ŠTEVILKA 6/2020 
srecno 
2021 
UVODNIK 


Koronsko leto 2020 




Brane Janjic 
urednik revije Naš stik 

Iztekajoce se leto 2020 se bo v zgodovino cloveštva zapisalo kot eno tistih, ki bi ga vsi skupaj naj­raje pozabili. Globalna epidemija do zdaj neznanega virusa COVID­19 je s svojimi posledicami te­meljito zamajala naše vsakdanje življenje, vplivi prisilnih sprememb naših dosedanjih navad pa se bodo še dolgo poznali tudi v prihodnjih letih. 
Ja, res je. Tudi po tokratnem globalnem pretresu nic vec ne bo tako, kot je vcasih bilo. Kar ni nujno slabo, saj nas je sedanja pandemija znova opozorila tudi na stvari, ki smo jih že vedeli, a mogoce ob vsakdanjem hitenju in pehanju za gospodarsko rastjo nanje pozabili. Ustavitev vecine gospo­darskih dejavnosti in mednarodnega prometa ob prvem valu epidemije je tako denimo pokazala, da je mogoce emisije okolju škodljivih plinov hitro zmanjšati, in tudi potrdila, da je glavni krivec za onesnaževanje clovek s svojo dejavnostjo. 
Vse to je dalo nov zalet zagovornikom zelene preobrazbe evropskega gospodarstva, ki naj bi kot vodilno, svet v nekaj desetletjih popeljalo do ogljicne nevtralnosti. Ob tem je Evropska komisija sprejela vrsto ukrepov in priporocil, ki naj bi pospešili uveljavitev novih tehnologij, prispevali k odpi­ranju novih delovnih mest in nas popeljali po poti trajnostnega razvoja. Pandemija je tudi opozorila, da smo sestavni del celote, da življenje živimo na skupnem planetu in se lahko reševanja global­nih problemov uspešno lotimo le z medsebojnim sodelovanjem in povezovanjem. 
Nov nacin življenja s šolanjem na daljavo, delom od doma, spletnim nakupovanjem in vsesplošno digitalizacijo poslovanja, je opozoril še na nekaj, na kar smo tudi že mogoce pozabili, in sicer da je elektricna energija tako mocno vpeta v naša življenja, da brez nje preprosto vec ne moremo. 
Ob tem razveseljuje dejstvo, da so se zaposleni v elektroenergetskih podjetjih tudi v tokratnih kriznih razmerah odrezali odlicno. Še vec, kljub vsem omejitvam in zapletom, ki jih je s seboj prine­sla epidemiološka kriza, se lahko slovensko elektrogospodarstvo tudi letos pohvali s kar nekaj lepimi dosežki. Predvsem z zagotavljanjem zanesljive in kakovostne oskrbe z elektricno energi­jo, pa tudi z zacetkom gradnje dolgo pricakovane daljnovodne povezave s sosednjo Madžarsko, zagonom RTP Kobarid in postavitvijo novega plinskega bloka v Brestanici, ce naštejemo samo pešcico najvecjih projektov slovenskega elektrogospodarstva. 
Prepricani smo, da bomo tudi izzive, ki so pred nami, skupaj uspešno premagali. Srecno! 


ZGODBE LETA 2020 



UTRINKI LETA 2020 ZGODBE LETA 2020 
Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo Zaradi krize se prednostne naloge ne spreminjajo  6  
Mag. Duška Godina, direktorica Agencije za energijo Epidemija bo imela dolgorocne posledice tudi za energetiko  10  
Mag. Aleksander Mervar, Eles Eles v primežu novih izzivov  14  
Ana Stanic, pravnica pri E&A Law Limited, strokovnjakinja za energetsko pravo Sredstev je veliko, ovir pa tudi  18  
Martin Novšak, GEN energija Posledice epidemije bomo cutili prihodnje leto  22  
Dr. Viktor Vracar, Holding Slovenske elektrarne HSE pred vrsto zahtevnih projektov  26  
30  
Dr. Robert Golob, GEN-I Vsi cilji so usmerjeni v zeleno preobrazbo  42  
Mag. Stanislav Vojsk, SODO Poslovanje nenehno prilagajamo epidemiološki sliki  46  
Mag. Andrej Ribic, Elektro Ljubljana Koronakriza lahko pospeši zeleno preobrazbo  50  
Dr. Ivan Šmon, Elektro Gorenjska Vsaka kriza prinaša priložnosti na razlicnih podrocjih  54  
Bogdan Barbic, Hidroelektrarne na Spodnji Savi Integralni postopek za HE Mokrice vliva upanje  58  
Rajko Volk, Soške elektrarne Nova Gorica Na tehniško dedišcino smo zelo ponosni  62  


