Pavlami itmko v drttvi ms. S. štev. V Liubllanl, v Četrtek 13. lanuarla 1321, lilisje razen nedelj fn praznikov vsak dan ob 19. uri dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, FrančiSkausba ulica St. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod* pisati, sicer 60 jih ue pri* obči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust Posameznaitev. i krono. Leto V. Glasilo Jugoslev. socUalno - demokratične stranke. Telefonska it. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt teto K 00, za mesec K 20. Ea Nemčijo celo leto K 812, za ostalo tujino in Amerika / K 380. ^ Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št. 0/1., Učiteljska tiskarna. KBtm Prva seja konstituante po praznikih. Belgrad, 12. januarja. Politično življenje v Belgradu je začelo postajati suhoparno žn dolgočasno. . Nade, katere Je stavilo prebivalstvo na volitve in na nove može, se niso uresničile in se tudi ne bodo, ker je novih mož premalo, da bi mogli dati naši notranji politiki nov pravec in ih vliti novo življenje. Na krmilu so ostali stari možje in ti vladajo po starih metodah, ki se pa koncem koncev vse harmonično združujejo v en sam cilj: Posest oblasti in posest dobička, ki ga daje državna oblast. Vse. kakor je bilo v starem Narodnem Predstavništvu, o katerem že mnogi danes trdijo, da je bilo pri vseh svojih slabostih še vendar boljše kot današnja konstituanta. Kolikor bolj pa ginejo nadc, katere je stavilo ljudstvo na delo konstituante. toliko bolj se širi politična apatija in nezanimanje za politične dogodke. Vsak gleda sam za sebe. kako in kje bo kaj zaslužil, potem pa naj počno vlada in konstituanta, kar jim je lirago. Kakor izgleda, vlada podobno razpoloženje tudi med poslanci. Konstituanta je bila te dni prav slabo obiskovana zgradba. Mnogo klubov sploh ni moglo zborovati, ker njihovi člani še niso nri"-,: v Belgrad, čeprav je za rešitev te dolge krize delo v klubih nujno potrebno. Vse delo se prepušča milostno strankarskim načelnikom in voditeljem klubov, ki se pa nikakor ne morejo sporazumeti in se še dolgo ne bodo. Ima vremena! Današnja seja konstituante je bila mizerno obiskana. Vse Izgleda, kakor da hočejo poslanci konstitu-anto bojkotirati. Ko ie predsednik dr. Ribar otvoril okoli 11. ure sejo, so zijale vstopivšim članom povsod velike vrzeli naproti. Če bi bil predsednik dal ugotoviti število navzočih poslancev, iih ne bi bil naštel menda niti 100. Seja sama je bila izpolnjena skoraj s samimi formalnostmi. Tajnik čiti akt za aktom, dopis za dopisom, protest za protestom, med katere ie zašel po čudnem nakljttčiu tudi neki pozdrav iz zasedenega ozemlja, toda nihče ne posluša ne tajnika, ne aktov, ne dopisov, ne pozdravov. Povsod se zbirajo male gručice, ki govore o krizi in o — trgovini! Mnogo se le komentiralo dejstvo, da komunisti niso prišli na sejo. Znano Je itak že, da so imeli njihovi voditelji sestanek s predsednikom konstituante, kjer so razpravljali o tem. da se sestavi po-I?ar,&nfentania komisija, ki bi preiskala vse očitke proti niiiri in Ugotovila, ali so dokazi, katere i na vlada proti njim, res dovolj močni, da opravičujejo nasilne odredbe proti njim. Predsednik jim v tem oziru ni mogel dati sam na svojo roko nobene obljube, vlada pa tudi menda nima vzroka, da bi se li preveč mudilo z »razkritji«. Zato so komunisti v znale protesta skleni«, da se sej nekaj časa ne bodo udeleževali. V parlamentarnih krn-", na menijo, da je ta njihov »štrajk« prav tolikega pomena kakor oni ne-številni belgrajki štraiki, katere so komunisti vprizorili lansko leto v Belgradu večinoma brez praktičnih rezultatov. Jz lepih in prijetnih komentarjev nPnoim,unistični ta Radičevi absti-.. pJfj-Pa vzbudil navzoče poslanka tprpninn dopis na Predsednika, v Si®? n wnJ?; da odlaga svoj mandu,. O tein koraku starega državnika se ic govorilo mnovo že pred sejo v kuloarjih, a nihče ni hotel tej vesti prav verjeti; večinoma so fo smatrali le kot kako pretnjo, katere Protič ne bo uresničil. V tej veri je nmoge utrjevalo poročilo belgrajskega lista »Tribune«, kjer Protič odkrito izjavila, da ni izsto- pil iz radikalne stranke, čeprav so to vest trobili njegovi politični in nepolitični prijatelji že nekaj dni v svet. Zato je pa uradna objava o njegovem odstopu učinkovala toliko efektnejše in ni ga bilo kotička, kjer se ne bi bilo diskutiralo o njegovi demisiji. Jasno je, da ta Protičev korak še ne pomenja zanj definitivnega izstopa iz političnega življenja, ampak zuači le. da ima mož v glavi velike načrte. Protič je politična sila prve vrste in človek, ki ve kaj hoče. Kar pa on enkrat hoče, to poskuša z njemu lastno energijo tudi izpeljati brez obzirov ua desno ali na levo. S svojo odpovedjo je Protič ustvaril čisto nov položaj, ki utegne biti nevaren ali konstituanti, da jo razbije, ali pa — njemu! Vse odvisj sedaj od držanja radikalne stranke. Koncem seje se ie spominjal predsednik še umrlega finančnega ministra Koste Stojanoviča. Po- smrtnico so poslušali poslanci stoje. * V naslednjem podajamo poročila ljublj. dopisnega urada: LDU Belgrad, 12. jan. Današnjo sejo konstituante ie otvoril predsednik dr. Ribar ob 10. uri 30 minut. Navzočni so bili vsi poslanci razen komunistov in Radičevcev, Preči-tajo se brzojavke iz Hrvatske. med njim tudi brzojavka organizacije hr-vatsklh obrtnikov, vkhteri se Zahteva svoboda dela. Nato se čltajo odpovedi uradnikov od služb, da morejo vršiti svoje poslanske dolžnosti, ter izjave o opciji. Veliko pozornost in vznemirjenje je izzvala objava tajništva, da je Stojan Protič položil svoj mandat. Odpovedi dr. Tavčarja in Stojana Protiča se izro-če verifikacijskemu odboru. Skupščini se da na znanje, da se je dr. Slavko Milič odrekel mestu tretjega podpredsednika, ker je prevzel ministrstvo za pošto in brzojav. Nato se čitajo pozdravi konstituanti,^ med njimi pozdrav Jadranskega zbora, in prebivalstva otoka Krka itd. čitajo se tudi protesti proti Radičevim resolucijam. Nato pozove nred-sednik vse poslance, naj ustanejo raz sedežev in se v kratkem govora spominja pokojnega finančnega ministra Koste Stojanoviča. Nato se ie seja prekinila. Naslednja seja bo v petek 14. t. m. z dnevnim redom: Prestolni govor. LDU Zagreb, 12. Jan. »Novosti« javljajo iz Belgrada: Svečana seja konstituante v petek se prične ob desetih dopoldne. Na sejo se pripelje regent Aleksander v četvero-vprežni .ekvipaži. Spremljalo ga bo vse njegovo spremstvo in garda na konjih. Pri vhodu konstituante ga bosta pozdravila predsednik usta-votvorne skupščine in v imenu vlade predsednik ministrskega sveta, nakar ga spremita v skunščinsko dvorano, kjer bo regentu dana beseda. da prečita prestolni govor LDU Belgrad, II. jan. »Tribuna« poroča: Povodom neprestanih trditev vsega demokratskega tiska, ki ga podpira tudi drugo časopisje, da je Siojan Protič pisal Radiču pismo in da je izstopil iz radikalne stranke, ker se klub ni strinjal z njegovim mnenjem o politiki poslanca Radiča, Je Stojan Protič izjavil našemu sotrudniku nastopno: Ta trditev je absolutno netočna. Jaz nisem pisal, nikomur nobenega pisma m nisem izstopil Iz stranke. Konferenca v ministrstvu za socijaluo politiko. LDU Zagreb, 12. jan. »Jutamji Ust« javlja iz Belgrada: V ministrstvu za socialno politiko Je bilo zborovanje, katerega so se med dr. udeležili tudi minister dr. Kukovec, pomočnik ministra Markič. Vitomir Korač in Nedeljko Divac. Razpravljalo se je o ukrepih, ki naj 11 se podvzeli. če delodajalci uporabijo prisilne represalije proti delavcem. Nato se je razpravljalo o položaju rudarskih jn transportnih delavcev. Posebna enketa bo na predlog socialno - demokratskega zastopnika proučevala položaj rudarjev in izdelala sistem, po katerem bi se pomagalo delavcem. Pozno prihaja ta