O osnutku proračuna in torej o teh dokaj nepopularnih, a, kot vse kaže, neizbežnih in potrebnih podra-žitvenih ukrepih, bi se moralo do 20. t.m., izreči vseh šest v konzorcij povezanih občin tržaške pokrajine. V ta namen je bila za ponedeljek, 19. marca, sklicana skupščina konzorcija.
Predvidene podražitve so že izzvale v tržaški javnosti precejšnjo razpravo. Gre vsekakor za pro-
či, vendar bo treba kljub temu zavzeti jasna stališča in so zato vse družbeno politične sile' na Tržaškem poklicane, da o tem izrečejo svoja mnenja, da skratka sprejmejo svoje odgovornosti. V tem smislu je izrekla svoj poziv tudi komunistična skupina v u-pravnem svetu konzorcija, ki se je te dni sestala, da bi proučila in ocenila nastali položaj.
Komunisti ta položaj označujejo za zelo zaskrbljujoč, kar je v znatni meri pripisati neodgovornemu zadržanju določenih sil, zlasti meščanske liste LpT, do vprašanj preosnove konzorcija, ter sploh poslabšanju odnosov med konzorcijem in tržaško občinsko upravo. Glede predvidenih tarifnih podražitev je komunistična partija mnenja, da je treba to vprašanje takoj pretehtati skupno s predstavništvom delavstva. Vsako takšno odločitev, ki zadeva tako pomembne javne službe, kot so prevozi, je treba sprejeti soglasno s sindikalnimi organizacijami.
vsestransko uporabnost lipicanca (za dresuro), rekreacijsko jahanje, poljedelstvo in vojsko), ovrednotiti dose danje rejsko delo in ga prilagajati novim razmeram in možnostim. Nič manj pomemben smoter je pa ovrednotenje Lipice in širšega področja kot rejski, športno-rekreacijski, kul-turno-zgodovinski in turistični center v Jugoslaviji in v širšem, evropskem in svetovnem merilu. V tem okviru že napredujejo prizadevanja za zgraditev novega hotela, namenjenega ljubiteljem konjskega športa, in za turistično valorizacijo Škocijan-skih jam.
Program vsebuje prireditve kulturnega, športnega, zgodovinskega in strogo strokovnega značaja in bo vseboval več mednarodnih simpozijev, razstav in manifestacij. Pokroviteljstvo nad lipiško proslavo je sprejel predsednik SFRJ maršal Tito, kar predstavlja veliko čast in nalaga prirediteljem posebno odgovornost. Po poglobljeni razpravi je častni odbor odobril z nekaterimi dopolnili predloženi program prireditev in poveril 3 operativnim odborom, ki jih sestavljajo zastopniki družbeno-po-litičnih in gospodarskih ustanov z obalno-kraškega področja, njihovo uresničevanje.
Najprej z besedo
nato še z nožem
Pred dnevi se je na oddelku za prvo pomoč tržaške bolnišnice zglasil 25-letni Giorgio Pipan in zaprosil, naj mu obvežejo rano na prsih: dejal je, da je nerodno padel na razbito steklo in se porezal. Že naslednji dan pa se je mladenič vrnil, ker ni mogel prenašati hudih bolečin. Po podrobnem pregledu so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek, istočasno pa je stekla tudi preiskava. Ugotovili so namreč, da je njkdo mladeniča zabodel. Do prepira je prišlo zaradi opazke, ki jo je neznanec naredil na račun Giorgiove spremljevalke, 25-letne Savariane Benicevich.
Sinoči je agentom uspelo izslediti napadalca 32 letnega Luigija Germanija U Ul. Reis Romoli 25. Do bili so ga v nekem baru v Naselju San Nazario. Pri sebi je še imel nož in je priznal, da je Giorgia napadel.
Do nezavesti so ga pretepli
Nekaj po eni uri včeraj ponoči je neznanec telefonsko obvestil agente, da v Ul. Dandolo, pred barom »Sandro*, negibno leži okrvavljen moški Ob prihodu agentov si je ranjenec, 32-letni Marcello Schiberna z Opčin, Ul. dei Papaveri 8, že nekoliko opomogel. Dejal je, da so ga štirje mladeniči napadli in pretepli do nezavesti, čim je stopil iz bližnjega bara. To je potrdila tudi neka ženska, ki je prepoznala enega od napadalcev, nekega Salvatoreja Fria.
Po trčenju je še potegnil nož
Trčenje v Ul. Udine med malim motornim vozilom in fiatom 850 ni terjalo žrtev, zato pa bi jih kmalu Pugelli je obravnaval vprašanje iz-
V	čer a j je bilo v dvorani tržaške gospodarske zbornice zborovanje, ki ga je priredil sindikat stanovanjskih upravičencev SUNIA. Govor je bil o žgočem vprašanju stanovanjskih izgonov, ki pretijo številnim Tržačanom. Uvodno besedo je imel Pugelli, član vsedržavnega sindikata SUNIA.
V	dvorani se je zbralo večje število ljudi, mnogim od njih grozi, da bodo morali v kratkem zapustiti stanovanje, skratka, znašli se bodo pred kupom skrbi in nevšečnosti.
terjal prepir, ki se je zatem vnel in med katerim se je zasvetil tudi dolg nož. Mladeniča, ki sta se peljala s «ciao» in sta trčila v avto, v katerem je bilo prav tako nekaj mladih .nista hotela nič slišati o poravnavi škode. Eden se je celo pognal v beg, ko pa so ga dohiteli, je poteg nil nož. Na srečo so mu ga izbili iz rok. Njegov pajdaš pa se je lotil voznika avtomobila, 19-Mnega Mi cheleja Loiacona, ki va i< s po močjo prijateljev zadržal do prihod? agentov.
gonov v vsedržavni luči, ocenil je zakon o pravičnih stanarinah, povedal predloge sindikata in obsodil raznovrstne špekulacije.
Zakon o pravičnih stanarinah je bil sad kompromisa, prinesel je več pozitivnih novosti, hkrati pa odprl prostor številnim težavam. Prav gotovo je pozitivno, da zakon jamči kontrolo nad najemninami, a zaostruje pereča vprašanja, kot so prav izgoni K temu moramo dodati, da skuša marsikdo zavirati pravilno
janja bo govor tudi v zakonodajnih zbornicah. Sindikati odločno zahtevajo, naj se podaljšajo roki izgonov. Tudi vsi lastniki stanovanj niso v zakon prepričani, marsikdo špekulira, nekateri stanovanj nočejo oddati, širi se težnja, da lastnik svoja stanovanja »skrije*. Ni naključje, da je rimski župan Argan dejal, da ne sme priti do tega, «da bodo stanovanja prazna, ljudje pa brez stanovanj». Občinske uprave bi morale ukrepati, prisiliti je treba lastnike, da stanovanja oddajo, paziti je treba na izsiljevanja.
Treba je odločno pospešiti gradnjo ljudskih stanovanj. Dejstvo je, da je zakon o pravičnih najemninah skušal rešiti dolgoletni stanovanjski kaos, ki vlada v Italiji, čarobne palice pa nihče nima. Sama praksa je odkrila v zakonu, ki je že itak nastal kot kompromis, marsikatero praznino in pomanjkljivost.
O stanovanjskem vprašanju bi lahko danes napisali zapleten roman, bil bi to že kar roman o vozlih. Seveda se pozitivne rešitve lahko i>ed-
izvajanje zakona. O vprašanju izva- no najdejo, potrebni pa bosta strp
nost in politična volja, pa tudi marsikateri stanovanjski upravičenec se bo moral sprijazniti z dejstvom, da bodo v bodoče stanovanja dražja.
Poslušamo komentarje ljudi, mož nam pove, da ga ne zanimajo razglabljanja, želi le vedeti, če mora stanovanje zapustiti, potem ko je dobil izselitveni nalog. Ni hud na gospodarja, saj tudi on nujno rabi stanovanje. Med debato želijo ljudje vedeti, kako bo, če ne bodo imeli dovolj denarja zc plačati nove najemnine. Neizpodbitno dejstvo je, da bo po normah, ki jih predvideva zakon o pravičnih stanarinah, večina stanovanj v Trstu dražjih. Vendar je tudi res, da povprečne cene le ne bodo pretirane, za navadna a dostojna stanovanja bo treba odšteti od 60 do 80 tisočakov. Najhujše bo za upokojence, ki živijo v pretirano velikih stanovanjih in nimajo zato pravice do posebnih podpor, ki jih predvideva posebni deželni sklad, to pa zato, ker nimajo »pravice* do stanovanja z večjim številom sob. Tudi vsi lastniki niso veleposestniki. Neki, ki je na sestanku povedal, da
njegova družina razpolaga z mesečnim dohodkom, ki presega 8 milijonov mesecev. Ko je dobil izselitveni nalog, je kupil stanovanje, ki pa je vseljeno. Znašel se je torej v položaju, ko mora najeto stanovanje zapustiti, v svojega pa se ne more vseliti. Problem je tudi za tiste, ki morajo veliko plačevati za razne stanovanjske usluge, kot so hišnik in podobne. Večkrat so usluge dražje od same stanarine. Skratka, stanovanjska problematika v Trstu in ne samo v Trstu ni lahka. Velikih in majhnih krivd je veliko, problem pa je treba tako ali drugače rešiti. Tudi občinska uprava bo morala o-dločneje ukrepati. SUNIA predlaga naj se napravi seznam praznih stanovanj in ljudi, ki so bili ali pa bodo izgnani. Rešitev jc sicer delna, problem bo treba začeti reševati pri temeljih. Takšnih, temeljitih rešitev pa se oblasti vedno rade ne lotijo; prevečkrat se moramo zadovoljiti s polovičarstvom. Marsikdo trmasto zasleduje pravljični cilj o »sitem volku in celi kozi. ..»
(am)
Zagrebško gledališče «Komedija* se je v nekaj dneh že drugič predstavilo tržaškemu občinstvu, najprej italijanskemu (pa tudi slovenskemu) z «Jalto, Jalto» v gledališču Rosset-ti in sinoči slovenskemu (pa tudi italijanskemu) v našem Kulturnem domu s slovitim musicalom «Goslač na strehi» in mirno lahko zapišemo, da tolikšnih aplavzov za svoje nastope še zlepa ni poželo nobeno drugo gledališče pri nas. To pa dokazuje tudi, da je s svojimi nastopi osvojilo naše občinstvo.
Res je, da smo «Goslača na stre-hi» gledali pri nas v Kulturnem domu v precej enaki zasedbi že pred sedmimi leti, toda zato se nam sinoči ni zdel nič manj nov, nič manj dopadljiv in, zakaj ne, nič manj humanističen s svojo vsebino, ki je pripoved o malih ljudeh, revnih o njihovi Anatevki, toda bogatih n čustvovanjih in v zvestobi svojemu poreklu. Njihovo življenje je življenje vsakdana, pogojeno od njihove vere in sožitja z ruskimi ljudmi. Toda tudi v ta vsakdan vdirajo novi nazori, nova miselnost, ki načenja tradicijo kljub zvestobi do nje, kajti ritma življenja ni mogoče ti-staviti nikjer, niti v izgubljeni Anatevki. In tudi ko je carska oblast udarila v življenje tega anatevske-ga kolektiva in razkropila njegove ljudi na vse kraje sveta, je šla povsod z njimi kot z zgodovinsko alegorijo tudi njihova zvestoba, izražena v melodiji goslača na strehi-
In ti mali, revni toda v svojem malem, srečni ljudje, so zaživeli pred nami v mlekarju Tevji in njegovi ženi Golde, v njunih petih hčerkah in v njihovih ženinih, v ženitbeni posredovalki in rabinu, v beraču in še v celi galeriji drugih likov, vseh povezanih v etnično-folklorni splet, ki je valovil na odru v neprekinjenem nizanju prizorov in prizorčkov, ki jih je mojstrska režija Vlada Štefančiča povezovala v harmonijo * izvirno glasbo Jerrija Bocka pod taktirko dirigenta Veseljka Bareši-ča in koreografijo Raya Harrisova, kostumi in sceno, govorom, petjem in plesi.
Predstavi se pozna, da je utečena, da jo imajo vsi nastopajoči v krvi, da živijo s svojimi liici neprisiljeno, kot da bi se povsem poistovetili z njimi. Kako veliko kreacijo je ustvaril Damir Mejovšek * svojim Tevjem! Kakšna mojstrovina so na primer samo njegovi pogovori z Bogom, kako imeniten ie v svoji pijanosti, kako čuteč v svojem duetu z ženo Golde in do svojih hčera, kako človeško prepričljiv v svojem sprejemanju snubcev, čeprav je moral z enim od njih, t Rusom, odstopiti od tradicije. A j* odstopil, ker je ljubezen vendarlt nad vsem. Kako močan je bil končno v svojem slovesu od Anatevke d* odhajanju na dolgo pot. Skratka-vloga, ki je ne bo mogoče pozabiti-
ln ob njem njegova žena Golde, ki jo je igrala z vso žensko nežnostjo in razumevanjem Sanda Lan-gerholz - Nina iz »Jalte, Jalte» ih plemenitila svoj lik tudi s prijetnim glasom. Pa krojač Motel Kamzod, ki ga je imenitno zaigral Vlado Krstulovič, pa študent Perčik, kateremu je Boris Pavlenič dal z nastopom in postavo na moč zadet 1$ nosilca novih modernih idej, pa Rvs Fedja, ki je v igri Richarda Simo-nellija zaživel kot ideja zvestob* preko predsodkov, pa hčerke (igrale so jih Nevenka Petkovič - Sobje’ slavski, Lukrecija Breškovič - Opalk> Slavica Fila, Djurdja Golubič in Lela Margilič), pa posredovalka Jen' ke v kreaciji Grete Vinlcovič, pa rabin Mata Jeliča in vsi drugi, ,,s* do' poslednjega, vsak s svojim deležem v tej kolektivno enkratni predstavi.
Dolg aplavz in večkratno klicanje igralcev pred zaveso je bilo plačilo gledalcev za užitek o tem edinstvenem musicalu.
j.k.
Nobene sledi za požigalci cerkvice na Pečah
V upanju, da so fašistični vandali' ki so hudo razdejali cerkvico 1,3 Pečah nad Boljuncem, pustili za sa; bo kakšno sled, so se včeraj podal} v Glinščico karabinjerji in agent* letečega in znanstvenega oddelka tržaške kvesture. Govorilo se je. da bo prišel tudi pi efekt, slabo vreme pa mu je verjetno to preprečilo. A-genti so pregledali vse območje, vendar niso izsledili nič oprijemljivega-Upamo, da se preiskava ne bo ..onča-la, kot smo v podobnih primerih na žalost prevečkrat vajeni.

NAGRADNO ŽREBANJE
«Primorskega dnevnika»
BO DANES, 17. T.M., OB 17. URI V UL. SV. FRANČIŠKA 20, II. NADSTR. V GREGORČIČEVI DVORANI
Vabljeni so naročniki in še posebej naši raznašalci. Med vsemi, ki so poravnali celoletno naročnino do konca februarja, bo
IZŽREBANIH 50 BOGATIH NAGRAD.
Udeležite se žrebanja! Morda bo sreča nagradila prav vas, ki ste se žrebanja udeležili.
Nagradno žrebanje je odobrilo Ministrstvo za finance z ministrskim odlokom št. 4/200495.
Kino
La Cappella Uiidcrground 18.00— 20.00—22.00 «Salome». Carmelo Bene. Barvni film
Ariston 16.00 «Turi e i palladini*. Režija A. Dallesandro. Barvni film.
Ritz 15.30 il giocattolo*. Nino Manfredi, M. Jobert. Barvni film.
Eden 17.00 «Cristo si e fermato a Eboli*. Gian Maria Volonte, Irene PaDas. Barvni film.
Grattacielo 16.30 «La svignata*. Režija Gerard Oury. Pierre Richard, Victor Lanoux. Barvni film.
Excclsior 16.00 «L'ingorgo». A. Sordi,
.A. Girardot. M. Mastroianni, M. Miou, U. Tognazzi. Barvni film. Prenovedan mladir' pod 14. letom.
Penice lG.3n «Pirana». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.00 «Sgt. Pepper’s»: Glasbeni film z ansamblom Bee Gees in Petrom Framptonom.
Mignon 16.30-22.00 »The Stud (Lo stallone)*. Joan Collins. Barvni film.
Cristallo 16.30—20.30 «11 dottor Ži-vago». Omar Sharif, Julie Christie. Barvni film.
Mndcmo 16.30 «Emesto». Michele Placido, Virna Lisi, Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Ciao ni». Renato Ze-ro. Barvni film.
Capitol 16.30 «Una spirale di nebbia*. M. Porel, E. Giorgi. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vitforio Veneto lb.00 «Convoy». Kris Kristofferson, Ali McGraw. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Volfa - Milje 16.00 «Guerre stellari*. Barvni film.
Gledališča
SPD TABOR - OPČINE Danes, 17. marca, ob 20.30
Večer Murnove poezije ob razstavi
mladih goriških slikarjev
Uvodna beseda:
MARKO KRAVOS
Recital Murnovih pesmi Nastop moškega zbora Tabor
SP DT
prireja jutri, 18. t.m., v okviru ŠPORTNE ŠOLE
IZLET NA KRAS
Zbirališče j; pred vhodom glavne železniške postaje v Trstu ob 9.30. Odhod vlaka do Nabrežine je ob 10.08. Izlet bo potekal po grebenu mimo Križa na Sv. Primož. Povratek z vlakom v Trst ob 18. uri na glavno železniško postajo.
Prosveta
PD Rdeča zvezda - Salež vabi, zainteresirane starše in otroke na prvo vajo otroške folklorne skupine, ki bo danes, 17. t.m., ob 15. uri v društvenih prostorih v Saležu.
V dvorani Igo Gruden v Nabrežini bo danes, 17. t.m., ples z ansamblom narodne zabavne glasbe in z discjockeyem. Začetek bo ob 20.30. Vabljeni vsi stari in mladi.
Razna obvestila
• Svet krajevne skupnosti za Nabrežino - Slivno in Nabrežino - Sv. Križ s sodelovanjem z nabrežinskim Centrom za umsko zdravje sklicuje 19. 3. 1979 ob 20.30 v dvorani «Igo Gruden* v Nabrežini javno zborovanje. Ob tej priliki bo znani filmski amater Aljoša Žerjal predstavil film o psihiatriji. Sledila bo debata, ki jo bo vodil prof. Pavel Fonda, ravnatelj omenjenega centra.
TEMA, KI JE BILA PREDMET ZADNJE SEJE ODBORA
Trgovinska zbornica načrtuje udeležbo na mednarodnih sejmih
Gorica bo našo deželo zastopala v Zagrebu, Celovcu, Budimpešti in Smirni Kako prodreti v sredozemski prostor in uveljaviti pristanišče Tržič
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
ZAGREBŠKA «KOMEDIJA» PONOVNO MED NAMI Joseph Stein
GOSLAČ NA STREHI
glasbena komedija povzeta po pripovedkah Solema Alejhema
Besedilo pesmi Glasba
Prevod in prepesnitev
Scenograf
Kostumograf
Lektor
Koreograf
Asistent koreografa
REŽISER
DIRIGENT
JSHELDON HARNICK JERRY BOCK IVO JURIŠA ŽELJKO SENEČIČ LJUBICA VVAGNER MIHOVIL DULČIČ RAY HARRISON LILY ČAKY VLADO ŠTEFANČIČ VESELJKO BAREŠIČ
Na zadnji seji odbora trgovinske zbornice so obširno razpravljali o vlogi, ki jo Gorica opravlja pri povezovanju z gospodarskimi partnerji v sosednjih državah. Ob tej priložnosti so zlasti govorili o gospodarskih manifestacijah ter o u-deležbi Gorica ter naše dežele na sejmih v Zagrebu. Celovcu, Budimpešti ter v Smirni.
Goriška trgovinska zbornica že dolgo vrsto let zastopa deželo Furlanijo - Julijsko krajino na sejmu v Zagrebu. Uspešna je njena navzočnost na gastronomskem sejmu v Celovcu, kjer se naša pokrajina predstavlja s svojimi tipičnimi je-dačami ter izvrstnimi briškimi in posoškimi vini. Lansko leto je bila naša trgovinska zbornica edino za-padno zastopstvo na mednarodnem sejmu v Budimpešti zato so skle-niii, da bodo tudi letos sodelovali na tej madžarski gospodarski manifestaciji, po možnosti čimbolj množično. Goriška trgovinska zbornica je od ostalih zbornic v naši deželi prejela privoljenje, da pod svojim naslovom omogoči sodelovanje podjetij iz vse naše dežele. Isto velja tudi za udeležbo v Smirni v Turčiji, kjer se bo naša dežela prvič pojavila in si tako odprla vrata na Bližnji vzhod.
Z udeležbo v Smirni, ki jo koordinira italijansko-turška trgovinska zbornica, si Gorica nadeja, da bo prodrla v širok sredozemski prostor in da bo v izmenjave, ki se vršijo po meriu, vključila tudi tr-žiško pristanišče.
Seveda pa pravkar omenjeni sejmi niso edina dejavnost, ki jo go-
Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča, da zaradi neugodnih snežnih razmer ne bo za jutri napovedanega smučarskega avtobusnega izleta.
Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje danes, 17. t.m., ob 19.30 v Idriji s predstavo Miroslava Krleže «Leda».
Jutri 18. t.m., ob 15.00 in 19.30 v Ljubljani (Mestno gledališče) s predstavo Carla Goldonija «Nergač».
ROSSETT1
Danes 17. t.m., ob 20.30 bb nit Spb-fedu Shakespearov »Otello* v priredbi Carmela Beneja. Abonma kupon št. 6 (izmenično). Abonenti, ki so že izkoristili kupon št. 6, imajo 30-od-stotni popust.
AVDITORIJ
Danes, 17. marca, ob 20.30 red »druga sobota «Staromodna komedija* (Vecchio mondo) Alekseja Arbu-Zova. Nastopajo Lina Volonghi in Ferruccio De Ceresa. Predstava velja za abonma kupon št. 5.
4* # *
V okviru nedeljskih koncertov bo
jutri 18. t.m. ob 11. uri koncert komornega orkestra gledališča Verdi.
VERDI
Včerajšnji predstavi Bartokovega »diptiha* «Barbablujev grad* in koreografske drame «Čudoviti mandarin* sta iz tehničnih razlogov odpadli. Premiera bo zato jutri, v nedeljo, ob 20. uri (abonma A), prihodnjo nedeljo, 25. marca pa bo predstava za dnevni abonma.
Danes ob 20. uri bo sedma in zadnja predstava Verdijeve opere «Er-nani*.
DANES, 17. marca, ob 20.30 JUTRI, 18. marca, ob 16. uri
Obvestilo tržaškim abonentom
Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma danes od 10.30 do 12.30 in od 19.30 dalje. Jutri eno uro pred pričetkom predstave
riška trgovinska zbornica prireja z namenom, da popularizira proizvode naših podjetij ter navezuje stike s proizvajalci in trgovci sosednjih držav. Trgovinska zbornica pomembne finančne in organizacijske napore vlaga tudi v domače gospodarske manifestacije, kot so ESPOMEGO, Ambiente ter SMAG. Zaveda se namreč, da s takšno svojo politiko pomaga k rasti industrijske, obrtniške, kmetijske in trgovinske dejavnosti naše pokrajine.
Svetovalci PSI za razpravo o Evropi
V imenu socialistične svetovalske skupine je včeraj načelnik te skupine Marko VValtritsch poslal županu interpelacijo v kateri zahteva, da se predstavi na dnevnem redu občinskega sveta resolucija o bodočih evropskih volitvah. V resoluciji je rečeno, da bi morala občinska uprava v prihodnjih mesecih poskrbeti za propagiranje evropske miselnosti med dijaai in sploh med vsem prebivalstvom, tudi v stiku s šolskimi dejavniki. Občinska uprava naj tudi da pobudo za organizacijo predavanj o Evropi. Vse to pa ne le v propagandne namene za bližnje evropske volitve, marveč v prepričanju, da lahko že danes igra Evropa, še bolj pa bo lahko igrala, ko se bodo sedanje meje Evropske gospo darske skupnosti razširile, važno vlogo v svetovnem gospodarskem razvoju kot tudi na področju regionalne preosnove in obrambe človeških pravic.