Izdajatelj: ELES. d.o.o. Uredništvo: Naš stik, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana 
Glavni in odgovorni urednik: Brane Janjic Novinarji: Polona Bahun, Vladimir Habjan, Janja Ambrožic 
Lektorica: Simona Vidic Oblikovna zasnova in prelom: Meta Žebre Tisk: Schwarz Print, d.o.o. Fotografija na naslovnici: iStock Naklada: 2.680 izvodov 
e­pošta: uredništvo@nas-stik.si Oglasno trženje: Naš stik, telefon: 041 761 196 
Naslednja številka izide 15. februarja 2021, prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 29. januarja 2021. 
CASOPISNI SVET 
Predsednica: Eva Cinkole Kristan (Borzen) Namestnica: Mag. Renata Križnar (Elektro Gorenjska) 

CLANI SVETA 
Katja Fašink (ELES) Mag. Petja Rijavec (HSE) Tanja Jarkovic (GEN energija) Mag. Milena Delcnjak (SODO) 
Majna Šilih (DEM) Jana Babic (SEL) Martina Pavlin (SENG) Doris Kukovicic ( Energetika, TE­TOL) Ida Novak Jerele (NEK) Monika Oštir (TEŠ) Sonja Živic (HESS) Martina Merlin (TEB) Mag. Kristina Sever (Elektro Ljubljana) Karin Zagomilšek Cizelj (Elektro Maribor) Mag. Maja Ivancic (Elektro Celje) Tjaša Frelih (Elektro Primorska) Pija Hlede (EIMV) Matejka Ambrož (GEN­I) 
JERNEJ VRTOVEC 



MINISTER ZA INFRASTRUKTURO 


Zaradi krize 
se prednostne naloge ne spreminjajo 
Slovenska energetika je zahvaljujoc preteklim pravilnim odlocitvamstrokovnjakov v dosedanji zgodovini zelo dobro izpolnjevala svoje temeljnoposlanstvo, to je zagotovitev zanesljive in konkurencne oskrbe odjemalcevz elektricno energijo in drugimi energenti. Oskrba odjemalcev je ostalanemotena tudi v casu kriznih razmer zaradi koronavirusne epidemije,ko je funkcijo ministra za infrastrukturo nastopil Jernej Vrtovec. 
Besedilo: Polona Bahun; fotografija: arhiv MzI 

ernej Vrtovec je svojo politicno pot zacel 
leta 2003, ko se je vclanil v Novo Sloveni­
jo in postal aktiven predvsem na lokalni 
ravni. Politicne aktivnosti je nadaljeval v podmladku NSi, kjer je bil generalni sekretar, leta 2009 pa je bil izvoljen za predsednika in mu pred­sedoval do leta 2015. V tem obdobju je izvedel vec uspešnih aktivnosti na mladinskem in študentskem podrocju ter deloval na podrocju odnosov z jav­nostmi. Med letoma 2009 in 2014 je bil tudi urad­ni predstavnik za odnose z javnostmi v NSi. Leta 2014 je bil izvoljen za poslanca v državnem zboru, poslanski mandat pa mu je bil podeljen tudi na vo­litvah 2018. 
Minister za infrastrukturo je postal 13. marca 2020, ko je bila v DZ potrjena 14. slovenska vla­da. S prevzemom te funkcije je prevzel zahtevno in odgovorno nalogo. Ob nastopu funkcije je poudaril, da bo njegovo delo na zacetku mandata primarno namenjeno usklajevanju ukrepov pri omejevanju in zajezitvi koronavirusa, hkrati pa se bo Ministrstvo za infrastrukturo takoj spoprijelo tudi z izzivi na po­drocju infrastrukture in kljucnimi odprtimi zadevami na tem podrocju. 
S prevzemom infrastrukturnega ministrstva ste prevzeli zahtevno in obsežno podrocje, ki zajema tako energetiko kot promet. Kako ste se, glede na to, da ne prihajate iz te stroke, znašli oziroma, kateri je bil vaš kljucni izziv pri prevzemu te funkcije? Katere prednostne naloge ste si zastavili? 

Na podrocju energetike smo si z ekipo na MzI zastavi­li nekaj kljucnih prednostnih nalog, tako do konca leta kot tudi do konca mandata. Kratkorocno obdobje je zaznamovala predvsem epidemija in na podrocju energetike smo se glede na to osredotocili pred­vsem na dva kljucna izziva, kako zagotoviti nemoteno in varno oskrbo z energijo v casu epidemije ter kako skozi mehanizme, ki so v pristojnosti MzI, prispevati k zagonu gospodarstva (npr. oprostitev placila nekate­rih prispevkov). 
Srednjerocno so na podrocju energetike kljuc­ne predvsem štiri prednostne naloge. Najprej je to popolno preoblikovanje energetske zakonodaje z namenom uskladitve z evropskim pravnim redom. Prvi zakon, ki uresnicuje ta cilj, je bil oktobra letos že sprejet, to je Zakon o URE, v zacetku leta 2021 bomo sprejemali še Zakon o oskrbi z elektricno energi­jo in Zakon o OVE, ki sta trenutno v procesu javne obravnave. Nato sledita še zakon o oskrbi z zemelj­skim plinom in zakon o energetski politiki. V letu 2021 bo Slovenija predsedovala Svetu EU. V tem casu bo podrocje energetike še zlasti zahtevno, saj pricaku­jemo nov zakonodajni paket na podrocju podnebne in energetske politike, hkrati pa bomo zakljuceva­li pogajanja o vseevropski energetski infrastrukturi. V pripravi je tudi strategija o opušcanju rabe premo­ga, ki je trenutno v postopku celovite presoje vplivov 
naš Stik 

