Kdor se poslednji smeje! Gluma v jednem dejanji. Spisala Marija Knaufova. Preložil Ivan Kalan. ---o£o - kidalo in založilo Dramatično društvo v Ljubljani. ---- ¥ kj^lIjaHS, Natisnila „N&rodna tiskarna". ^884. lomu iriiijuiuvu ^ .iinefcab msnbst v Brni O S O B E: Gospd pl. Podgorska, mlada vdova. HenrijVta, nje hišna. Karol pl. Trnovski, posestnik. Natakar. Godi se v Baden-Badnu. .ikIM iiBvl ¥ Elegantna soba pri gospe pl. Podgorske v nekem hotelu. Na levi in zadaj so vrata. Prvi prizor. Henrijeta (sama, pogleda na uro). Dže tri je ura! Opoludanji spanec milostive gospe traja dolgo. Saj je pa tudi prisiljena pre-spati čas, kajti menj zanimljive druščine in slabšega vremena še nikdar nismo imeli v Baden-Badnu. Nekoliko pustih, dolgočasnih, bolnih Angležev, nekoliko šopirnih Berolincev in vrhu tega še vedno deževje! O tem se ne da nič misliti! — Oh, gospa milostiva. Drugi prizor. Henrijeta. Gospa pl. Podgorska (z leve, v elegantni domači obleki). Podgorska. Henrijeta—koliko je ura? (Zeha se ji.) 1* 4 Heiirijetr/. Kmalu bo tri! Gospa milostiva ste danes dolgo spali. Podgorska. Mora se pač čas preživeti — spati sanjariti! Kdo bi bil dejal, da bode letošnja sezona tako dolgočasna! Ne zgodi se nič! Ne učakamo ničesa! — Niti najmanjšega dogodka, najmanjšega škandala! Ni ljubeznivih mož, niti interesantnih žen! Same pagode tekajo tod okolo — in pa še vedno deževje! (Vrže se na zofo in se ji zeha.) Naša plemenita družba tako tiči doma, da bi nad vso dejal ponočno čepico. Henrijeta. Gospa milostiva, prav pravite, vse se vrši tako malomestno. Zastonj je hrepenenje tudi po najneznatnejšem nenavadnem dogodku ! Te zna izmisliti le Aleksander Dumasov sin — on je jedini pisatelj, ki ga jaz priznavam. Podgorska (smeje se). Ko bi on to vedel! Moj Bog! kako se dolgočasim; prazna glava, prazno srce! In kako grda sem uže! Bleda, bla-zirana! Heiirijeta. Gospa milostiva bi morali zopet omožiti se! To je tudi zdravilo zoper dolgčas. Podgorska.. Kes, ali jako prisilno! To mi svetuje dobri moj strijc Ramnik. Zmatra me namreč za „svetobolno", tako imenujemo svoj kontinentalni „spleen", ter me hoče ozdraviti s sočutjem. Veš li, da je uže dobil moža zame? 794 Jeden njegovih netjakov, s katerim se imam kmalu seznaniti, izvoljen je, da me spravi na vrhunec sreče — in ob jednem pod klobuk! Henrijeta. Kako mu je ime? Podgorska. Nomina sunt odiosa! pravijo Latinci! Strijc je zelo molčeč. Dosle še nobeden njegovih ženitnih kandidatov ne pozna tekmeca svojega. Kar mi je strijc poročil o njem, ni mi baš nevšečno: bogat je, ima pet in trideset let in je baron. Danes mi pošlje strijc fotografijo meni namenjenega bodočega soproga. (Stopi k oknu.) Kakšni ljudje se vidijo! Baden-Baden se mi zdi letos shajališče abotnih obrazov! Najine sobe pak imajo sicer ugodno ležo, kajti ves „lepi svet" mora tod mimo. (Po odmoru, glede skozi okno.) Kakov drzen človek — to je vender im-pertinentno! — Kaj ?! — Se sedaj — ? Henrijeta! (Stopi od okna.) Henrijeta. Kaj pa je, gospa milostiva? Podgorska. Pod oknom se je ustavil nekov gospod in neprestano zija semkaj gori. Henrijeta. Ali je Vas videl? Podgorska. Videl — saj je zato obstal. (Gre zopet