Irena Novak Popov (ur.): Mesto in meščani v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. 42. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2006. 287 str.
V prvih poletnih tednih, ko se domači študentje počasi razgubi(mo)jo iz Ljubljane ali pa vsaj iz prostorov Filozofske fakultete, se v mestu, v predavalnicah in v knjižnici Oddelkov za slovenistiko in slavistiko že več kot štiri desetletja vsako poletje na novo udomačijo drugi. V veliki večini študentje, ki slovenščino študirajo ali pa se je učijo na več kot štiridesetih univerzah po svetu, profesorji in prevajalci, Slovenci iz Italije in Avstrije in še kdo. Lani jih je na 42. seminar slovenskega jezika, literature in kulture (po podatkih organizatorja, Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) iz 28 držav (Argentine, Avstrije, Belgije, Belorusije, Bolgarije, Češke, Črne gore, Estonije, Francije, Hrvaške, Italije, Japonske, Litve, Nemčije, Makedonije, Poljske, Portugalske, Romunije, Rusije, Slovaške, (tudi) Slovenije, Srbije, Švedske, Švice, Španije, Ukrajine, Velike Britanije in ZDA) prišlo 124. Po celoletnih pripravah so jih pričakale članice ožjega organizacijskega odbora: predsednica SSJLK in urednica zbornika Irena Novak Popov, strokovna tajnica Tjaša Alič, tehnična urednica oz. zadolžena za tiske Metka Lokar, vodja lektorjev Durda Strsoglavec in več kot dvajset lektorjev in asistentov. Ali, kot je v jubilejnem 40. zborniku SSJLK leta 2004 v besedilu z naslovom Vase in v svet zapisala zaslužna profesorica dr. Breda Pogorelec: tudi letos je bilo treba »z vso intenzivnostjo po izpitno napornem juniju potegniti globoko v poletje«. Žalostno naključje je hotelo, da je sklepna misel o žaru začetega in nadaljevanega dela iz profesoričinega spominskega besedila postala epitaf njene osmrtnice le nekaj dni po zaključku letošnjega Seminarja, ki je trajal med 26. 6. oz. 3. 7. in 14. 7. 2006. Skoraj skupaj z odhodom udeležencev Seminarja se je za vedno poslovila ena od njegovih
pobudnic, večletnih lektoric in večkratnih predsednic, predvsem pa oblikovalk njegove programske zasnove. Iz le-te se je daljnega leta 1972 porodila ideja za osnovanje ustanove, iz katere je izšel današnji Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Njegova podstat je bil torej prav SSJLK, ki vsako poletje neprekinjeno poteka od leta 1965, prav tako pa vsako leto sočasno z začetkom SSJLK izide tudi zbornik predavanj.
SSJLK in z njim seminarski zborniki so od 8. Seminarja dalje (1972), ki mu je predsedovala profesorica Pogorelec in katerega tema sta bila Slovensko Primorje in Rezija, zasnovani tematsko. Do 25. Seminarja (1989) se tematske zasnove niso pojavljale vsako leto, od 28. Seminarja (1992) pa je SSJLK osrediščen na izbrano temo, tako da je vsakoletni zbornik predavanj resnični »zbor« raznovrstnih, h krovni temi usmerjenih strokovnih in znanstvenih prispevkov različnih področij, ki se še posebej razcepijo v okviru tretjega dela, kulture. Podrobnejši pregled seminarskih tem, seznam predsednic, predsednikov ter tajnic in tajnikov, kakor tudi natančen seznam lektoric in lektorjev vse od leta 1965 (skupaj z bibliografskim kazalom seminarskih zbornikov med letoma 1995 in 2003) je bralcem na voljo v že zgoraj omenjenem zborniku 40. SSJLK iz leta 2004 v uredništvu Marka Stabeja. Tega leta je zborniku bil prvič pridružen še (predvsem udeležencem Seminarja namenjen) Vodnik po programu (z urnikom in s potrebnimi in koristnimi informacijami o spremljevalnih prireditvah, poteku strokovne ekskurzije, naslovi in elektronskimi naslovi slovenističnih inštitu-cij in revij, knjižnic, z zemljevidom ipd.). Prenovljena je bila tudi zbornikova grafična podoba (oblikovanje Metke Žerovnik), ki z asfaltno sivo barvo platnic tokratnega zbornika (po besedah urednice) v skladu
s krovno temo ni bila izbrana naključno. Zaokrožila je »celostno podobo« letošnjega Seminarja na temo mesta in meščanov v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, ki je od prispevkov v zborniku do popoldansko-večernega programa (literarnega večera Mesto v pesniku - pesnik v mestu, literarno-in umetnostnozgodovinskega sprehoda po Ljubljani, obiska Mestnega muzeja in Mestne galerije, predavanja o promenadi v Ljubljani z vodenjem po njej ipd.) in strokovne ekskurzije (v Idrijo, mesto živega srebra, čipk in žlikrofov, znano tudi po prvi realki s slovenskim učnim jezikom iz leta 1901) bil zasnovan izrazito konceptualno. V nadaljevanju si bomo ogledali, kako je ideja bila uresničena v zborniku, ki je v prvi vrsti res namenjen udeležencem SSJLK, hkrati pa tudi ožji in širši strokovni ter vsej ostali publiki; nepogrešljiv nenazadnje kot študijska literatura. Predavanja, objavljena v zborniku, so na Seminarju, kjer so lektorati, izbirni jutranji tečaji in popoldansko-večerni program sicer namenjeni izključno udeležencem Seminarja, odprta tudi za javnost.