Podoben dokument so socialisti predstavili tudi v pokrajinskem svetu in to na zadnji seji, v sredo, 14. marca.
Lorenzo Menichino obrazložil sedanjo vladno krizo ter stališča KPI. Shod bo ob 10.30.
Nekaj bo narobe $ pravopisom
• Na sedežu KPI « Tržiču bo danes ob 16. uri govoril Vittorio Vidali o kitajsko-vietnamskem zapletu.
Jutri pa bo na shodu na Trgu Aris
UMlUtJčiGM
"" r' STAtN(TSLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Angelo Beolco • Ruzantc
POMJENKI
(DIALOGHI)
Prevod	Alojz' Milič
Pesmi	Atilij Kralj
Glasba Aleksander Vodopivec Kostumi	Anja Dolenc
Režija	Jože Babič
Danes, 17. marca, ob 20.30 v BAZOVICI (Bazoviški dom).
Izleti
Smučarski klub Devin priredi ju tri, 18. t.m., avtobusni izlet v Planico, kjer bo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Zainteresirani naj se zglasijo pri odbornikih kluba ali telefonirajo na št. 208551 (Sosič Lucijan) od 18. do 20. ure.
Prireditve
Koncerti
V ponedeljek, 19. marca, bo v gledališču Rossetti koncert okteta z Dunaja za abonma tržaškega koncertnega društva.
SPD TABOR Glasbena matica - Trst
V Prosvetnem domu na Opčinah jutri, 18. marca, ob 17. uri
NASTOP GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE OPENSKEGA OKOLIŠA
Univerzitetni gledališki center — Trst v Ul. delTUniversita 1, priredi 19. marca ob 20. uri okroglo mizo na temo: «Gledališče v dobi njegove tehnične reprodukcijske možnosti*. Sodelovali bodo: docentka za zgodovino gledališča Silvana Monti, docent za zgodovino kinematografije Alberto Farassino, izvedenec za javna občila Luciano Giaccari.
Prispevki
V spomin na pok. Josipa Nateka daruje Pjerina Hrvatič 5.000 lir za ricmanjsko cerkev.

Včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 17. marca JERICA
Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 18.12 - Dolžina dneva 11.57 — Lu-ha vzide ob 21.59 in zatone ob 8.03
Jutri, NEDELJA, 18. marca EDVARD
Irpme včeraj: najvišja temperatu-ra 14,9 stopinje, najnižjf. 10,5 ob 13. hri 10,7 stopinje, zračni tlak 993,9 hib neustaljen, vlaga 98-odstotna, hebo pooblačeno, padlo je 14,5 mm dežja, veter 20 km na uro jugozahodnik, morje valovito, temperatura hiorja 9,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 16. marca se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
RODILI SO SE: Bojan Živec, Co-stanza Grassi, Alan Male, Alessan-dfo Rosati, Patrizia Ferri.
UMRLI SO: 69-letna Maria Crivel li, 88-letna Giuseppina de Girolami Vd. Cecotti, 8-letni Mauro Posar, 84-letna Silvia Elmi vd. Trevisan, 74-letni Giovanni D’Amore, 78-letna An-da Holas vd. Valentič, 80-letna Angela Di Pascoli por. Manca, 83-let-
na Sofia Gomezel vd. Cuglia, 49-let-ni Armando Varin, 76-letna Giuseppina Bressan vd. Gabrielli, 81-letni Paolo Protegdico, 75-letni Giovanni Beltrame, 69-letna Lina Novelli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Drevored 20. septembra 4, Ul. Ber-nini 4, Ul. Commercial 26, Trg 24. aprila 6.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Settefontane 39, Trg Unith 4.
ZDRAVSTVENA DEŽURN.i SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in EN P AS od 22. do 7. ure: telef štev. 732-627.
V Trstu terminska borza za kavo?
Na pobudo tržaškega združenja pražilcev in prekupčevalcev s kavo in zavoda Banca Nazionale del La-voro je bil sinoči na trgovinski zbornici posvet ob okrogli mizi na temo: «Mednarodno terminsko tržišče s kavo*. Po pozdravnih nagovorih predsednika združenja dr. Hesseja in ravnatelja tukajšnje podružnice BNL Rizza je o poslovanju na londonski terminski borzi s kavo spregovoril predstavnik HOL CO Trading Company Ltd Metcalfe. Njegovemu izvajanju so z zanimanjem sledili številni gospodarstveniki s tega področja in predstavniki raznih bančnih zavodov: od letošnjega januarja imajo namreč tudi italijanski operaterji možnost nastopanja na londonski borzi in prav BNL je prva začela vlagati ustrezne prošnje po nalogu zainteresiranih uvoznikov. Namen okrogle mize pa je bil predvsem v tem, da bi «senzibiliziral» tukajšnje javno mnenje, saj nameravajo trgovinska zbornica, tržaški velesejem in združenje pražilcev in prekupčevalcev s kavo v doglednem času sprožiti postopek za ponovno odprtje terminske borze za kavo v našem mestu. O problemih kave bo govor tudi jutri v Vidmu, in sicer na tamkajšnji trgovinski zbornici, kjer bo dr. Hesse predaval na temo: «Svet kave: mednarodni sporazumi in cene*.
...................»..».n..................m...
V	OKVIRU SODELOVANJA MED SLOVENIJO IN F-JK
V	Gorici sestanek podkomisije za skupno obrambo pred točo
Vt;prnj s° razpravljali o nekaterih podrobnostih naerlu, ki ho veljal okrog 2 mil jardi lir - Sistem obrambe naj bi začel delovati če? dve leti
Drevi ob 17. uri bodo v razstavni galeriji La Quercia v Ronkah odprli razstavo del slikarja Luigija Vi-donija. Odprta bo do 2. aprila.
V goriški galeriji Artivisive je še danes odprta razstava slikarja Carla Eolla. Jutri zjutraj pa bodo v istih prostorih odprli razstavo slik Gior-gia Salatea. Na ogled bo do 31. marca.
NA DNEVNEM REDU JE PRORAČUN
V PONEDELJEK V GORICI SEJA OBČINSKEGA SVETA
Na Majnici bodo zgradili kotalkališče
Nauticamp letos k, tretjič
I.EKARfE V OKOLICI Boljunec:	tel. 228-124:	Bazovica:
tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001. Prosek: tel. 225-141 Božte polje; Zgo nik:	tel. 225-596:	Nahrežina:	tel
200-121: Sesljam tel. 209-197: Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-121
Na včerajšnji tiskovni konferenci na tržaškem velesejmu so predsednik ustanove dr. Toresella in tajnik dr. Linasi, skupaj z nekaterimi gospodarskimi operaterji na področju navtike in karavaninga predstavili letošnjo izvedbo specializirane manifestacije Nauticamp, ki se bo u-radno začela danes zjutraj.
Toresella je poudaril, da se je razstava Nauticamp od prve izvedbe pred tremi leti do danes precej razvila in doživela dokajšen uspeh. Na področju severnovzhodne Italije je edina tovrstna prireditev, zbudila pa je ciokajšnje zanimanje tudi pri avstrijskem in jugoslovanskem občinstvu.
V načrtih prirediteljev je razširitev te manifestacije na področje, ki bi obsegalo ves prosti čas, tako da bi zadostilo potrebam čim širšega kroga odjemalcev. I-etos bodo na ogled večji in manjši čolni, od jadrnic, gumijastih plovil do večjih motornih jaht, potrebščine za ribolov in podvodni ribolov, vsakovrstne navtične potrebščine, potem pa še stanovanjske prikolice, šotori, kam-perji, potrebščine za kampiranje, specializirani tisk in še marsikaj drugega.
Na letošnjem Nauticampu so razstavljeni izdelki približno 200 raz ličnih tovarn, poleg italijanskih naj omenimo še jugoslovanske, francoske, zahodnonemške, britanske, ame riške, kanadske, češkoslovaške, avstrijske, finske, švedske, norveške, švicarske, nizozemske, poljske in japonske.
Prizadevanja za dejansko ustanovitev skupne italijansko-jugoslovan-ske službe za obrambo pred točo na goriško-videmskem področju gredo h koncu. Priprave, kot naši bralci dobre vedo, so se pričele že pred leti. Osimski sporazum je tem prizadevanjem pomagal v toliko, da so stvar dali v uradno razpravljanje mešani italijansko-jugoslovanski komisiji za vodno gospodarstvo. V tej komisiji so ustanovili podkomisijo, ki je že pripravila načrte in tudi pravilnik o poslovanju te službe ter pripravila dokumentacijo o stroških.
Podkomisija se je sestala včeraj zjutraj na sedežu ERSA v Gorici. Vodila sta jo prof. Ezio Rosini, direktor osrednjega urada za kmetijsko ekologijo pri kmečkem ministrstvu v Rimu in ing. Miran Borko od Meteorološkega zavoda iz Ljubljane. V komisiji so bili na italijanski strani še dr. Benedetti in dr. Mirko Primožič, ki sta zastopala deželo, dr. Vento od kmetijskega ministrstva, dr. Marchettd od zunanjega ministrstva, dr. Mayer od finančnega ministrstva, direktor goriške carine dr. Berte in kap. Coran od ministrstva za obrambo. V jugoslovanskem delu pa so bili pravnik dr. Grasselli, kapetan JLA Novakovič, direktor carine Boškovič, Ožbič od kmetijskega inštituta v Novi Gorici, ing. Simčič, predsednik samoupravne skupnosti za borbo proti toči in ing. Remec, ki je izdelal načrt.
Na včerajšnjem sestanku so razpravljali o načrtu. Naprave naj bi stale dve milijardi lir, razdelili bi jih na dva dela. V območje akcije proti toči bi bila zajeta vsa Goriška in precejšen del Furlanije in Benečije. Najbrž bodo naprave namestili v najkrajšem času. Govor je, da bi sistem pričel delovati v letu 1981.
domače ladjedelnice brez naročil, ko se v tej dejavnosti nezadržno niža število delovnih mest.
Šofer zavozil
v železno ograjo
Nenavadna nesreča je doletela goriškega avtoprevoznika Franca Rožiča, v četrtek ponoči, na avtocestnem odcepu med Faro in Vile-šem. S tovornjakom, na katerem je bil tovor azbesta v balah, je zavozil v železno ograjo sredi ceste, ki so jo začeli postavljati | ravno te dni. Vozilo je slednjič obstalo sredi ceste, medtem ko so bile vse naokoli razsute azbestne bale.
Na srečo se je šofer izmazal brez telesnih poškodb, pač pa je nastala precejšnja gmotna škoda:	za
kakih 10 milijonov lir na železni ograji ter za okrog 14 milijonov lir na vozilu in tovoru.
Posegli so goriški gasilci, ki so bili na delu dobre tri ure. Nesreča se je zgodila okrog 23. ure.
V ponedeljek, 19. marca, se bo ob 18.30 v Gorici sestal občinski svet. Poglavitna tema te seje bo razprava občinske uprave, zato bo razprava razkrila, kakšna je politična usmeritev sedanje večine v zadevah, s katerimi se bo srečavala v letošnjem letu.
K vprašanjem, ki jih niso še izčrpali na prejšnjih sejah, so k dnevnemu redu sedanjega zasedanja dodali še druga. Tako sta bili predloženi dve vprašanji socialdemokratskih svetovalcev Bianeonija in Tachinardija o stanovanjskih izgonih ter Svetovalca MSI Pascolija o primeru Moro.
Odborniki bodo svetovalce seznanili tudi s sklepi, ki so jih na seji odbora sprejeli na podlagi pooblastila občinskega sveta. Odborniki so inženirju Liviu Oppieriju zaupali izdelavo načrta ter vodstvo del pri izgradnji novega kotalkališča na Majnici, kjer se bodo vršile tudi vaje iz prometne vzgoje. Izvedli bodo tudi drugo fazo del v strokovnem zavodu za trgovino v Ul. Grabizio. Sprejeli so sklep v zvezi s splošnim urbanističnim načrtom (varianta št. 15) ter preklicali sklep od 1974. leta, s katerim so zasegli zemljišče v Štandrežu za izgradnjo desetih ljudskih stanovanj, ki bi jih ustanova za ljudske hiše IACP zgradila za finančne, stražnik^,. Odobrili so prispevek otroški folklorni skupini »Lis Luzignutis* iz Podturna za nastop v Rin^ odobrili so stroški,' za sodelovanje na sejmu Alpe AarTe v Ljubljani, odobrili prispevek usta novi Ente Friuli nel Mondo, izplačali so stroške za prirejanje otroške razstave na Andrejevem sejmu ter odobrili nekaj notranjih natečajev.
Svetovalca PSDI sprašujeta župana, s kakšnimi pobudami namerava omiliti težave, v katerih se bo zna
šlo 200 družin, ki jih bodo izgnal' iz stanovanj. V pričakovanju ukre pov na vsedržavni ravni, poudarja ta svetovalca, bi morali v Gorici ugotoviti število prostih stanovanj. Občinska uprava bi ta stanovanja morala vzeti v najem, da bi nudila streho stanovalcem, ki so dobili sodni izgon. Če ne bo mogoče drugače, naj občinska uprava rekvizira nezasedena in neprodana stanovanja, ki jih je veliko in so prosta že dolgo let. Svetovalca nadalje pozivata občino, naj pri deželi doseže spremembo kriterijev za štetje točk pri dodeljevanju stanovanj v ljudskih hišah, da bi izseljenci prejeli več točk in imeli tako prednost.
Avtomobibst, ki pripelje v Gorico po novem odseku državne ceste št. 55, naleti malo pred križiščem pri Sovodnjah, na svojevrsten smerokaz. Namenjen je predvsem voznikom iz drugih krajev, kaže pa najbližjo pot do mednarodnega mejnega prehoda pri Rdeči hiši. Pravzaprav kaže dve smeri, le da je ena za Jugoslavio, druga pa za Jugoslavio. Morda pa bi le kazalo napisno tablo popraviti...
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Angelo Beolco - Ruzante
POMJENKI
(DIALOGHI)
Prevod	Alojz Milič
Pesmi	Atilij Kralj
Glasba Alesander Vodopivec Kostumi	Anja Dolenc
Režija	JOŽE BABIČ
Jutri, 18. t.m., ob 18. uri v SOVODNJAH;
v ponedeljek 19. t.m., ob 20.30 v PEVMI;
v torek, 20. t.m., ob 20.30 v palači ATTEMS v Gorici.
Danes tiskovna konferenca o položaju v podgorski predilnici
Na sedežu pokrajinske delavske zbornice bo danes ob 10. uri srečanje s časnikarji, ki ga sklicuje tajništvo enotnega sindikata tekstilcev FULTA ter tovarniški svet podgorske tekstilne tovarne Coto-nificio Triestino. Predstavnikom sredstev javnega obveščanja bodo pojasnili zadnji razvoj dogodkov v zvezi zi reševanjem krize v tem naj-večjem goriškem podjetju.
Usodno trčenje pri Madonini
Že spet črn dan na goriških cestah. Za posledicami prometne nesreče je včeraj ,v prvih popoldanskih urah preminil 70-letni Edgardo Con-cion iz Moša, Ul. Friuli 15. Peljal se je z avtom ford escord goriške registracije iz Gorice proti Ločniku. Na križišču pri Madonini pa je prišlo do trčenja s fiatom 124, ki ga je iz Podgore v smeri Gradišča vozil 21-letni Carlo Troncar iz Gorice, Ul. Signorini 4. Po trčenju je ford e-scord odbilo na desno stran cestišča v drog električne napeljave. Concion, ki je pri nesreči zadobil hude notra nje poškodbe, je umrl že kmalu po prevozu v bolnišnico, kamor so . prejeli tudi njegovo 67-letno ženo Fontano, ki se bo morala zdraviti 20 dni. Voznik drugega avtomobila se je izmazal le z manjšimi praskami. Nesreča se je zgodila včeraj nekaj minut pred 13. uro.
• V ponedeljek zjutraj bodo na o krajnem sodišču v Tržiču objavili razsodbo v zvezi s sindikalnim sporom v tržiškem podjetju Adriaplat.
Prijave za shod
v
o varstvu priletnih ljudi
Od 21. do 25. maja prireja evropski center s sedežem na Dunaju, ki se ukvarja s socialno dejavnostjo, mednarodno srečanje v Varšavi, kjer se bodo pogovarjali o varstvu priletnih ljudi. Pokroviteljstvo nad tem shodom bo prevzelo poljsko ministrstvo za zdravstvo in socialne zadeve. Udeležijo se ga lahko strokovnjaki s tega sektorja, ki obvladajo francoščino in angleščino. Italijanska delegacija bo sestavljena iz 5 članov. Prijave sprejema tudi go-riška prefektura.
1. aprila društveno tekmovanje na Kaninu
Čez nekaj dni bo nastopila tudi prava koledarska pomlad, čas, ko se izteka letošnja smučarska sezona. Še kakšen izlet v zimskošportna središča, morda kakšno društveno tekmovanje, pa bo treba smuči odložiti tja do meseca novembra, oziroma decembra. Pri Slovenskem planinskem društvu v Gorici pripravljajo za zaključek letošnje uspešne smučarske -sezone, društveno tekmovanje, ki bo v nedeljo, 1. aprila, na Kaninu. Kakor običajno bo na razpolago.smučarski avtobus, tekmovalci p. se morajo osebno prijaviti na sedežu društva in vplačati simbolično kvoto v višini 1000 Ur. Rok za prijavo za udeležbo na društvenem tekmovanju, kakor tudi za smučarski izlet, poteče 27, marca. Kakor smo izvedeli, pripravljajo prireditelji za vse udeležence tudi »tradicionalni* topU obrok v znamenju »paštešute*.
S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
GORIŠKA POKRAJINA IN SLOVENCI
Govor prof. Bratine o vprašanju globalne zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti
PROTEST TRŽIŠK1H KOVINARJEV
Ladjedelnica v krizi ladje pa kupujejo ua tujem
Kljub hudim težavam, v katerih se je znašlo italijansko ladjedelništvo, nekatere plovne družbe raje naročajo ladje v tujini. Zadeva bi bila do neke mere razumljiva, če bi tako ravnala zasebna podjetja, huje pa je, ko se za te stvari odločajo tudi družbe z državno udeležbo.
To je primer podjetja Societa Adriatica, ki namerava na Japonskem najeti, kasneje pa tudi najbrž odkupiti, dve trajektni ladji, vsako s oo 5.650 ton nosilnosti.
Seveda se s tem ne strinjajo sindikalne organizacije in delavci v domačih ladjedelnicah. Tako je tovarniški svet ladjedelnice v Tržiču najostreje protestiral proti takemu ravnanju ter zahteval takojšnje posredovanje deželnih in pristojnih državnih organov.
Nerazumljivo je, da se kupujejo ladje na tujem v trenutku, ko so
Poleg gospodarskih vprašanj in nove vloge pokrajine v družbeni stvarnosti je bilo vprašanje globalne zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ena glavnih točk v obširni razpravi ob sprejemanju letošnjega proračuna na goriški pokrajini, Skrajni čas je že, da se od načelnih izjav, ki jih je bilo v tridesetih povojnih ietih nič koliko in od katerih smo Slovenci žal imeli bore malo koristi, preide k stvarnemu reševanju vseh vprašanj, ki zadevajo našo narodnostno skupnost, vključno rabo slovenščine v izvoljenih telesih, v pokrajinskem svetu in v občinskih svetih. Na to je v glasovalni izjavi v sredo zvečer opozoril načelnik komunistične skupine v pokrajinskem svetu, Ivan Bratina, ki je dejal, da si bodo komunisti prizadevali za aktivno vlogo pokrajine pri reševanju gospodarskih težav, za aktivno nrisotnost na področju zdravstva in psihiatričnega varstva ter za aktiven pristop za zagotovitev globalne zakonske zaščite za slovensko narodnostno skupnost.
Komunisti bodo v prihodnjih mesecih, vsaj tako je bilo razumeti iz izjave profesorja Bratine, oo-novno sprožili vprašanje pravice svetovalcev slovenske narodnosti, da v izvoljenih telesih govorijo v materinščini. Novembra lani je komunistična svetovalska skupina skupaj s socialisti vložila predlog
za spremembo notranjega pravilnika, ki bi dovoljeval rabo slovenščine. Po ponesrečenem glasovanju, ko je pokrajinski svet z glasovi demokristjanov, republikanca in misovca zavrnil podoben predlog svetovalke SSk Ferletičeve, so komunisti predlog začasno umaknili z dnevnega reda.
Bratina je v svojem zaključnem posegu posredno vprašal za pojasnila, kakšna usoda je doletela dokument, za katerega so na seji, 12. decembra lani, glasovali vsi svetovalci strank programske večine in ki zadeva globalno zakonsko zaščito Slovencev v Italiji. Kakor je zagotovil predsednik Pagura, je pokrajinska uprava seznanila z vsebino resolucije najvidnejše predstavnike vlade, predsednika repu blike, parlament, predstavnike političnih strank v državnem in deželnem merilu. Nekatere osebnosti, med temi tudi predsednik republike Pertini, so že odgovorile in potrdile prejem dokumenta.
Znano je, da so demokrščanski predstavniki ob zadnji razpravi v pokrajinskem svetu, vnovič pouda rili veljavnost obvez iz omenjenč resolucije, načelno pa so se izjavili tudi, da ni mogoče Slovencev ločevati v različne kategorije, glede na pokrajino, v kateri živijo. Kljub temu pa se ni mogoče izogniti vtisu, da skuša goriška krščanska demokracija, kar se da zavlačevati reševanje konkretnih
Gorica
CORSO 17.30—22.01 »Superman*. M.
Brando, J. Hachman. Barvni film, VERDI 17.00-22.00 »Ciau Ni*. R. Zero.
VITTORIA 17.00-22.00 «Blue movie*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
'Iršič
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Heidi torna tra i monti*.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Praty ba-by».
Nora Gorica in okolica
SOČA 16.00 »Kje sta Tom in Jerry» — risanka in ob 18.00 in 20.00 »Prisega na hudiča*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Obrni še drugo lice*.
DESKLE Ni predstave.
Gledališča
vprašanj, ki zadevajo našo narodnostno skupnost. Zelo značilno je sklicevanje na delo posebne vladne komisije, ki da kljub politični krizi zelo hitro napreduje in ki naj bi že v kratkem tudi izdelala zaključke. Spričo možnosti novih parlamentarnih volitev, ki utegnejo zavleči izglasovanje zaščitnega zakona še za nadaljnjih nekaj mesecev (ali let), je sklicevanje na nri-stojnosti parlamenta vlade in dežele tudi razumljivo.
V prihodnjih mesecih naj bi pokrajinska uprava razvozlala, ali vsaj začela reševati dvoje vprašanj, ki neposredno zadevajo slovensko narodnostno skupnost. Pripravila naj bi manjšinsko konferenco (na predlog socialistov) in končno umestila konzulto za slovenska vprašanja. Predloga sta potrebna še dokončne izdelave. Tako nai bi o manjšinski konferenci še razpravljali v pokrajinskem svetu, poglobljena razprava pa je potrebna tudi glede konzulte za slovenska vprašanja, ki naj bi jo sestavljali predstavniki vseh slovenskih družbenopolitičnih in gospodarskih u-stanov. Medtem ko so predstavniki različnih političnih strank izrazili potrebo, da bi konzulta čim-prej zaživela, še ni bila povsem opredeljena njena prava vloga. Eno pa je gotovo, ustanavljanje posvetovalnega organa po vzgledu tistega, ki že »formalno* deluje pri goriški občini, je nesmiselno.
Primorsko dramsko gledališče v
Novi Gorici, drevi ob 20.15, Franček Rudolf: Veronika. Predstava za a-bonma red S sobota.
Razstave
V okviru mednarou.iega dneva o-troka prireja tržaška slikarka Da-nella Piazza Contessi Popy razstavo svojih zadnjih olj in grafik. Razstavo bo odprla v soboto, 17. marca, ob 18. uri v galeriji »La Bottega* v Ul. Pizza 4, v Gorici. Slikarko bo predstavil Sergio Bros-si. Kulturni dogodek bodo popestrili z deklamacijami pesmi Danteja Fa-brisa, ki ga bo s kitaro spremljal Tržačan Giorgio. Izkupiček bo slikarka namenila mednarodni organizaciji UNICEF.