vest, jako pozno. A bolje enkrat kakor nikdar. Stvar, o kateri ie konferenca razpravljala. ie vrlo važna. Ko Je bil zadnji štrajk v Zagrebu, so delodajalci sklenlH. da bo- do tudi oni »štrajkali« in zaprli so delavnice za 2 dni. Ker se danes silno "širi brezposelnost tudi že v naši državi, katero Je večjidel zakrivila vlada sama s svofo brezbrižnostjo za razvoi naše domače industrije, Je več kot Kotovo. da bodo poskušali delodajalci vzdrževati svoje obrate na delavske stroške z znižanjem mezd. Delavci se bodo seveda branili pred takimi napadi na njihovo eksistenco in gospodarji upajo, da bodo v takih slučajih lahko delali s pritiskom. To ie pa treba za vsako ceno preprečiti in delavstvo mora biti pripravljeno na hude boje; kajti vprašanje je. če bo delavcem vladna podpora kaj pomagala. Doslej smo doživeli v tem oziru samo slabe izkušnje! • JASNO POROČILO. LDU Zagreb, 12. jan. Jugoslovanski klub bo ostal v pogledu nastopanja proti vladi na istem stališču. ki ga je ugotovil dr. Korošec na včerajšnji klubovi seji. Cel svet se bo seveda vprašal: kaj Je ugotovil dr. Korošec na včerajšnji seli svojega kluba? Odgovora na to vprašanje ne bo dobil nobenega. Zato Je mogoče samo ugibati. Napravil bo. kar bo odločil Stojan Protič. TURKI IN KMETJE. LDU Zagreb, 12. jan. »Narodna Politika« piše iz Belgrada: Kakor se vidi, niti muslimani niti zemljo-radnička stranka ne mislita vstopiti v vlado, pač pa so zemljoradniki obljubili, da bodo glasovaH za ustavui zakon. Muslimani zahtevajo zase ministrstvo za bogočastje in za agrarno reformo. STAMBUI.IJSKI V BUKAREŠTI. LDU Bukarešta, 11. jan. Bolgarski ministrski predsednik Stambolij-ski je dospel semkaj m je imel z zunanjim ministrom Take Jonescom daljši razgovor. Potem se je posvetoval z ministrskim predsednikom Varescoin ter izjavil, da stremi po tem. da se med obema državama ustvari loajalno prijateljsko razmerje. Jutri bo Stambolijskega sprejel kralj. Pojutrišnjem odpotuje Stambolijski nazaj v Sofijo. ŠVICARSKI KONZULAT V, ZAGREBU. LDU Belgrad, 11. jan. Kraljeva vlada je izdala eksekvatur Juliju Schmiedlinu, honorarnemu konzulu švicarske republike v Zagrebu za področje Hrvatske, Slavonije fn Slovenije. (Iz ministrstva za zunanje stvari, konzularno trgovski oddelek št. 81.) Ena država ie torei vendarle še na svetu, s katero živimo v dobrih odnošajih. Ministrstvo za prebrano likvidira. LDU Belgrad, 12. jan. Ministrstvo za prehrano je pričelo z likvidacijo. Priklopilo se bo ministrstvu za poljedelstvo. — To je jedina razveseljiva novica, katero nam danes javljajo iz Belgrada. Eno korito manj! Mnogi bodo seveda žalovali za to lepo ustanovo, ki jim je vrgla silne milijone v naročje. Če bi bila le desetinka vsega tega res, kar se je svojčas govorilo o nerednostih !n raznih verižniških manipulacijah v tem uradu, potem bi bil ta urad že zdavnaj zal užil svoj razpust. Danes gre. Imeniten je pa drugi del. Ministrstvo za prehrano ima še en dostavek: ... In obnovo zemlje. To se pravi: V ta resort spadajo vse agende, kj so v zvezi z nojdm po-vzdigom v vojski porušenih krajev. Zato se nam silno čudno zdi. da preidejo tudi te stvari v kompetenco ministrstva za — poljedelstvol To je zopet ena »graničarska«. Pameten Človek bi mislil, da se Imajo te stvari dati v kompetenco ministrstva Javnih del, ali ne?, Pa ne! Vzroka temu nenavadnemu pojavu ni težko najti. Obnova zemlje je m bo zvezana z velikimi krediti in »liferacijami«, To pove vse. Naše veselje o odpravi enega korita Je torej preuranjeno. Namesto enega korita bomo imeli dva ali Da sama eno, pa dvakrat tako veliko. Pred železničarsko stavko v Nemčiji? LDU Berlin, 12. jan. Od 390.732 železniških uradnikov bivših pruskih, heških, saksonskih, oldenbur-ških in meklenburških okrajev se Jih je glasovanja glede stavke udeležilo 235.000. Kakor poroča državna strokovna organizacija železniških uradnikov, jih Je 192.953, torej nad 60% glasovalo za stavko. Ko se bo dozna! izid glasovanja na Bavarskem. Wiirtemberškem in Ba-denskem, se bo znižalo število menda pod 50%. Kar je čudno, je to. da se tu ne gre za delavstvo, ampak za uradnike. Iz te okolnosti bi se dalo mogoče sklepati, da se ne gre za mezdno, ampak za politično gibanje. Temu pa le ni tako. V Nemčiji le namreč po vojni tudi uradništvo "Uvidelo. da ne pride nikamor brez močne organlzjaclje. ki pa ne srne biti nacijonalno - pomična, ampak strokovna, in ki se mora naslanjati na ostale, predvsem na delavske strokovne organizacije. Uradnik Je ravno tako samo delavec — čeprav tega vsled svoie zastarele šole mnogi še nočejo ali ne morejo priznati, kakor Je delavec vsak dragi. On ima z državo pogodbo tako kako/ delavec z delodajalcem in če si hoče priboriti boljše eksistenčne pogoje, se mora posluževati istih metod kakor organizirano delavstvo. To so v Nemčiji že zdavnaj uvideli. In pri nas? Pri nas »inteligenca« gleda v delavcu še vedno nekai »nižjega«, namesto da bi ravno ona vsled višje izobrazbe stala v prvih vrstah protikapitalističnega boja, ki njo ravno tako mori kakor delavce. Špekulacija v industriji. 2e zadnjič smo omenjali, da so bili izdelani načrti za industrijali-zacijo Jugoslavije, ki jih je odobrila vlada in jih je v zmislu začasnih dogovorov potrdil tudi regent. Ko je pa takratna vlada morala demisijo-nirati in ji je sledila radikalno-kleri-kalna vlada, so vse načrte pustili v nemar ter rajši kakor bi se bili lotili problema praktično, začeli iskati finančne opore v inozemstvu, ter tako dali prednost tujemu kapitalu, s katerim se združuje domači, da s tem zainteresija na svojem obstoju zunanji svet ter da doma z rezervami še dalje operira in spravlja vso industrijo In trgovino pod svoj vpliy. Ce opazujemo gospodarski razvoj pri nas, vidimo takoj, da se vse gospodarstvo vrti okolo bank in bankam blizu stoječih ljudi. V tern je velik del kapitalistične gospodarske politike. V bankah se zbira) kapital, ki špekulira in skuša podjarmiti vse gospodarstvo. V sedanjih razmerah so r industrijo res križi. To vedo tudi banke, ki tudi prav dobro vedo, da se morajo industrije nasloniti na bančne zavode, če hočejo premagati krizo, če pa tega ne store in če nimajo potrebnih’ kapitalij, Jim ne preostane nič drugega, kakor prodati svoje podjetje, ki ga kupi banka in čaka z njim ugodne prilike. Banke to lahko store. ker imajo denar. Če se sedai ne obrestuje kapital. . se bo pa obrestoval pozneje toliko bolje, ko bodo: same imele monopol in lahko diktirale posameznim podjetjem in kon-sumentom pogoje, ki bodo njim všeč. Ta politika bančnih Interesentov, in velekapitalistov se nam zdi io tudi važen razlog, da se merodajni vladni krogi za časa radikalno-kle-rikalne vlade niso zmenili za industrijo. ne poslušali nasvete, da treba pospešiti Industrijalizacijo države. Posamezni podjetniki pa niso imeli; * vpliva tara. kjer so vladali možje, ki so fmelf največji interes, da Banke združijo čimveč podjetij v svojih rokah in posamezna podjetja prisilijo s krizo in izstradanjem da podjetje drugo za drugim kapitulira združenemu kapitalu v bankah. Navadno smo očital! belgrajski vladi neumevanje položaja. Kakor je bilo to deloma resnično, je vendar bil tudi merodajen zgoraj navedeni razlog; vsaj vendar ta boj med bankami in industrljci postaja bol) in bolj očiten. Čudno je le, da se država niti za državna podjetja ni do-velj zanimala, da tudi ta ne morejo obratovati ali ker nemajo surovin ali pa ker ne morejo izdelanega blaga, ki ga doma res ne rabimo, izvažati, če Je bil namen državnikov na ta načbi podpirati bankirske spekulacije, potem smelo trdimo, da se je tudi tukaj grešilo in da/ Je pomenila taka gospodarska politika le pritajeno verižništvo ali spekulacijo ua ra£un države in„državr. . liano v. ki bi donašalo v doglednem’ času gotove in