Nove evropske zahteve so nekaj, kar ni neodvisno od nas in uveljavljeno od »zgoraj-navzdol«, temvec smo države clanice in evropski državljani tisti, ki smo prek Sveta EU in Evropskega parlamenta na podrocju podnebne in energetske politike sozakonodajalci in sodolocamo o ciljih, ki jih moramo potem seveda tudi izpolniti. 
na okolje. Slovenija ostaja med zelo red­kimi državami clanicami, ki odlocitve o opustitvi rabe premoga še ni spreje­la. Pricakujemo, da bo vlada strategijo sprejela spomladi 2021. Ob upoštevan­ju podaljšanja življenjske dobe NEK in odlocanja o JEK 2 se je bilo treba dejav­no lotiti tudi reševanja jedrske problema­tike. V juliju sta Slovenija in Hrvaška po 15 letih sprejeli pomembne odlocitve v skladu z meddržavno pogodbo, ki Slo­veniji omogocajo nadaljevanje izgradnje NSRAO. V povezavi s pospešitvijo tega projekta smo se morali osredotociti na prenovo podzakonskih aktov, ki ureja­jo delovanje ARAO, hkrati pa prenavlja­mo tudi zakon o Skladu za financiranje in razgradnjo NEK, ki bo predvidoma še le­tos sprejet na vladi in poslan v parlamen­tarno obravnavo. 
Z nastopom funkcije ste prevzeli tudi nekaj odprtih zadev. Med njimi je tudi Energetski koncept Slovenije, ki bi ga energetska podjetja potrebovala za sprejetje prihodnjih odlocitev glede prednostnih naložb. V kateri fazi priprave je in ali lahko že dolocite, kdaj bi ga lahko predvidoma dobili? Je mogoce v pripravi še kakšen drug kljucni dokument, povezan s prihodnostjo energetike? 
EKS je strateški dokument za dolocan­je energetske politike po nacionalni zakonodaji. Ker se mora EKS redno pre­navljati, bo treba znova premisliti, ali do­kument sploh še potrebujemo. Menim, da ce bi že sedanjo Dolgorocno pod­nebno strategijo pripravili, kot doloca uredba, in bi se zanjo izvedla strateška presoja vplivov na okolje, EKS ne bi vec potrebovali. Glede na to, kako je poteka­la priprava trenutne podnebne strate­gije, bomo zaradi potrebe po sprejetju nekaterih najpomembnejših dolgorocnih politicnih odlocitev glede razvoja ener­getike, ki jih bo treba tudi strateško pre­soditi z vidika vplivov na okolje: vprašanje dolgorocne rabe jedrske energije, nadalj­nje izrabe hidroenergije in vloge zemelj­skega plina pri prehodu v nizkoogljicno družbo, EKS v naslednjih letih vseeno morali pripraviti. Ce bo sprejeta odlocitev 
o 55­odstotnem zmanjšanju emisij do leta 2030, je smiselno, da se s pripravo EKS pocaka na nove zakonodajne pred­loge Evropske komisije, na podlagi tega pa narocijo tudi nove strokovne podlage energetske bilance, ki se bodo upora­bljale za pripravo EKS in nato prenovlje­nega NEPN v letu 2023. 
Evropska komisija je naš NEPN ocenila kot premalo ambiciozen. Menite, da bi ga morali posodobiti in prilagoditi novim zahtevam EU glede zmanjševanja izpustov in povecevanja deleža OVE, ceprav sami ugotavljamo, da bomo že sedanje zastavljene cilje zelo težko dosegli? Kaj bo MzI storilo, da bo zagotovilo izpolnjevanje zastavljenih ciljev? 
Poudarim naj, da ima Slovenija cilje v NEPN zastavljene precej bolj ambicioz­no, kot to izhaja iz zavez EU, tako na podrocju emisij zunaj EU­ETS kot tudi na podrocju ucinkovite rabe energije. Glede cilja obnovljivih virov smo po nacr­tovanem prispevku še vedno uvršceni v zgornjo polovico držav clanic EU. Pri doseganju cilja na podrocju OVE naj­slabše rezultate dosegamo pri ciljih OVE v prometu zaradi visoke rabe energije v prometu, kjer je uvajanje OVE tudi naj­zahtevnejše. K majhnemu deležu OVE prispeva tudi rast rabe energije v pro­metu. 
