Med otroci
j o gledain vas otroci mili,                        In na zeleno, ntehko griro
^Zakaj solza, v oko mi sili?                     Me klifie, vleSe zapeljivo Podoba jasna zlatih dnl                           Krdelo brateev in sestrie
Živo mi vstaja pred oči.                          In vrisk nedolžnih veselie.
Y podnožji hribčka rojstno selo,              Oj, leta, sreče rajske polna,
Kraj sela vidim hišo belo,                       Po vas vzdihujo dnša bolna, In v •raj me vabi vrt zelen,                    Zaniaknen gledain vas nazaj,
Iti k sebi kliže vir stnden.                      Kot gledal bi v zgnbljeni raj.
Eaduj se, vriskaj deca glasna, Zdaj doba klije ti preki-asna;
Ko mine ti življenja maj,
Ne bo ga nikdar TeS nazaj.
J. G. Obloški