velike dobičke, ker, bi bančni kapital dominiral vsej ve-čji industriji avtokratično. Pustimo sedaj vprašanje, ali ja • to gospodarsko dobro ali ne, na stran. Gotovo Je le to. da se po tej poti še dolgo ne izkobalimo iz industrijske krize, na drugi strani smo; pa mnenja, da če se že hoče izvesti polagoma ta procedura v gopodar-stvu. Je veliko bolj pametno in so-' cijalno, če se popešuje razvoj Indu-j trije a priori in se potem združi po svoji lastni volji in moči v dobro! fundirano gospodarstvo, ker ob temi procesu ne morejo nastajati enake? krize, kakršno imamo pri nas sedaj. Vlada, zastopniki delavstva in industrije se moraio najodločneje po« staviti proti dosedanji politiki bančnih kapitalistov, ki skušajo direktno in indirektno ovirati akcijo za odpravo industrijske krize. Pri anketi, ki se skliče Je treba jasnosti, vpo-števati narodnogospodarske in so-cijalne interese. Kdor bi se temu proiivil, preko tega mora iti anketa in vlada, ker gre sedaj za tisoče delavcev in za razvoj iiidustrije. ki jo: že utemeljena, ne pa za bančne spekulacije. ki lahko puste stradati in' razprše kvalificirano delavstvo poj svetu za eno ali dve desetletji, če; se to ne ukrene, bo moralo delavstvo s trebuhom za kruhom in našaj industrija bo brez kvalificiranega delavstva, ki ji ga že sedaj primant» Stran 2, NAPRB/. Ste v. 8. kuje na vseh koncih in krajih, če bi bila naša industrija le v normalnem obratu. Torej ne tako kakor so gospodje delali doslej, ampak tako. da bomo res napredovalil Razvoj socializma v Jugoslaviji. (Konec.) Stališče centrumašev. Naši centrumaši so posebna rasa. Vzemimo prvo številko njihovega glasila „Socijalista“. Dobesedno pravijo, da so celi dve leti mirno trpeli oskrunjevanje socijalizma v Jugoslaviji in politično sramotenje. Kazali so popolno duševno ubogljivost, niti niso imeli razdvojenega mišlenja. Tekom teh dveh iet so se dijaki, rokodelski vajenci in včerajšnji uskoki s strahom pririnili do strankine uprave in zlorabljali avtoriteto strankinega vodstva- Centrumaši so ob vsem tem molčali, toda sedaj je prišel čas, ko bi nadaljne molčanje pomenilo zločin, ker so komunisti z nasiljem svojo dosedanjo taktiko pluvanja na sveto preteklost sociializma v tel deželi, na nieeove mrtvece in njegove žive osebnosti pritiraii do vrhunca s tem. ker so iz stranke izključili gotovo vse n Ume ustanovitelje. Nam se zdi, da so se centrumaši pozno, zelo pozno pričeli trezniti. Niso tega samo dve leti mirno prenašali. temveč so mnogi od njih to tudi sami delali. In zelo slaba ie izpoved, da so se uvedli šele tedaj, ko so bili postavljeni pred — vrata. Na žalost ne vidijo, da so ‘grali ne-zavidajočo vlogo Shakespearovega princa. — Pustimo rekrhninacije. Zelo važneje je vprašanje, kaj oni hočeio dalie. Postavili so program „obnove S3cijalizma“. Temno pokrivalo, zel trenotek. Za cbfavllenfe svoieea programa so smtarali za najvažneje, da že v prvi številki — Kakor po boljševiški metodi — udarijo do nami, socijalnhnsi demokrati. Mogoče zato. ker smo z njimi skozi dve leti branili današnje cen trum aško stališče, sc borili nroti niim inboljševikom, dokler so bili z njimi? Ali mogoče zato, ker sedaj pišejo ono. kar smo mi pisali in pišemo že celi dve leti. Po dežju so ogrnili plašč in sedaj se hvaliio. da ie niihova metoda varovanje sociJaHzma pred boljševiškini dežjem. Za edino razliko med nami in njimi navajajo vprašanje mmiste-rijalizma. Kakor da centrumaši ne bi šli v ministrstva, če se zato po- kaže potreba. Primer — najnovejši — da o drugih ne govorimo, je sedaj v Saksonski. Za obnovo socijalizma. Tudi pri nas moremo obnoviti socijalizem. To je čim bolj gotovo. Do obnovitve mora priti, dokler boljševiška nevihta izžene vse slabe socijalne pline. Toda ne moremo ga obnoviti na temelju, katerega predpostavljajo centrumaši. Socija-lizem ni verska sekta ne ena ne dve ne tri. Socijalizera ie postal praktični predmet, predmet praktične uresničitve. Nahajamo se v dobi svetovnega preobrata, toda za njegovo razdaljo nam danes še manjka brv. Prešla je doba socialističnih dervišev. Vprašanje vsakdanjega življenja, vprašanje kruha in obnovitve, organizacije novega narodnega gospodarstva, organizacite nove države in nove družbe, vprašanja hitre transformacije so na dnevnem redu. Tega ne moremo in ne smemo zadovoljiti s sektaškim modrovanjem, temveč moramo zavihati rokave in delati. Toda kar }e glavno, nam tu ne pomagajo citati iz te ali one socijaiistične brošure, temveč akcija na vseli pozicijah, žilava, vztrajna in smotrena akcija, ki obkroža ves socijalni živeli. Kdaj bo obnovljen socijalizem? Tedaj, ko bo zmagalo razumevanje o njegovi nujnosti In potrebi. Toda danes nam resnično ni treba še dokazovati. da ogromni deli naše družbe to spoznavajo. Potrebno je samo. da tudi naši socijalisti prenehajo biti samo suhi in abstraktni politični teoretiki in mesto da se samo pilijo na pamet zastarele formule, da zgrabijo z obema rokama san*o življenje. Povsod okoli nas mrgoli gradbenega materijala za novo družbo, toda mi zahtevamo za socijalistično prakso tuje šablone in citate raznih avtorjev. Potem na-»ravimoi iz teh citatov Pcekrustovo posteljo, s katero hočemo ovirati praktično življenje. Toda če to ne gre. potem ne smatramo za krivce sebe .same. temveč »izdaialce in renegate« z levice in desnice. Vitomir Korač. Iz Mežiške doline. Uredništvo »Jutra« je nasedlo nekemu narodnemu socialistu s pri-občitvijo dopisa iz Mežiške doline, objavljenem v »Jutru« It. 7. Iz vsake črke se pozna golo obrekovanje, laž in denuncijacija, katere smo bHl vajeni ie pod Habsburžani. Dotični dopisnik se je z dopisom samega sebe karakterizirai. ker njegov zloben namen ie, maščevati se nad nadučiteljem, ker ga osebno mrzi. In zakaj ga mrzi, to ve le sam. Kdo }e izkoriščal državo in državno imetje v svoje privatne namene, to bi moral vedeti samo dotični dopisnik. Smelo trdimo, da niti še tako razupiti komunist ne bi bil kaj takega zmožen. Dopisnik si Je mislil, seda) Je Čas, da se maščujem nad tem nadučiteljem in ga kratkomalo denunciram za nestrpnega komunista in kot takega je treba zapreti, suspendirati in ga poslati čez mejo v žrelo ital. imuerialistov. dočim bo marsikateremu omogočeno nadalje slepariti in goljufati pod krinko na- rodnega socializma. Ne vemo zakaj zamolčuje dotični frazer ime dotič-nega nadučitelja in kraj. kjer se ta komunizem razširja. Že iz tega je razvidno, ker to zamolčuje, da hoče na nelep In hinavski ter zahrbtni način denuncirati omenjenega nadučitelja in mu predbacivati to, kar ni res. Konštatirati pa moramo ml, da dotični nadučitelj ni nikak komunist temveč organiziran v JSDS že od 1. 