Kako ocenjujete trenutno stanje slovenske energetike? Kako se je obnesla v teh izrednih razmerah? 
Slovenska energetika je robustna in je odporna na krizna stanja, kar se je po­kazalo v obdobju pandemije. Kljucni akterji v sektorju energetike so širitev okužbe z novim koronavirusom ustrez­no prepoznali kot grožnjo zagotavljanju nemotene oskrbe z elektricno energi­jo in zemeljskim plinom koncnim odje­malcem ter se lotili uvedbe potrebnih ukrepov za zagotovitev nemotenega, varnega in zanesljivega delovanja siste­mov in objektov kriticne infrastrukture. Energetske družbe so potrebno pozor­nost namenile tudi zdravju operativnega osebja, ki je odgovorno in usposobljeno za vodenje proizvodnih enot, prenosnih in distribucijskih omrežij. Oskrba z elek­tricno energijo in plinom je med prvim valom v Sloveniji potekala nemoteno in verjamemo, da bo enako še naprej. 
Slovensko elektrogospodarstvo se po kazalnikih zagotavljanja zanesljivosti oskrbe uvršca v sam vrh držav sveta. Kako še naprej zagotoviti dolgorocno zanesljivo oskrbo z elektricno energijo ob pritiskih za opustitev termoelektrarn in jedrskih elektrarn? 
Trenutno se pripravlja Strategija za izstop iz premoga, na podlagi katere se bodo sprejele odlocitve v zvezi z opušcan­jem proizvodnje elektricne energije iz premoga. Vendar pa ta strategija, ki se osredotoca predvsem na posledice opušcanja premoga v prizadeti regiji, ni pravo mesto za to, da dorecemo, kakšna bo energetska oskrba na ravni države. Ta mora biti v skladu z zakonodajo spre­jeta z NEPN in EKS. Oba dokumenta bosta seveda morala biti usklajena s cil­ji podnebne nevtralnosti, ki bo predvi­doma sprejeta z dolgorocno podnebno strategijo do leta 2050. 
Kot ste že omenili, je v pripravi Strategija za izstop iz premoga. Kdaj jo lahko pricakujemo, so že opredeljeni casovni okviri, kdaj bi Slovenija lahko opustila premogovništvo oziroma je to sploh izvedljivo, preden izplacamo posojila za TEŠ 6, katerega porok je država? Kako gledate na prihodnost energetske lokacije v Šoštanju? 
Strategija je v pripravi od poletja in njen prvi osnutek je bil javno objavljen v zacet­ku oktobra. To je tudi podlaga za zacetek postopka celovite presoje vplivov na okolje, ki ga moramo narediti, ta pa bo pa bistveno dolocal dinamiko sprejemanja strategije. Ce bomo omenjeni postopek v sodelovanju s številnimi mnenjedajalci in širšo javnostjo uspešno in tvorno izpel­jali, bi lahko bila strategija, skupaj z okolj­skim porocilom, sprejeta spomladi. 
Za vsako od dveh regij so bili prip­ravljeni trije scenariji izstopa iz premo­ga in gospodarskega prestrukturiranja, pri cemer so bili za vsakega izmed njih pripravljeni tudi podrobni opisi z analizo pricakovanega stanja po vseh štirih po­drocjih pravicnega prehoda (energetika, gospodarstvo, okolje, cloveški viri). 
Trenutno kaže, da bo v EU in državah clanicah proces izstopa iz premoga us­merjen k hitrejšemu izstopu. Na zahtevo Evropske komisije bo v strategijo dodana analiza obcutljivosti, ki bo naslavljala vi­dik višjih podnebnih ciljev. 