Zbornik poleg osrednjega razdelka Predavanja (16) vsebuje še uredničino uvodno besedo in razdelek Izbirni tečaji, v njegovem okvirju so besedila izbirnih jutranjih tečajev (3) in Parade mladih (9), ter razdelek Ekskurzija (z dvema besediloma). Sklepa ga Predstavitev avtoric in avtorjev, že nekaj let ustaljena, praktična dopolnitev prvega dela. Žal v njej poleg referentov pogrešamo predstavitev urednice zbornika in ključne osebe ter duše celotnega 42. SSJLK - Irene Novak Popov. Osrednji del zbornika predstavljajo natisnjena predavanja, ki so jih posamezni predavatelji na Seminarju izvedli v štiridesetih minutah, vsak dan sta bili na sporedu dve predavanji, kombinacija prispevkov s področja jezika, literature in kulture.
Za vsa štiri predavanja, vezana na jezik, bi bilo mogoče reči, da jih druži sociolingvistika. Marko Stabej je v besedilu Jezikovna opremljenost mesta in meščanov predstavil pojem jezikovne
pokrajine in se med drugim posvetil tudi problemom dvojezičnih napisov na tablah in kažipotih. Tako nazorna predstavitev kot prispevek v zborniku sta (bila) opremljena s precejšnjo mero fotografskega gradiva, kar je v primeru zbornika (tudi pri objavah drugih prispevkov, še posebej tistih, vezanih na kulturo) v primerjavi s prejšnjimi leti še posebej razveseljivo in zanimivo za bralca. S povednimi grafičnimi prikazi je opremljeno tudi besedilo raziskovalke z Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, Sonje Novak Lukanovič, ki je v prispevku Interkulturni vidik življenja v obmejnih mestih predstavila rezultate raziskave odnosov med jeziki in kulturami v Novi Gorici, Gornji Radgoni in Lendavi. Pretežno vprašanjem govorjenega jezika sta posvečena prispevka Mojce Smolej Nekatere skladenjske značilnosti spontano tvorjenih besedil govorcev Ljubljane in Andreja E. Skubica Načini umeščanja sociolektov v diskurz slovenske literature.
Več kot polovica predavanj, vezanih na literaturo, je osredotočena na Ljubljano. Pregledno, v obliki prihoda v Ljubljano, sprehoda po njej in odhoda z vlakom, je zasnovano besedilo Petra Svetine Ljubljana v slovenski literaturi. Zaradi omejenosti prostora se ustavi zgolj pri nekaterih avtorjih in delih (predvsem pri Lojzetu Kovačiču, Gregorju Strniši, Radu Murniku itd.), nekatera pa samo našteje. Ljubljano kot dogajalni prostor mladinske literature v mnogih delih prepoznava Milena Mileva Blažic v prispevku Podoba realnih in fantastičnih mest ter prebivalcev v slovenski mladinski književnosti. Še zmeraj Ljubljana v literaturi je zaposlila tudi Alojzijo Zupan Sosič v besedilu Ljubljana v romanih Milana Dekleve, kjer je osrednjo pozornost namenila Deklevovemu romanu Pimlico, letošnjemu maturitetnemu berilu. Antipod prevladanju Ljubljane predstavljata prispevka Andreja Brvarja in Toneta Smoleja. Prvi je v Mestu spodrezanih korenin predstavil Maribor v slovenski književnosti oz. esejizirano razmišljal o mariborskem in štajerskem značaju v povezavi z menjavami mariborske mestne identitete, ki so jim v največji meri
botrovale družbene spremembe 20. stoletja. Drugi pa je v besedilu z navedkom iz pesmi Petra Semoliča »Tisoč kilometrov je od Rue Descartes do Cankarjeve ulice.« Podoba Pariza v slovenski književnosti (1789-2000) raziskal odnos slovenskih literatov do francoske prestolnice.