1908 in da je isti ustanovil kraj. pol. organizacijo JSDS in ne komunistično, kakor to trdi tis‘1 fa* k>tskl in brezčastni dopisnik skrit v uredništvu »Jutra«. Več poštenja bi pač lahko pričakovali, toda narodni socialisti so dovzetni za vse kaj drufireera kakor za poštenie. Poznamo jih še prav dobro izza stare Avstrije kot obrekovalce, denunci-jante in kot take. da so se posluže* vali tolmača pri občevanju z Jjudmi slovenske narodnosti. Žrtev denun-cijanstva narodnih socialistov v stari Avstriji je bii tudi ta nadučitelj In danos ga hoče ravno ista firma ugonobiti v državi, za katero ie de- loval na podlagi strankinega programa, obkoljen od samih špiionov Habsburžanov, ki so se prelevili v Jugoslovane. Če želi uredništvo »Jutra«, smo mu na razpolago z imeni. Prepričani smo. da omenjenega avstrijskega narodnega socialista jezi. ker se naše organizacije tako lepo razvijajo, toda s takimi podlimi, umazanimi in nepoštenimi dopisi ne bo dosegel svojega umazanega namena, kakor je bil navajen v Avstriji, temveč ravno nasprotno. Kar se tiče naniigavanj radi zveze Dravograd—Labor—Košenjak mu povemo, da se nam mogoče posreči odkriti zvezo v njegovih vrstah, kajti sled se kaže. Kje je šmuglarija doma, to tudi vemo. Gle-de zastrnpljenja narodne zavednosti omenimo le toliko, da naj se večina »narodnih« socialistov z dopisnikom vred zamislijo nekaj let nazaj m videli bodn. kdo ie bil oni. ki ie zastrupljal narodno zavednost Ju če ima dotični dopisnik kal poštenja v sebi — kar zelo dvomimo — bode pritrdil: tudi Jaz sem med tistimi. Za danes dovolj, če bo potrebno, bomo z detajli prišli na dan. Naše organizacije, kljub obrekovanju in lažem narodnih socialistov in njih zaveznikov klerikalcev, sijajno napredujejo. Radi tega taka jeza. Za pošteno delo je treba poštenih ljudi, to naj si zapomni dotični falotski in denimcijantski dopisnik »Jutra«. »Jutru« pa čestitamo, da ima take biformativne dopisnike iz vrst narodnih socialistov. Gliha vkup štriha. Polit Kne vesti. + Vse prepovodaaol Vsled odloka ministrstva za notranje stvari Je prepovedan uvoz h razpečavanje v na3! državi komunističnega Usta »Neue EH&tter« z Dunaja ter brošur »Komunlsnras«, »Pro-letar«, »Roter Steat« (Djmaj), »Sovjet« (Berlin), »Dle terttlarbefttr in SovSefcrusi-land« (Berlin), Id so škodljive interesom naše države Ul ki se tiskajo v Nemčiji in Avstriji ter razširjajo z namenom, povzročati nered. — Ce pade tako naprej, ne bomo kmalu smeli drugega brati kot »Uradni list« 5t. 3, ki obsega naredbe proti štr&j-ku železničarjev in rudarjev. Take na-redba pa izdajajo večinoma ljudje, ki najbolj zabavljajo na — teror! + Se že oglašajo! Francoski poslanik na našem dvoru je posetil ministrskega predsednika Pašlča kot ministra za zunanje stvari. — Kadar obišče francoski po-aJanft našega vnanjega ministra, takrat preti zopet kako zlo. Pa se menda ne pripravlja zopet kakšna »krvava vočonja«, katore posledica bi bila, da po§lje naša država kakih 5 divizij proti Rusiji za francoske millarde? Ml bomo pazili! S h: er jo pa sedaj v Bdsradu dr. Lemež. + Občinske volitve v BcJ^radti. Kakor je znano, so pri zadnjih občinskih volitvah v Bdgradu zmagal! komunisti. Komunistične mandate pa je Vlada razveljavila la razpisala je £>o dolgem čakanju ki odlaganju nove volitve, Id naj bi se vršile tekom meseca februarja. Z novimi volitvami je vlada odlašala tako dolgo zato, da bi dala meščanskim strankam t. j. demokratom in radikalcem dovolj časa, da sMemejo volilni kompromis proti komunistom. Do toga komžjrotiiisa pa ie do danes ni prlSlo, ker bi tako demokrati kakor radikalci sami »edoll (»t pofaHi (jaslih. Zdaj so naprosBI vlado, naj volita! termin zopet prdoži na poznejši čas. + Nered v Južni Srbiji. Izmed vseh naših pokrajin Je Južna Srbija za časa vojne najbolj in največ trpela. Cela dežela je popolnoma porušena In uničena la le z veliko težavo ta z ogromnimi stroški j« mogoča počasna obnova. Obnovo najbolj LISTEK. Elizijada. (Dalje.) XI. >'•' Dočim so naši znanci, uživajoč Ma«eot mir pričaovall vrnitve hitre gazele, m loglefcoo ie po dragih pokrajinah rasnih noga panteona živali. Pravzaprav se deli panteon v dva dela. Prvega — elizij — itak že poznamo} drugi del panteona pa tvori dežela nam£-Sjeitth živali. Le-ta te razteza na nebesni straul do neskončnosti In ie večinoma porasel z gostimi gozdov L V teh se kreta neb roj mahaWiaratamaklti» tfonov, v gostem vejevju se klat! nešteto ramayansk!h opic, katerih vodnik je slini Hammian In na meglenih travnikih se pasejo konji K rišimo I Arjune skupno z Alrilejcviml konji. V mračni skalnati razpokiinl gnezdi iicmote-no zmaj, zakaj irikdo se tu ne briga za za-Made, ki jih on čuva. Nočni čdkl, skovirji In sove so utaboroni na drevesnih vrhoivflt In v razpoklhiab. ♦ slonov, ki jih je v svojem velikem (maha) eposu opeval sUiroimUjski pesnik Bharata. Na razpotju, kjer stoji velikanski hrast, ge križajo štiri pota. Iz štirih smeri m bližalo križiftču živali. Na enem potu prihaja rjatv plen, kateremu raste Iz čela med rogovjem črefnjevo drovo. Z nasprotne strani lomasti bel plen, noseč med ragovjun bleščeč kril. Na tretjem potu se bliža razpoku v nestalnem, neodločnem poletu bel golob hi teza drevesa skupine tik črirtesa pota se zdaj« pr&uga črno belo pisana raca. Očlvidno lo draži naduha, zakaj na vsak korak sl privošči daljši odmor. Cuk, ki Je etoioval na mogočni, med vejevjem velikega brasta vcrastU gobi, el Je gotovo mtsH, da so ee te živali »govorile za sestanek na krtžiSčn. Pa »e Je zrno* tu. Zakaj Jelena, ki sta prva sem dospela, »ta se dolgo Časa občudovale drug drugega, motrila* dolder ni rjavi jeten ogovoril bel&ea. »Tako Čudne živaSi pa ie nisem videl, kakor si ti, odkar živim v tli krajih.« »Ravno tako se vodi meni,c j« odgovor« beli Jelen. Da »e natančneje apocnata, »ta el Jela pripovedovati svojo zgodovino. BHa pa sta jele« ranjcega Pavlihe ht ielen »v. Hubert«. s Naposled sta ee začela pričkati, čigava pripoved hrani v sebi veB resnično*!!, J \ Pavlih In jelen jo irt«niteUeiv«li »Dočim tvoje pripovedi ne morem •praviti v sklad z razumom in z naravnimi postavami, stodi temu nasprotno moja zgodba na popolnoma realnih tleh. Vpra-fe*n te, ali ni povsem naravno, da gre Pavliha na lov? Tudi povsem naravno Je, da mu poide strelivo ta da sede potem k tajutricn. Prav pametno stori, ko začne zobati črešnje, zakaj vročina pripeka ta nlegov goltanec poželi osvežila. Tedaj pri-lomastim jaz, recimo slučajno. Prav nK ni čudno, če Pavliha seže v zadre«! iadi streliva, enostavno po čreSnJcvlh pečkah, ld jih nabaše v puško. Da me pogodi, ie pd takem strelcu, kakor }• Pavliha, po sebi razum/tliva stvar ta ravno tako tudi, da n»e te puSc« ne morejo usmrtiti. Najmanj čudno paje, da tam, kjer ee vsadi črešnjeve pešlce, zraste drevo. — Vidiš tedaj, da nosim drevo z vso utemeljenostjo, dočim tvoj znak s tvojim nesparmetnfan sijajem v oči bode vsako bltjs.* HiAortov jelen se je zastonj trudu, da prepriča tekmeca o (upravičenosti evojsga znaka. , »Kar ti izvajal kot utemeljitev,« Je dregal Pavlihov jelen, »je z»olj ali »ljubezen«, »dobro srce«, »požrtvovalnost« ali »vJSla moč« in enaka ropotija; kar sem pa Jaz navedel, so same nap ob Km stvari: zajti-trk, BreSnJe, rast drevesa lid, =■» Ce bi ie otežujejo žalostne prometne razmere. Cest ni, železnic ni. Sama slaba poljska pota vodijo od vasi do vasi. Zato je tudi prebivalstvo tam doli vkljub sfini rod,, vitno&tl z etnije in ogromnemu prirodnemu bogastvu jako redko naseljeno. Vse te okolnosti pa Izkoriščajo roparski Albancu Albanec živi 5e vedno v veri, da Je deto sramota ln da se »vttežksmu« možu ne spodobi druzega kot boj in puška. Seveda albanske lenobe vsled tega stradajo. Kadar pa jim poide tisto malo živeža, kar so ga pridelale njihove žene doma, takrat gredo enostavno na rop v naše obmejne kraje v Južni Srbiji. Te razmere seveda niso vabljive za nikogar, da se naseli v bližini albanske meje. Zato se je vršilo te dai v vojnem ministrstvu v Belgradii dvoje posvetovanj, na katerih se je razpravljalo o odredbah za vzpostavitev reda v Južnih krajih države. Teh posvetovanj so se udeležili vojni minister general Branko Jovanovič, načelnik glavnega generalnega štaba general Peter Pečlč, poveljnik 3. armfjske Vlasti general Milosavljevič, šef oddelka za iavno varnost Lazič in drugi. Sodi se, da bodo v naj-kiaiSem času ukreni ene najenergičaejše odredb«; proti roparskim Albancem tn razbojnikom. Nered« ie treba energično napraviti konec. + Italijaska vlada proti komunistom. M Banski list »Secolo« poroča, da italijanska vlada ne uo dovdia, da bi se kdo Izmed ekstremnih inozemskih socijalnih demokratov udeležil KaUjanskega socialističnega kongresa. Vlada bo izdala svojim organom navodila, naj sc vsi inozemski ekstremni sodiaHstl aretirajo, ako bi se jim posrečilo prit! preko meje. — Pred nekaj dnevi je vlada v Rimo odktomfia prošnjo ruskih boBševikov, da se smejo njihovi zastopniki udeležiti kongresa v Livornu. Z najnovejšo svojo odredbo pa zabranluje tudi komunistom Iz ostalih evropskih dežel vstop v Italijo. Zdi se, da se boM laška vlada, da ne pridejo kakšni komunisti skrivaj čez '.ti e Jo kakor se je to dogodilo na Francoskem, kjer se je stari nemški komunistk! Klari Zetkin posrečilo priti v Tours vkljub vsem obzneinbn stražam. + Češkoslovaško strokovno gibanje v L 1919. V zadnje dni lzlSlem strokovnem glasilu, »Odboroveho Sdruženl čehoslo-venskeho« Je priobčena zanimiva statistika o staniu strokovnih organizacij v letu 1919. (številke za 1. 