Glede energetske lokacije v Šoštan­ju naj izpostavim, da osnutek strategije predvideva, da se energetske lokacije v obeh regijah ohranijo. Hkrati strategija navaja, da se konkretna raba energetske lokacije doloci v sektorskih dokumentih, ob upoštevanju najboljših razpoložljivih tehnologij, pri cemer se daje prednost zelenim investicijam. NEPN, ki ga bomo posodobili v letih 2023 in 2024, ter EKS kot dolgorocni strateški dokument bos­
ta kljucna dokumenta, v okviru katerih se bo dolocilo, kaj se bo dogajalo s posameznimi ener­getskimi lokacijami. Ta dva doku­menta bosta dala celovit odgovor, kako bomo zagotavljali oskrbo z elektricno energijo v prihodnje. 
Promet v Sloveniji je že vrsto let najvecji izziv ne samo v okoljskem, ampak tudi v energetskem smislu. S kakšnimi ukrepi bi lahko pospešili prehod na trajnostno mobilnost? 
Izzivi ostajajo na podrocju raziskav in razvoja ucinkovitejših in cenejših sistemov za hitrejšo uveljavitev al­ternativnih goriv v prometu, na po­drocju praks in sprememb navad 
posameznikov za zmanjšanje potreb po mobilnosti in tudi na podrocju poslovnih praks podjetij, predvsem proizvajalcev avtomobilov. 
Za izpolnitev evropskih in mednarod­nih obvez so predvidene številne us­meritve za doseganje dolgorocnih ciljev. Med drugim zmanjševanje potreb po vsakodnevni mobilnosti z ustreznim up­ravljanjem prostora ter uporabo sodob­nih tehnologij, ucinkovit javni potniški promet in njegova odlocna posodobitev, vzpostavljeno bo moderno železniško omrežje, v mestnih obmocjih pa bosta prevladujoci obliki mobilnosti kolesarjen­je in pešacenje. Spodbujali bomo tudi in­termodalnost in vecjo zasedenost vozil, prevozna sredstva pa bodo postopoma v vecini elektricna. Uporabljala se bodo tudi druga alternativna goriva, kot so vo­dik ter bio­ in sinteticna goriva. 
Kakšna bo po vašem mnenju vloga energetskega sektorja pri okrevanju gospodarstva po pandemiji? 
Energetski sektor bo k okrevanju gos­podarstva po pandemiji prispeval na dva nacina. Prvic, energija je pomemben gospodarski sektor, ki ustvarja delov­na mesta in vrednost s pridobivanjem, prenosom ter distribucijo energentov in energetskih storitev po celotnem gospodarstvu. V casu pandemije in po njej se energetske potrebe in pred­nostne naloge energetskega sektorja ne spreminjajo. Se bo pa v prihodnjem obdobju zaradi novih podnebnih in energetskih ciljev izrazila potreba po 