Prosveta
Prosvemo drusivo »Vipava* priredi jutri, 17. marca, ob 20. uri, svojo Prešernovo proslavo Nastopili bodo recitatorji PD Vipava in moški • zbor iz Rupe-Peči.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lesama Baidini, Verdijev korzo 57, tel. 2879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Antonio, Ulica Romana 57 tel. 40497.
Novice z valutnih tržišč
V torek je začel delovati evropski denarni sistem, v katerega je stopila tudi italijanska lira. Poleg že običajnih valut, ki so že prej sestavljale »evropsko kačo* (marka, holand. florint, belgijski frank in danska krona) stopata v to novo valutno kompozicijo, poleg lire, tudi francoski frank in irski funt. Angleži bodo še nekaj časa počakali, nato bodo verjetno tudi oni pripeljali svoj funt v EDS. Med prejšnjo »evropsko kačo* in novim EDS obstaja bistvena razlika, ki sloni na tesnejši medsebojni povezavi med valutami. Prej je morala namreč vsaka emisijska banka na svojo roko posegati na tržiščih, da se ni njena valuta preveč razvrednotila. Po novem bodo vse centralne banke držav, ki pripadajo EDS, stopile v nekako alarmno stanje, kadar se bo katerakoli od «veznih» valut približala kritični vrednosti, ki bo obsegala 75 odstotkov možnega razmaha navzdol ali navzgor v primeri z vstopno vrednostjo. Valute bodo lahko nihale v višini + /— 2,5 odst., le lira bo lahko nihala v višini +/— 6 odst.
Zanimivo ie pogledati, kako so se valute EDS obnesle po prvem tednu: na slošno so valutna tržišča po vsem svetu ugodno sprejela novo valutno kompozicijo. Objektivno najtrdnejša valuta te skupine je zahodnonemška marka, ki .je odraz resnega in razumnega gospodarjenja industrijsko močne države, kot je ZR Nemčija. Marka bo stala po novem med 450 in 485 lirami, vstopna vrednost pa je bila 457 lir.
Ta teden se je pokazala za najtrdnejšo valuto nove »superkače* danska krona, ki je pridobila na vrednosti celo nasproti marki. Druga valuta, ki se je nekoliko ovrednotila, je italijanska lira. Povedati je treba, da se je lira pred vstopom v EDS umetno razvrednotila, da bi ostala potem trdnejša. Dobro se je obnesel tudi holandski florint. Najšibkejša valuta nove kompozicije pa je bil belgijski frank, ki že nekaj mesecev počasi pada in sicer zaradi notranje političnih težav. Irski funt, ki je bil prej vezan na angleški funt, bo odslej slonel v bistvu na nemški marki. Zanimivo pa ie, da se njegova vrednost prvi teden ni oddaljila od angleške valute.
Ameriški dolar se je v bistvu ohranil neokrnjen v razmerju z marko in švicarskim frankom, pridobil pa je nasproti jenu.
Zlato je na svetovnih tržiščih že vedno vredno okrog 240 dolarjev za unčo ali 6.550 lir za gram.
Grško drahmo kupujejo v Trstu že zmeraj po 22 lir, češko krono
OD PONEDELJKA DALJE NA ITALIJANSKI TV r “
Ciklus Minnellijevih filmov |j|
Gre za deset del slovitega ameriškega filmskega ustvarjalca
V ljubljanski Moderni galeriji ter v novem Likovnem razstavišču Rihard Jakopič na Gradišču bodo v četrtek, 22. t.m., odprli veliko razstavo z naslovom «Slovenska umetnost 1945 - 1978». Na razstavi, ki jo prirejata Moderna galerija ter Arhitekturni muzej, bo prikazan izreden likovni, arhitekturni in urbanistični vzpon, ki ga je Slovenija doživela od osvoboditve do danes. Obširneje o najavljeni razstavi na zadnji strani. Na gornji sliki je lepa skulptura pred ljubljansko Moderno galerijo Borisa Kalina »Ženski akt», ki izhaja že iz prvih
povojnih let
Za ljubitelje filma se nudijo te dni izredne priložnosti. Največja je ciklus 10 filmov ameriškega režiserja Vincenta Minnel-lija, ki se bo začel v ponedeljek na prvi mreži italijanske televizije. Še pred kakim letom je bil tak ciklus v Italiji le v mislih in željah najbolj vnetih filoame-riških «sinefilov». Filmski klubi, ki so .jih ti organizirali, pa so si s težavo priskrbeli majhno število režiserjevih filmov, kajti ti večinoma niso bili več v distribuciji.
V Trstu je bil govor tudi o možnosti, da bi festival znanstvene fantastike organiziral retrospektivo režiserja, ki je značilen tudi za širše pojmovanje filmske fantastike. Sedaj pa nam ciklus njegovih filmov ponuja ustanova, ki je imela največ možnosti, da ji taka pobuda uspe: televizija. Gre žal za omejen, čeprav za pojme televizijskega palimpsesta še kar obširen pregled: 10 od 39 filmov, ki sestavljajo celotno Min-nellijevo retrospektivo.
Pobuda bo nudila tudi priložnost, da se preverijo primerjave med televizijskim in filmskim medijem, da se ugotovi, v kolikšni meri se definicija slike pri kinematografski projekciji zgubi pri televizijskem oddajanju, kajti Minnellijeva dela predstavljajo vrhunec barve, prostora in vseh čarov, ki so v 50. letih dali ameriškemu filmu ekransko popolnost in bogatost. Kljub temu se verjetno ne bo noben privrženec tega filma odpovedal priložnosti.
...................iiiiiiiiiiiiiii.............................................................................. ■■■lini,........................................................................m
Pogovori o davkih
Pravična ali pravšnja najemnina ter posredni davki
Mnogi bralci naše rubrike vprašujejo, ali bodo pri neposrednih davkih nastale spremembe v zvezi z novembrsko uvedbo pravičnih najemnin. Za lansko leto, to je za dohodke lanskega leta, ki jih bomo prijavljali v prihodnjem maju, ne bo nobenih sprememb, ker .je zakon o dohodkih ostal nespremenjen.
Spomnili se bomo pa, da se na najemninske jjohodke pobira tako davek na dohodke fizičnih oseb IRPEF, kot tudi davek v korist krajevnih ustanov ILOR. Če je stanovanje zasedeno y,i»o„-&jvi| jvw njem lastnik ali kdo od njegovih družinskih članov, se davčna ' o-
pa po 32,5 lire.	— srs —	snova razbere	iz katastralnih fxj-	
NAKUPNA CENA TUJIH VALUT				
		NAKUP BANKOVCEV		
	Trst	Celovec	Ziirich	Beograd
	15. 3.	15. 3.	15. 3.	16. 3.
Ameriški dolar	842,-	13,40	1,69	18,14
Kanadski dolar	680,—	11,35	1,44	15,21
Nemška marka	425,50	724,-	90,40	980,02
Holandski florint	419,50	670,-	83,75	904,12
Belgijski frank	28.—	44,9	5,65	60,50
Danska krona	158,-	724.-	32,40	. 348,63
Švedska krona	187,-	305,-	38,50	414,73
Norveška krona	157,-	262,5	33,10	355,48
Finska marka	180,—	—	—	458,41
Francoski frank	196.-	313,-	39,45	424,12
Italijanska lira	—	1,60	1,985	2,15
Angleški funt	1725.-	27,26	3,46	37,08
Švicarski frank	497,—	804,5	'		1083,39
Avstrijski šiling	62,-	—	12,35	133,43
Japonski jen	3,70	6,35	—	—
Avstralski dolar	870,—	—	1,89	19,92
Španska peseta	11,50	18,8	2,31 Vi '	—
Portugalski eskudo	17,-	26,5	3,75	—
Jug. dinar - mali	40,-	63,-	8,40	—
- veliki	40,-	63.-	—		
Grška drahma	22,—	34.-	—	—
				
15. 3. 1979	Nakup	Prodaja	VZHODNOEVROPSKE VALUTE		
ZLATO
Milan (g)	6500	6600
ZLATO
London (unča) 239,50 - 240 dol. SREBRO
Milan (kg)	195000	200000
PLATINA
Milan (g)	10825	11125
V TRSTU 15. 3. 1979
Sovjetski rubelj	200,—
Poljski zlot	7,—
Češka krona	32,50
Madžarski forint	24.—
Romunski loj	26.—
Bolgarski lev	345.—
Turška lira	16,—
datkov (kategorija in površina). V primeru stanovanja, ki je v najemu, pa mora lastnik stanovanja upoštevati stvarno najemnino, če se le ta ne razlikuje za več kot 20 odstotkov od katastralnega dohodka.
Najemodajalec bo potemtakem za letošnjo prijavo izračunal vsoto lanskih najemnin in bo pri tem upošteval morebitne poviške ali morebitna zmanjšanja v novembru in decembru zaradi uveljavitve zakona o pravični najemnini. Tako dobljeni znesek bo M^Obodke in jih bo zaznamoval v okviru B) prijavnega obrazca.
M bo seveda
okoristila zaradi na splošno višjih davčnih osnov. Med dohodke ni vključiti pritikline, medtem ko se razdeli registrska taksa polovico v breme najemodajalca, polovico pa na račun najemojemalca, medtem, ko je po prejšnjih pravilih bremenili v celoti le najemnika.
Nobenih sprememb za najemnine ni na področju davščine ILOR. Davščina se ne plačuie v primeru novogradenj za dobo 25 let in velja za starejše zgradbe do poteka datuma oprostitve bivše in sedaj odpravljene zgradarine (imposta fabbricati). Davščina ILOR se piačuje od prve lire naprej in ii predvidena nobena začetna ali osnovna oprostitev. Še enkrat poudarjamo, da za IRPEF pri dohodkih od zgradb ni nobenih olajšav, kot jih pri neposrednih davkih tudi v preteklosti ni bilo.
Sedaj se bomo na kratko zadržali pri napovedanih novostih v primeru neoddanih stanovanj in zgradb nasploh.
V nekaterih zlasti večjih središčih je razmeroma zelo veliko neoddanih stanovanj. Lastniki o-čitno čakajo na nekatere spremembe zakona v svojo korist. Vsekakor se z današnjega zornega kota naložba v stanovanjske gradnje ne izplača. Tudi v preteklosti so gradbene naložbe prinašale, računajoč stroške, v poprečju največ 4 do 5 odstotkov na vloženi kapital. Inflacijski procesi pa so potrojili ali celo početverili obresti, ki so jih do nedavnega izplačevali celo na
nevezane vloge. Odtod beg denarne razpoložljivosti v bančne zavode ter v nakup raznih državnih vrednostnih papirjev.
Vse do danes so neoddane zgradbe, tudi nestanovanjske. u-živale znatno olajšavo. Če je o-stalo stanovanje skozi vse ieto neoddano, je lastnik tako za IRPEF kakor za ILOR užival 80-odstotni popust. Zadostovalo je. da je prizadeti lastnik to okoliščino prijavil v roku treh mesecev davčnim oblastem in da jo je v naslednjih letih v prijavah potrdil.
Da bi pobijali pojav neoddanih stanovanj, napovedujejo sedaj, kot	tf(kli, nekatere novo-
sti, Davčni popust npr, naj bi ne znašal več 80-odstotkov, pač pa le 20 odstotkov. Računajo, da bo ta ukrep vendarle pripomogel k večji ponudbi stanovanj in s tem ublažil težave, ki jih prinaša prisilni izgon. Sicer pa oo-znavalci razmer pri tej zadevi obtožujejo javno upravo, ki med 40-letno stanovanjsko zaporo ni znala zgraditi, kot so to napravili drugod, zadostnega števila stanovanj.
Na koncu še splošna pripom ba: nekateri radijski časnikarji tržaške radijske postaje prevajajo izraz «equo canone* s »pravšnjo najemnino*. V naši rubriki smo vedno uporabljali izraz »pravična najemnina*. V prvem slovenskem pravopisu iz leta 1950 beremo: »Pravšnji, to, kar je prav* in še «ta klobuk sicer ni pravi, ker ni moj, je pa pravšnji, ker mi je prav*. »Pravšnji* se torej približuje smislu italijanske besede «equo». Kljub temu menimo, da je izraz »pravičen* v naši primorski slovenski govorici prikladnejši in vsekakor liolj razumljiv. Sicer pa se ne bomo spuščali v diskusijo o tem, pač pa bi ob tej priložnosti ponovno izrazili mnenje, da bi bil že čas, da bi se našel založnik, ki bi v sodelovan ju s strokovnjaki in jezikoslovci izdal ita-lijansko-slover.ski slovarček ali priročnik upravnega in davčnega jezika pri nas. Po našem mnenju bi glede tega zadostoval besednjak z ne več kot tisoč izrazi.	ST. OBLAK
ki mu jo nudi televizija, da spozna ali pa da si ponovno ogleda teh 10 filmov. Skušajmo vendar razumeti, zakaj je Minnelli tako osrednji objekt «sinefilske-ga» pristopa k filmu.
In ko nam je že dana možnost, skušajmo spregovoriti o Min-nelliju v zvezi z drugimi filmi in režiserji, ki jih bomo te dni lahko spoznali. Pripravlja se namreč riedicija drugega »musicala* družbe M-G-M, Donenovega in Kellyjevega »Singin’ jn the Rain», ki je med najbolj izrazitimi hol-lywoodskimi razmišljanji o spektaklu skupaj z Minnellijevem «The Bandwagon» (ki ga ne bo v pričujočem ciklusu, najavlja se pa v poletnem ciklusu musicalov na drugi TV mreži).
V premierskih kinematografih se najavlja novi Cassavetesov film »Opening Night* (La sera della prima), ki je moderni primer razmišljanja o spektaklu. In nazadnje lahko omenimo še drugi ciklus prve TV mreže, ki se je začel v petek in ki ie z inteligentnim naslovom «Un 'ameri-catio' a Parigi* (to je tudi naslov Minnellijevega dela, ki ga prav tako ne bo v režiserjevem ciklusu) posvečen francoskemu režiserju Jean-Pierru Mclvillu. ki je imel očiten vzor v ameriškem filmu, in predvsem v akcijskem žanru.
«That’s entertainment*, to je zabava, pravi naslov osrednje pesmi v Minnellijevem delu «The Bandivagon*. Besedilo nato nadaljuje z ugotovitvijo, da «svet je oder, oder ie svet zabave*. Lahko bi iskali predhodnike v Shakespearu in Calderonu, dovolj pa bo ugotoviti, da se pri Minuelli-ju realizira vrhunec samozavesti množične kulture, ki ne potrebuje »umetniške* ali «avtorske» ople-menitve.
Minnellijeva shicofrenična genialnost je v tem, da prav v momentu, ko najjasneje realizira to zavest, ko najbolj kodlificirano izpeljuje žanrske filme (predvsem melodrame, komedije in musica-le), »ponuja* z njimi subjekt: sebe in svoje zasebno življenje, ki je večkrat tesno vezano z u-metniškim, kot priča poroka z Judy Garland ter umetniška kariera njune hčerke Lize Minnelli. V množično kulturo vrinja tudi klasične modele «višje» kulture, predvsem slikarstva Genialnost pa je v tem, da ni nobena od navedenih prvin zapostavljena ali prežita. Gre za edino možno, »shizofrenično* sintezo prvin, ki so jo uglednejši režisprjj, naklonjena lukaesevska kritika iskali na harmonični i;avpi ^ideološke zavesti.	.,n.,	^
Da je vsaka harmonija le prehoden rezultat, poudarja predvsem zadnji Minnellijev film, a-meriško - italijanska koprodukcija «Nina» (A Matter of Time), v kateri igra hči Liza. Ko se je ta film 1976. leta pojavil na platnih, je doživel hud komercialni polom (kar je za avtorja, kj je v 50. letih žel največje uspehe, posebno ranljivo), predvsem pa ga je sprejela indiferenca večine kritike, ki ie pripravljena sprejemati harmonični klasicizem ter vsako modernizacijo, ne pa najdrznejših poskusov, da se med obema najde stična točka. «Nina» je film, ki s svojim nemogočim poskusom zahteva nepogojeno ljubezen, brez katere je lahko najti v njem eno ali drugo pomanjkljivost.
Zakaj pa bi morali takemu filmu, oz. kakemu režiserju zaupati nepogojeno ljubezen, ko nam vendar sodobni film nudi toliko priložnosti za občudovanje in u-živanje, ki ga lahko porazdelimo med raznimi dosežki? Gre seveda za vprašanje pristopa k filmu, ki ne more biti pri vseh enak.
Morda je pa mogoče o njem govoriti. Recimo na kratko, da gre tudi za vprašanje, kdo »proizvaja* filmsko sliko. Iluzijo o avtorski kontroli (ki ima še vedno veliko privržencev) nadomešča hipoteza, da je morda pomembnejša vloga proizvodne strukture (katere je hollywooodskj studio najbolj kodificirana realizacija), predfilmske realnosti (kodifikaci-
ja zvezdništva). Ne najmanjšo vlogo igra gledalec, publika kot proizvajalec privatnega in kolektivnega imaginarnega sveta. Tudi avtor-režiser prihaja do zavesti, da je še najprej gledalec in da se ne more izogniti temu, kar je do tedaj videl na platnu.
Odtod razne sodobne filmske smeri, kot francoski novi val in sedanji nemški film, ki niha med željo, da se zgleduje po klasičnosti, in željo, da prikaže na platnu nekaj, česar še nismo mogli videti (v tem je bistvo in nujna nezadovoljivost Herzogovega «Nosferatu»). Odtod pa tudi bleščeča ločenost ameriškega filma «flamboyant» v 50. letih in naprej.
Uživajmo torej ob 10 filmih Minnellijevega ciklusa. Izogibajmo se resnobni bojazni, da gre «le za zabavo*. Obratno, gre za najvišjo filmsko zavest, ki jo »verige* žanrov in cilja popularnega spektakla le spodbujajo. Kvečjemu se bo splačalo ugotoviti, če se ta zavest pri režiserju najbolje in najbolj bleščeče realizira v komedijskem žanru (v tem ciklusu »H padre della sposa*. «Come sposare una figlia*, «Una fidanzata per papa»), v filmski melodrami («Te e simpatia*, «A časa dopo 1’uragano*, »I quattro cavajieri defTApocalisse*, «Due settimane in un’aitra citta*) ali pa v vmesni zvrsti musicala («Gigi», «Brjgadoon», «Susanna agenzia squitk»). Splačalo se bo povrniti se k tem vprašanjem.
SERGIJ GRMEK
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Oddaja o zdravstvu
13.30	DNEVNIK
15.00	Kolesarstvo:
MILANO - SANREMO
17.00	Sobotni program 18.35 Izžrebanje loterije
18.40	Nabožna oddaja
18.50	Iz parlamenta
19.20	Nepremagljivi:
«La mušica di Zeke», film
19.45	Almanah - Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	«COSI’ PER GIOCO*, TV priredba
21.45	Skupinska slika
22.40	Glasbena oddaja s Patty Pravo in Al Jarreau DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Družina Robinson, film
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	O potrošniških problemih
14.00	Odprta šola:
O šolskih vprašanjih
14.30	DNEVI EVROPE
15.00	TENIS: za Davisov pokal: ITALIJA - DANSKA
17.00	Babarjeve prigode
17.05 «CITTA’ CONTROLUCE*, TV film
18.00	Črno-bela z obrobja dežele
18.25	O ženski problematiki
18.55	Izžrebanje loterije
19.00	Dribbling: Športna sobota.
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.40	«UN BREVE AMORE», film
21.30	«IL GIGANTE*, film
Film je režiral George Ste-vens. V glavnih vlogah nastopajo James Dean, Elizabeth Taylor, Rock Hudson. Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti in Filmske premiere.
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.25	SVETOVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH POLETIH, prenos iz Planice
12.00	Srečanje ob partizanski pesmi
12.20	Babičin vnuček
13.15	F. Calente: CAMILLA, nad.
15.10	Nogomet: OLIMPIJA — CRVENA ZVEZDA
17.10	Državno košarkarsko prvenstvo
18.45	Naš kraj
18.55	Očka, dragi očka — humoristična oddaja
19.20	DNEVNIK
20.00	H. Claus: RUBENS, nad.
21.00	Dunaj: Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju
23.00	DNEVNIK
23.15	HOTEL PLAZA, film
Koper
15.10	Nogomet: OLIMPIJA — CRVENA ZVEZDA
18.00	Smučarski skoki — Svetovno prvenstvo, prenos iz Planice
19.30	Otroški kotiček Srednjeveška matematika
20.30	SKRIVNOST STAREGA MLINA, film
22.05 čudovita leta filma 22.35 Pregled sporeda za naslednji teden
22.50	Umetnostno drsanje
Zagreb
14.10	Po poteh razuma jn napredka	,
18.45	Humoristična oddaja 20.0!) Celovečerni film
23.10	V soboto zvečer
ŠVICA
14.30,	16.45 Program za mladino
17.55	LA PROMOZIONE, film
19.25	Scaceiapensieri
20.45	Socialna asistentka, film
Veliki umetnik Caravaggio na rimskem odru
Vsaka doba je imela svojega človeka, ki komu ni bil po godu. Posebno pogostni so bili takšni ljudje med umetniki, pa naj gre za ustvarjalce v besedi ali za likovne ustvarjalce. Eden takih je bil na primer tudi Caravaggio, sloviti italijanski mojster, ki se je neprestano »sprehajal* iz svobode v zapor in iz zapora spet na svobodo. Italijanski pisec Franco Mole bo v rimskem gledabšču «Parioli» začel z 20. marcem prikazovati svoje delo o Caravaggiu, ki ga tudi režira. V tem svojem delu nri-kazuje življenje velikega italijanskega slikarja Michelangela Ma-risija bolj znanega pod vzdevkom Caravaggio, OKORI-.'
Avtor iri režiser Franco Mole »prikaže v svojem delu Rim v 15. in 16. stoletju, prikaže spletke, ki jih je bilo tedanje življenje polno. Govor je tudi o štirih ženskah, o prostitutki Angeli, ki je Caravaggia navdihovala, o plemkinji Anni, ki se je z njim rada poigravala, o njegovi žrtvi Bea-trici ter o Vittorii.
Poleg pisatelja-režiserja Molč-ja, ki igra tudi glavno vlogo, bodo nastopili še Martine Bro-chard, ki bo igrala Angelo ter še šestnajst drugih umetnikov.