1918 so v oklepaj«) Skupno Jo imelo združenje I. 1919 54 (50) strokovnih Zvoz s skupno 727.055 (161. tisoč 347) člani Narastlo Je vorei število za 565,808 članov (v 1. 1918 pa za 118.603 dane) ali za 350 (278.12) procentov. Kakor vidimo Članstvo v zadnjih letih venomer raste bi veliko dela bo treba, da sc organizacija ohrani pri tem stanju. V Pragi in praškem deraju n. pr. je v 229 (168) skupinah organiziranih 59.654 (23.016) članov. Zena ie bilo organiziranih v Pragi 12.225 (2730); v ostali Češkoslovaški pa 192.878 (23.774). Dohodki! struk. Zv«* »o znašali v 1. 1919 Kč. 17,559.401.66 (Kč. 2 milijona 544.846.56), Izdatki pa Kč. 8 milijonov 492.215.70 (Kč 1,828.903.21). Gotovina je znašala Kč 8,591.770.83 (Kč l milijonov 689.866.25) celotno Imetje pa Kč 11 mflljottov 495.433.21 (Kč 2,620.407.48). Posebni obrambni tondl so znašali 1. 1919 Kč 514.462.84 (Kč 274.669.79). Podpore so se povišale od K5 451.107.15 v L 1918 na Kč 1,216.64416 v 1. 1919. Glavno mesto med podporami zavzemati podpora brezposelnih Kč 338.354.97 (Kč 63.449.41) ta bolniška podpora Kč 275303.06 (Kč 124366.40). -— Stavkovna podpora so je to leto tudi »višala; znaša namreč Kč. 346.736 v 1, 1919 napram Kč 38.003 v 1. 1918. Podpore dosegajo od skupnih Izdaj 14.33 odstotkov. V izobraževalne svrhe so izplačale organizacije skupno Kč 2,253.517.87 vštevSl v to časopise, knjige, predavpnja ta pod »T* Izdaj« znašajo 23JO odstotkov. — V teh malenkostma Kervfllcah lahko uvffli vsakdo kdo bilo kje kako bitie, ki bi razsodilo, med nama Ima prav In lodo ne.« >R^p, rarp« se zdajci oglasi raca, ki je onposSed vendar prfradjalla do hrasta. Tudi golob Je bil že na ctttu. Obedve živMl sta z začudenjem prisluškovali Izv&laajetn Jelenov. Jelen s črešnjo sl Je Izbral raco ta Robertov Jalen goloba sa razsodn&a. hi kakor bomo videli, sta storila oba prav, zakaj raca — bil.'', je prosvetljena časnikarska raca — se Je strinjala z nazori. Pa/vM-hovtaega Jelena, dočim Je golob — Wnso-nov gdob mtru tn sprave, ko}enw i* t**11 sflal nekak sijaj raz glave, prilagodil svoje pojmovanje ramnvrtrtvaadu Hubertovega jelena. Pavlih In jelen se približa raci piiklo-nlv« se )l tako globoko, da so veje njegovega drevesa pometala tla. »Oprosti! Toda nimam 11 izredne časti, govorit! — hm — z ovontuvalno — lun — takorekoč s tako*vano — časnikarske raco?« -Gotovo in pača6tiS se, čim »1 to smatral v čaiSt.« sevedal Kako bi bilo drugače mogoče? Ne bi se Ml — lun — usodil bližati, Ce ne bi med nama obstojalo nekako sorodstvo.« •••'>........... »Sorodstvo?« velik pomen organizacije za delavca. V niih S2 zrcali vsa zaslomba, moč in opora delavca, Iz njih spozna posameznik moč celote, združenja, v njih vidi pomen besed; »Proletarci, zedinite se!« ir, Skoda komunističnega načela; *vepitc sile, razdružtsjte organizacijo Is + Prvi veliki mednarodni kongres kr, ščansko socijahiib strokovnih organizacij se bo vršil 3. in 4. aprila t. 3. na Madžarskem. Udeležili se ga bodo tudi vodi. te^ji kršč. socijainih organizacij iz Nemči. je, Avstrije, Belgije, Švice In Holandske. + Ločltov cerkve od države v \Vilr. temberškl se bo izvršila do konca aktob. ra 1921. Ločiti se morajo tri cerkve fe ločitev se bo nanašala kot na državno, pravna takso tudi na finančna vprašanja. V tem oziru se že danes cerkve upravljajo same, dnžava plačuje le še duhovnike. Tudi vodstvo uprave se vrši brez sodeii* vanja države. Zanimivo je, da se za loči« tev močno potegujejo tndl cerkve same( + Senatorlalne volitve na Francoskem. Po dosedanjih izvidih ne bodo bistveno spremenile političnega položaja v francoski senatski zbornici, katera igra nekaka Isto ul oso kat nekdanja »Gosposka zbornica« v stari Avstriji. Pri neposredniB volitvah po okrožjih Je zmagala Usta ra« dikatoo-socijalne stranke (nekake demo* kraške), ki šteje 39 članov med 98 sedeži, ki jih izpolnijo volitve po okrožjih. Večino drugih sedežev so dobile ostale bur* ioazne stranke. Leygaesovoga ministrskega predsednlštva torej po taki sestavi sen nata, kjer prevladuje nacionalno meščan« skl ■ blok, še ne bo kmalu konec, če bo Iv dolgo držal sporazum med dosedanjimi vladnimi strankami, ki je bS pred kratkim po majhnem sporu sklenjen. + Levičarji v angleški neodvisni de, lav skl stranki so izjavili, da bodo agitiral* za komunizem v vrstah te stranke do prin hodnlega letnega občnega zbora. Napetost med leviCartii in desničarji postaja vedno očitnejša in bo privedla menda do razko-i la. V škotski sekciji te stranke so, kak ob smo že enkrat poročali, pri zadnjih volit« vab zmagali desničarji, pri čemer ie bHo opaziti napredovanje njihove struje v pri« meri s prejSniiml volitvami. + 'Kot člani IzvrS. odbora IIL Intet« r.acijonale se v dopisih na razne strank« sedaj podpisujejo: Zinovjev, Lenin, Ttocky, Bucharin za Rusijo, Roam&r za Francijo, Janson za Holandsko, Tablkt za Bolgarsko4 Ultan Zade za Perzijo, Comwitch za Arne« riVo Ouelch za Britanijo, Mllkič za Jugoslavijo, Manner za Finsko, Stučka za Lit« vinsko, Cfctohskaja za Grnzuis(ko, Varga za Madžarsko in Steinhardt za Avstrijo, + Diktaturo nad železnicami v Poli* sk! bo Izvajal po sklepu ministrskega sveta poseben upravni svet, obstoleC iz generala in 2 Inženirjev, + Namesto Helsingiorsa In Lugana — Černovlcel Ukrajinski tiskov«! urad Janija Iz Cennovtc: Ponoči 1. jan. so uporniki pri Jekaterinoslavu dve najboljši boUševk ški divizije obkoiill ta popolnoma pobili. Zmagoviti uporniki so zasedli Znatnenko* Kremenčug, Jekatermoslav, Nikolajev ta Aleksaodrovsk. — Ukrajinski tiskovni urad v CeraovJcah — to je sama resnica, luč to življenje! Manj tendence ta veC resnice bi bilo boljel SodrugU Delavci I Delavke l Edini list, ki spada v Vase družine, je socijalistični dnevnik = NAPREJ — edini radikalni zagovornik VaSih pravic ln koristi, VaS neustrašeni sobojevnik in voditelj. Zatorej pro5 z dragimi listi 1 Cfialte, naročajte „NAPRRJMI »No da, v kolikor rKVju je oba obstreli Pavliha.« — »Kaj govoriš?« *To »e pravi — hm — Pavliha Je sam prlzatal, os^,£n°st! — to je moja pot«, le ‘ ko!ob ter se razprostršl svoji peroti oddaljil »Počakaj m»’ol Kam Pa vodi pot, po katen sl t! priletel? j. vprašnJa raca 'goloba. »V nebeški svet!« je odvrnil golob. »Hvala! No na te) poli Je preveč prepiha svežosti, rajša sc takoj vrnem v svoje močvirje ter ležem tam svoja jajca. In nadaljevala sta vsak svojo pot. (Dalje prih.) javlja, Je nervoznost mnogih gospodov popolnoma upravičena. Iz uradnih listov. »Uradni list« št. 3 z dne 11. t. m. priobčuje uredbo centralne vlade z dne 15. dec. 1920 o »postopanju ob neredu, stavkah 'm pobunah na železnicah v kraljevini.