Menim, da bodo za dolgorocno oskrbo z elektricno energijo kljucni predvsem jedrska energija in OVE. Ce se bomo, na primer zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti, odpovedali nadaljnji 
energetski izrabi Save in Mure, bo treba ustrezno proizvodnjo nadomestiti z vetrom in soncem. Pomembno je, da se prek okoljske presoje dolgorocnih strateških energetskih dokumentov, cim prej ugotovi, kaj je mogoce in kaj ne, saj bomo le tako lahko zagotovili 
jasne odgovore na ta vprašanja. 
sprejemanju ucinkovitejših tehnologij za zagotavljanje energetskih storitev in rabo energije, ne samo v gospodarstvu, ampak tudi pri drugih sektorjih koncne rabe, saj se bo morala intenzivnost ener­gije še zmanjšati. 
K okrevanju bodo pripomogle tudi tehnologije izkorišcanja OVE, URE, na­predne energetske tehnologije ter z njimi povezani proizvodi in storitve. 
Kateri so tisti kljucni energetski infrastrukturni projekti, ki bi omogocili pospešitev gospodarske rasti v Sloveniji, in od kod pridobiti denar zanje? Kako je z možnostjo crpanja evropskih sredstev iz razlicnih skladov? Imate na MzI izoblikovano kakšno strokovno skupino, ki proucuje te možnosti in je v pomoc podjetjem pri vlaganju zahtev oziroma pripravi ustreznih projektov? 
V okviru razlicnih evropskih financnih skladov, ki so v pripravi za prihod­nje obdobje (npr. REACT EU, Sredst­va za odpornost in okrevanje), želimo spodbuditi spremembe predvsem na podrocju URE in OVE, zacrtanih že v sprejetem NEPN. 
Izpostavim lahko, da želimo na po­drocju URE dodatno spodbuditi energet­sko prenovo stavb (tudi javnih), trajnostno gradnjo in pametno upravljanje sistemov na stavbah ter podpreti projekte socialno ranljivih skupin, s cimer bomo zmanjšali tudi energetsko revšcino. 
Na podrocju OVE pa želimo spodbu­
diti uvedbo novih tehnologij na podrocju izrabe obnovljivih vi­rov, energetske projekte novih in preoblikovanih daljinskih sistemov na obnovljive vire ter projekte proizvodnje cistejših virov energije in alternativnih goriv. 
Poleg navedenega bomo spodbujali tudi razvoj napred­nih energetskih sistemov in omrežij ter hrambo energije na lokalni ravni. 
Podrocji energetike in skrbi za okolje se mocno prepletata. V preteklosti je bilo precej težav s sodelovanjem obeh ministrstev (MZI in 
MOP). Kako ocenjujete trenutno sodelovanje obeh ministrstev? Kako je s podporo drugih vladnih resorjev pri izvajanju kljucnih projektov? 
Sodelovanje med ministrstvoma je do­bro, kar se je pokazalo pri izvajanju pos­topkov za sprejetje NEPN ter pri koncanju postopkov in podpisu koncesijske po­godbe za rabo vode za proizvodnjo elektricne energije na srednji Savi. Za naprej pricakujemo pregled in uskladitev okoljske zakonodaje, kot predvidevajo direktive EU, da bo mogoce bolje izko­ristiti potenciale obnovljivih virov, ki jih še imamo, predvsem na podrocju izrabe ve­tra in vode. 
Vlada je pred kratkim sprejela sklep 
o združevanju neodvisnih agencij, med njimi tudi Agencije za energijo, pod dve krovni agenciji? Kakšne prednosti naj bi to prineslo? 
Slovenski energetski regulator je trenut­no med najboljšimi v Evropi. Verjamem, da preoblikovanje ne bo negativno vplivalo na njegovo delo. 
Energetika je bogata panoga in zdaj je cas, da je tudi solidarna. Zato ob našem ukrepu znižanja omrežnine pozdravljam tudi odlocitve 
o preložitvi odklopov, do katerih bi lahko prišlo zaradi nezmožnosti placevanja, odlocitev vlade o znižanju prispevkov in tudi ukrepe nekaterih dobaviteljev, ki so ob znižanju omrežnine in prispevkov znižali tudi ceno dobavljene elektricne energije. 
naš Stik 
MAG. DUŠKA GODINA 