Največ, sedem prispevkov, je uvrščenih v razdelek Kultura, in sicer predvsem etnološko-antropološko-zgodovinsko-umetnostnozgodovinskega značaja, kar je pri tako časovno-prostorski temi, kot je mesto, izvrstna uredniška odločitev. Pričakovati je bilo, da je večina besedil spet osredotočena na glavno mesto. Pri tem skorajda ni mogoče mimo Ljubljančana in dobrega poznavalca ljubljanskega meščanstva, etnologa Damjana J. Ovsca, ki je spoznanja svojih dolgoletnih raziskovanj strnil v prispevek Nekaj o razvoju in pomenu meščanstva. O t. i. zgodovini vsakdanjega življenja je udeležencem strnjeno in ilustrativno spregovoril zgodovinar Andrej Studen v prispevku »Sproščal se je oster, bestialen vonj	K zgodovini higienizacije in
dezodorizacije Ljubljane pred prvo svetovno vojno. Božidar Jezernik, antropolog in dekan Filozofske fakultete, je v besedilu »Vedno zvesta Slovenija.« Javni spomeniki ljubljanski in družbeni spomin predstavil, kako so v Ljubljani postavljali in podirali spomenike, Bogo Zupančič iz Arhitekturnega muzeja v prispevku Trije stavbni tipi in z njimi povezane zgodbe pa, kako so v Ljubljani nastajali Nebotičnik, stanovanjske vile in kavarne, predvsem pa, kakšno usodo so doživljali v preteklosti (in jo še v sedanjosti). Da je v prvi vrsti mesto tisto, v katerem se razvija galerijska dejavnost, je v besedilu Razstava kot vizualni nagovor izpostavil kustos za sodobno vizualno umetnost Mestne galerije v Ljubljani Sarival Sosič. Da pa ima tudi mesto svoje pohištvo, opremo, ki se nam zdi mnogokrat tako samoumevna, da se sploh ne zavedamo, da je ena od določnic urbanega prostora, je v prispevku Mestno pohištvo in Slovenija pokazal Gojko Zupan, sekretar na Direktoratu za dediščino Ministrstva za kulturo. In končno: ugibanja in namigovanja, kakšen je pravzaprav odnos
»majhne«, večinoma podeželske Slovenije oz. njenih prebivalcev do mesta in meščanov, je v besedilu »Povej mi, kje bi živel, in povem ti, kdo si!« Odnos Slovencev do življenja v mestu razrešil Matjaž Uršič, raziskovalec s Centra za prostorsko sociologijo na Fakulteti za družbene vede. Med drugim je predstavil rezultate raziskav Vrednote prostora in okolja in Socialno-prostorski vplivi avtocest v Sloveniji, ki so pokazali, da večina anketirancev kaže odklonilen odnos do življenja v mestu oz. da si kar 27 % anketirancev želi življenja v majhni vasi, 11 % na samem, zunaj naselja, le boren odstotek pa v velikem mestu.