« Uredba je bila v »Službenih Novlnah* objavljena dne 28. decembra 1920. Prvi člen govori o mllltarizacijl železničarjev, »če nastane pobttna, stavka ali kakršenkoli aered ali če se ugotovi priprava za to med osobjem«. O stvari sami bodo pod vzllei cašl poslanci odločne parlamentarne korake in naš list bo o tem še Izpregovo-rll. (Op. uredništva.) Druga uredba je uredba o milltarizacljl rudarjev, »če nastane pobuna; stavka, Itd. (Tudi o tem bomo še govorili. Op. tir.) To uredbo }e ministrski svet sklenil dne 24. dec. (še pod Vesničevo vlado. Op. ur.) in objavljena je bHa dne 29. decembra 1920 v »Službenih Novkiah«. Dalje priobčuje »Uradni list« naredbo centralne vlade o postopanju pri delitvi hno-vln v svrho agrarne reforme, predvsem o delitvi državne zemljiške toovlne. (O tej naredbl bo priobčilo natančnejše podatke glasilo »Kmetsko-delavske zveze« »Ljudski Glas«. Op. ur.) Objavljene so dalje nekatere izpremembe deželne vlade tlčoče se Juridičulb državnih Izpitov na univerzi v Ljubljani, In razglasi In oklici raanh drugih oblasti. Pokojnine vojnih Invalidov, vdov tn sirot — nove doklade. Z ustavitvijo Izplačevanja naklonitev koncem oktrobra 1920. L Je ostala velika večina najpotrebnejših družin onemoglih invalidov ter vojnih vdov z nepreskrbljenimi sirotami ob malenkostni vojni pokojnini rez najnujnejših sredstev za preživljanje. Pač je dobila deželna vlada v Ljubljani naiog, da od novembra 1920 izplačuje dodatke po Slanu 14 »Uredbe v začasni pomoči Invalidom in družinam padlih vojnikov« z leta 1°20. Ti dodatki, ki naj bi bili nadomestilo za prejšnje naklonitve, znašajo, ako le podam dokaz slromašnosU, mesečno pol ec dosedanjih penzij, ki }lh Izplačuje Voj. pok. likvidatura: za invalida s 25—50% invalidnosti 19 K, za invalida s 76—100% invalidnosti 10 K, za invalida preko 100% invalidnosti 30 K. Za vsakega nepreskrbljenega otroka invalidovega do dovršenega 16. leta starosti po 8 K. — Sirote brez očeta in matere Iz ene družine, bi dobivale: ako je ena — 48 K, ako sita dve, skupaj 72 K, ako so tri, vse tri skupaj 96 K; vsaka nepreskrbljena sirota preko treh še 8 K. Družine padlih: z 1 do 3 članov, od katerih sta eden ali dva nepreskrbljena otroka, skupaj 40 K mesečno, za vsakega nadaljnega nepreskrbljenega otroka do dovršenega 16. leta še po 8 kron. — Invalidom In družinam, ld plačujejo za stanovanje najemnino, se povišajo navedeni osnovni dodatki za 2596. Te doklade so tako malenkostne, da Jih ljubljanska deželna vlada til mogla priznati in Jih tudi ni začela nakaizovatl, temveč pričela takoj akcijo pri merodajnih bel?,rajskih oblastih za primerno zvišanje doklad, ki bi odgovarjale sedanjim iivljetiskim razmeram. Dosodanji uspehi so povoljni in pričakovati moremo v kratkem tozadevne zadovoljive naredb«. Nove doklade bodo Izplačane naknadno za vse mesece od stavitve naklonltev dalje od Voj. pok. likvidature v Ljubljani. — Razumljive so pritožbe prizadetih strank, ki čakajo nestrpno na ureditev preskrbe, priznati pa moralo preskrbljencl tudi deželni vladi dobro voljo, da skuša uredftl to zadevo kar najhitreje tn čim najugodnejše. Potnpe naj torel še kratek čas, ker njihova stvar Je v najboljšem teku. Za vpokojence dr. žel. Za postajo Naklo je razpisano mesto železniškega agenta, ki se bo podelilo vpokojeacu drž. žel. Natančnejše podatke dajejo postaje in inšpektorat drž. žel. v Ljubljani. Letni certifikati za vožnjo po znižani ceni po fužn) železnici. Južna eleznlca izdaja tudi za leto 1921 državnim nastavljen-ccm, ki shižmjejo pri uradih, ležečih ob progi 1 četrtka, dne 13. tm. dalje redno od 2—4 ure popoldan na prosti stojnic! prekajeno prašičevo meso, parklje in glave. Kg prašičevega mesa vetja 42 K, kg prekajenih glav 14 K ter kg prekajenih parkljev In kost! 8 K. Vzemite to na znanje. Zahvala. Podpisan! Jakob Dobrovoljc Mirke št. 14. se najiskreneje zahvaljuje krajevni org. J. S. D. S. za prireditev Silvestrovega večera na Vrhniki, ki ml Je prišel na pomoč v rnojl največj! bedi — v moji 3 letni bolezni — z lepim prispevkom z zneskom 353 K. Najleipša zahvala '/sem darovalcem. — Jakob Dobrovoljc, Mirke 14. Vrhnika. V nedeljo 16. t m. ob 10. uri dop. bo predaval na tukajšnji univerzi g. univ. prof. dr. Karl! Ozvald o enem najvažnejših vprašanj naše dobe »o vzgoji in vzgole-valclh«. Vstopnina običajna. Vestnik Svobode. Dramatični odsek »Svobodo« vprtzo-ri v nedeljo dne 16. t. m. v Travnovi dvorani na Gllnoah izvirno noviteto: ciklus enodejank »Dolino sodz«; spisal E. Gangl. Prva sHka tega ofcl« it enodejanka »Dva svetova-*; druga »Ded šema« in tretja »Trpini«. Začetek ob 7 uri zvečer. Vstopnice v predprodaji se dobe v prodajalnah Konzumnega društva na Olincali in v Rožni dolini. — Vse prijatelje naših predstav opozarjamo, da se zanesljivo udeleže te izvirne novitete, ki Jo naš dram. odsek vprizori prvič. Pokažimo, da znamo ceniti dramatično umetnost posebno pa še naših domačih pisateljev. Pa svetu. — Nabli-anje gradiva za trgovsko pogodbo z Italijo. Trgovska ln obrtniška zbornica v Ljubljani je pričela z redakcijo na-brtnega padiva za trgovsko pogodbo z Halljo. Ker se je pismene kakor ustmene ankete dne 30. novembra 1920 udeležilo le Bukoliko Interesentov, zato sklicuje zbornica pred konečno redakcijo ponovno zborovanje interesentov na dan 17. januarja 1921. Zbornica poeivtia vse korporacije ta tvrdke, ki dosedaj še niso poslale svoj:h poroČH, da to v itstnem Interesu nemudoma storijo, ker se prepozno vposlana poročila n« bodo mogla več vpoštevatl. — Za tisk dnevnika »Rovnost« v Brnu detet jejo komunisti soc. demokratični ti-skarl že 242.000 Kč. Tiskarna noče že ničesar več staviti na dolg. »Rovnost« »e nahaja v velikih stiskah. — Naraščanje brezposelnosti na Francoskem. »Hunvanlte’ prinaša uradne številke o brezposelnosti v zadnjem tednu, te katerih je ra-zvktno, ds postaja gospodarski položaj na Francoskem t vsakim dnem slabSi. Sedaj podpira država na 30.000 nezaposlenih delavcev, predzadnji teden JHi le bUo .samo 13.000, tako, da se Je n Uh število tekom sedem dni več kot podvojilo. Najbolj oblatua/]c kriza v setnskem' okrožju, k! Ste]e samo na 27.000 neaaposJericev. Seveda pripovedujejo te številke le o podpiranih delavcih brca dela. — Ministrske plače v Angliji so bile t* dni zvišane. Ministrski predsednik ima plačo 8000 liber $t. letno (po val. stanja 5 milijonov naših kron). Plače 06»alfli ministrov ln državnih tajnikov pa so razdeljene na 5 plačilnih razredov. — Justlca v sovjetski Rusiji. »Rosta« poroča Iz Moskve, da je delavski komisa-rtjat v Sevastopolu obsodil 4000 špekulantov na prisilno delo. — Potni listi za Ameriko. Predsednik priseljeniške komisije v zastopniški zbornici je še tekom vojne predložil načrt, po katerem naj bi se do 1. 1922. ne pustilo v Zedinjene države ljudi, id bi ne Imeli potrebnih potnih listin. Ta predlog, Id se le dosedaj tudi Uvajal, se oklno z dnevom proglasitve mlinu. — Ljudstvo, ki umira gladu. Poročilo angleškega misijonarja Bettona na nekem pacifističnem kongresu v Oi as kovu pravt, da le v s o verni Kitajski IS mtUoaonr HudU Id trot na lakoti. Os v Sttrtfc ali petih mesecih ne bo odjpotnoči, bo vse to ljudstvo Izumrlo. Kulturni vestnik. Sedmo števHko »Maske« smo pre]<$L Uredništvo je napravilo vse, kar mu je bilo mogoče, to dokazuje Izbrana vsebina te številke. Berite n. pr. Meliharjev članek »Nova doba zahteva novo orientacijo« ln Scheidenjev »Ekspresionizem na odra«! Umetnost — hi zlasti gledališka — se postavlja na novo podlag# in bolj kot kdaj prefl il je namen, podati se med široke ljudske plasti in no služiti poedlucem, ki niso spo3ol»l, da bi jo vcepili v nevzgojena srca. Ta potreba Je rodila kritičen pretres (»Vprašanje ravn. kr. opere v Ljubljani«) o delovanju g. Rukavine, pač enega med gl sr/ni ml faktorji, ki so pripravili naše gledališče v sedanji Žalostni položaj, čas velikih metel je tu, hi ne bo pomagalo, če se mu bodo neki krogi protlvlil. Saj Je bil naš Ust edini, ki je bil pripravljen, sprijeti omenjeni Članek! Med drugim omenjamo BrcvnlčarJevo poročilo o zadnjem slnfonlčnem večeru, dalje Cerkvonl-kovo o Korolijevem dramskem pocmu »Zidanic Skadra* In nadaljevanje njegovih mi- selno globokih »Pogovorov«. Vsem, ki Se niste naročeni na »Masko«: Naročajte! Zrnje. Stev. 