k oknu.) Res, še stoji tukaj! Henrijeta. Gospa milostiva ste čisto obledeli. Podgorska (ošabno). Misliš li, da sem bedasta ? — Imponirajmo mu! (Dene lornjeto na oči.) Drz- 6 nost mi je gaslo! Oh! To pomaga! Obrnil se je stiâni. Henrijeta (je tudi stopila k oknu). Nikakor. Tudi on si je pripravil lornjeto. Podgorska. Res! Gori gleda, skozi lornjeto gleda. Henrijeta. Gospa milostiva, stopite rajši od okna! Podgorska. Umaknem naj se? Jamais! — Sicer nekaka neprijetna postava — brado a 1' anglais — ves comme il faut! Henrijeta. Ni grd! Takšnega sem si mislila Edvarda v Goethejevem romanu „Wahlverwandtschaften". Podgorska (nestrpljivo). Ali še ne bode šel? — Zasmehujvi ga! (Začne se na ves glas smijati.) Hahaha! aboten človek! Ne stoji li tu, kakor primrznen?! Snuj se vsaj tudi Ti, Henrijeta! Hahaha ! (Obe se smejeti.) Jleurijcta. Uže gre! Podgorska. Glej, to je pomagalo! Vender gré! (Stopi od okna.) Moški so uže tako drzni, da se jim res moramo staviti po robu! . Henrijeta (je še pri oknu). Gospa milostiva — v hišo gre! — Prišel bode gori! Podgorska (prestrašena). Ni mogoče! 7 Henrijeta (posluša); Govori z vratarjem — — cujem ga uže na stopnicah — Podgorska. Za Boga, teci venkaj, ne pustim nikogar k sebi — i i;;fnN .Vk^oH-ii Henrijeta. Kaj bode to! (Ko hiti k vratom pride.) ' iitif[oi?.7 y)a rr .belici) Tretji prizor. Natakar. (Precej za njim) pl. Trnovski. Prejšnji. • Natakar. Gospa milostiva, nekov gospod želi z Vami govoriti. .-•.". iHJ.n if \h\sY Podgorska (odločno). Nečem z nikomer govoriti, danes ne vžprejemam! Trnovski \ (vstopaje natakarju in posnemaj'e Podgorsko). Gospa milostiva neče danes z nikomer govoriti! Danes ne vzprejema! — Ne čuj'ete li? Idite vender! (Natakar odide.) 1 Henrijeta (zase). Ta je dober! Trnovski (nasmihaje se pokloni se gospe pl. Podgorski). Podgorska (po odmoru, silno zavzeta). Gospod, jaz sem. vsa vzburjena! Trnovski (jako mirno). Zakaj ? Podgorska. Zaradi Vašega čudnega vedenj'a! 8 Trnovski. Kako to ? Podgorska. Katero, ne bodi huje rečeno, zdi se mi jako nepristojno. Trnovski. Zakaj ? Podgorska (burneji). Kdo Vam je dovolil vstopiti? Trnovski. Nihče. Podgorska. A čemu ste prišli semkaj? Trnovski. Zaradi Vas. Podgorska (vsa vzburjena). Gospod, Vi ste jako najiven. Trnovski (z isto mirnostjo). Vi tudi! (Dene si lornjeto na oči in ogleduje Podgorsko.) Nečete li tudi Vi rabiti svoje lornjete, gospa milostiva? Tako ljubko Vam pristoji! Podgorska. Zdi se mi, da se radi šalite. TrnovskiZdi se mi, da Vi tudi. Podgorska. Jaz?! Trnovski (ima še lornjeto). Res, pred nekaterimi trenutki. Tam pri oknu! — Hahaha! Gospa milostiva, seli nečete večsmijati? Vaš smeh je tako mičen. Hahaha! Podgorska. A Vaše vedenje, gospod, je raz-žaljivo! Trnovski. Razžaljivo? Nikakor ne! (Izpusti lornjeto.) Kaj sem storil ? Kaj sem pregrešil ? Poglediva to natančneje! Sel sem prej mimo 9 Vašega okna — to je dovoljeno, kaj ne da? — opaZil sem v oknu damo, mlado, lepo, mikavno — da naravnost povem — Vas, milostiva gospa. Ta dama je tako nesrečna, da mi je po všeči; dovolim si torej še jeden pogled — oprezen bojazljiv pogled, prisezamVam! in vidim, kako dama naglo dene lornjeto na oči in me