Glasbeno spremljavo za to delo, ki ga Rim nestrpno pričakuje, je pripravil Arture Annecehino. Predstava bo trajala približno dve uri. Ko bo Franco Molč zaključil svoja napore v Rimu, bi s svojo skupino odšel v Turin, kjer se bo njegovo gostovanje začelo
14. aprila.	____________________________________________________________________________________________________
iTCiiiiiiiaiiiiMiiiiliiiiiiiiiiiMHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUiiiiiiliiiiiiiiiiiflliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiUHiMOH11
TRST A
7.00,	8.00,	9.00,	10.00,	11.30,
14.00,	15.00, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše;
7.45	Pravljica za dobro jutro;
8.50	Radijski trim; 9.05 Kulturno pismo; 10.05 Koncert sredi jutra;
11.00	Z jugoslovanskimi pevci in ansambli; 11.35 Na goriškem valu; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Pa se sliš; 14.10 Dva kraja v šestih slikah; 14.40 Vse lepo, vaš Peter; 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 17.05 Mi in glasba; 18.05 »Radikalna kura*, izvaja radijski o-der; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30 11.30,
12.30,	13.30, 14.30,	15.30, 16.30
18.30,	19.30 Poročila; 6.05 do 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Lahka glasba; 9.32 Lucisnovi dopisniki;
10.00	Z nami je; 10.15 Poje Raf-fae’la Carra; 10 40 Glasba in nasveti; 11.00 kifif; '^fer
11.32	Plošče; 12.05 Glasba po željah; 14.00	Ml33 Orke-
ster Roger Moreš; 15.00 Koncert;
15.45	Orkester Borghesi; 16.05 Poslušam, p-slušaš; 16.40 Glasbeni notes; 16.45 Jugoton; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Vročih 100 kilovatov: 18.25 Zapojmo in zaigrajmo;
19.33	Glasbeni vikend.
RADIO 1
7.00,	8.00,	9.00,	10.00,	12.00,
13.00,	14.00,	15.00,	17.00,	19.00
21.00	Poročila; 6.00 - 7.30 Za dobro jutro; 10.00 Posebna oddaja radio 1; 10.35 Spomini iz starega gledališkega življenja; 11.30 Glasbeni program z Milvo; 12.30 Evropa, Evropa; 14.35 Glasba za mladino: 15.05 Miti in stvarnost meščanskega stoletja; 15.55 Jaz, protagonist; 16.35 Nove ameriške popevke; 17.05 Jazz; 17.35 Možne
zgodbe; 18.00 Blues; 18.30 Oder v kleti; 19.35 Oddaja 6 zdravstvu;
20.10	Eno uro z Michelejem Stra-nierom; 20.30 Koncert; 22.15 Radio sballa, program z Enzom Jan-naccijem.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30,	10.00,	11.30,
12.30,	13.30, 17.30, 18.30 Poročila;
6.00	7.30 Glasba za dobro jutro; 8.45 Stara dobra glasba; 9.32 Una furliva lacrima, radijska priredba; 10.12 La corrida; preizkušajo se diletanti; 11.00 Pesmi za vsakogar; 12.45 Alto gradimento;
13.40	Romance; 15.30 Gospodarstvo; 15.45 Veliki variete z Ginom Bramierijem; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.55 Zbori z vsega sveta; 18.10 Slavni orkestri; 18.33 Sodobni italijanski glasbeniki;
21.00	Simfonični koncert; 22.45 Pariš soir.
« u. .LJUBLJANA
6 00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.0(1, 15.00, 18.00, 19,00 Po-•Točila; oiJ7.3fP Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Mladina poje;
10.15	Kdaj, kam, kako in po čem?; 10,45 Turistični napotki; 11.03 Dve sonati Arcangela Corel-lija; 11.40 Mi pojemo; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12 40 Veseli domači napevi; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Priporočajo vam: 14.05 Gremo v kino; 14.45 S pevko Ljupko Di-mitrovsko; 15.30 Glasbeni inter-mezzo; 15 45 S knjižnega trga;
16.00	Vrtiljak; 17.05 Spoznavajmo svet in domovino; 18 30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Jože Privšek: 20 00 Sobotni zabavni večer; 21.00 Za prijetno razvedrilo: 21.30 Oddaja za naše izseljence.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uspelo vam bo rešiti neko vprašanje. Dober nasvet vas bo obvaroval pred razočaranjem.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pazite se pred nevšečnostmi, do katerih lahko kaj kmalu pride. Ne ozirajte se na kritike, če hočete i-meti mir.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne sprejemajte prenagljenih u-krepov. Razveseljive novosti v zvezi z nekim sorodnikom.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Dokazali boste strokovnost na področju administrativnega poslovanja. Na ostre kritike odgovorite v e-nakem tonu.
LEV (od 23.7. do 22.8.) S svo-
man
jimi velikimi izkušnjami boste znali preprečiti nenaden napad. Pozabite na spor.
DEVICA (od 23. 8. do 22.0.) Vaše razpoloženje vam bo pomagalo premagati težave. Ne bodite preveč zaupljivi.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Nervozno vzdušje, vendar bodo vaše sposobnosti prišle do izraza. Ognite se trenutnemu reševanju nevšečnih vprašanj.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Pazite, da ne bi sprejeli kakšne pobude, ki bi vam odvzela za-
upanje predstojnikov. Bodite bolj diplomatični.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Važno je, da nridobite na času, nakar se boste ognili nekaterim napakam. Bodite bolj strpni.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Izboljšane možnosti bodo v oporo vašim stremljenjem. Skušajte biti bolj širokosrčni.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Bolj zadržani bodite glede nekaterih predlogov. Vljudnost in ljubeznivost sta odlični sredstvi za izboljšanje položaja.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Prišlo bo do boljšega sodelovanja s kolegi. Neka simpatija se bo spremenila v nekaj globljega.
Hitlerjevi dediči
IVO VAJGL
3.
Vse raziskave o razpoloženju javnega mnenja v ZR Nemčiji od leta 1951 naprej kažejo, da kakih 20 odst. odraslih ljudi ne kaže absolutno nikakršnega interesa za notranjepolitično dogajanje. Na vprašanje, kako bi se postavili v odnosu na morebitno novo nacistično stranko, ki bi se hotela polastiti oblasti, odgovarja teh 20 odstotkov odraslih zahodnih Nemcev z »vseeno mi je». Nedvomna večina skoraj 55 odst. odraslih zahodnih Nemcev je sicer proti desno ekstremistični stranki, vendar pa večina nasprotnikov nacizma ni pripravljena na to, da bi, če bi bilo to potrebno, odločno nastopila proti neonacistom in jim preprečila prevzem oblasti. Samo vsak četrti anketiranec v skupini iznad 18 let starosti je izjavil, da bi »storil vse, kar je v njegovi moči» zato, da bi svoj narod obvaroval pred ponovnim terorjem rjave diktature. Prav ta odsotnost pripravljenosti za odločen boj proti neonacizmu — ob velikem številu ravnodušnežev ter znatnem številu tistih, ki na neonacizem gledajo z določeno simpatijo — prispeva k temu, da sorazmerno majhnega števila skrajno desničarskih aktivistov v ZR Nemčiji nikakor ni mogoče imeti za nenevarne.
HITLERJEVI HARLEKINI NAŠEGA ČASA
Pisatelja Edgarja Hiisenratha, avtorja romana »Nacist in frizer«, sarkastične satire o nacističnem preganjanju Judov, so med turnejo po zahodnonemških mestih, v katerih je bral odlomke iz svojega dela, nekajkrat napadli neonacisti. Policija ni ukrepala.
Oktobra leta 1977 je prišel na obisk v ZR Nemčijo ameriški državljan židovskega porekla, ki je izgubil svojo ženo v koncentracijskem taborišču Auschwitz, sam pa se je rešil v tujino. Nekega večera je v Munchnu doživel nekaj, kar je opisal v pismu, ki ga je objavil tednik «Die Zeit«. «Najmanj 30 mladih mož v starosti med 18 in 25 leti, oblečenih v črne uniforme, s trdimi škornji in vojaškimi pasovi, na katerih so bili kljukasti križi, z baklami v rokah, je prikorakalo po cesti. Peli so «Horst-Wes-sel» koračnico in dvigovali roko v hitlerjevski pozdrav. Najprej sem pomisli, da snemajo film, eden izmed mladeničev je zavpil: «Kameradi, prisegam vam maščevanje«. Nato je zagotovil poslušalcem, da so bili «junaki, ki so jih obsodili v Nuerenbergu, v resnici žrtve Judov in bolj-ševAkov. Nobenega protesta nisem slišal. Številni poslušalci so se razšli brez besede. To niso bile sanje, niti filmsko sneman je, bila je resničnost v ZR Nemčiji 1977. leta,» je zapisal Američan Armin Rosenthal.
Podobna slika iz zahodnonemške stvarnosti 1978. leta kraj dogajan ja skromna neopazna gostilna v bližini hamburškega glavnega kolodvora. Šank, dve mizi, nekaj sto lov, vse obrabljeno, ponošeno Nekaj tipov mimogrede izprazni steklenico piva, nekaj drugih pripravlja svojo »revolucijo«. Pri «Ergerlaenderju» se občasno zbirajo novi, mladi hamburški nacisti. O sebi pravijo, da so «elita ljud-
stva«. Nekdanjega Hitlerjevega namestnika, danes najdražjega zapornika na svetu, Rudolfa Hessa, ki sedi v berlinskem Spandau, so postavili na čelo svoje kandidatne liste za bližnje volitve v evropski parlament. »Rešitelji domovine so priredili tiskovno konferenco. 22-letni Michael Kuehnen, nekdanji poročnik zahodnonemškega Bundes-wehra, od koder so ga odpustili zaradi invalidnosti, vodi glavno besedo. Njegov uradni naziv je «gaufuhrer». Proti Kuehnenu in skupini njegovih pajdašev teče vzporedno več sodnih preiskav zaradi mazanja nacističnih simbolov, zaradi nedovoljenega nošenja orožja in članstva v kriminalnem združenju.
S Kuehnenom se v javnosti kaže 82-letni funkcionar prepovedane nacistične «Partije rajha« in pa tisti »novinar« iz Spodnje Saške, ki je februarja lani ob odprtem grobu nacističnega zločinca Kapplerja v Soltau dvignil roko v Hitlerjev pozdrav in si nakopal sodno preiskavo. «To so torej tisti, ki skrbijo, da ima tuji tisk dovolj snovi za protinemška razglabljanja,« zmajujejo z glavo komentatorji «resnega» zahodnonemškega tiska. »Kjerkoli oskrunijo judovsko pokopališče, pomažejo zidove sinagoge, kjerkoli se na steni pojavi kljukasti križ, kjerkoli se zasliši «Horst-VVesselova« koračnica, prikorakajo mladeniči v rjavih srajcah, kapami s smrtno glavo in SS - simboli, je mogoče slišati: spet prihajajo, ali celo: so že spet tu. V resnici pa ni ničesar, pa čeprav tu in tam kdo ne more prikriti svoje zaskrbljenosti,« je pred kratkim zapisal ugledni hamburški tednik «Die Zeit», ki je neonaciste, njihove skupine, grupice, odrede in organizacije poimenoval za »Harlekine«.
Več uglednih zahodnonemških politikov ni tega mne-
nja. Posebno pozornost je vzbudilo pismo, ki ga je za-hodnonemškemu zveznemu kanclerju Helmutu Schmidtu poslal 12. julija 1977 predsednik SPD Willy Brandt. »Predsedstvo SPD v zadnjem času dobiva številna opozorila >n pritožbe državljanov zaradi tako imenovanih »srečanj starih kameradov«, desno ekstremističnih militantnih skupirl in političnih organizacij, pri katerih udeleženci javno kažejo nacistične simbole in izražajo ustrezno ideologij0-V nastopih teh skupin je mogoče zaznati hujskanje proti posameznim skupinam prebivalstvu in pozivanje na boj proti demokratični svobodnjaški družbeni ureditvi,« !® zapisal Willy Brandt. «Vem,» je poudaril predsednik SPD’ «da organizatorji in udeleženci takšnih manifestacij predstavljajo v naši državi izrazito manjšino. Takšni dogodki izzivajo pri številnih naših sodržavljanih nerazumevanj® in celo zaskrbljenost, kadar gre za prireditve z odobr®' njem in vednostjo pristojnih upravnih oblasti in kadaf so tisti, ki takšnim manifestacijam nasprotujejo, izpostavljeni kazenskemu pregonu, njihove manifestacije pa s0 prepovedane.«
Brandtovo pismo, ki so ga objavili v obdobju, ko ie skrajno desničarska scena vsaj navidezno mirovala, medtem ko so se teroristične akcije «levih» skrajnežev vrstil® druga za drugo, je v ZR Nemčiji, zlasti seveda v krogih konservativne opozicije, izzvala predvsem negativne reakcije. Tako je na primer poslanec CDU doktor Hans H-Klein poudaril v izjavi, ki jo je 23. avgusta 1977 objavila tiskovna služba njegove parlamentarne frakcije: »To, da so opozorila takšne vrste nepotrebna, ve Brandt sam dovolj dobro. Letna poročila »Urada za varstvo ustavnosti* so prepričljivo dokazno sredstvo.
Mednarodno posojilo za avtocesto
Svetovna banka naj bi zagotovila še 120 milijonov dolarjev
BEOGRAD, 15. marca (Tanjug) — Kot se je zvedelo v investicijski banki, bodo za gradnjo avtoceste »Bratstvo-enotnost« zagotovili še okoli 120 milijonov dolarjev posojila.
Pogajanja s svetovno banko naj bi se končala marca prihodnje leto, ko naj bi banka dala Jugoslaviji na razpolago 120 milijonov dolarjev za financiranje avtoceste. Rok za odplačilo posojila bo verjetno 15 let. Celoten znesek posojila bodo razdelili po republikah.
Od začetka gradnje avtoceste smo porabili skupaj 228 milijonov dolarjev iz tujih virov. Od tega je 137 milijonov dolarjev odobrila svetovna banka. Posojilo v znesku 32 milijonov dolarjev je odobrila evropska investicijska banka, preostalih 59 pa je Jugoslavija dobila na mednarodnem trgu kapitala.
Čas najhujši nasprotnik naše letošnje himalajske odprave
Tekanje po pisarnah je naposled končano, prve skupine so že odšle na pot — Tekma z avstrijsko odpravo, namenjeno na Lhotse — Italijani optimisti
OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA
KATMANDU, marca — Sedem tovornjakov je 9. marca naposled pripeljalo iz Nevv Delhija v Katmandu opremo in hrano jugoslovanske alpinistične himalajske odprave, ki je devet dni čakala nanjo v nepalski prestolnici. Tako bo jutri odšla na pot proti goram prva, največja skupina alpinistov s skoraj vso opremo, poroča naš novinar 9. marca. Za njo bosta šli v čim krajših razmakih še dve majhni skupini, ki bosta pred tem uredili nekatere probleme v zvezi s potovanjem proti Himalaji in osvajanjem Mount Everesta. Hkrati s prvo skupino bodo odpotovali s helikopterjem v podnožje najvišjega pogorja sveta štirje alpinisti, da bi bili čimprej na ledeniku Khumbu pod Everestom in da bi pripravili bazno taborišče.
Na Vzhodu vrednotijo čas precej drugače kot pri nas; nekaj ur čakanja ni nikakršna izguba, nekaj dni je komajda vredno besede. Alpiniste pa priganja čas; zdaj ga imajo dovolj, toda takrat, ko bodo kritični dnevi za osvajanje vrha, bi jih utegnil prehiteti monsun in jih odpo-diti z gore.
Tomaž Jamnik, ki je med potovanjem zadolžen za transport opreme, je bil nekaj dni na indijsiko-nepalskd meji in pred tem na carini v New Delhiju, zadnje dni pa je potoval s tovornjaki in priganjal šoferje. Nekoliko hitreje je zaradi njegove prisotnosti šlo, mnogo pa ne.
Med tem je vodja odprave
Dom grulečih poštarjev
Člani devetih slovenskih klubov gojijo okoli 2.700 golobov pismonoš, ki zmorejo kakih sto kilometrov na uro
KRŠKA VAS PRI BREŽICAH, marca — Nekaj deset metrov nad Krko, ki se tod preliva čez številne slikovite jezove, stoji na betonskih ceveh zelena utica. Pod majhno planoto, kjer so arheologi odkrili predzgodovinsko gradišče Velike Malence, znano iz železne pa vse do rimske dobe, skrbi domačin Vlado Lopatič za veliko jato golobov pismonoš.
Nenavadne ptice se razlikujejo od drugih golobov, človek pa jim je posebno skrb namenjal že pred stoletji: izjemne spopobnosti mišičastih in lahkokrilih ptičev so izkoristili že stari Asirci, Perzijci, Egipčani in Rimljani.
Z gojenjem športnih golo bov. ki se z lastnim »kompasom« znajdejo nekaj sto kilometrov od doma, se tudi pri nas ukvarja vse več ljubiteljev. Med devetimi sloven. skimi klubi sodi novomeški klub golobov pismonoš siicer med najmlajše, zato pa med najboljše, med tiste, ki so zadnja leta zbrali' celo vrsto pokalov in diplom. Okrog 2.700 golobov irfitt^8'članov. Vlado Lopatič pa je med njimi posebej aktiven in uspe. šen.
Tekmovanje vsako leto
»Golobe sem vzljubil že v rani mladosti, posebej skrbno. načrtno in strokovno pa se z njimi ukvarjam zadnjih 20 let. Okrog sto jih imam v svoji jati. izključeno uvožene. | Ob njih prebijem ves prosti čas, vsak dan se z njimi ukvarjam vsaj dve uri, saj morajo biti golobi čisti, urejeni in dobro hranjeni. Ravno zdaj je sezona parjenja, začenjajo se treningi, ki jim bo. do tudi letos sledila številna tekmovanja. Vsak golob bo moral do jeseni preleteti 5.500 kilometrov zato sem že začel s kondicijskimi treningi: z avtomobilom jih odpeljem 20 kilometrov daleč in jih izpustim. Toda če še tako pritiskam na plin svoje stoenke. so prej doma kakor jaz. In to pot opravim dvak. rat do trikrat tedensko,« raz. laga naš sogovornik.
Sploh so tekmovanja menda največji čar gojiteljev pismonoš. »Vsak golob našega kluba ima matični obroček z oznako YU 307 kadar pa jih v posebnih košarah peljemo na dolgo pot. dobe še kontrolni obroček iz gume. Naši spremljevalci jih z vlakom odipe.
ljajo na primer do Beograda, kjer jih pred posebno komisijo izpustijo. Na poti domov čakajo golobe mnoge ovire — daljnovodi, žice. neurja, kragulji in drugo — zato se jih zlasti v dežju veliko tudi izgubi. Do 300 metrov visoko se dvignejo in jo s hitrostjo 90—120 kilometrov uberejo proti domu. Po štirih do petih urah utrujeni se vrnejo v domače zavetje. Cimprej je treba goloba ujeti in dati obroček v kontrolno uro. Najdaljša pot, ki. jo je moj go-lob opravil v poldrugem dnevu, je merila 1.250 km, vodila pa ga je vse od Omega n^pj-ja. Vrnil se Je popolnoma utrujen, zato sem ga. ne-., ,hranl'
No, po dveh dneh se je že popravil.«
Za pomembna sporočila
Negovanje golobov pismonoš seveda ni poceni, zato si člani kluba pomagajo s sode. lovanjem na različnih razstavah. nekaj pa dobe tudi s poleti ob svečanostih, kot so tiste v Kumrovcu ali pa ob dnevu mladosti v Beogradu, ko švigne v zrak na stotine golobov, ki se usmerijo na različne konce naše domovine. Tekmovalni golobi so lahko odlični kurirji, saj ubirajo najkrajšo pot do doma. zato jih je mogoče izkoristiti ob elementarnih nezgodah in za potrebe SLO. To je pokazala tudi štabna vaja, v kateri je Lopatičev golob prenesel zaupno sporočilo iz Novega mesta v Krško vas oziroma v Krško v vsega 19 minutah. Na tekmovanju za pokal borca je bilo med prvimi desetimi golobi kar devet Lopatlčevih! V dogovoru s civilno zaščito in SLO bo več podobnih, nastopov tudi letos. , ,J
VLADO PODGORŠEK
SPRELET NAD DOMAČO HIŠICO — V utici nad Krko ima Vlado Lopatič okoli sto golobov, ki so na treningu vselej prej doma kot on s stoenko.
Foto: V. P-
Tone Škarja tekal po nepalskem miimstrstvu za turizem, da bi uredil vse formalnosti v zvezi s potovanjem v osrčje Himalaje in z vzponom na Everest. Ko je dobil načelni pristanek za vzpon po zahodnem grebenu, so prišle na vrsto podrobnosti, ki jih je moral urediti v naslednjih dneh. Tako je ministrstvo za turizem kraljevine Nepala izdalo uradno dovoljenje za vzpon na najvišjo goro sveta po novi poti, vendar z nekaterimi pripombami:	da
vodstvo odprave in alpinisti upoštevajo vsa navodila zveznega oficirja, ki potuje z odpravo, da ne plezajo na druge gore, temveč samo na Everest, in da v nobenem primeru ne prekoračijo ne-palsko-kitajske meje, ki je skorajda na poti, po kateri bodo naši fantje plezali proti vrhu.
Boj za papirje in nosače
Poleg tega je dobil še vsak član odprave posebno dovoljenje za potovanje v notranjost Nepala in v podnožje Himalaje. Nepalski vizum, ki ga je dobil vsak član jugoslovanske odprave ob vstopu v državo, zadostuje namreč samo za bivanje v Katmandujski kotlini in za izlet do Pokhare, za vsa drugačna potovanja po Nepalu pa mora vsakdo imeti še posebno dovoljenje.
Oba radioamaterja bosta morala še nekaj časa ostati v Katmanduju, ker nista dobila dovoljenj za začasni uvoz radijskih sprejemnikov in oddajnikov. Ko jih dobita, bosta skupaj z aparaturami odpotovala s helikopterjem ali letalom.
Predvčerajšnjim so pripotovali v Katmandu nekateri člani avstrijske alpinistične odprave, ki je namenjena na Lhotse, soseda Everesta. Tako Avstrijci kot Jugoslovani imajo do baznega tabora popolnoma isto pot, oboja bodo posta/vili bazno taborišče na ledeniku Khumbu, ki teče med Everestom in Lhotsejem. Domačini, ki so vedeli, da bosta šli mimo njihovih vasi dve veliki odpravi, so čakali nanju in bili pripravljeni na nošnjo tovorov. Avstrijci, 1 'ki so prvi odšli na pot, so pobrali prvih dvesto nosačev, ki so že bili pripravljeni za jugoslovansko odpravo. Tako so nekateri domačini, zadolženi za zbiranje nosačev, šli do bolj oddaljenih vasi, od koder bodo do jutri zjutraj pripeljali nove močne moške in ženske.
Za našimi in Avstrijci še Italijani
Zvedelo se je, da bo glavnina avstrijskih alpinistov odpotovala iz Katmanduja sredi meseca z letalom v Luklo. Ker hočejo naši dobiti boljši taborni prostor na ledeniku, bodo alpinisti Zaplotnik, brata Štremfelj in Marenče odpotovali jutri s posebnim helikopterjem in z vso opremo, potrebno za postavitev tabora, v Luklo ali Shyang-boche. Ce bodo imeli potem še kaj časa, bodo nadelala pot po ledeniku do vstopa v steno in začeli postavljati žičnico, s katero nameravajo potegniti prek najbolj strmega začetnega dela nove, jugoslovanske poti na Everest vso opremo in hrano za višinska taborišča. Ob žičnici bodo postavili jeklene jamarske lestvice in napeli fiksno vrv, po kateri bo vzpon po tem delu gore kar najbolj varen in hiter.
Računajo, da bodo vsi čla-
ni odprave najpozneje do konca marca v bassnem taborišču in da bodo takrat začeli naskakovati goro, ki so sd jo izbrali za cilj.
Včeraj so prispeli v Katmandu tudi člani italijanske alpinistične odprave, ki se nameravajo povzpeti na osem tisočak Manaslu. Na letališču so se takoj po prihodu srečali z nekaterimi člani naše odprave in se čudili, zakaj so že toliko časa v Katmanduju, medtem ko bodo oni odpotovali proti goram že naslednja dan, saj imajo vso opremo že v New Delhiju na letališču. S katmandujskega letališča bodo odšli Italijani bistveno manj optimistični, potem ko so jim naši razložili vse peripetije v zveza s prtljago.
MARJAN RAZTRESEN
Lunin mrk pod Pohorjem
MARIBOR, marca — Jasna noč je omogočila mnogim Mariborčanom, tla »o r torek zvečer opazovali Lunin mrk na vzhodnem in jugovzhodnem nebu. Štiri ure so lahko gledali, kako Je Zemljina senca pokrivala in »odkrivala« Luno. Ob 22. uri in 8 minut je bilo kar 86 odstotkov Luninega površja v zemeljski senci. Na prvem posnetku je še nedotaknjen ščip, druga slika je bila posneta ob 21.30, tretja pa kaže največjo zasenčeno površino Lune.	Foto: Bogo Čerin
Velike izgube Anhovega le zaradi nizkih cen?
Salonit, tovarna celuloze Krško in rafinerija v Lendavi izstopajo med 61 ozdi, ki so lani imeli negativno bilanco
LJUBLJANA, 15. marca — V Sloveniji Je po zaključnem nacijo bodo delavci v temelj-računu za preteklo leto kar 61 delovnih organizacij končalo i ^gubo^p^emaii akontacijo poslovno leto z izgubo. Čeprav ta ni tako visoka, da bi j osebnih dohodkov v višini de-ogrožala moč In sposobnost slovenskega gospodarstva, pa vetmesečnega povprečja pre-med zgubaš) krepko izstopajo anhovski Salonit, tovarna ce- -----luloze Krško in lendavska rafinerija nafte.