11. ima naslednjo vsebino; Dementlj: V bolečini. - Fr. Roš: V Molku. L. Pivko: Dramatsko pesništvo. — Ignotus: K Cankarjevemu pohujšanju v dodtni šentflorjanski«. — Amon Linhart In njegova »Zupanova Micka«, — Repertoar. Glasbena Matica Je pravkar izdala !2 Lajovičevih pesmi za moški, mešani ln ženski zbor. Od teh novitet bo pel pevsk! zbor Olasbene Matice na svojem koncertu dne 24. t. m. v veliki unionski dvorani 6 mešanih zborov: Pastirčki, Kroparjl, Ples kralja Matjaža, Zeleni Jurij, Klša, Medved z medom. Razen Klše, ki je Domjanlčeva, so vsi teksti iz Zupančičevega Cicibana. Besedilu primeren je aparat, s katerim operira skladatelj: za Lajovica uprav frapant-rto priprost. Zbori so otroško-iskreno napisani, gorki ln vonjajo po narodni pesmi, sami predpogoji, da postanejo popularni. Naj bodo te vrstice migljaj pokrajinskim pevskim zborom. Partiture in glasovi se naročajo pri Glasbeni Matici v Ljubljani. Dr. A. Ogris. Borba za Jugoslovansko državo. V Ljubljani 1921. Založila Tiskovna zadruga. Zbirka političnih, gospodarskih In socialnih spisov VII. zvezek. Cena 32 K., po pošti prtooročenio 1.80 K več. Za našo Javnost povsem nove stvari odkriva Ogrisov spis, Vsled stroge avstrijske cenzure smo med vojno le malo slišali, kaj delajo na&l Izseljenci v tujini in kako se trudijo, da bi pridobili zapadne države za našo nacionalno državo. Le tulntam je taki o krožila kaka novica, ali pa smo iz raznih avstrijskih protiodredb sklepali, da se mora v tujini nekaj pripravljati. O de4ovariju Jugoslovanskega odbora, katerega predsednik Je bil dr. Tiumbič, smo le malo vedeli. Njegovo delovanje, zlasti njega slovenskih članov, nam odkriva sedaj Ogris. Ogrlsova knjiga je Jako aktualen spis, ki ga bo z velikim zanimanjem čital vsak tateligent. Knii&a se -naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Gospodarstvo. Propad steklarske Industrije na Češkem. O položaja češkoslovaške industrije piše »Rude Pravo«, da se je stanje ja-bloaške steklarske Industrije v zadnjem času nad vse poslabšalo, tako, da se bo morala v kratkem času produkcija znatno omejiti. Prav tako se Je poslabšal polož-jj v oblačilni In tekstilni industriji, ker se J« znižalo nairočevanje t Dunaja. Pričakovati je tudi krize v kovinarski Industriji »O socializaciji rudnikov v Nemčiji bo obravnaval nemški državni zbor ie ta mesec. Socijalno demokratični posl. idub {e tozadevne načrte že spredel. — Padanje poljskega denarja značl najboljše padec poljska marke, Id stane v Borlhm le še 8 femlgov. — Elektrifikacija poljedelstva v sovjetski Rusiji. »Rosta« poroča preko Moskve, da so nekatere petroerajske tovarn* pričele tadeJovati poljedelske stroje za električno obdelavo polja. — V petrograjskl guberniji nameravajo spomladi obdelat! nad 10 tisoč d e sjn.it In polja z električnimi st rodi. Vrtna kultura, kt je blizu izvirov električnega toka, bo tudi elektrificirana. — Čudno se natn zdi, da prihajajo poročila o gospodarskem delu v sovjetski Rusiji samo Jz krajev, ki so bili že za časa carizma gospodarsko bolj ekaploatlraal, dočim o gospodarskem življenju ki položaju v srednji ln južni Rusiji kakor tudi v Stblrlfl vsa poročila molče. Molk patri uje našo sunrnto, da tam gospodarstvo ni več razvito, kolikor koristi tarao&tfrn prebivalcem, tore] da Je položaj ravno tak, oziroma hujši kot preje. To Je tudi razumljivo, ker podre se lahko v enem dnevu, toda grad! se počasi. Ce vodijo gradbo dobri Inženirji, bo zgradba dovršena, drugače se bo med JidanJ«« zuršfia ln pokopala gradtietfe* j, svetovne«« gospodarstva. Kanadska vlada ie dovolila pet m&ljoticv po-sofMa ia kolonizacijo v prihodnjih petih lotih. — Letošnja letina pšenica v IndW Je prekosila le-tno vseh vojnih let In tudi povprečno stanje v teh letih; zarto Je tudi angleška vlada dovolla Izve« do 400 tisoč ton, kateri kontingent se mor« v marcu Se zvišati. — V Angliji pričakujejo vsied Iz-voza indijske pšenice Se nadakjno padanje pšeničnih cen. — Pred vojno je preskrba-vala Rusija svetovni trg 780 pro. Janu, danes nasprotno ga ne izvaža. To Je vzrok, da se produkcija lanu drugod zvišuje. Tako sloipa ta v Kanadi sledeče: I. 1915 Je bilo posejanih z lanom 4.000; 1516 5X)00, 1917 8.000, 1919 20.262 ln l, 1920 že 31.300 akrov polja. Lansko leto Je djobfla Kanada lz ri-boiovia dohodkov 31,348*048 doJarljev. — V republiki Chflc so pridelal! letos na 1,290.000 akrih 605.000 ton pšenice za 53 tisoč ton več kot lansko leto. Po kritju domače potrebe bo za izvoz prostih še 170 t&oč tod. . „ Telegram!. KMETJE IN TURKI, Zajrreb. 12. *Riieč« ooroča te Beosrrada: Zeinlieradniki so iziavili,-da sicer ne vstooiio v vlado, milnat da in bodo Dodpirafi Dri donosu ustave. Zemlioradniiki Mub ie Dreei* ziral svoie stališče v oismu. ki ca io oduoslal ministrskimi predsedniku l^ašiču. Jutri se sestane dr. Davido-vič s nredsednikom zemlioradničke« ea kluba, da se norazeovjirita o na-lalievaniu Doealani za vstot) v vlado. Muslimani se doslei še niso kori-čnoveliavno iziavili. Muslimanski ijnslanec Korkut le iziavil sotrudni-ku »Pravde«, da ie sedanii Doložaf Drioraven za to. da se nadaliuiefo noeaiania za vstop v vlado, kakor *a muslimane, tako tudi za drneo politično skupino, posebno lirvatske in slovenske. Muslimani naelašaio r>otrebo do tem. da bi bili Dri bosanski vladi zastopani do s^em številu. ODSTOP FRANCOSKEGA KABINETA. Pariz. 12. Na današnii zbornični sefi so bile vložene tri interuelaciie: Glede finančne Dolitike vlade, gleda razorožitve NemčLie in elede splošne Dolitike vlade. Ministrski Dred-> sednik Levsrues ni hotel takoi odgovoriti na interpelacije in le zahteval odfifoditev. Nato te zbornica s 463 proti 125 glasovom odeodenie odklonila. Nato ie kabinet odstopil. AVSTRIJSKA NARODNA SKUPŠČINA. LDU. D ime’, 12. Na dai^njl seji na< rodnega sveta je skupščina vzela na zna* nje provizorični trgovinski dogovor z Romunijo ta dogovor s kraljestvom Srbonr, Hrvatov in Slovencev glede provizorična ureditve obojestranskih tnrovins&lh odi noSaJev. Zvezni kancelai dr. Mayr je na< zaanid, da pride predlog »lede ddočitv#. cen bruha za tri skupine odjemalcev vi! naslednji seti v pretres. Zbornici je bila tudi predložena naredba, ki se peča z ve* rižnfkl in navijaJci cen. Popisi. Šport. Vremensko poročilo z Bleda. Z Bleda nam poročajo 11. tm. zjutraj —30 jasno, po dnevi toplo. Sankališče je izvrstno, najboljše do sedaj v letošnji sezoni. Južna podlasa zamrznjena. Led v Zakl je 14 ?m debel in Izvrstno gladek. Smuka: srež na snegu dni. Rogatec, Pri nas je zavladala prav^ cata albanska kultura. Oglejmo sl najprej; nato Uudsko Solo! Naš nadučitelj SenčJč flf načeljuje. V Soli med podukom kaznuje dekleta a tem, da ]Ih prijetrtlje nad komolccta za kožo ta grozno zavija. Ce deklina prid« prepozno v šolo,, JI pa pred vsemi navzoči« ml otrok! očita, češ dl pa zopet ljubčka pismo pisala, da sl prepozno prišla v šolo. Fantkom zapoveduje, da morajo med podukom, čo kdo govori, svoje sosede klofiu teti. Neke a* dne Je nadočitelja nadomesto. val učitelj g, Stefana. Med njegovim podukom naenkrat nastane v eni izmed ld->p( pretep med dvema učencema, ker je prvf( Lspdrrfl klofirtaškl nalog nadučitelja. Vsled! tega Je nedolžni fantek pošteno plačal. Učitelj g« Je namreč zgrabil in neusmiljen« pretepel. Vsemu temu pa nista bila fant« nič kriva. Takih manir se je učitelj najbrž! nalezel vpleblscitm coni, katero so raz« iiEol gospodje gerenti s sveto naroda« ljubeznijo tako čudno obdelali, da so nam Korošci hrbet pokazali. Imamo pa prt’ nas 5e drugega gospoda, kt je prav gotova eden prvih naših kulturnih mož. To je ti Zupanc. Mož je bi prsi največ# nemčur, danes Je pa dežel med demokrate ia Je tako navdušen demokrat, da Je prepovedal svojemu Mavca pri volitvah voliti. Bal s« j* K. ir ■ T«r- --11 -J m Jo služinčad hrani najbrže fr ar s pomijami ali pa uganja kako coprnijo, da dobi od kmetov tako poceni živila. Seveda bo v tem zadtjjem slučaju treba pregledati in popraviti tudi cene živil v gostilnah tako, tla se bodo znižale na kakih 5 kron za ves •Jan. Kajti, če gostilničar sam pravi, da se % lahkoto odda sladu a kava ča?a po 40 ^vi-nrjev, sam io pa prodaja po 3 krone, in če nadalje pove sam, da ga stane kosilo, ki odgovarja za delovnega človeka, samo 3 krone 40 vinarjev, v tem, ko stane pri istem gostilničarju mala porcija prikuhe 3 — 4 krone, tedaj smo tukaj v Celju že skoro v obljubljeni deželi; seveda bo treba, da v/a tu o politična oblast take izjave za resne la sc naslanja nanje Pii določitvi cen s gostilničarjem in trgovcem. Potem ne komo ugovarjali, če se pri taz-nih mezdnih gi- banjih plače tem poecnitvenim razmeram primerno uravnajo. Seveda morajo pasti cene jedilom ne samo takrat, ko gre za delavska zavarovanja, ampak tudi tedaj, ko se hoče lačen delavec nasititi, Gospod komisar tukajšnjega glavarstva naj poskrbi, da se bodo od gostilničarja napovedane cene uvaževale! Društvene vesti. — Veliki pustni korzo. Običajna a Sla v-čeva« maškarada se vrši letos na pustno nodoljo dne 6. februarja v prostorih »!,ar. doma«. Prejemnikom »Obrtnega koledarja za L 19211« Podpisano upravnlštvo mora v najkrajšem času poravnati vse stroške za letošnjo izdajo koledarja, zato apelira na _________________NAPREJ. ^ vse prejemnike tega koledarje, da nakažejo nemudoma pripadajo?! znesek 20 K za komad, — Upravffištvo »Obrtnega koledarja« v Ljubljani, Invalidom lu vdovam v Maribora: Centrala vojnih invalidov v Ljubljani priredi v Mariboru 16. t. m. ob 10. url dopoldne v restavraciji »Ftichs« Jurčičeva ulica 17 predavanje. Vabljeni so vsi tovariši in tovarišice, posebno pa Invalidi Meligenti, katerih naše organizacije zelo pogrešajo. Poroča tovariš Belin iz Ljubljane. Centrala splošne organizacije vojnih Invalidov za Slovensko ozemlje v Ljubila ni poživlja vse svoje člane na ustanovni občni zbor, Jri se vrši v nedeljo, dne 16. t. m. ob 9. uri dopoldne v restavraciji »Zlatorog«, Gosposka ulica 3. Ker ustanovimo poverjeništvo za Ljubljano, prosimo vse In- valide šiielfeente, da se 'zanesljivo udeležijo zbora. Velika obrtnRka veselica s plesom. Obrtniki prlrede dne 22. t. m. v »Narodnem domu« slja?no veselico s plesom. Pripravljeno je vse, da se bodo udeležnfivl kar najboljše zabavali. Igrata bo godba Dravske divizije; Za Jed in pijačo bo dobro preskrbljeno. Trofte na revmatizmu iti eihtičnih bolečinah? Vdranienie s nrav Im Fel-lerievim Elza-fluidom ie takorekoč dobrodeUo! 6 dvoinatih ali 2 veliki ŠDecHatni steklenici 42 K. Državna trošarino nosebe?. Rabite milo - odvajajoče sredstvo? Fellerjeve Drave Elzajcroe- _________________________________ Ste v. 9. ---- n ti liice izvršuieio svoio dolžnost! —. 6 škatliic 18 K. — Zatrorski sok zo-. uer kašeli in Drsne bolečine 1 steklenica 9 K. Želodec okrepčuioča švedska tu. tu ra 1 steklenica 20 K. — Omot in i>oštnina Dosebei a naice-neie. Eugen V. Feller. Stubica donia. Elsa tre 252, ilrvatska. e. Pritiorola se tvrdka LJUBLJANA Sv. Petra nasip St« 7, edina tovarniška zaloga šivalnih Siroiev v vseh oprenab, materija! jn izvita preti- VOjna, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si-VtilBlos garancija! steme, igle« c8|e na drobno in debelo. Večletna panoja) štev. 38 in otroških eb ceno prodajo. Naslov v upravi .Napreja". ioio isa »Mi sakBja£.7* Poizve ee v upravi .Napreja". 3BE Psisr d. eiUi! •Oglejte si razstavo lino izdelanih v iz-fožbl g. J. ClrHtarja v Ljubljani, Stlenburgova ulica se nahajajočih čevljev. Delo iz najtinejšega usnja na roko po dunajskih vzorcih. M. PETERNEL MnHiitt CelovAka t esta U. 80 v salonu znane gostilne Vodnik. BE 2 motorna kolesa, 2 godbena avtomata, 2 velika gramofona, 6 šivalnih strojev, ved dvokoles v prav dobrem stanu, eeno proda: Ljubljana, Karlovška cesta 4. Splošna ključavničarska in mehanična delavnica ■e je otvorila. Sprejema splošna popravila pisalnih in šivalnih strojev, kontrolnih blagajn itd. Fr. Lebar & L TiSler Jenkova ulica 9. špedicijsko in komisijskopodjetje Selsnburgova ulica St. 4. Veletrgovina i premogom, drvmi, šoto in raznim kurilnim materijalom. Na debelo: Ljubi. gl. kolodvor. Na drobno: Selenbnrg. ul. 12. Zmerne cene! Vsem, ki so stali na strani ob težki bolezni in smrti mojega nepozabnega sina, gospoda Najvetja zaloga - minil pil(Uli. Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega Haložana naj se blagovoli poslužiti tvrdke: Pna Mii tipna i im Ante Korenjak In drug pri Sv. Barbari v HaloSah. Antona Poklukarja vsem, ki so ga v tako častnem številu spremili na njega zadnji poti, gg. pevcem društva Krakovo-Trnovo, ki so mu zapeli ob grobu in vsem, ki so mi izrazili sožalje, bodi izrečena tisočera hvala, Aleksandrina Poklukar. se priporoča za nakup najboljših instrumentov izvrstnih to- Tvrdk« J. KOLENC, .varn?°^^iSih Ljubljana, Millerjeva ulica II. S ln nizkih cenah. :zxJ Erfavec & Turk, hinha i Hn pri »Zlati lopati* p raja Ha m m e r>< h Midi, ■■■ Plan. MmjN m itn. 7, nasproti KrMaaaka cerkva. GzE :E 353 Dame, gospodje! Ako želite biti elegantno oblečeni, si naročito pri meni iiioROfim Josip Gregorin, Ljubljana, Trnovska ulica št. 19. S Ivan Jax in sin Ljubljana, Dunajska cesta 15. Prodaja lesa. »Oskrbništvo kneza Orsmi-Rosenberga“ na Lužah, obd. Koprivna, odda dražbenim potom krog 800 m3 izdelanega smrekovega in meces-novega lesa ob odvozni poti Luže-Črna. Tozadevne ponudbe ločeno za smreko in mecesen je poslati do 12. ure dne 24. januarja 1921 inž. Igo Kraut-u v Kranju kot nadzorniku. Natančnejša pojasnila dajeta omenjeni nadzornik in njegov substitut župnik Ivan Hojnik v Koprivni pri Črni. itn)! za Me. Uborna konstrukciji in elegantna Izvršitev ls tovarn« v Llncu. Ustanovljena 1.1867; tauit pitaj! knifMn. Pisalni stroji „Adler“. Ceniki zastonj in Iranko. Kolesa iz prvih tovaren Dttrkopp, Styria, Waffenrad Začasno zn lian e eenel ! F. BRUMAT LJUBLJANA Manufaktura in tkanine. Mestni trg 25. |A. STADLER & V. TRATNIKI ® Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 (vhod skozi vežo). ™ g trgovina z galanterijskim bla- B * gom na debelo in drobno. S f| Različna mila in druge toaletne potrebščine. Jg 2 " Mizarski klej (lim) vedno v zalogi. :: S g Najnižje cene. LVvv;- T.. = Postrežba točna. S Z3 naznanja p. n. občinstvu in svojim gostom, da ima vsak dan sve2 kruh 'n drugo fino pecivo ter raznovrstna s 1 a I i I c e, kakor v :: predvojnem času. :: Zagotavljaje ločno postrežbo, sc za mnogobrojcn obisk vljudno priporoča Jakob Zalaznik. Tovarna Barva ago. Kemično Čisti obleke. Qvat1n1ika ovratnike, zape-Ljubljana, Poljanski nasip 4. J>CUU»»fta stnicein srajce. Podružnica: fcelenburgovaul.3.---------------—-----------— Maribor Gosposka ul. 88 Podružnice: Novomesto Glavni trg xEš Kočevje št. 39. (f&s Nakupovalna zadruga za konzumne in produktivne zadruge in zavode T. Z. Z O. Z. v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5 priporoča svojim članom nakup najrazličnejšega blaga! (vpliana zadruga s omejenim poroštvom) sprejema hranilne vloge, Id i OBiMtBiE po 4V Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 1080 Hunov ter sledeče društvene sklade: Rezervni delež . . . • • • ^ 41.647*42 Društveni sklad...................^ 30.939*43 Blagovni promet za leto 1»19 je znašal K 2,329.207-94. CJan postane lahko vsak, kdor plača vstopnino K 250 in delež K 40'-. - pisarna i Zagorju Stav. »». - I AUTO HOBILI In KOLESA njih deli In oprema PNEVMATIKA garala In delevnlca I. GOREČ sssiossss Izdalatcli: Iva« Mlinar. Ti.«-^ »Učiteliske tiskarne« v Liubliani, liubiiana c« Vegova utica St. S. Odgovorni urednik: Ja"«. Vckovec.