DIREKTORICA AGENCIJE ZA ENERGIJO 



Epidemija bo imela 


dolgorocne posledice 
tudi za energetiko 
Po ocenah Agencije za energijo je trenutno še vedno dovolj sredstevza izvajanje dejavnosti prenosa in distribucije elektricne energije terzemeljskega plina, v skladu z nacrti pa potekajo tudi naložbe v posodobitevomrežja. Bo pa epidemija zagotovo pustila sledove tudi v sektorjuenergetike, ki bo moral v prihodnje še bolj izrabiti notranje rezerve inpozitivne ucinke medsebojnega sodelovanja. 
Besedilo: Brane Janjic; fotografija: arhiv Agencije 

gencija za energijo se uvršca med us­pešnejše tovrstne ustanove v Evropi, saj s svojo aktivno vlogo na domacem 

trgu in tudi v strokovnih mednarodnih organizacijah ni ostala neopažena. Pred kratkim je prejela tudi laskavo pohvalo, da je na ravni EU med štirimi energetskimi regulatorji, ki najbolj spodbuja­jo vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije. Evropska komisija jo je povabila, naj na Forumu o energetski infrastrukturi kot primer dobre prakse predstavi slo­venski model spodbud. O tem, kako gleda na nastale razmere in kakšni izzivi cakajo slovensko energetiko in tudi njih same, smo se pogovarjali z direktorico mag. Duško Godina. 
Leto 2020 se bo zaradi epidemije v zgodovino zapisalo kot blago receno eno najbolj nenavadnih? Kako kot regulator ocenjujete ukrepe, ki so jih za obvladovanje epidemije sprejela energetska podjetja, in kateri bodo po vaše najvecji negativni ucinki epidemije za nadaljnji razvoj energetskih sistemov? 
Res je, mislim, da nihce izmed nas ni pricakoval, da bo prišlo do dogajanja s posledicami takih razsežno­sti, da se bo naenkrat ustavil cel svet, da se bodo v obdobju globalizacije zacele zapirati državne meje. 
Ce primerjam prvi in drugi val epidemije, bo slednji gotovo prinesel dolgorocne posledice za vse gospo­darstvo, tudi za energetiko, ceprav je po moji oceni to panoga, ki bo zaradi svoje pomembnosti kljub vsemu utrpela najmanj škode. Podjetja v energetiki so se takoj zavedala, da je lahko širjenje okužbe z novim virusom tudi grožnja zagotavljanju nemotene oskrbe z elektric­no energijo in zemeljskim plinom. Zelo hitro in ucinko­vito so sprejemali vse potrebne ukrepe za nemoteno delovanje sistemov, saj marsikateri objekt spada med objekte kriticne infrastrukture. V reguliranih podjetjih so nemudoma zašcitili zaposlene, ki vodijo, upravljajo in koordinirajo delovanje elektroenergetskega siste­ma, zagotovili njihovo izolacijo in uvedli sistem rotaci­je, ki je dejansko preprecil širjenje okužb kadrov na kljucnih delovnih mestih. 
Vsi pristojni redno spremljamo dogajanje v ener­getiki, predvsem z vidika upada odjema in s tem tudi izpada financnih sredstev za izvajanje dejavnosti, ki je kljucno za delovanje družbe, gospodarstva in živ­ljenje slehernega posameznika. Trenutno je še ved­no dovolj sredstev za izvajanje dejavnosti prenosa in distribucije elektricne energije ter zemeljskega pli­na, tudi nacrtovane naložbe za vzdrževanje in raz­voj omrežij potekajo nemoteno, delovna mesta v teh podjetjih niso ogrožena. 
Pa vendar, pretežni vir za izvajanje teh dejavnosti je omrežnina, ki jo placujejo koncni odjemalci, gos­podinjstva in industrija. Analitiki že ocenjujejo, da bo drugi val epidemije val stecajev. Mnogi so že izgubili službe, mnogim so se prihodki bistveni znižali in vse to moramo upoštevati pri snovanju novega regula­tivnega okvira, ki bo dolocal stroške in prihodke ope­raterjev v naslednjih treh do petih letih. Zagotoviti moramo dovolj sredstev za zagotavljanje zanesljive in nemotene oskrbe z energijo in hkrati za okrevanje industrije in gospo­darstva, ob tem pa tudi poskrbeti za blagi­njo ljudi. Verjamem, da se bodo zaradi tega zmanjšala tudi pricakovanja reguli­ranih podjetij. 
V blaženje posledic krize za gospodinjstva in manjše odjemalce se je v spomladanskem delu epidemije vkljucila tudi Agencija za energijo s spremenjenim obracunom moci. Zakaj se za kaj podobnega niste odlocili tudi ob jesenskem izbruhu epidemije? 
Agencija je v casu trajanja izrednih razmer v prvem valu epidemije sprejela ukrep znižanja omrežnine za prikljucno moc za gospodinjske in male poslovne odjemalce, saj je bil v tem obdobju mar­sikateri odjemalec elektricne energije postavljen v financno zahteven položaj. Oskrba z elektricno energijo je za mno­ga gospodinjstva in podjetja pomemben del njihovih stroškov, med epidemijo se je poraba v gospodinjstvih povecala, mnogim pa so se znižali dohodki. Mali poslovni odjemalci vec kot dva meseca niso smeli izvajati dejavnosti, a so kljub temu imeli fiksne stroške, in prav njim fiksni del omrežnine predstavlja vec­ji del stroška za omrežnino. Seveda je to pomenilo manj prihodka za elektro­operaterje in ce smo želeli prepreciti, da bi znižanje omrežnine povzrocilo pozne­jši dvig omrežnine, smo morali znižati tudi upravicene stroške elektrooperaterjev. V drugem interventnem zakonu smo dobili pravno podlago za znižanje donosnosti v letu 2020, ki je eden izmed upravicenih stroškov elektrooperaterjev. 
Moram poudariti, da smo tak ukrep sprejeli preudarno, zavedajoc se, da ne smemo ogroziti zanesljive in kakovostne oskrbe z elektricno energijo. Zato smo posegli le v višino donosa, ne pa tudi v druge stroške, namenjene izvajanju de­javnosti in naložbam. Prenos in distribu­cija elektricne energije in zemeljskega plina je gospodarska javna služba, izvaja se v javnem interesu. Eno temeljnih nacel Zakona o gospodarskih javnih službah je, da je pridobivanje dobicka podrejeno iz­vajanju dejavnosti in prav v casu izrednih razmer s takimi razsežnostmi, kot jih ima epidemija COVID­19, je to nacelo treba dosledno upoštevati. 