ostro ogleduje — (uljudno) mikavni ste, ko imate lornjeto na očeh, gospa milostiva! — Ali ne samo pozornosti, ne, bil sem tako srečen, da sem vzbudil tudi ve-selost gospe, kajti odprla je na hip rudeča ustna in prijeten, kakor zvon čist smeh zveni mi doli na uho! (Uljudno.) Preljubeznivi ste, ko se smejete, gospa milostiva! Podgorska. Gospod — dovolj je! Trnovski. Prestavite se v duhu v moje po-ložje! Prva misel moja je bila, da bi šel dalje, kajti gotovo je vsaj nevšečno — če je človek zasmehovan ! Ali sem pa smel predmet veselosti Vaši odstraniti tako hitro? — Ostati na mestu bi bilo še slabše, kajti, kaj bi si mislili mimo-gredoči ljudje o preprostosti dame, ki tako glasno in brezozirno zasmehuje tujega gospoda doli z okna? Zdelo se mi je torej najbolje, da se pri Vas oglasim in Vam rečem: „Gospa milostiva, rači se Vam, zasmehovati me — evo me! Ogledujte me, dokler se vam ljubi — (rine sedež 10 k zofi,) jaz ne bom ničesa zamudil (sede na sédez) in utegnem do nedelje! Henrijeta (strme). Sedel je! Podgorska (po odmoru, precej mirno). Zahvaljujem se Vam, gospod! Morala, katero učite, zadostuje! Da, smejala sem se Vam — ker sem Vas hotela kaznovati za Vašo predrznost; zdeli ste se mi predrzni zato, ker ste dalje, nego se spodobi, gledali na moje okno, ter sem v prvem trenutku pozabila umakniti se od njega, kar bi bilo edino dostojno; vidite, da rada uvidevam; — prositi mi je odpuščanja — to storim s tem! Dovolite, da Vam naznanim svoje ime — Trnovski. Zvedel sem je uže pri vratarji: „Gospa pl. Podgorska, vdova"; „bogata", menil je vratar; „ljubezniva" — dostavljam jaz! Podgorska (resno). Dobro! torej veste, kdo sem! ■— ali Vam je sedaj kaj opravičeno moje vedenje ? Trnovski. Srečnega se čutim, da sem bil predmet Vaše mikalne nagajivosti. Podgorska. Dovolj zasmehovanja! (Da mu z roko znamenje, naj odide in se mu prikloni.) Menim, da se zdaj nimava več razgovarjati. Trnovski (vstane). To se pravi namreč: allez-vous-en! Dmejem! Zdravstvujte, gospa milostiva; naj bi oblaki, kateri sedaj mraee Vam čelo, kmalu 11 izginili! Naj se Vam veselost hitro vrne, kajti Vaš smeh je tako ljubek — hahaha — in taka nalezljiv — hahaha — prezapeljiv — Podgorska (jezna). Dovolj je, gospod! Zapustite me! Trnovski (vedno smije se). Hahaha! — A, Vi se več ne smejete? Oj, to je slabo! Torej se mi je samemu smijati? Bodi si! Saj veste, gospa milostiva: Kdor se poslednji smeje — ta se najbolje smeje. (Odide z uljudnim priklonom.) Četrti prizor. Podgorska. Henrijeta. Podgorska (zelo razburjena hodi po sobi). Nesramno! Taka predrznost je neslišana! Kako se je mogel drzniti, da se mi je vrinil in se šalil z menoj! Henrijeta. Kdor se poslednji smeje — se najbolje smeje! Kako prav pravi! Podgorska. Pretožna zmaga ! (Mirnejša.) Toda, ko bi le mogli maščevati se — jeziti se mi ne 12 pomaga! Kdo bi li bil? Zapazila sem navzlic .srdu svojemu, da ni bil prenapačen. Henrijeta. Takove stvari se uže zapazijo. Podgorska. Natakar nama bode uže vedel povedati, kdo je. (Zvoni.) Natakar (pride). Gospa milostiva, velevate? Podgorska. Ste li poznali gospoda, ki je bil sedaj tukaj ? Natakar. Jaz ne, a vsekako ga pozna vratar — vprašam