Vse temeljne organizacije združenega dela, ki so na listi zgubašev, so zbrale 611,4 milijona dinarjev nekritih izgub. Med temi pa je na prvem mestu tovarna cementa Salonit iz Anhovega s 183 milijoni dinarjev, sledita pa ji Celuloza Krško z 49 milijoni in tozd rafinerija lendavske Ine s 45 milijoni dinarjev izgube. Vsi trije, kii zaposlujejo le 936 delavcev, pa so pridelali 278 milijonov dinarjev iz-
0 Pregled zgubašev po panogah kaže, da je 23 temeljnih organizacij združenega dela s 4.971 zaposlenimi v industriji in rudarstvu pridelalo 445 milijonov dinarjev Izgub, medtem ko je šest temeljnih organizacij s 1.741 zaposlenimi v kmetijstvu poslovno leto končalo s 60 milijoni dinarjev izgub. Na tretjem mestu pa so OZD prometa in zvez, med katerimi jih je pet s 620 zaposlenimi zbralo le nekaj manj kot 17 milijo, nov dinarjev nepokritih izgub.
V industriji je na nezazidljivem prvem mestu izdelava gradbenega materiala s skoraj 189 milijoni dinarjev minusa, kar gre predvsem na račun velikih izgub anhovskega Salonita, tozd tovarna cementa. Tej pa sledita izdelava živilskih Izdelkov s 57 milijoni dinarjev izgub ln papirna industrija, na čelu s krško tovarno celuloze, ki ima v preteklem letu za 52 milijonov dinarjev izgub. Za temi pa se uvrščajo še rudniki (Idrija, Mežica) s 43, predelava usnja z 28, izdelava pohištva z 25, predelava nekovin s 24 ter strojegradnja z 20 milijoni dinarjev izgub.
gube, medtem ko je je ostalih 58 zgubašev z 9.232 zaposlenimi imelo le nekaj več kot 333 milijonov dinarjev. Ker je prav za tri največje zgubaše značilno, da zvračajo krivdo za izgubo na neustrezno določene cene, bo zavod za cene pretehtal, kolikšen del krivde so imele pri lanskih izgubah neusklajene cene.
S spremenjenim zakonom o pogojih in postopku za sa-
.. ■■ ..v. ' . -Si--------—
Iz Zastave največ „stoenk“
Januarja in februarja 29.882 vozil — Več gospodarskih vozil
KRAGUJEVAC, 15. marca (Tanjug) — V prvih dveh mesecih letošnjega leta so v Zavodih »Crvena zastava« Izdelali 29.882 vozil, od tega 28.124 osebnih in 1.785 gospodarskih. Čeprav je bila načrtovana proizvodnja v tem času v primerjavi z lanskim letbm za pet odstotkov manjša, je to vseeno za 3.266 avtomobilov več. Manjše število vozil je predvsem posledica manjše proizvodnje osebnih avtomobilov, medtem ko so pri gospodarskih presegli načrt za 529 vozil oziroma sedem odstotkov.
V osnovnem programu so izdelali 22.945 osebnih avtomobilov, v okviru dopolnilnega programa pa, v sodelovanju z italijanskimi, poljskimi in sovjetskimi proizvajalci, 5.179. Pri tem je bilo največ vozil »zastava 101« — 12.450, sledijo »fički« — 7.885 ter avtomobili s 1.300 do 1.500 kubiki — 2.609.
teklega leta oziroma devetmesečnega povprečja panoge, če so njihovi izplačam osebni dohodki presegli panožno povprečje. Prav na račun osebnih dohodkov, ki so pri velikem delu zgubašev bistveno višji od povprečja panoge, je bilo tokrat slišati največ pripomb. Nevzdržno je namreč, da bi v teh temeljnih organizacijah delavci prejemali višje osebne dohodke kot delavci temeljnih organizacij, ki delajo brez izgube. Neredko se tudi dogaja, da tozdi z nizkimi osebnimi dohodki plaču jejo v sklad skupnih rezerv za tiste tozde, ki imajo višje osebne dohodke.
MARJETA ŠOŠTARIČ
Mrzel tuš na komaj odmrznjeno povpraševanje
Kljub obljubam, da tekstilci ne bodo pritiskali na cene, se obeta podražitev za 13 odstotkov
BEOGRAD, 15. marca (Tanjug) — Čeprav je splošno združenje tekstilne Industrije Jugoslavije sredi februarja javno sporočilo, da ta panoga letos ne bo pritiskala na cene, se že zdaj ve, da je bila to bolj želja in prepričanje tistih, ki so to sporočili, ne pa tudi samih proizvajalcev.
Natančneje povedano, na tiskovni konferenci, ki sta jo sklicala predsednik skupščine in sekretar splošnega združenja, je hilo rečeno, da bodo zahteve po podražitvi tekstilnih izdelkov mnogo nižje od devetih odstotkov, ki jih dovoljuje resolucija za letošnje leto, povsem zanesljivo pa je mogoče reči, da so bile že takrat želje proizvajalcev mnogo večje.
Po tistem, kar pripravljajo v okviru poslovnih skupnosti, je mogoče pričakovati večje zahteve. Proizvajalci v tekstilni industriji si namreč želijo približno za 13 odstotkov višje cene od veljavnih in zelo verjetno je, da bodo s takšno zahtevo potrkali tudi na vrata zveznega zavoda za tržišče ln cene. K tem zahtevam nameravajo priložiti tudi ustrezne utemeljitve, s katerimi pa vsaj doslej niso mogli omajati zagotavljanj mnogih, da bi namreč takšna podražitev negativno vplivala na komaj »odmrznjeno« domače povpraševanje.
Tudi proizvajalci sami se zavedajo, da utegne biti večje zvišanje cen dvorezen meč, vendar menijo, da 'drugače ne-bjdo mogli uskladiti podražitve surovin na tujem tržišču, s katerega krijejo od 40 do 100 odstotkov svojih potreb.
Berite PRIMORSKI
DNEVNIK
Učni poligon za druge
Uspešna rast Blagovno transportnega centra Ljubljana — S tehnološkimi dosežki do večje rasti produktivnosti
LJUBLJANA, 15. marca — Blagovno transportni center Ljubljana praznuje tc dni četrt stoletja obstoja. V tem času se (e delovna organizacija, ki ima danes štiri temeljne org« nizacije (eno v Novem mestu, ostale tri in delovno skupnost skupnih služb pa v Ljubljani), razvila v pomemben dejavnik na področju pretovome ln skladiščne dejavnosti, ne le v Sloveniji, temveč v merilu države.
kvadratnih
Osebne knjižice namesto izkaznic
Ustreznejša oblika in uporabnost — Rok za zamenjavo starih izkaznic podaljšan za leto dni
LJUBLJANA, 15. marca — Rok za zamenjavo osebnih Izkaznic, ki bo potekel 4. maja letos, bo treba prestaviti v prihodnje leto, saj še nismo sprejeli republiškega zakona o matični številki občanov. Prav matična številka pa bo poleg nove oblike — zdajšnjo naj bi zamenjala knjižica — glavna novost pri osebnih izkaznicah.
Tako so dejali na današnji seji slovenskega izvršnega sveta v zvezi s predlaganimi zakonskimi spremembami zdaj veljavnega zakona o osebni izkaznici. Gneča pred občinskimi okenci pa potrjuje, so menili v razpravi, da sedaj veljavni obrazec osebne izkaznice ni ustrezen, saj morajo občani ob vsaki spremembi bivališča zamenjati osebno izkaznico, kar vzame precej časa in tudi denarja tako občanom (nove fotografije denimo) kot občinskim upravnim organom. Temu bi se ognili, če bi osebno izkaznico preoblikovali, v knjižico. Vanjo bi zapisovali vse spremembe občanovega bivališča skupaj, zato pa dokumenta ne bi bilo treba zamenjati.
»Knjižica« bo imela potemtakem poleg rubrike za matično številko občanov še nekoliko širši prostor za morebitne spremembe občanovega bivališča, izpadla pa bo prvotno zamišljena rubrika o občanovi krvni skupini. Po mnenju medicinskih strokovnjakov takemu podatku tudi ob nujnih zdravstvenih posegih ne bi bilo moč zaupati, ne da bi ga pred tem preverili, zato pa bi bila takšna določba brez vrednosti.
PETER MIRKOVIČ
LJUBLJANA, 15. marca — Med najpogostejše naravne nesreče, ki so v naši republiki doslej povzročile največ gmotne škode, nemalokrat pa so terjale tudi človeške žrtve, sodijo poplave, potresi, toča, neurje, požari ter snežni in zemeljski plazovi. Dosedanje izkušnje so pokazale, da bi bile posledice občutno manjše, če bi bili na nesreče bolje pripravljeni. Zato bo treba oorambi in zaščiti pred naravnimi nesrečami v prihodnje posvetiti več pozornosti, so poudarili na današnji seji odbora za družbenopolitični sistem zbora združenega dela republiške skupščine.
Dr. Vlado Benko zaslužni profesor
Velik prispevek k marksistični teoriji mednarodnih odnosov
LJUBLJANA, 15. marca — '
Na fakulteti za sociologijo, j politične vede in novinarstvo j so na zadnji seji sveta podelili naslov zaslužni profesor I rednemu profesorju dr. Vladu Benku. Udeleženec NOB od 1941. je po vojni veliko pri. speval k trdnosti nove Jugoslavije in njenemu medna rodnemu ugledu, v zavzetem znanstvenem in pedagoškem delu pa je izoblikoval izviren, na marksizmu temelječ pristop k proučevanju med-naordnib odnosov.
Spoznanja je zaokrožil v knjigi »Mednarodni odnosi«.
„ .	, nih ljudi in občanov. Solidar-
Kot večletni dekan FSPN in ^ akciJe so bile hitre in
sedanji predsedmk pohtološ^ | učlnkovite. Usmerjene so bile kega društva, kakor tudi z
vodstvom mednarodne usme- l predvsem v zagotovitev naj-ritve študija na FSPN, Je dr. ‘ osnovnejših pogojev za živ-Benko ogromno prispeval k ljenje in delo družbenih de razvoju, proučevanju in štu- i javnosti in gospodarstva, diju mednarodnih odnosov. I hkrati pa so stekle tudi širo-
Boljša pripravljenost
Če bi bili na elementarne nesreče bolje pripravljeni, bi bile posledice manjše - Poudarek preventivnim ukrepom
Odbor je razpravljal o predlogih informacije in stališč za delovanje enotnega sistema organizacije, odgovornosti in obveznosti v primerih naravnih in drugih nesreč v SR Sloveniji, ki jih je pripravil republiški izvršni svet. Ob I vseh nesrečah, še zlasti pa ob I potresih v Posočju in na Koz-I janskem, je prišla do izraza 1 velika solidarnost vseh delov-
ke solidarnostne akcije za odpravo posledic nesreč. V obnovi J? sodelovalo več tisoč delovnih ljudi, še posebej pa velja opozoriti na velik delež pripadnikov JLA.
Vse te akcije pa bi bile še učinkoviteješe, če bi bili na naravne nesreče bolje pripravljeni. Zato bo treba v prihodnje največ pozornosti posvečati predvsem preventivnim ukrepom. Odbor je poudaril, da bodo morali vsi nosilci planiranja dolgoročno načrtovat) naloge za preprečevanje naravnih nesreč in obvezati vse dejavnike, da v naj večji meri zaščitijo ljudi in premoženje pred nesrečami
Med posebno pomembne preventivne naloge sodi sprejetje posebnih gradbeno-tehnič-nih in urbanističnih predpisov, ki bodo zagotavljali požarno in potresno varno gradnjo. To je še zlasti pomembno za mesta in naselja z visokimi objekti.
Se posebno pozornost pa bo treba nameniti usposabljanju, vzgoji in boljši opremljenosti enot civilne zaščite ter občanov samih. Večji poudarek bo treba dati tudi družbeni samozaščiti, še zlasti v temeljnih okoljih — v krajevnih skupnostih in tozdih.
Sistem zagotavljanja solidarnostnih sredstev za odpravo naravnih nesreč je pri nas že dokaj dobro uveljavljen Izkušnje pa so pokazale, da s solidarnostnimi sredstvi ni mogoče v celoti odpraviti posledic hujših nesreč. Zato je odbor podprl stališče o zagotovitvi ustreznih intervencijskih sredstev, ki bi jih lahko uporabili takoj po nesreči.
BRANKO SOBAN
Ko so pred četrt stoletja začeli graditi na ledini za potrebe ljubljanskega gospodarstva skladišča z vso potrebno infrastrukturo, niso imeli na voljo nikakršnih razpoložljivih vzorcev ter izkušenj o organiziranju skladiščno — pretovome dejavno-nosti; zato so morali iskati in oblikovati mnoge lastne, marsikdaj povsem izvirne rešitve. Zato je bila ta delovna organizacija — prva te vrste v državi — vzorec za oblikovanje takšnih organizacij drugod po državi, hkrati pa je postala tudi »šolski poligon«, v katerem so nabirali izkušnje strokovnjaki, ki delajo v drugih skladiščno-pretovornih centrih po državi.
O naglem razvoju Blagovno transportnega centra v 25 letih najbolj zgovorno priča podatek, da so 1955. leta začeli s komaj 3.340 kvadratni, mi metri skladiščnih prostorov, danes pa že imajo 232.622 kvadratnih metrov sodobnih pokritih skladiščnih prostorov in 60.000 m’ prostora za zunanje skladiščenje blaga. Letno pretovorijo milijon ton blaga, ki ga dovažajo in odvažajo po železniških tirih in po cestah. Železniška skupina po 10 kilometrih industrijskih tirov ranžira in dostavi k skladiščem za 20.000 vagonov blaga letno, po cestah pa pripelje ali odpelje tovore vsak dan okrog 3000 vozil.
V blagovno transportnem centru ima skladiščne in poslovne prostore 65 proizvodnih in trgovskih temeljnih or-
ganizacij, 31.500 metrov meri javno carinsko skladišče posebnega tipa (v katerem po načelu delitve dela center skrbi za prevzemanje, skladiščenje in odpravo carinskega blaga, ki ga delavci carinarnice carinijo), 22.000 kvadratnih metrov pa zavzema kontejnerski terminal, prvi te vrste v državi: v njem so lani pretovorili okrog
12.000	kontenjerjev.
Dokaj hiter razvoj centra je na eni strani omogočilo njegovo tesno sodelovanje z uporabniki storitev, ki so že od vsega začetka prispevali sredstva za njegoyo širjenje. Okrog polovica skladiščnih zmogljivosti je bila zgrajena s finančno soudeležbo uporabnikov, ki je bila zametek za današnje združevanje sredstev za skupne naložbe centra in uporabnikov za širjenje ter izgradnjo novih zmogljivosti Blagovno transportnega centra. Kot je povedal na tiskovni konferenci direktor centra Jože Borštnar, nameravajo letos zgraditi 14.500 kvadratnih metrov veliko skladiščno poslopje, v katerem bodo sedanjim uporabnikom zagotovili nove, dodatne bokse za delno pokritje njihovih naraščajočih potreb po skladiščnem prostoru. Celotne potrebe ljubljanskega gospodarstva po skladiščnem prostoru v okviru centra do leta 1980 cenijo na okrog 100.000 kvadratnih metrov novih skladiščnih zmogljivosti; hkrati pa menijo, da bi z združevanjem sredstev do takrat lahko zgradili največ do 50.000 kvadratnih
metrov novih skladiščnih prostorov. Z združevanjem sredstev s porabniki bi lahko uresničili tudi dolgoročne^ razvojni načrt za izgradnjo novih skladiščnih zmogljivosti na okrog 200.000 kvadratnih metrih v industrijski coni v Mostah.
Dosedanji hiter in uspešen razvoj centra je vsekakor omogočilo nenehno uvajanj« sodobnih tehnoloških dosežkov v pretovomi in skladiščni dejavnosti, ki jim je omogočilo naglo povečevanje produktivnosti. Leta 1960 je bila na primer pri pretovarjanju storilnost na zaposlenega 692 kilogramov blaga na uiro. deset let kasneje že 1.821 kilogramov, 1977. leta pa že 2.546 kilogramov blaga na uro.
Blagovno transportni center v Ljubljani je hkrati tudi eden od vztrajnih pobudnikov za nenehno posodabljanje skladiščno-pretovome dejavnosti, tako v sodelovanju z drugimi centri v državi kot v sodelovanju s porabniki, pa tudi proizvajalci opreme za to dejavnost. Tako se zdaj na primer dogovarjajo z drugimi centri v državi, da bi uskladili to poenotili razvoj kontejnerskih terminalov. Njihovo pobudo za gradnjo skladišč za vnetljive in eksplozivne snovi so podprle mnoge organizacije z območja Ljubljane, vendar pa niso pokazale enake pripravljenosti tudi za združevanje sredstev. Uspešno je center že doslej sodeloval z Indosom, proizvajalcem viličarjev, s katerim bo tudi združeval sredstva za razvoj te proizvodnje, pripravljen pa je tesneje sodelovati tudi z drugimi proizvajalci potrebne pretovome in skladiščne opreme.
LJILJANA D JERI C ZDRAVKO STEFANČIČ
Mali oglasi
PRODAM motorno kolo »ducati 250» v zelo dobrem stanju. Telefonirati v jutranjih urah na številko 200407.
JUKEBOX «AMI» v dobrem stanju 450.000 lir, prodaja bar «Canari-no» na Opčinah.
V DOLINSKI občini prodam dvosobno stanovanje. Telefonirati na št. 812409, v večernih urah.
NEMŠKO KOZMETIKO «OIga Tsche-chowa» dobite na Opčinah v Parfumeriji - Kozmetiki «90». Do 28. marca darilo — dežnik za cenjene odjemalke.
PRIPOROČAMO Vam kreme, lotio-ne, šminke in parfemc japonske firme «Shiseido^ — Parfumerija -Kozmetika «90» Opčine.
PRODAM motorni tricikel Moto Guzzi — ercole 500 cc. Telefonirati v večernih urah na št. 225485.
PRODAM smuči «EIan MC», dolžina 210 cm — Tel. 416568 v popoldanskih urah.
ODBOR ljudskega borna iz Križa išče novega najemnika za gostilno.
PRODAM majhno stanovanje v Trstu Telefonirati na številko 741670.
UGODNE .t ' OŽNOST1. Carli pro da 850 '*8; 127 '72-73; alfasud '73; AR 2000 '72; 128 '72; 124 '68; 125 ’68-'71-'72; A 1.'. '70; R 16 ’72; AR 100 '70; 238 furgon '69; ford tra.isit '70;	4 '71. Ogled v Ulici
B. Ca~al( št.
Razna obvestila
Kasta sklicuje za petek, 23.3.1979, ■voj redni občni zbor, ki bo v Mali dvorani Kulturnega doma ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
Mladinske i . otroške zbore, ki bo
do 25. marca nastopili na reviji ♦Pesem mladih 1979», obveščamo, da je sklepna pesem revije natis njena v zadnji številki (6) Pastirč ka (Šorli - Harej; »Veseli ringara ja»). Skupna vaja je predvidena v soboto, 24. marca, ob 16. uri v Kul turnem domu.
Odbor ZCPZ
Razstave
V nemškem kulturnem inštitutu je
še vedno odprta razstava fotografij, ki prikazujejo življenje in delo pozno romantičnega pesnik. Heinricha Heineja. Razstava bo odprta do 23. marca od ponedeljka do petka, in si ‘er od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure.
/Cš Cfi <y{j& ZA^CCj
/1 * *	v*/	.;«i	v,/
niinnlin m fr in n

mmmm
Več desettisoč ljudi dela, tudi ponoči, za zagotovi vzdrževanje in delovanje telefonskega sistema.	t
Ker je telefon neobhodno potreben za razvoj nasšga gospodarstva, deluje 85 milijonov kilometrov linij, 12 umetnih satelitov in 300.000 ljudi vse leto.
Mi&m Vsaki dan je treba investirati 5 milijard lir, da se zagotovi vedno učinkovito službo in da se stalno sledi razvoju z nenehnim uvajanjem novih tehnologij.
A
SPORTSVttAR

■ .
KUPUJ PRI PROIZVAJALCU!
7fl usn nmižiNn
DIŽNI PLAŠČI CA S UAL
mpermeabile EUROPEO
• KONFEKCIJA IIVENSERIJSKE VELIKOSTI
TRST
ULICA MADONNINA IS (blizu Trga Garibaldi)



ušinoc


ZALOŽBA
V VSAKO SLOVENSKO HIŠO - KNJIGI, KAKRŠNI NA SLOVENSKEM IZIDETA ENKRAT ALI DVAKRAT V STOLETJU!
ZAKLADI SLOVENIJE
TEMELJNO DELO 0 NARAVNIH LEPOTAH TER UMETNOSTNIH IN DRUGIH VREDNOTAH SLOVENIJE!
PRAVKAR IZŠLO
Najlepše, najzanimivejše, najpomembnejše na naši zemlji od nekdaj do danes predstavljajo
ZAKLADI SLOVENIJE
ia 336 straneh
v izboru prek 30 strokovnih sodelavcev
s sodelovanjem 80 fotografov s 600 slikami od tega 440 barvnih z besedilom Matjaža Kmecla
Monografija, ki ostri pogled v našo zgo. dovino in sedanjost; knjiga, ki nam odstira podobo preteklih rodov in našo za danes in jutri.
Cena: 590 din (6 obrokov)
ZGODOVINA SLOVENCEV, KNJIGA, KI ZAJEMA SLOVENSKO ZGODOVINO 00 PRADAVNINE DO DANAŠNJEGA ČASA IZIDE V APRILU
ZGODOVINA SLOVENCEV
— knjiga, ki jo je Cankarjeva založba pripravila s skupino najvidnejših zgodovinarjev, je po mnogih desetletjih spet reprezentativen prikaz naše zgodovine v
eni knjigi, po načinu in celovitosti pisanja ter z bogastvom slikovnega in po-nazorilnega gradiva pa izrazita novost sodobnega založništva.
ca 1000 strani
550 barvnih in črno-beiih slik 60 barvnih zemljevidov 60 grafikonov, preglednic, diagramov
prednaročniška cena: 780 din (8 obrokov)
izkoristite prednaročniško ceno; prodajna cena knjige bo 960 din
Če boste naročili obe knjigi hkrati, nas bo veselilo, a razveselili bomo tudi mi vas: poslali vam bomo posebno in redko darilo — faksimile «Zemljevida slovenske dežele in pokrajin« Petra Kozlerja iz leta 1853, prvega zemljevida slovenskega ozemlja.
NAROČILNICA št. loi I I l l~T~l (za naročnike v JUGOSLAVIJI) - PD 2
PIŠITE S TISKANIMI ČRKAMI! Kra)
Zaprte kvadratke izpolni založba
Priimek in ime I I I I II I I I l l I I II I I I I l I
ulica
kraj	78 poštna Številka
l I I l l i il l l i i I I l i i
Naslov del. organizacije
Rojen_______________| |
25
kdo jo je izdal__________
I i I l I i I l I i I I I I l I I I I L
ulica	kraj
reg. št. os. izk.| | |
________„-1. 1 I
78 poštna številka
Nepreklicno naročam knjigo
000805
ZGODOVINA SLOVENCEV
Prednaročniški cena 780 din (8 obrokov )
000806
ZAKLADI SLOVENIJE
590 din (6 obrokov)
Plačal bom po prejemu računa in' položnic:
□□ a) v enkratnem znesku □□ b)v rednih mesečnih obrokih
43
Knjigo in račun mi pošljite:	L1 na dom L! v službo Q0 LU DO
podpis
Naročniki jz Italije lahko naročijo knjigi v Vtidtilti	ti Ulica sv. Frančiška 20, TRST
SMUČARSKI SKOKI
5. SP V PLANICI
DEŽ PREPREČIL POLETE
Slavnostna otvoritev - Nastopilo je le nekaj predskakalcev, med katerimi je najdaljši polet dosegel Zupan (159 metrov)
Vso noč in celo jutro je včeraj Nlo in organizatorji < niso .mogli prijeti tekmovanja ob določenem času. pež je neusmiljeno močil vse, z vseh bližnjih pobočij pa so drli hudourniki. tako, da je voda grozila do sko-
5&/ETCVNO FKVBgTVDl
PLANICA-79JUGOSIAVUA
15.-18.3.1979
tišča letalnice. (Nastalo je novo u-®>etno «jezerce», tik ob skakalnici. Tam so bili parkirani štirje avtomobili, katerim se je le streha videla iz vode). Prav zaradi vremena so morali tekmovanje preložiti.