Zanimivo je, da se tudi v sodobnem jezikovnem viru, kot je referenčni jezikovni korpus FIDA, v zvezi s samostalnikom meščanstvo pojavljajo večinoma negativni kolokatorji (v besedilih o razvoju meščanske družbe), kar je ena od ugotovitev prispevka Vojka Gorjanca O mestu in meščanih v jezikovnih virih za slovenščino. Njegovo besedilo predstavlja niz petih delavnic v izbirnem jutranjem tečaju, ki jih je, razen uvodne, zaradi Gorjančeve odsotnosti sicer izvedel Simon Krek. Paralelno literarne narave je prispevek Mateje Pezdirc Bartol Videz in resnica (malo)meščanstva v najnovejši slovenski komediji. Predvsem tistim, ki jih zanima poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika, je bil namenjen jutranji tečaj Nataše Pirih Svetina, Ine Ferbežar in Mihaele Knez. V dveh popoldnevih pa so rezultate svojih raziskav na podiplomskih študijih lahko predstavili posamezniki na t. i. Paradi mladih. Trije prispevki so bili jezikoslovni: Matej Šekli je predstavil Naglas nekaterih predslovanskih substra-tnih krajevnih imen moškega spola v slovenščini, Urška Jarnovič prispevek Sms-ov glas seže v deveto vas in Nina Novak besedilo Ljubljana in razvijanje slovenskega pravnega jezika (1850-1900). Med lite-rarnovednimi prispevki je Marijan Dovič predstavil Nastavke za tipologijo slovenskih literarnih proizvajalcev, Urška Perenič pa Teoretične nastavke v vključevanju nemškega opusa Luize Pesjak v okvir slovenske literarne vede - ». und doch geht es uns
an«, Andreja Žižek Urbas se je ukvarjala z urbano poezijo Gala Gjurina (Projekt Mesto) v besedilu Midva, zvečer, zmenjena, Metka Lokar se je navezala na neoavantgardno pesništvo Ljubljane 60. let v besedilu Klofuta svetohlinski malomeščanskosti: Chubby was here, Vladka Tucovič pa je opazovala dihotomijo mesto - vas v prispevku »O Bog, kako brezvezno je vse tam spodaj ob morju!« Podoba istrskih mest v nekaterih delih sodobne slovenske književnosti. Monika Pemič je pri predstavitvi besedila Med deželno in slovensko identiteto: gradbena prizadevanja ljubljanskega meščanstva udeležence popeljala kar »na teren«, pred (in v) Narodni muzej inNarodni dom oz. Narodno galerijo. Sklepni besedili zbornika sta opis ekskurzijske poti Katje Dragar Mesto ob srebrnem studencu in literarnozgodovinski pregled Milanke Trušnovec Mesto živega srebra v temeljih idrijske književnosti.
Urednica in predsednica 42. SSJLK je v intervjuju ob izidu zbornika povedala,
da se le-ta »od zbornika prispevkov z mednarodnega simpozija Obdobja ne razlikuje toliko po stopnji 'znanstvenosti', kolikor po načinu prezentacije, ki je metodološko svobodnejša, bolj odprta, z več ilustrativnega slikovnega gradiva, nastopi niso branja tez, ampak živo in naravno podajanje.« Žal so se nekateri referenti kljub odličnosti svojih natisnjenih besedil ravno v nastopih, ki so bili prvenstveno namenjeni nerojenim govorcem slovenščine, izneverili tej siceršnji stalni programski smernici Seminarja. Hkrati pa je tudi res, da je zbornik (kot je še zapisala urednica) »spomin na slišano, ki ga je mogoče vzeti v roke večkrat«, in prepričani smo, da so dobre vtise z večine predavanj dobro zasnovanega in izpeljanega Seminarja v svoje domovine vzeli tudi udeleženci letošnjega 42. SSJLK.
Vladka Tucovič
Univerza na Primorskem,
Fakulteta za humanistične študije Koper
vladka.tucovic@guest.arnes.si
Predrag Piper: Jezik i prostor. Beograd: Biblioteka XX vek, 91, 22001. 270 str.
Monografija Jezik i prostor rednega profesorja na Filološki fakulteti v Beogradu Predraga Piperja je rezultat večletnih preučevanj vloge pomenske kategorije prostora predvsem v slovanskih jezikih (in še zlasti v primerjalnem in kontrastivnem razmerju med srbskim in ruskim jezikom).
Aktualnost teme dopušča predstavitev, še zlasti pa komentar tudi še nekaj let po izidu, druge dopolnjene izdaje dela Jezik i prostor (22001). Predstavitev s komentarjem je razdeljena v (1) Preglednovsebinsko predstavitev s cilji, obsegovni predstavitvi sledijo (2) Glavni vsebinski poudarki oz. ugotovitve, (3) Terminologija in (4) Komentar. Predvsem v komentar je bilo smiselno in skoraj nujno vključiti tudi avtorjevo monografijo Zamenički prilozi (gramatički status i semantički tipovi), ki je
na osnovi dela avtorjeve disertacije izšla leta 1983 v Novem Sadu, v zbirki Jezičke studije 5. (V nadaljevanju bodo dodane opombe iz monografije Zamenički prilozi označene z /ZP 1983/).
1 Preglednovsebinska predstavitev s cilji
Že uvodoma je poudarjena ciljnost, tj. (1) pojmovno-izrazno opredeliti vpliv pomenske kategorije prostora oz. lokalizacije na zgradbo in delovanje drugih jezikovnih kategorij - razložiti splošna pomenska načela, spoznavanjsko/kognitivistično osnovana, ki povezujejo pomenske kategorije v razvitejše izraženo kategorijo prostora in (2) dati svoj prispevek k teoriji semantičnih lokacij (TSL) s predpostavko, da so prostorska merila, izhajajoč z antropološkega,