ga. ('Odide.) Podgorska. Nedvojbeno mora biti iz višjih krogov in videl se mi je izobražen mož, ki pozna svet. Natakar (vstopi). Vratar gospoda pač dobro pozna! Podgorska. No? Natakar. Fotograf je ter se imenuje Kajfež. Podgorska (vzklikne). Kaj? Foto — Natakar. — graf! — Ukazujete li, gospa milostiva, še kaj druzega? Podgorska. Ne, imam čisto zadosti! (Natakar odide.) Ali si čula, Henrijeta? Henrijeta. Padla sem iz devetih nebes — nego fotograf! Podgorska. Dogodek s fotografom! Strašno! Kaj je fotograf? Stvar, ki dela podobe naše, ki spada k fotografskemu stroju, prav tako, kakor 13 živo srebro, solitarna kislina in steklo! Nesramnega malo poučim! (Zvoni.) Da sem še tolik» okolišajev imela ž njim! Natakar (pride). Kaj ukazujete, gospa milostiva ? Podgorska (razburjena). Pokličite mi gospoda fotografa, hotela sem reči, naj pride še malo nazaj ; prosim ga na malo besedij — ne more še daleč biti — (hiti k oknu). Res da, tam-le gre, črez šetališee! Podvizajte se — čakam! (Natakar odide.) Henrijeta. Gospa milostiva, kaj ste se namenili ? Podgorska. Bodemo pač videli, kdo se bode poslednji smijal —! (Zvali se nemarno na zofo.); Henrijeta. Kaj li bode iz tega! Peti prizor. Natakar (odpre vrata). Trnovski (nastopi). Prejšnji. Natakar. Izvolite le zopet vstopiti, milostiva gospa "Vas pričakuje. (Odide.) Trnovski. Hitim izpolnjevat milostivo povelje F Podgorska (jako ponosno, obrne glavo le malo 14 proti njemu). Oprostite, da ste na moj poziv še jedenkrat se k meni potrudili. Ivedela sem ravno sedaj, kdo ste! Trnovski (seji prikloni). Jako mi je prijetno! Podgorska. Priporočili so mi Vas. Trnovsl-i. Preljubeznivo! Podgorska. In hvalili delo Vaše! Trnovski (osupne). Delo'? Podgorska (ne pazi nič kaj nanj). Sedela Vam hodem! Trnovski. Meni sedela? Podgorska. Ce niste predragi. Trnovski (strmi vedno bolj). Predrag? Podgorska. Ali znate dobro zadeti? Trnovski. Zadeti? Gospa milostiva, to vprašanje mi ni čisto jasno! Podgorska (na stran). Kako je bedast! (Glasno.) Kdaj bodete utegnili? Kdaj smem priti k Vam? Trnovski (zase.) Kaj je to? Kakšen rendezvous? (Glasno, jako uljuduo.) Gospa milostiva, jako prijetno sem iznenadjen — na razpolaganje sem Vam vsako uro. Podgorska (kaže svojo obleko). Ali je Vam prilično to oblačilo? Keglige? Trnovski (radosten). Prav izborno! (Zase.) Kakova koketa! (Glasno.) Torej smem pričakovati Vas? 15 Podgorska (mirno). Gotovo! Koliko računate dvanajstorko v navadni mali obliki? Trnovski (strme). Kako? Kaj? Podgorska. No — odgovorite vsaj! Trnovski (zase). Sedaj pa res več ne vem, kaj naj mislim! Podgorska (nestrpljivo). Gospod, ali me ne nmejete? Fotografovali me boste! Natakar Vas je hvalil, da ste najboljši fotograf! Trnovski (vzklikne). Kaj? — Kdo? — Kdo sem jaz?! Podgorska (ne pazi na to). Želim obiskalnih lističev, retuširanih in koloriranih. Tudi nekaj doprsnih podob. Kdaj morem dobiti podobe, in počim dvanajst podob? Trnovski (molči strme). Podgorska (obrne se proti njemu). No, gospod ? Trnovski (zase). Po čim računate dvanajsto-rico! Baron Karel Trnovski — graščak — za koga me zmatrajo tu?! Podgorska. No, gospod, pogoji Vaši? Trnovski (upokojen). A tako, moji pog