Poseg gasilcev in pomožnega o-*®bja je nevarnost prepredli in z *0oumo zamudo se je pričela slojna otvoritev 5. svetovnega prvenca v smuških poletih. Po pozdravim govoru predsednika organizacijskega komiteja Nika Belopavlo-viča je skakalce pozdravil zastopnik pokrovitelja svetovnega prvenstva predsednika republike Josipa “roza Tita Stane Dolanc in še predsednik mednarodne smučarske zveze Marc Hodler.
Preden so nastopili pred skakalni so podelili odličja «zlate čaplje* junakom Planice. Med petindvajsetimi skakalci je bilo deležnih tega v®likega priznanja kar dvanajst Jugoslovanov. Med temi naj omenimo samo Bogdana Norčiča, ki je bil četrti v Planici leta 1977, z najdaljšim veljavnim poletom 168 m. Sicer pa je Norčič dosegel doslej najdaljši skok v zgodovini smučarskih 'atov z značko 181 m. Žal je tedaj Podrsal z rokami po tleh in mu tako rekorda niso priznali.
Kljub temu, da je stalno deževalo »o se po zaletni stezi spustih trije Predskakalci, ki so dosegli zelo lepe j^zultate. Najprej je Ivo Zupan skopil 159 m, za njim pa Andrej Kaj-*er 156 m. Tretji, Marko Mlakar, je dosegel točko 148 m, nato Andrej “omel 144 m, Mišo Anžel 141 m, Miran Tepeš in Janez Loštrek 140 M, osmi je bil Stanko Velikonja s 126 m.
Medtem se je dežju pridružil še veter in sodniki so bili prisiljeni spet Prekiniti skoke predskakalcev. Čez tekaj časa je nastopilo še nekaj Predskakalcev, ki pa niso dosegli Soamk prejšnjih.
Ker se je vreme še poslabšalo je Mrija nato petkovo tekmovanje odpovedala. Kljub temu, da pričakovanju petnajsttisočglave množice, ki se je zbrala v dežju v dolini Ta-Mar, ni bilo ugodeno, je prav po Saslugi predskakalcev in nekaj odtočnih rezultatov, ki so jih dosegli, « prišla na svoj račun. To je še {Oliko bolj pomembno ker se je pod Bončami zbrala velika skupina soldih otrok, ki je tako odšla lahko domov sicer do kože premočena, Vendar nekako potešena, ker si je *ahko kljub vsemu ogledala nekaj ^hunskih skokov.
MARIO ŠUŠTERŠIČ
Prvo svetovno prvenstvo v poletih leta 1972 je uspelo. Organizatorji so v skoraj nemogočih razmerah pripeljali prvenstvo do konca. Sneg je bil pravzaprav samo na skakalnici, okolica je bila skoraj, kopna. Zato sem čutil dolžnost, da takoj po proglasitvi prvih junakov svetovnega prvenstva v poletih Štajnerja, Raške in Wosipiva pokličem ter zberem pod vznožjem skakalnice prav vse, ki so na kakršenkoli način o-fnogočili, da je prireditev uspela in napravim skupinsko fotografijo teh požrtvovalnih ljubiteljev Planice, ki so napravili nemogoče — in tudi zmagali.
EDI ŠELHAUS
KOLESARSTVO
Dirka pri Domju
Danes ob 14.30 bo pri Domju kolesarska dirka za Veliko nagrado Su-permercato Jez. Organizira jo športni krožek Domio, ki je pred kratkim ustanovil tudi kolesarski odsek. Ta odsek se bo letos udeležil številnih dirk v kategorijah najmlajših, začetnikov in cikloamaterjev.
Današnja dirka bo potekala v okviru društvenega praznika.
NOGOMET
NAŠE EKIPE V AMATERSKIH LIGAH
V OSPREDJU DERBI GAJA ZARJA
Po predvidevanjih bo napet in izenačen - Primorje po treh mesecih spet na domačem igrišču
2. AMATERSKA LIGA
Medtem ko bodo na Goriškem odigrali pare osmega povratnega kola, bodo na Tržaškem odigrali pare šestega povratnega kola, v katerem bo po dveh mesecih na sporedu spet derbi (Gaja - Zarja), ki je 12. po vrsti v tem prvenstvu.
Primorje - Libertas
Po treh mesecih se Primorje vrača na domače igrišče. Zadnjo tekmo na Proseku je namreč Primorje odigralo 17. decembra lani, proti O-picini in prav po tej tekmi je prišla kazen disciplinske komisije, ki je odredila prepoved igranja na Proseku za dve tekmi. Nato so prvenstvo prekinili zaradi slabega vremena, sledile so zaostale tekme in končno po treh mesecih bodo lahko prose-ški navijači videli Primorje na domačih tleh. Razumljivo je, da na Proseku vlada veliko zanimanje za to tekmo, predvsem ker na domačih tleh « rdeč e-ru meni* v letošnjem prvenstvu niso še zmagali. Računati na zmago je precej težko, saj sodi Libertas med močnejše ekipe te skupine. Vendar bodo nogometaši Primorja storili vse, da bi prišli do celotnega izkupička. To zmago bi
iiiiiiiiiiiiifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimUiiiiiniiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiu
ODBOJKA
V 3. ŽENSKI DIVIZIJI
SOKOL NAJUSPEŠNEJŠI
V domačem derbiju je premagal Sokol A - Neuspeh ostalih naših ekip
V SPOMINIH FOTOREPORTERJA
Planica - včeraj in danes
Na prvem svetovnem prvenstvu v 'tiučarskih poletih v Planici 1972. le-‘a je bil pokrovitelj prvenstva predsednik Tito. Sam je s svojo prisotnostjo (bil je v Planici že štirikrat) Ukazal, da je med zvestimi prijatelji Planice. Med prireditvijo v planici je Tito izjavil: «Nova planiška velikanka mi je zelo všeč. Predvsem me veseli, da se je to ‘enirjev, konstruktorjev bratov Goršek, tako odlično obneslo: zane-hšek' tako odlično odneslo; zanesljivi’, dolgi in lepi poleti nasploh in n® samo svetovni rekordi kažejo, ^ je objekt res dovršeno delo. Planica je imela dolga leta največjo skakalnico na svetu. Ta, res pn-vlačna disciplina se bo v prihodnje Kotovo še bolj razvijala; prepričan s®m, da bodo občudovanja vredni skakalci dosegli še večje daljave, S® daljše polete.*
Bil sem določen, da spremljam ■®kmovanje, obenem pa tudi, da fotografiram obisk predsednika Tita. “ kolegom Obeleisom sva se ves Cas njegovega obiska zadrževala v Negovi bližini. Predsednik Tito je “11 na stolpu za goste, toda ni sedel. Pazljivo je spremljal tekmovanje, nikakor pa ni hotel zamuditi nobenega našega skakalca. Pogosto le tudi fotografiral in snemal s kamero. Ob tej priliki sem imel tudi sam priliko, da sem ga na njegovo Prošnjo posnel z njegovim fotoapa Satom, skupaj s prisotnimi in na Soncu še posnetek z ozadjem — a-f®n0 polno gledalcev. Tekmo je Spremljal zelo pozorno in večkrat fe pred napovedovalcem povedal JJ>čno dolžino skoka. V pogovoru s kolegom Obeleisom je Tito dejal, da *o mu smučarski skoki in poleti še Osebno všeč, češ: «To je šport, ki J® pozna nepoštenosti. Vsak skakalec lahko pokaže, kar zna in ka ko je pogumen.* Tito se je vedno [•avduševal za tiste športe, pri kadrih je bilo potrebno imeti tudi po-. <m. Po vsaki prireditvi, ki ji je Prisostvoval, je vedno rad pokramljal s tekmovalci, pa tudi darila Jim je izročil. Ko se je po končani Prireditvi fotografiral s tekmovalci *P organizatorji se je od njih poslo-?il z besedami «Pridite še med nas, sPort je trdna vez med narodi, ki vPliva na mednarodne odnose.
Kot smo že poročali, se je v prejšnjem tednu začelo' odbojkarsko prvenstvo v 3. ženski deželni ligi. Ne glede na uspeh, ki ga bodo naše ekipe zabeležile, je razveseljivo že dejstvo, da so na prvenstvo vsa naša društva vpisala svoje šesterke.
Z dvema ekipama se je prijavilo tudi ŠZ Sloga. Sloga A nastopa v B, Sloga B pa v A skupini. Obe ekipi sta opravili tudi že svoje prve nastope.
UISP — Sloga A	3:0
(15:11, 15:7, 15:7)
SLOGA A: Zoch, Gulič, Milič, Grgič, Sosič, Krlžmančič, Vidali, Guštin, Kalc, Repinc.
To tekmo so odigrali prejšnjo soboto. Z ekipo UISP se je pred prvenstvom Sloga že srečala na prijateljski tekmi, kjer^ svojega nasprotnika tudi gladko premagala. Trema pred prvim uradnim nastopom pa je mladim slogašicam prekrižala račune.
* * *
Sloga A — Sokol	2:3
(4:15, 9:15, 17:15, 15:12, 6 15)
SLOGA A: Zoch, Guštin, Milič, Grgič, Sosik, čuk, Vidali, Guštin, Kalc, Repinc, Bukavec.
SOKOL: Mervič .Legiša, Chemelli, Peric, Žerjal, Pangos, Kukanja, Gabrovec, Drašček, Caharija.
Prvi slovenski derbi v tej skupini je bil na sporedu med tednom pri Banih. Sokol spada med boljše ekipe te skupine in vse je že kazalo, da s Slogo ne bo imel prevelikih težav. Vodil je namreč že z 2:0, ko je začela domača ekipa vedno bolje igrati. Ob bučnem navijanju domačega občinstva ji je tudi uspelo, da je stanje v setih izenačila, v odločilnem nizu pa je le prišla do izraza premoč Sokola.
Solaris — Sloga B	3:2
(14:16, 15:4, 10:15, 15:7, 15:12)
SLOGA B: Adam, Benčina, Čufar, Debenjak, Grgič, Jerič, Kovačo, Pe-taros, Spacal, Vidali Sloga B je doslej odigrala le eno tekmo. Drugi prvenstveni nastop jo čaka danes ,ko ji bo v goste prišla druga ekipa Kontovela.
V svojem prvem nastopu Kontovel-ke niso imele sreče. Solaris je namreč ekipa, katero bi naše igralke lahko premagale .vendar zaradi prevelike treme v prvem nastopu niso pokazale vsega, kar znajo. Po izenačeni tekmi, ki je trajala skoraj dve uri, so morale tako prepustiti zmago domačinkam.
INKA
deželno ekipno prvenstvo v- naraščajniki konkurenci, na katerem sta nastopili moška in ženska ekipa Krasa. V moški konkurenci je zmagala ekipa tržaške pristaniške ustanove, Kras (v postavi Jan Bitežnik - Luciano Colja) pa je osvojil solidno četrto mesto (med osmimi nastopajočimi). Naraščajndci Sonja Doljak in Katja Guštin sta svojim barvam priborili tretje mesto, potem ko sta klonili CMM z 1:3 in Azzurri z 2:3.
Iz neuradnih, a vendar verodostojnih virov smo zvedeli, da se bo tudi Sonja Milič udeležila svetovnega namiznoteniškega prvenstva v Severni Koreji, pred tem pa se bo italijanska reprezentanca mudila na desetdnevnih pripravah na Kitajskem. Za slovensko igralko bi bila to vsekakor pravilna nagrada in dostojno slovo od mednarodne tekmovalne arene.
BS
ATLETIKA
JUTRI NA BAZOVIŠKI GMAJNI
Adria
na «La Carsolini»
Jutri bo na bazoviški gmajni (pri nogometnem igrišču) start pete izvedbe teka čez dm in strn imenovanega «La Carsolina*.
Letos bo prvič zadobil tudi mednarodno obeležje z nastopom 39 tekmovalcev AK Koper, od katerih je gotovo najboljši Fabio De-bernardi, ki je sicer že večkrat nastopil na Tržaškem, na teku «Stratrieste», ki je bil 26. decembra lani pa je zasedel celo odlično drugo mesto.
Tudi zamejski Slovenci bodo na teku množično prisotni, saj bo lo-njerska Adria starta la s skupino 70 atletov in atletinj. To bo tudi doslej najbolj masoven nastop lo-njerskega društva in prvo tekmovanje ženske telovadne vrste, ki že dalj časa redno trenira pod vodstvom Marize Batič.
Tekmovanje bo ob vsakem vremenu, štartati pa bi moralo okoli 1.500 tekmovalcev.
Sinoči je v 3. ženski diviziji Bor B premagal ekipo La Previdente z 3:0. (3,1,7), Bor pa Breg A s 3:0 brez borbe.
NAMIZNI TENIS
JUTRI NA DEŽELNEM TURNIRJU
Naši naraščajniki v Vidmu
Jutri zjutraj bo ob 9. uri v Vidmu druga deželna kvalifikacijska preizkušnja na kateri si bodo skušali najboljši naraščajniki priboriti vozovnico na državno namiznoteniško prvenstvo v Latini. Prejšnjo nedeljo je med naraščajniki Jan Bitež nik osvojil tretje mesto in lahko resno računa na uvrstitev med pr vih pet, kar bi zanj pomenilo kvalifikacijo. Med dečki pa imajo trije predstavniki Krasa, oziroma Mladine realne možnosti za visoko u-vrstitev. Tekmovanja se bodo udeležili tudi Borovi dečki. Tokrat bo tekmovanje potekalo tudi v ženski konkurenci. Prvi del prejšnjo nedeljo ni bil na sporedu, ker so mnoge igralke nastopile na državnem turnirju v Salsomaggioreju Terme. Nastopile bodo tudi naraščajnice in deklice Krasa, ki se bodo borile za eno izmed razpoložljivih mest za nastop na državnem prvenstvu.
Med tednom se je odvijalo tudi
poklonili kapetanu Barnabi, ki bo jutri odigral 200. tekmo v rdeče-rumenem dresu.
Opicina - Breg
Težka naloga čaka Brežane, ki gredo v goste k vodji lestvice Opi-cini. Čeprav je openska ekipa v zadnjih dveh nastopih izbojevala le dva remija, ostaja še vedno najmočnejša ekipa te skupine. Zato mislimo, da se bodo morali Brežani pošteno potruditi. S tem pa ni rečeno, da je usoda Brega že zapečatena.
Primorec - Zaule
Čeprav Trebenci igrajo na domačih tleh, njihova naloga ne bo lahka. Nasprotnik je homogena ekipa, ki je na drugem mestu lestvice. Poleg tega naj omenimo, da so do sedaj Tržačani v gosteh podlegli le Sovrani. Pri tem ne bo odveč če povemo, da so prav Trebenci proti Zaulam doživeli v tem prvenstvu najhujši poraz (4:1).
Gaja - Zarja
Zanimiv, napet predvsem pa izenačen se obeta jutrišnji derbi med Gajo in Zarjo. Po nedeljski zmagi proti Aurisini je Gaja vsem prekrižala račune in če so Bazovci pred tednom dni mislili, da na Padričah ne bodo imeli težkega dela, so sedaj mnenje spremenili. Seveda, tudi gajevci so dobili po prvi prvenstveni zmagi polet in večje zaupanje v lastne moči. Torej se obeta res zanimiv derbi, če računamo, da pridejo Bazovci na Padriče po štirih zaporednih porazih. Borba za točke bo precej ostra. Vendar tu bo šlo tudi za točke posebne lestvice za pokal Primorskega dnevnika. Na tej lestvici trenutno vodi Zarja s sedmimi točkami in kot zanimivost lahko povemo, da Bazovci letos niso izgubili še nobenega derbija, medtem ko je Gaja z dvema točkama na repu lestvice.
Pro Fiumicello - Juventina
Štandrežci gredo v goste k močni ekipi Pro Fiumicella, ki je z 28 točkami na četrtem mestu lestvice, kar pomeni da ima jutrišnji nasprotnik enkrat več točk od Juventine, ki je na predpredzadnjem mestu (s 14 točkami). To že jasno priča o razliki ekip. Kljub vsemu temu navijači Juventine še vedno upajo, čeprav bodo Štandrežci morali na i-grišče brez diskvalificiranega Radi-kona.
3. AMATERSKA LIGA
Op. Supercaffe - Kras
Enajsterica Krasa gre v goste k Op. Supercaffč, ki v tem prvenstvu prav gotovo ni izpolnila pričakovanj. Seveda, tudi ekipa Krasa je po do-brem . startu ..nekoliko popustila in se nahaja na spodnjem delu lestvice. Jutri bi vsekakor točka predstavljala za Kras že lep uspeh.
Vesna - Čampi Elisi
Izid tega srečanja bo morda odločilnega pomena za kriško enajsterico, ki vodi na lestvici s štirimi točkami prednosti pred jutrišnjim nasprotnikom. Gostje lahko le z zmago dohitijo Križane, medtem ko bi se Vesna prav gotovo zadovoljila tudi z remijem. Če bo torej Vesna zaigrala solidno se lahko že jutri otrese tekmeca za napredovanje.
Sovodnje - Lib. Koprivno
Po dveh zaporednih porazih čaka tokrat Sovcdnje lažja naloga, saj bodo sprejele v goste ekipo Libertasa iz Koprivnega, ki s 16 točkami zaseda le 12. mesto v prvenstvu 3. AL, v nedeljo pa je pred domačim občinstvom premagala S. Lorenzo z 2:1. Tudi tokrat verjetno ne bo mogel poslati trener Valle na igrišče najboljše postave, saj bo gotovo odsoten Butkovič, tudi Petejan pa verjetno ne bo prebolel bolezni. Kljub temu pa imajo Sovodnje realne mož nosti, da osvojijo nov par točk in se tako povzpnejo na zgornji del razpredelnice, v katerega, vsaj po prikazani igri, gotovo spadajo.
Mladost - Piedimonte
Po številnih porazih bodo jutri sto-
pili Doberdobci na igrišče s trdnim namenom, da odnesejo nasprotniku vsaj točko, če že ne obe. Tudi jutri bo Mladost igrala v okrnjeni postavi, saj bo še diskvalificiran Šuligoj, njegovo mesto veznega igralca pa bo verjetno prevzel Marizza. U-pajmo le, da bo športna sreča naklonjena Doberdobcem; v tem primeru bi morali po predvidevanjih osvojiti vsaj tpčko. Naj omenimo še, da je Mladost v prvem delu prvenstva izgubila s Piedimontejem z 1:0.
ATLETIKA
V OKVIRU 20-LETN1CE BORA
Danes na Opčinah kros nižješolcev
Na Opčinah bo danes kros za nižješolce, katerega prireja v okviru jubilejnih prireditev ob svoji 20-letnici športno združenje Bor iz Trsta.
Tekmovanje se bo začelo ob 15. uri in bo imelo kar šest startov.
Zaključna slovesnost bo Qb 16.30, ko bodo tudi nagradili najuspešnejše tekmovalce.
2.
prvi drugi prvi drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
2
2
X
2
1
X
1
1
X
X
2
'^°Rk
Kot smo že poročali so prireditelji povabili na to tekmovanje tudi goste. Tako bodo nastopili poleg domačinov tudi mladi tekači iz Modene in Hrpelj-Kozine.
Gostom iz Modene so domačini pripravili tudi krajši program, v okviru katerega si bodo ogledali Trst in se v njem soočili z našo stvarnostjo.
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 17. marca 1979
NOGOMET
KADETI
15.00 na Proseku
Primorje - Cbiarbola * * *
15.00	v Nabrežini Cave - Primorec
CICIBANI
16.00	na Škorklji CGS - Breg
* * *
16.00 na Proseku Primorje - Inter S. Sergio
KOŠARKA
MLADINCI
Za pokrajinski naslov
16.00	v Trstu, športna palača Jadran - Hurlingham
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
18.00	v Tržiču Italcantieri - Dom
NARAŠČAJNIKI
18.00	v Gorici, na Rojcah Dom - Arte A
DEČKI
16.00	v Nabrežini
Sokol - Scoglietto
«PROPAGANDA»
15.15 v Dolini Bor A - Don Boso
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA 20.30 v Dolini Bor - Ivi Colori Mantova

KOŠARKA
V MLADINSKEM PRVENSTVU
Jadran-Hurlingham za napredovanje
V tej današnji tekmi ni izrazitega favorita - Jutri več pomembnih srečanj tudi v promocijski ligi
MLADINCI
Mladinsko prvenstvo se je zaključilo že pred mesecem dni, ime zmagovalca, ki bo prestopil v nadaljnji del pa bo znano šele danes, ko se bosta v tržaški športni palači spoprijela Jadran ter tržaški Hurlingham. Z enim samim porazom vsak (to pa seveda v medsebojnih spopadih) sta ti ekipi končali prvenstvo z enakim številom točk (26) na vrhu lestvice. Težko je seveda določiti vnaprej ime zmagovalca v takih tekmah, nedvomno pa nosi breme favorita Hurlingham, ki ima tudi tri igralce iz prve ekipe (v A-2 ligi). Jadranovci pa se bodo, kot običajno, zanašali predvsem na dvojico Marko Ban - Boris Vitez, ki sta bila med drugim najučinkovitejša strelca minulega prvenstva, od ostalih pa je pričakovati predvsem zagrizenost v obrambi.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Že jutri se pričenja serija neposrednih spopadov, ki bodo odločali o prvem setu: k Boru prihaja v goste miljski Jeans Corner, ki j borovce že premagal v prvem delu prvenstva. Takrat pa je Perkova e-kipa nastopila močno okrnjena, zato je vsaka primerjava nemogoča. Miljčani računajo predvsem na dvojico Sardos (to je tolkač Alture, ki nastopa v prvi odbojkarski ligi, poleg tega pa je tudi odličen košarkarski pivot) ter Rossini (ki se še ni odločil za «penzijo», to pa povsem upravičeno, saj je še vedno strah in trepet nasprotnih ekip). Če bo Boru uspelo zaustaviti ta igralca, bo lahko računal na uspeh.
Na zmago borovcev, seveda, tiho računa tudi Jadran, ki v tem kolu ne bo igral (tekmo s CUS so namreč preložili zaradi finala mladinskega prvenstva).
KADETI
To kolo bo precej važno za Bor, ki ima končno priložnost, da pospravi svoj prvi par točk proti skromnemu Chiadinu: Peganova vrsta je v tekmi z Alabardo povsem zadovoljila, zato bi ji ta zmaga ne smela uiti.

ODBOJKA
V MOŠKI C LIGI
0LYMPIA GOSTUJE PRI BOROVCIH
Tržačani so favoriti - Kras čaka izredno težka naloga
Ta konec tedna se nadaljujejo prvenstva v vseh ligah. Ne glede na to pa bo nekaj tekem manj kot preteklo soboto.
ŽENSKA B LIGA
V	tej ligi bi morala biti ta sobota brez tekem. Vodstvo Bora pa se je sporazumelo z Mantovo, da odigra srečanje 13. kola drevi, ker bo telovadnica prihodnjo soboto v Dolini zasedena. Srečanje med Tržačankami in IVI Colorj iz Mantove bi moralo biti vsaj na papirju le gola formalnost. Borovke so namreč zmagale v gosteh s prepričljivim 3:0 Upati je, da b0 tudi to pot tako. Gostij pa ne gre podcenjevati, ker se borijo za obstanek v tej ligi in se bodo prav gotovo močno borile.
MOŠKA C LIGA
V	tej konkurenci bo na stadionu «1. maj* slovenski derbi med Borom in goriško 01ympio. Srečanje v Gorici se je končalo z zmago Tržačanov, ki so na domačem terenu nesporni favoriti. Med tem, ko so ostali borovci dvakrat praznih rok, 01ympia doslej še ni zmagala.
Po dveh zaporednih uspešnih na stopih čaka tokrat Kras izredno težka naloga. To pa ne glede na to, da igra doma. šesterka Scatolificia 4 S iz Vidma se poteguje za napredovanje, saj ima sedaj enako šte vilo točk kot Bor in zaostaja za
dve za vrsto Mogliana Veneta. Vsekakor pa moramo omeniti, da gostje igrajo veliko bolje doma. Ker domačini res nimajo kaj izgubiti lahko tudi prijetno presenetijo.
ŽENSKA C LIGA
Neposredni spopad med Slogo in Corridonijem bo obračun dveh še-sterk, ki v letošnjem prvenstvu nista poželi kaj prida uspehov. Slovenske zastopnice so doslej pospravile dve točki, gostje pa samo dve več. Prva tekma v Foljanu pa se je končala s 3:0 v korist domačink. Torej ni potrebno posebej poudarjati, da ima Sloga z drevišnjimi nasprotnicami odprt račun. Če bo stopila na igrišče z najboljšo postavo ima vse možnosti, da se oddolži. Po vsej verjetnosti pa bo tekma precej izenačena.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Šesterka Brega odhaja v goste k odlični Prati, ki je v 11. kolih izgubila samo eno tekmo. Glede na dejstvo, da so slovenske odbojkarice izgubile tudi v prvem delu prvenstva, je njihova naloga v gosteh brez večjih upov na uspeh. Derbi med S. Luigijem in Kontovelom bo izredno važen za osvojitev četrte stopnice na lestvici, ker imata zaenkrat obe ekipi enako število točk. Ke/ so Kontovelke nekoliko nerodno izgubile prvo tekmo pred doma-
čimi gledalci bi se najbolje oddolžile nasprotnicam in domačim navijačem z zmago v gosteh.
Gostoval bo tudi tretji naš zastopnik, Hrast iz Doberdoba. Igralke iz Rivignana imajo samo dve točki več kot Hrast, kar pomeni, da tudi one še vedno plovejo v nevarnih vodah. Za varovanke trenerja Gergoleta je drevi žarek upanja na uspeh.
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
Goriška 01ympia pričenja povratni del prvenstva jutri v našem mestu. Tržaški VC Matteo’s spada med srednje dobre nasprotnike v tej konkurenci. Po vsej verjetnosti pa je še vedno predober za slovenske odbojkarice.
3.	MOŠKA DIVIZIJA
Po enem porazu in zmagi if?ra Bor tretjo prvenstveno tekmo doma z ARCCS. Domačini bodo izredno težko pospravili drugi par točk, ne glede na to, da imajo tudi gostje precej težav s treningi.
3. ŽENSKA DIVIZIJA
Pri Banih se bosta danes popoldne pomerili drugi postavi Sloge in Kontovela. Srečanje samo nam lahko prinese katerikoli razplet. Prva postava Kontovela pa bo jutri gostila UISP in tudi za to srečanje je dokaj tvegano dati prednost eni ali pa drugi ekipi.
I
V drugi skupini, kjer je za prvo mesto že vse odločeno (zmagal je Inter 1904), bo na sporedu slovenski derbi med Bregom in Kontovelom. Po zadnjih slabih nastopih Kontovel-cev so Brežani celo favoriti, ker nastopajo na domačih tleh.
NARAŠČAJNIKI
Polet bo v tem kolu počival, Kon-tovel pa sprejema v goste močno ekipo Don Bosca, ki je z enim samim porazom sama na vrh'' razpredelnice. Kontovelci se bodo skušali maščevati r • tesen poraz iz prvega dela prvenstva: ni izključeno, da jim ne bo to tudi uspelo, še zlasti po zadnjih spodbudnih nastopih Luk-ševe ekipe.
DEČKI
Sokol čakata ta teden kar dve tekmi: danes bo namreč v Nabrežini zaostala tekma s Scogliettom, jutri pa odhajajo Nabrežinci v Skedenj. Medtem ko je poraz v Skednju skorajda neizbežen pa ima Sokol lepe možnosti za uspeh proti Scogliet-u: v prvem delu prvenstva so slovenski predstavniki prav proti tej ekipi dosegli svojo doslej edino zmago. Lepa priložnost torej, da se dokončno dokopljejo do predzadnjega mesta.
Kontovel ima v tem kolu počitek.
PROPAGANDA
Odločilna tekma tudi v tem prvenstvu. V Dolini se bosta namreč pomerila favorita za končno slavje, Bor A in Don Bosco. V prijateljski tekmi so Mesesnelovi in Bradassije-vi varovanci že premagali tega nasprotnika, upati pa je, da bodo ta uspeh danes tudi ponovili.
Težkega nasprotnika bo imel Bor B, ki bo jutri nastopil proti Alabar-di: izredno težko je, da bi se Can-cianijevi fantje dokopali do zmage.
Marko
KOLESARSTVO
Misij JuNIOMJI »N ČLANI
Adria na dveh dirkah
Po odlično uspeli mednarodni a-materski kolesarski dirki za 3. trofejo ZSŠDI, ki jo je v nedeljo priredila Adria in ki je ob udeležbi najboljših kolesarjev Italije. Jugoslavije in ZRN predstavljala otvoritev sezone v Furlaniji - Julijski krajini, se bodo deželni kolesarji jutri pomerili na dveh dirkah in sicer juniorji v Fontanafreddi ter člani v Percotu. Na teh dveh dirkah bodo nastopili tudi kolesarji lonjerskega društva Adria.
V Percotu bosta dirkala med člani 1. in 2. kategorije Petelin in Godnič, ki sta opravila v nedeljo na domačih tleh krstni nastop, povsem ' pozitiven glede na ostro konkurenco. Poleg njiju in ostalih deželnih kolesarjev bodo nastopili tudi člani jugoslovanskih društev, tako iz Ljubljane kot iz Pulja, z izjemo tistih, ki nastopajo na mednarodni etapi dirki v Alžiriji (med temi je tudi nedeljski lonjerski zmagovalec Ivica Čolig). Proga bo dolga 130 km.
Med juniorji pa bo v Fontanafreddi na 90 km dolgi krožni stezi opravil svoj otvoritveni nastop tudi član lonjerskega društva San-
dro Čok, ki nastopa letos drugo leto med juniorji. Upajmo, da mu bo uspelo doseči v letošnji sezoni dobre rezultate, saj je opravil doslej dobre priprave in ne bi smel razočarati. Seveda pa je vprašanje rezultatov odvisno v veliki meri od izredno močnih furlanskih klubov, ki lahko računajo na borbene in številčne ekipe. Prepričani pa smo, da ne bo Čok v letošnji sezoni razočaral ter bo nadaljeval po poti dobrih uspehov, ki jih je dosegel v zaključku lanskoletne tekmovalne sezone. Naj omenimo še, da vodi njegove priprave (in je sploh njegov stalni spremljevalec) mladi Ivan Sosič, ki je do pred dvema letoma aktivno branil barve lonjerskega društva in se je sedaj, po opravljenem izpitu, posvetil treniranju.
R. Pečar
UMETNOSTNO DRSANJE
DuisAj —ro u ., c.Mlui iiiun in kratkem programu je lestvica posameznic na svetovnem prvenstvu v u-metnostnem drsanju na Dunaju
1.	Anett Potzsch (NDR)	83.96/13
2.	Dagmar Lurz (ZRN)	82.76/22
3.	Linda Fratianne (ZDA) 82.32/20
4.	Emi Watanabe (Jap.)	80.92/35
5.	Susanna Driano (It.)	78.96/50
26. Franca Bianconi (Tt.)	60 84 '29
Ascoli - Perugia	X
Atalanta - Verona	X
Avellino - Bologna	1
Fiorcntina - Catanzaro X Inter - Milan	1
Juventus - Napoli	1
Vicenza - Torino	1
Roma - Lazio	X
Bari - Foggia	X
Genoa - Sampdoria	1
Lecce - Cagliari	2
Palermo - Monza	X
Sambenedett. - Udinese 2
X 2 X 2
X 2
MINIBASKET
’ ežko kolo <.a naše ekipe
Predzadnje kolo prvenstva Z&R, bo za naše ekipe precej težko. V finalnem delu za deveto in dvanajsto mesto se bosta srečala Kontovel in Breg. Favoriti so Kontovelci.
Težka naloga čaka Mazzucovo e-kipo: srečala se bo s CAMB B. E-kipi sta si enakovredni, ampak Borovci igrajo na domačih tleh, vendar favorita ni, čeprav je CAMB na lestvici pred našimi minikošarkarji.
Polet, ki je v naslednji skupini in se bori za trinajsto mesto, bo tek moval s Sabo. Openci igrajo v gosteh in imajo le točko, medtem ko jih ima Gridelova ekipa kar pet.
Sokol bo imel najtršo tekmo: v gosteh se bo srečal z vodečim Inter-jem A iz Milj. Italijanski fantje so zmagali tudi v Nabrežini in tudi sedaj ne bi smeli zgubiti.
SANKANJE
FuKANO — Danes se bo na Ja ponskem začel zaključni del letošnjega mednarodnega smučarskega tekmovanja za svetovni pokal. Danes bo na sporedu moški slalom in žen ski veleslalom, jutri moški veleslalom in ženski slalom, v ponedeljek vzporedni slalom za ženske, v torek pa za moške.
KOLESARSTVO
Milan — Sanremo
MILAN — Včeraj so opravili plom hiranje koles za mednarodno dirko od Milana do Sanrema. Svoja kolesa je pripeljalo 258 tekmovalcev. Za to jutrišnjo dirko se je prvotno priinviln 278 kol^coripv
TENIS
V Zurichu vodi po prvem dnevu mednarodnega teniškega tekmovanja za Davisov pokal Švica proti Jugoslaviji z 2:0, z enakim izidom pa vodi v Palermu tudi Italija proti Danski.
BERITE
REVIJO
MOŠKA C LIGA 20.30 v Trstu, stadion «1. Bor - 01ympia Gorica
maj*
21.15	v Nabrežini
Kras - Scatoloficio 4 S ŽENSKA C LIGA
18.00	pri Banih Sloga - Corridoni
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
20.00	v Prati Prata - Breg
* * *
20.30	v S. Vitu ob Tilmentu Rivignano - Hrast
* * *
20.00	v Trstu, Ul. Zandonai S. Luigi - Kontovel
3. MOŠKA DIVIZIJA
18.00	v Trstu, stadion «1. maj* Bor - ARCCS
3. ŽENSKA DIVIZIJA
16.00	pri Banih Sloga B - Kontovel B
ATLETIKA
20-LETNICA BORA - KROS
15.00	na Opčinah Nastopajo nižješolcl
MINIBASKET
PRVENSTVO Z&R
16.00	v Miljah
Inter Milje A - Sokol
JUTRI
NEDELJA, 18. marca 1979
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	na Padričah
Gaja - Zarja
* * *
15.00 v Fiumicellu
Pro Fiumicello - Juventina * * ♦
15.00 na Proseku
Primorje - Libertas ♦ * *
15.00 na Opčinah
Opicina - Breg
3.	AMATERSKA LIGA
15.00 na Opčinah, igrišče «Alpini* Opicina Supercaffe - Kras * * *
15.00 v Križu Vesna - Čampi Elisi * * *
15.00 v Sovodnjah
L. Capriva - Sovodnje * * *
15.00	v Doberdobu
Mladost - Piedimonte
NARAŠČAJNIKI
10.00	v Cornu di Rosazzo Corno - Juventina
* * *
10.00 v S. Giovanni ob Nadiži
Natisone - Sovodnje * * *
10.30	v Bazovici Zarja - CGS
ZAČETNIKI
9.15	v Trstu, Campanelle Esperia Sv. Ivan B - Primorje
* * *
9.45 v Žavljah Soncini A - Breg
NAJMLAJŠI
12.30	v Trstu, Campanelle Don Bosco - Vesna
* * *
10.30
Breg
v Dolini
- Primorec * * *
10.30 v Križu
Kras - Primorje
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Dolini
Bor - Jeans Corner KADETI
9.00	v Dolini
Breg - Kontovel * * *
11.00	v Trstu, Istrska ul.
Chiadino - Bor
NARAŠČAJNIKI 9.30 na Kontovelu Kontovel - Don Bosco DEČKI
9.30	v Skednju Servolana - Sokol
((PROPAGANDA*
10.30	v Gorici, telov. S. Matutin* Ardita - Dom
* * *
11.00	v Trstu, stadion «1. maj* Bor B - Alabarda
NAMIZNI TENIS
DEŽELNE KVALIFIKACIJE ZA DEČKE IN NARAŠČAJNIKE
9.00	v Vidmu, telov. S. Rocco Nastopajo Kras. Bor in Mladina
ATLETIKA
TEKMOVANJE V KROSU «LA CARSOLINA*
9.00	v Bazovici Nastopa tudi Adria
ODBOJKA
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
10.00	v Gorici 01ympia - Matteo’s Trst
3.	ŽENSKA DIVIZIJA
11.00	na Proseku Kontovel A - UISP Trst
KOLESARSTVO
JUNIORJI
14.00	v Fotoainafreddi Nastopa tudi Adria
ČLANI
14.00 v Percotu
Nastopa tudi Adria
POJUTRIŠNJEM
PONEDELJEK, 19. marca 1979
MINIBASKET
PRVENSTVO Z&R
17.30	v Trstu, stadion «1. maj* Bor - CAMB B
OBVESTILO ŠD Mladina
obvešča, da je namiznoteniška r kreacija v občinskem rekreaci skem domu vsak dan od jutri c vključno petka od 20.30 naprej. Zi interesirani se lahko direktno pi javijo v času rekreacije v rekr acijskem domu.
Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) -Tel. (0481) 83382 57 23
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6. PP 559 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Magglo 1
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50.00, letno 500,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
.17. marca 1979
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS ■ 61000 Ljubljana. Gradišče 10/II. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mml
18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja •400-lir za mm višino v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
uLJztt
k® f j ^r5*‘ založnikov FIEG "sir
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska I
AJATULAH HOMEINI KONČNO POPUSTIL
Mehdi Bazargan dosegel razpustitev «islamskih revolucionarnih sodišč»
Nadaljuje se utesnjevanje iranskih žensk v spone islamske srednjeveške miselnosti
TEHERAN — Predvčerajšnji o-bisk začasnega predsednika iranske vlade Bazargana pri ajatulahu Homeiniju v svetem mestu Kumu je bil uspešen. Ni še znano, ali je Bazargan dosegel Homeinijevo nevmešavanje v vodenje iranske notranje politike, a včerajšnji Homeinijev proglas, naj «islamska sodišča* prekinejo z razsodbami, dokler ne bo ustrezne zakonodaje, pomeni prvo pomembnejšo Bazar-ganovo zmago.
»Islamska revolucionarna sodišča*. ki izražajo voljo »sveta revolucije*, so po hitrem postopku in za zaprtimi vrati spravila s sveta številne bivše šahove privržence. kar je sprožilo ostre proteste v samih vrstah iranskih revolucionarnih sil. še zlasti levica je zahtevala javne procese, ki bi osvetlili temne plati šahove diktature, predvsem pa notranja in zunanja zavezništva. Taki postopki
so dajali vtis, da islamski integra-listi hočejo čimprej spraviti s sveta vse, ki so imeli vpogled v šahovo strahovladje. Nedvomno pa Bazargan ni prepričal Homeinija s takimi argumenti: priletni verski voditelj se ne zmeni za mnenje «peščice verskih odpadnikov in a-teistov*, a mora vseeno upoštevati svetovno javno mnenje, ki je že obsodilo take postopke, ki zmanjšujejo ugled iranske revolucije v svetu.
Med drugim je prav v teh dneh pričel v Teheranu proces proti bivšemu predsedniku vlade Hovej-di, ki bi prav tako slabo končal, saj ga med drugim dolžijo, «da se je boril proti bogu in vernikom ter podpiral korupcijo na zemlji*, koran pa smatra te «zločine* za najhujše. Za Hovejdo so se že zavzele številne tuje osebnosti, med njimi tudi generalni tajnik OZN Kurt VValdheim. Včerajšnji Homei-
•MIIIIIIMMtllllttllHIlIMmitlMIllilliimilllinilllMlIlIllIlIlllimillMIItllMMItnilMIIIMIIIMIIIIIIIMmillllMIIIIIII
IZRAZ NEZAUPANJA V TRADICIONALNE STRANKE
Na koroških volitvah nastopa 23 samostojnih krajevnih list
CELOVEC — Na bližnjih občinskih vobtvah na Koroškem 25. marca bo nastopilo tudi 23 samostojnih krajevnih list, ki jih po večini sestavljajo pripadniki slovenske manjšine. Štiri liste so nove, in sicer v Vrbi, v Straji vasi, v Ziljski dolini, v Velikovcu in Bilčovcu. Večina krajevnih list nastopa pod imenom tenoma lista*, kar so na današnji tiskovni konferenci v klubu slovenskih občinskih odbornikov, ki je med glavnimi pobudniki samostojnih list, razlagali le s tehničnim olajšanjem volilne propagande, zanikali pa so politične intencije tega imenskega poenotenja.
Krajevne liste pri občinskih volitvah so izraz razočaranja predvsem slovenskega prebivalstva nad deželnimi strankami, ki — vsaj kar zadeva tiste, ki so zastopane v deželnem zboru — v zadnjih letih niso pokazale prav nobenega posluha za potrebe slovenske narodne skupnosti, temveč so nasprotno vse od svobodnjakov pa do socialistov bistveno prispevale k poslabšanju položaja slovenske manjšine. Liste pa dobivajo tudi podporo neslovenskih volivcev, ki se hočejo osvoboditi vse-obvladujočih strankarskih okovov.
Problematika krajevnih list pa je, kot poudarjajo pri Zvezi slovenskih organizacij, ki v nasprotju z Narodnim svetom koroških Slovencev podpira tudi kandidate na drugih li; stah, v tem. da ne upoštevajo niti posameznih demokratičnih kandidatov na listah etabliranih strank in v tem ne skušajo zakoreniniti upravičenih zahtev slovenske narodne skupnosti. Poseben problem predstavljajo primeri, kot npr. v Bilčov-su, kjer poleg slovenskega župana, izvoljenega na socialistični listi, kandidira še samostojna enotna lista in utegne se zgoditi, da bo Bilčovs izgubil slovenskega socialističnega župana.
Vsekakor pa je pomembno, da se je oblikovala samostojna lista tudi v Ziljski dolini, pa tudi v bolj obrobni občini Vrba in v trdnjavi nemških nacionalistov Velikovec, ki so ga poimenovali v «plebiscitno mesto*.
(Sindok)
ske sile naj bi tudi vzpostavile gospodarsko dejavnost in prve oblike uprave. Medtem pa je v glavnem mestu Kampali mimo, kot da bi se ne odvijali srditi boji le sto kilometrov daleč.
SALISBURY — Rodezijsko letalstvo je v zadnjih petih dneh že trikrat napadlo obmejna področja Mozambika. Včeraj so rodezijska letala dokončno uničila veliko skladišče orožja afriških nacionalističnih gverilcev.
VIDEM — Neznanci so prejšnje dni vdrli v stanovanje dr. Antonia Forchirja v Felettisu pri Biciniccu in mu odnesli desetino pušk raznih znamk, ki jih je lastnik redno prijavil policijskim organom. Forchir je tatvino prijavil karabinjerjem v Palmanovi.
nijev proglas je za enkrat rešil Hovejdi glavo, a s tem ni rešil ugleda iranske revolucije pred svetovno javnostjo.
V nedeljo bo skušala odpotovati v Teheran delegacija francoskih feministk, ki naj bi v prvi osebi sledila razvoju boja Irančank za svoje pravice. Predsednica mednarodnega odbora za ženske pravice, pisateljica Simone de Beauvoir je predsinočnjim napovedala, da se bo delegacija 14 žensk skušala sestati s predsednikom vlade Bazarga-nam in s samim ajatulahom Homeinijem. Bolj kot usmrtitve šaho-vih generalov in funkcionarjev je svetovno javnost pretresla vest, da hoče islamski integralizem pahniti Irančanke v mračno obdobje novega kalifata. šador, iranska inačica feredže, naj bi odslej utesnjevala žensko prebivalstvo v srednjeveško suženjsko odvisnost od moža ali očeta. Temu so se izobražene plasti Irančank ostro uprle, saj bi islamski integralizem predstavljal še hujše spone kot šahov despotizem. V tem eksplozivnem položaju se je Homeini ponovno izkazal za starega lisjaka, saj je obsodil ravnanje islamskih straž, ki napadajo ženska zborovanja, obenem je v svojih proglasih zahteval ortodoksno spoštovanje koranskih norm.
Zahodna avantgarda je na tihem upala, da bo zrušenje šahovega režima pomenilo rojstvo novega, bolj strpnega načina življenja, ki bo opustil ameriški model skorumpirane potrošniške družbe in bo mislil predvsem na človeka. Na Perzijskem višavju pa se rojeva novi kalifat, ki je strpen do drugih verstev, a skrajno nazadnjaški v odnosih do žensk. Pri vsem tem je najbolj žalostna ugotovitev, da se bodo državniki vedno zavzeli za kakega Hovejdo, ne pa za tisoče Irančank, ki jim bo odslej koran skandiral usodo, (voc)
SVOJCI ALDA MORA NA ŽALNI SVEČANOSTI
Žena umorjenega predsednika krščanske demokracije Eleonora Moro se je včeraj skupno z otroki u-deležila žalne svečanosti za, žrtvami pokola v Ulici Mario Fani v cerkvi sv. Frančiška v rimski četrti Monte-mario. Prisotni so bili tudi svojci Morovih spremljevalcev, ki so jih
rdeči brigadisti neusmiljeno pokosili. Soproga umorjenega demokrščanske-ga državnika pa se ni udeležila nobene od ostalih komemorativnih svečanosti, ki so jih včeraj priredili KD in državni organi. Na sliki (telefo-to ANSA) Eleonora Moro s sinom in hčerko pred cerkvijo.
PRIHODNJI ČETRTEK V LJUBLJANI SLOVESNO ODPRTJE
V Moderni galeriji in Jakopičevem razstavišču razstava o slovenski umetnosti od1945 do 1978
Obsežen prikaz slikarstva, grafike, kiparstva, arhitekture in urbanistike
s podobno likovno panogo pri osl°' lih jugoslovanskih narodih.
O grafiki na razstavi je spret0' vorila Melita Steletova, ki je P°' vedala, da bo razstavljenih 160 9r°' fičnih listov 37 avtorjev, da se °° ta del razstave začel s partizane*0 grafiko, z deli B. Jakca in F. ®1-heliča. Nato bo razstava prikazuj11 prelomno 1950. leto, ko je tudi sl(r venska grafika zapustila spone s°' cialističnega realizma, hkrati V0 sprejela tudi že barvo. Podčrtala r
LJUBLJANA — V Ljubljani se zaključujejo priprave za veliko razstavo. ki jo bodo odprli prihodnji četrtek, 22. marca, v Modemi galeriji ter v likovnem razstavišču Rihard Jakojrič pod naslovom «Slovenska umeinost 1945-1978». Razstava obsega dva dela, prirejata pa jo Modema galerija ter Arhitekturni muzej. Moderna galerija s to manifestacijo, pa čeprav z manjšo zamudo, slavi tudi 30-letni jubilej. Ob tej razstavi bodo izšle tudi tri obsežnejše strokovne publikacije, katerih izid je omogočila Mladinska knjiga. Gre za tri knjige s skupno okoli tisoč strani ter prav tako okoli tisoč reprodukcijami. Prva knjiga s 320 ‘stranmi vsebuje tekst, praktično pregled slovenske likovne ustvarjalnosti vsega povojnega obdobja v analizah slovenskih strokovnjakov. V ostalih dveh knjigah pa so reprodukcije slik, grafik in drugega likovnega materiala, pa tudi fotografije spomenikov ter ahitektonskih objek-
PO ENAINTRIDESETIH DNEH OBRAVNAVE
Izkrivljanje preiskave o Petovljah: v ponedeljek sodba beneškega sodišča
Še zadnji obrambni posegi v korist dr. Pascolija, generala Mingarellija, polkovnika Chirica in majorja Farra
BEJRUT — Na tisoče pripadnikov libanonskega »Nacionalističnega gibanja* se je včeraj zbralo v Bejrutu na mogočni manifestaciji, ki so jo sklicali ob drugi obletnici u-mora socialističnega leaderja Ka-mala Joumlatta. Na včerajšnji manifestaciji so predvsem skandirali gesla proti »izdajalcu Sadatu* in proti ameriškemu imperializmu.
BENETKE — Sodna obravnava proti goriškemu državnemu pravdni-ku dr. Pascoliju, karabinjerskemu generalu Mingarelliju in njegovima najožjima sodelavcema polk. Chiricu in majorju Farru, ki so obtoženi izkrivljanja preiskave o petoveljskem pokolu, se polagoma izteka. Včerajšnji, 31. dan razprave, je bil posvečen še zaključnim posegom odvetnikov zasebne stranke in zagovornikov obtožencev ter javnega tožilca, zaradi česar kaže, da bo v ponedeljek končno le znana razsodba. ,	,
Ves trud odvetnikov je usmerjen v dokazovanje nesmiselnosti in neutemeljenosti obtožb na račun preiskovalcev, za katere je beneški to-
■iHfiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiii
ZADNJA POT ŽRTVE TERORIZMA
Podpisali sporazum o premirju v Čadu
KANO (Nigerija) — V nigerijskem mestu Kano so včeraj podpisali sporazum, ki bo s 23. marcem prekinil oborožen spopad v Čadu med pristaši predsednika Felixa Mallou-ma in predsednika vlade Hissena Habra. Oba sta bila pri podpisu prisotna poleg poveljnika čadske nacionalne osvobodilne fronte (Froli-nat) Goukounija Oueddeija in voditelja ljudskega gibanja za osvoboditev čada Aboubakara Abdrameha-mana ter voditeljev delegacij petih obmejnih držav: Nigerije, Libije, Sudana, Kameruna in Nigerije.
Uporniki obnovili spopade v Ugandi
NAIROBI — Po dveh tednih navideznega zatišja so se v Ugandi obnovili boji med rednimi četami predsednika Amina in njegovimi nasprotniki, ki so ob podpori Tanzanije vkorakali v Ugando.
Najhujši spopadi so sto kilometrov južno od ugandskega glavnega mesta, kjer so protiaminske čete vkorakale v Lukayo, ki so jo zaman branili oddelki »samomorilskega bataljona*. Iz dobro obveščenih krogov se je tudi izvedelo, da so uporniki zajeli med ugandskimi vojaki tudi sedem Arabcev, kar naj bi potrjevalo vesti, da se na Amino-vi strani borijo vojaki iz Libije, Sirije in Iraka. V Dar es Salaamu (Tanzanija) je ugandska opozicija izjavila, da uporniki nadzorujejo že dobršen del južne Ugande, vključno z dvema najpomembnejšima mestoma Masako in Mbamro. Protirežim-
BOLOGNA — Trideset tisoč ljudi je sledilo sprevodu, skoraj 20.000 pa se jih je nabralo ob pločnikih včeraj ob pogrebu 50-letne Graziel-le Fave, žrtve teroristične skupine »divjih mačk*, ki je v torek zažgala
sedež časnikarskega združenja za Emilijo, Romagno in Marke. Po pogrebnem obredu, ki ga je opravil kardinal Antonio Poma, so krsto položili v grob predmestnega poko-
pališča. V znak protesta proti teroristični akciji so delavci v Bologni in deželi ves čas pogreba stavkali.
(Na telefotu ANSA sin pokojnice s svojci za pogrebnim vozom).
žilec zahteval obsodbo. Vsak zagovornik je iz svojega zornega kota skušal spodkopati utemeljitev javnega tožilca in isto se je včeraj lotil zagovornik vseh treh karabinjerskih častnikov odv. Arturo Sor-gato. Ta je predložil sodnemu zboru prepis razsodbe kasacijskega sodišča iz 1971. leta, ki utemeljuje pravico funkcionarja sodne policije, da po svoji uvidevnosti, seveda kadar je to nujno in potrebno, zasliši pomembno pričo. To naj bi pomenilo, da je gen. Mingarelli pravilno postopal, oziroma ni kršil zakona, ko je zaslišal gdriško časnikarko Lauro Canto Alessi. Seveda pa je verjetno pozabil ha tisti del obtožnice, ki navaja, da je Mingarelli zasliševal časnikarko «s pritiski raznih vrst*. Od tu namigovanje na strumentalizacijo s strani tožilca in tudi odvetnikov zasebnih strank.
Odgovor, s primerno ostrino, ni izostal. Odvetnik zasebne stranke Battello je z vso svojo govorno sposobnostjo napadel obrambo obtožencev, ki skušajo pokopati dejstva pod obtožbo strumentalizacije procesa. Toda dejstva so in celo neovrgljiva: »pritiski* na časnikarko so bili, kakor so tudi potrjene lažne izjave Chirica in Farra.
K besedi se je oglasil tudi javni tožilec Fortuna, ki je v celoti potrdil zahtevo po obsodbi karabinjerskih častnikov, medtem ko je bil do dr. Pascolija, za katerega je sicer že predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, še bolj brezbarven in izredno previden.
V ponedeljek bo torej dvaintrideseti in verjetno tudi zadnji dan sodne obravnave. Dva zagovornika bosta skušala z zadnjima posegoma prepričati sodni zbor o nedolžnosti obtožencev, če ne drugega pa vsaj zaradi omilitve predlagane kazni: prof. Kostoris iz Trsta za dr. Pascolija, prof. Devoto iz Verone pa za karabinjerske častnike. Sodni zbor se bo nato umaknil na posvet, kjer bo ostal do izreka razsodbe.
slovenskih pravnikov, ki bo že peti po vrsti. Zborovanje slovenskih pravnikov bo na Bledu od 7. do 9. junija. Zbor bo izrazito delovnega značaja, saj bodo pravniki razpravljali o podružabljanju prava, o pravni naravi družbenoekonomskih razmerij in o preobrazbi državne u-prave.
ANKARA — Neznani teroristi so včeraj zjutraj streljali na skupino študentov neke višje šole iz Anta lue, mesteca na sredozemski obali Turčije. Teroristi so ubili profesorja, hudo ranili pa šest študentov. Politični terorizem v Turčiji je samo v zadnjih 24. urah terjal 4 smrtne žrtve.
tov, kolikor pač vsa likovna manifestacija zadevnega bogastva zajema.
O tem, ter o posameznih oddelkih velike razstave, je bil govor v četrtek v ljubljanski. Mestni galeriji na srečanju, na katerem so se sestali organizatorji razstave in predstavniki slovenskih občil in kjer je ravnatelj Modeme galerije Zoran Kržišnik v uvodu prikazal namen prireditve, razčlembo razstave, ki naj skuša «na najbolj zgoščen način prikazati posamezne trende, ki so sc v likovnem ustvarjanju pokazali na Slovenskem od vojne do danes». Povedal je, da «ima razstava namen ponuditi slovenski javnosti pregled razvoja in viškov, ki so se pokazali v slovenski likovni ustvarjalnostih v tem razdobju in ki hoče «povedati, kje smo* in kakšne poti se nakazujejo, vendar pa «razstava še ne pomeni definitivne besede» in bodo zato strokovnjaki in kritiki imeli vso priložnost, da se o slovenski umetnosti še izrečejo.
Nato so nekateri izmed organizatorjev razstave spregovorili o posameznih «oddelkih» vse manifestacije in je kustos Jure Mikuž govoril o slikarstvu ter povedal, da bo to zastopano na razstavi s 150 deli, ki jih je podpisalo 38 slovenskih likovnikov. Govoril je tudi o posameznih tokovih od osvoboditve do danes, začenši s socialističnim realizmom pa tudi v letu 1950, ko smo v slovenskem slikarstvu in v slovenski likovnosti doživeli nekakšen prelom, ki je omogočil v poznejših letih izreden vzpon.
O kiparstvu sta govorili čopičeva in Mišja, ki sta podčrtali, da je bilo kiparstvo pri nas doslej bolj mačehovsko obravnavano, da bo na razstavi prikazanih 136 del 41 avtorjev, da se kiparska razstava deli v spomeniški del ter v del ateljejske plastike in je tudi razumljivo, da bo spomeniški del prikazan prvenstveno v fotografiji, saj je ne mogoče 42 velikih spomenikov, pa čeprav v mavčnih posnetkih, pripra viti in razstaviti v omenjenem pro štoru, čopičeva je posebej pouda rila, da je plastična likovna umet nost doživela v povojni dobi na Slo venskem izreden razmah, saj je ^razpršenih* po Sloveniji najmanj 2000 spomenikov, kipov'in druge pla stike. Podčrtala je tudi, da je bila ta zvrst likovne izraznosti pri Slovencih «bolj v sencih, v primerjavi
delež Rika Debenjaka, Lčjzeta Spa' cala in Zorana Mušiča pa tudi sl Franceta Miheliča.
Končno je Stane Bernik sprego°°' ril o delu razstave, ki obsega arhf tekturo, urbanistiko in sorodne Pa' noge. Povedal je, da je arhitektur' ni muzej zbral 225 avtorskih en0’: še prej pa da je muzej oprav’1 «pionirsko delo pri zbiranju doku' mentacije pa tudi pri vrednotenj0 tega, kar v to območje spada*. bravnaval je tudi problem avt°r' siva in datiranja ter dodal tudi umetnostne fotografije, ki so jo Pf!j ključili k razstavi. Govor je hu tudi še o stenski tapiseriji ter 0 ilustraciji, vendar pa omejeno 1,0 ilustriranje otroških publikacij ket za ostalo še ni bilo poskrbljeno.
Iz gornjega je razvidno, kako sežna bo ta prireditev, kustos Fre' čič pa je s svojim izvajanjem nanizal nekaj podatkov, ki opravičuj0' jo obseg razstave, saj je rekel, 0° se je po prelomnem 1950. letu ?fl' čelo do 1960. leta nabirati tolik° ustvarjalnosti, da je slovenska u' metnost tedaj dobesedno eksplodira' la v neverjetno naglem vzponu ’n je zato Slovenija do tedaj neznana dežela postala pomemben dejavniK v evropskem merilu. (Ju)
Junija na Bledu peti zbor
slovenskih pravnikov
LJUBLJANA — Ob 35-letnici slovenskih pravosodnih in upravnih inštitucij prirejata Zveza društev pravnikov Slovenije in Zveza društev pravnikov v gospodarstvu zbor
KO «DOBRI KRISTJANI* PODIVJAJO
TRENTO — Kalvarija — prepričani smo, da je izraz pravilen — Mal-vise G. se je začela tistega 20. oktobra. ko se je dekle proti večeru odpravilo od doma. čeprav ni bilo njeno življenje 24-letnega, duševno prizadetega dekleta, nikoli posuto s cvetjem.
Molvise se je napotila v svet, daleč od doma, daleč od tiste družbe, ki jo je vedno zavračala, ker še vedno ne sprejema rada v svojo sredo umsko omejenih ljudi. Duševno ranjeno in obupano jo je na cesti srečal Claudio Precoma, 26-letni kmet iz Caerana San Marco. «Ali te lahko pospremim?»
Malvise stopi v avto. ne da bi črhnila besede. Precoma odpelje v bližnji gozd, kjer jo posili. tNisem znal, da je dekle umsko neuravnovešeno», se bo pozneje izgovarjal vrli mladenič.
Tragična vožnja se nadaljuje. Fant se ustavi v vasi Bienno, kjer ga v gostilni že težko pričakuje druščina. Veselje in smeh ob kozarcu vina, ženska družba je še posebej do-
brodošla. Nova, izredna, nevsakdanja zabava. Malvise, sleci se,* in dekle se sleče. Brez besede, nemo, obupano. Malvise, zapleši,» in Malvise zapleše. Pleše na mizi do zore, ko se onemogla zgrudi na tla. Vrli možje pa si v vinu in ob spodbujanju druščine le naberejo toliko poguma za ustrezen konec, za živalski p<xlvig, ki se lahko porodi le v duši podlih strahopetcev. Pijani in razdraženi posilijo dekle kar v gostilni, eden za drugim, ob vzklikanju, navijanju in bodrenju prisotnih. Gnusen, nezaslišan prizor se bo ponovil še naslednjo noč in še tretji dan; sodelovali bodo še drugi moški, kmetje in uradniki iz sosednjih vasi, vsi «dobri kristjani», kot jim pravijo v tistih krajih.
Tri dni in tri noči jo vlačijo s sabo, a Malvise ne reagira, in kako naj bi sploh mogla. Joče, morda se kdaj vendarle skuša upreti, moške živali pa jo'podredijo lastni volji in pohoti, če ne gre drugače tudi s palico ali krepko brco. Bijejo jo ■tri dni, posiljujejo jo tri dni, vo-
zijo jo okrog kol dresirano žival in nihče ne črhne besede, nihče ne vzroji. »Dobri kristjani» molčijo.
Malvise, razcapano, s podplutbami po vsem telesu, obupano, prizadeto v duši in telesu, bodo našli karabinjerji na cesti, ko še vedno začudeno gleda v svet.
Preiskava je kaj kmalu privedla do aretacije devetih oseb. Zapisali bomo prav vsa imena, ker je prav, da vsi vedo za take podleže: Giorgio Lucca, 46 let, je bil že obtožen posilstva svojih dveh hčerk; Lucio Ma-righetto, Giulio Braus in Quinto Mo-rantuzzo, vsi 23-letni kmetje; Divo Roman, 28 let; Giorgio Bortolon, 31 let; Gianni Oliviero, 22 let; Pri-mo Zanna, 21 let in že omenjeni Claudio Precoma. Od devetih je trenutno za rešetkami le Giorgio Lucca.
V sredo se je pred tridentinskim sodiščem začel proces, za zaprtimi vrati. Obtožence so zagovarjali najbolj znani odvetniki, na svoji strani so imeli prebivalce vasi, ki so jih s svojim molkom opravičevali in
ščitili. Malvise je imela na svoji strani le skupino žensk. Obkrožile so vse vasi, trkale so na vrata cer kva in vsake vaške hiše, toda te duri se niso odprle. Za »dobro misleče ljudi» so bile te ženske le navadne pocestnice, kot Malvise. «0-stala naj bi doma, neumnica!*
Malvise je bila tako v sredo na sodišču sama, sama je bila tudi včeraj, ko se je proces nadaljeval, za zaprtimi vrati. Ženskam, ki so se zbrale pred temno palačo, niso do volili, da bi ji bile ob strani, ji po magale in jo bodrile s svojo prisot nosijo. Ni nam znano, kaj se je dogajalo za tistimi vrati. Vemo samo, da obstaja nevarnost, da bi Malvise na procesu spremenili v obtoženko, saj ne bi bilo ne prvič : : ne zadnjič. Javno mnenje v njeni domači vasi jo je že obsodilo, kaj pa sodniki?
Malvise G. je postala simbol za vse tiste ženske, ki se borijo proti vsakemu nasilju, za življenje in pravico, da same izbirajo in krojijo lastno usodo, (ap)
iiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiHHHiimffiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiiiiiMiiiiiimiitiiiiiiiiii
NOVA OBOGATITEV KNJIŽNEGA TRGA
Toponomastiini slovar naše dežele in Slovenci
Knjiga obravnava izvor krajevnih imen v videmski pokrajini
VIDEM — Preč kratkim je prišla na knjižni trg naše pokrajine ter je bila zelo slovesno predstavljena 16. marca na univerzi v Vidmu zelo pomembna publikacija, delo prof. Giovannija Fraua z videmske univerze. Založil ter izdal jo je inštitut za Enciklopedijo Furlanije - Julijske krajine, predstavil pa jo je prof. Pellegrin iz Padove. Knjiga obravnava v poljudni obliki in vsakomur dostojnem jeziku izvor krajevnih i-men v naši pokrajini.
Kakšnega izvora so torej krajevna imena v Furlaniji - Julijski kra-dostopnem jeziku izvor krajevnih i-men v tem prostoru: latinski z največjim številom imen, grški z izredno majhnim številom imen, nemški s precejšnjim številom imen in končno slovenski, po imenih latinskega izvora, številčno na drugem mestu. Tudi v toponomastiki sc torej točno zrcali etnična sestava videmske pokrajine, ki je v glavnem romanska, takoj potem pa slovanska, predvsem v vzhodnem pasu vzdolž meje in tudi v osrednji furlanski ravnini, kar bo za marsikoga prava novost.
V tej kratki informaciji se bomo ustavili le pri krajevni!, imenih slovenskega izvora, ki se delita v dve veliki skupini: na krajevna imena, ki jih srečujemo ob italijansko-ju-goslovanski meji in na tista, ki jih srečujemo v osrednji furlanski ravnini. O toponimih vzdolž meje ne bi govorili, ker so izredno številni in ker jih pač vsi poznamo.
Krajevna imena osrednje Furlanije, od Palmanove pa tja do Sacileja, na meji med videmsko pokrajino in Venetom na prostoru, ki ga zgodovinarji imenujejo Vastata Hungarorum, opustošenj kraji, ker so okoli leta 1000 v te kraje prodrli Hungari, so za nas vsekakor zanimivejša. V te kraje, vsaj tako trdijo italijanski in furlanski zgodovinarji, so patriarhi oglejskega patriarhata povabili slovenske kolone, ki so osnovali veliko število vasi in trgov. Najpo membnejši kraji, ki so jih ti naši predniki ustanovili, so v italijanski obliki naslednji. Belgrado, Gradišča, Gradiscutta, Ialmicco, Iutizzo, Le-stizza, Santa Marizza, Sammarden-ehia, Savorgnano, Savorgnanutto, Sclaunicco, Sclavons, Virco, Visco, Chiopris, Viscone in seveda Gori-zia - Gorica.
Na koncu bi še omenili, vsaj za nekatere trge in vasi, kdaj jih prvič srečamo v najstarejših ohranjenih dokumentih. Kraji z imenom Gradišča (slovensko Gradišče) so trije: Gradišča dTsonzo pri Gorici (1160
«in loco qui dicitv Gradišča*), Gradišča di Sedegliano zahodno od Vidma ter Gradišča di Spilimbergo v pordenonski pokrajini. Za Gorico i-mamo leta 1015 «villa que sclavica lingua vocatur Goriza*, kar pomeni mesto, ki se v slovenskem jeziku i-menuje Gorica. Obstajajo pa še Go-ricizza (Goričica) v srednji furlanski ravnini, Gorizzan (Goričan) pri Azzanu Decimu zahodno od Pordenona .ter Gorizzo blizu Camino al Ta-gliamento, spe v osrednji furlanski ravnini. Zanimivo si nam zdi tudi krajevno ime Gonars, žalostno ime za vse Slovence, ker nas spominja na zloglasno taborišče. Gonars, pravi dr. Frau, izhaja iz besede »zvonar* (že leta 1202 «in Gonar*), potem še Visco blizu Vidma iz «viška», kot navaja knjiga, ali «vrh».
Lahko torej trdimo, da je pred na mi zelo zanimiva knjiga, ki še enkrat potrjuje našo prisotnost v avtonomni pokrajini Furlaniji - Julijski krajini, ki je samostalna prav zaradi prisotnosti našega slovenskega življa, kot je že ob rojstvu italijanske republike določila nova, de mokratična ustava.
M. VERTOVEC
MOSKVA — Sekretar poljske komunistične partije Edvvard Giefe" je včeraj zaključil svoj dvodne'’nj obisk v Sovjetski zvezi, kjer je pogovore tudi z Leonidom Brežnje'
vom.
V ponedeljek nova pogajanja za končno rešitev spora letalskega osebja
RIM — Bo po enem mesecu divi® stavke, ki je povsem ohromila rimsk® in tudi druga italijanska letališča, u" spelo rešiti sindikalni spor, ki zad®' va letalske asistente in drugo P?" možno osebje? V ponedeljek bo®" sindikati in predstavniki letalsk1® družb, s sodelovanjem vlade, zač®** pogajanja, ki ne bodo prekinjen* do sporazuma Tajniki federacij GCIL-CISL-UIL so obljubili med zborovanjem stavkajočih na Fiumicin1" da se bo osel. lahko izreklo za * proti sporazumu s tajnim refere1'. dumom. Skušali so tudi preprič®?; stevardese in drugo osebje, ki se L pridružilo «borbenemu odboru*, nfj omilijo svoje stavkovne nastope j pomislijo malo na nevšečnosti, ki J’ povzročajo potnikom .Zdi se, da tem niso uspeli. «Borbeni odbor* F namreč potrdil nadaljevanje sta'’* za nadaljnjih 24 ur.
«Dazcbao» v Imperii
IMPERIA - Občinska uprava ¥ sklenila, da bo po mestu postav1 na ulicah in na zidovih štirikon panoje, na katere bo lahko vsak lepil «dazebao» ali pisal gesla. ub0 činska uprava upa, da odslej ne .(1 nihče več mazal zidov z gesh simboli. Panoje bodo občasno eis*1 ali zamenjali.
Zahteva po tlakovanju ceste Špcter-Barnas
BARNAS — Cesta, ki povezuje Špeter Slovenov in malo vasico Bar-nas, je dejansko neprevozna, saj je na njej več lukenj in špranj kot asfalta. Kljub protestom prebivalstva, se do danes še nihče ni zavzel za ponovno tlakovanje te ceste in tako so pred nekaj dnevi prebivalci Barnasa, naveličani stalnih okvar na svojih avtomobilih, poslali tako občinski upravi kot odgovornim na deže". in pokrajini zahtevo po ponovnem tlakovanju njihove ceste, seveda v upanju, da bo kdo ustrezno in predvsem čim prej ukrepal.
MOSKVA — V noti, ki so jo predložili holandski ambasadi v Moskvi, sovjetska vlada zahteva izročitev nacističnega vojnega zločinca Pierra Mentena. Ta naj bi 1941. leta sodeloval pri množičnih pokolih civilnega prebivalstva na področju Lvova pod nacistično okupacijo. Mentena, ki ima 79 let, so 1977. leta obsodili na Holandskem zaradi pokola 28 poljskih Židov na 15 let zapora, iz katerega pa so ga že po enem letu izpustili.
V Parizu umrl Jean Monnct
PARIZ _ V Parizu je vČcj*( zjutraj umrl Jean Monnet ali. so ga po vsem svetu poznali, Evrope*, saj je bil eden od naj®® gorečih zagovornikov evropske skpj nosti. Jean Monnet se je rodil P1^ 91 leti v Cognacu v Franciji. v'tji svoje dolgo življenje pa je P°sVa0. ustanovitvi take evropske skup' sti, v kateri bi bile vse evrop države povezane med seboj za skl ne cilje. Trdno prepričan v to , J jo je tako Monnet dal leta 1955 tu & pobudo za ustanovitev «Izvrsnej^ odbora Združenih držav Evrop® ki je redno deloval pod njet!oV\a vodstvom do leta 1975, ko s° h ukinili.	a
Jean Monnet je večkrat irijLL. da sam ni nikoli ljubil šole. |fl
stel sem v to, kar pravzaprav_s ^ danes, čisto sam, po svojih i'acC pe Vedno pa mi je bilo jasno, da smem deliti svojega ra7.mišlja,1\: in svojih misli od svojih dejanj-*1 j eni izmed svojih knjig pa Mor>la(j še pravi:	»Ljudem moram (l 5i
možnost, da lahko sanjajo, da lahko v sanjah želijo tudi nerll0Lj. če stvari. Mi pa, ki smo njihov! ,jtj, ditelji, si tega ne moremo privosc naše misli in naše želje morajo ® trdno vklenjene v našo realno* •
TARANTO
Agenti finan
straže so zaplenili sedem «plaVl motornih čolnov z dvema zelo OU nima motorjema vsak, s katei tihotapci prevažajo vtihotapljen® . garete z ladij, ki se ustavljajo robu teritorialnih voda, na k°fs Vrednost zaplenjenih čolnov Prf, ga poldrugo milijardo lir. Agenti • tudi aretirali lastnike čolnov.