V drugem valu se za tak ukrep še nis­mo odlocili, saj že ugotavljamo približ­no 8­odstotni padec porabe elektricne energije, s tem pa je povezan izpad pri­hodka, ki lahko ob nadaljevanju enakega trenda elektrooperaterjem v naslednjem letu povzroci likvidnostne težave. Do­daten razlog je tudi dejstvo, da je drža­va v zadnjem svežnju pomoci predvidela povracilo fiksnih stroškov podjetjem, ki jih je epidemija prizadela. 
Energetika, predvsem proizvodnja, še zlasti pa omrežja, so pred velikimi naložbami. Po ocenah Evropske komisije gredo naložbe v prilagoditev energetike na ravni EU v milijarde evrov, za izpolnitev ciljev iz NEPN pa naj bi naložbe v omrežja tudi v Sloveniji v naslednjem desetletju potrojili. Je Slovenija sploh sposobna zagotoviti toliko denarja in zahtevane projekte tudi kadrovsko speljati ali pa gre še vedno bolj za želje kot realne možnosti? 
Nacrtovana vlaganja iz NEPN temeljijo na ocenjenih potrebah po razvoju (širitvi in ojacitvi) omrežja kot posledici vkljucevan­ja novih proizvodnih virov in novih po­rabnikov (toplotne crpalke, polnjenje elektricnih vozil), pri tem pa še niso bili celovito upoštevani tudi drugi ukrepi, s katerimi bi se lahko do dolocene mere izognili neposrednim vlaganjem v elektro­energetsko infrastrukturo, ali pa bi doloce­na vlaganja casovno zamaknili. V mislih imam vlaganja v pametna omrežja in raz­voj storitev, ki bodo omogocile aktivni odjem in razvoj trga s prožnostjo. NEPN je nacrt za naslednjih deset let. Zdaj imajo elektrooperaterji, predvsem distribucijski, zahtevno in odgovorno nalogo pri prip­ravi razvojnih nacrtov. Zato verjamem, da bosta prevladala razum in zavedanje, da se energetika izvaja v javnem interesu. Ce obstajajo študije, raziskave, ki kažejo na to, da je ob upoštevanju vlaganj v pamet­na omrežja in uporabi prožnosti aktivne­ga odjema mogoce ocenjene vrednosti iz NEPN prepoloviti, naj se to upošteva in naj se rešitve išcejo v tej smeri. To je v interesu vseh nas, celotne družbe in sle­hernega posameznika ter tudi celotnega gospodarstva. 
Zakaj je to tako pomembno? Po gro­bih ocenah bi se za zagotovitev 4 milijard evrov, kot je ocena NEPN za potrebna vlaganja v distribucijska omrežja v nasled­njih desetih letih, morala omrežnina ob nespremenjeni porabi, torej porabi pred epidemijo, vsako leto zvišati za dodatnih 12 odstotkov. Zdaj beležimo vecji padec porabe, verjetno bo potrebnih nekaj let, da se poraba dvigne na raven pred epi­demijo. Glede na to bi bil dvig omrežnine še bistveno vecji. V luci danih razmer bo to za odjemalce preveliko breme. Vsi se zavedamo, da bo prehod na cisto ener­gijo in s tem na podnebno nevtralno družbo povezan s povecanimi vlaganji v omrežno infrastrukturo. To bi lahko moc­no vplivalo na omrežnino, ki jo placujejo odjemalci. Treba bo najti tudi druge vire za naložbe, kot sem že navedla, pa se bo treba res preudarno in v javnem interesu lotiti nacrtovanja razvoja prihodnjih om­režij. Treba bo združiti moci, uporabiti vso pamet, ki je je v energetiki ogromno, in s skupnimi mocmi iskati najboljše rešitve. Doloceni konzorciji že nastajajo, kar je dobro. 
Glede izvedljivosti tako obširnih vla­ganj v infrastrukturo za prenos in dis­tribucijo elektricne energije se poleg financiranja odpirajo tudi številna druga vprašanja, med njimi denimo kadrovska in tudi vprašanja umešcanja nove elek­troenergetske infrastrukture v prostor. 
V pripravi je nova metodologija za dolocanje obracuna omrežnine v naslednjem regulatornem obdobju. Kako dalec ste s pripravami in katere bodo kljucne novosti oziroma spremembe v primerjavi s prejšnjim modelom? 
Gre za enega najzahtevnejših projek­tov agencije. Veljavna metodologija je bila zasnovana pred skoraj dvajsetimi leti, ko je bilo stanje na slovenskem in evropskem elektroenergetskem trgu popolnoma drugacno. 
Trenutno smo v zakljucni fazi oddaje javnega narocila in upamo, da se bo iz­vajanje projekta zacelo že v decembru. Sicer pa priprave na projekt potekajo že vse leto, v prvi polovici tega leta je bilo opravljeno usklajevanje z elektroope­raterjema zaradi pridobivanja masovnih merilnih podatkov. Cilj projekta je razvoj nove metodologije ob celovitem upo­števanju vidikov zelene transformaci­je, razvoja trga, zahtev uveljavljenega svežnja evropskih direktiv in uredb »Cista energija za vse Evropejce«. Nova meto­dologija mora upoštevati razpršene vire proizvodnje, hranilnike, aktivno vlogo odjemalca in podpreti razvijajoc se trg prožnosti. Glede na navedeno ne govo­rimo zgolj o nadgradnji, temvec kar o prenovi metodologije. Rezultati projekta bodo med drugim temeljili na statisticni obdelavi razpoložljivih masovnih meril­nih podatkov v razlicnih tockah javnega omrežja. Projekt torej vkljucuje obsežne analize, ki zahtevajo specializirana znan­ja in uporabo najnaprednejših analiticnih modelov in orodij. 
V EU je ta cas v obravnavi kar nekaj pomembnih zakonov, ki se nanašajo na podrocje energetike in usklajevanje pravil s strategijo Cista energija za vse Evropejce oziroma Zelenim dogovorom? Kako je z aktualizacijo slovenske zakonodaje in prenosom direktiv ter kakšna je vloga Agencije za energijo kot regulatorja pri tem? 
jemno zahteven postopek prinesel. Prav to pa najbolj preseneca, zlasti ker se to nerazumno hitenje dogaja v teh izred­nih razmerah. Predvideva se združevan­je vsebinsko nezdružljivih podrocij in po mojem mnenju bi s tem storili velik ko­rak nazaj tako na podrocju neodvisnosti kot tudi ucinkovitosti. Glede na raziskave OECD se Slovenija po kazalnikih neod­visnosti energetskega regulatorja uvršca na visoko šesto mesto, nizozemski mod­el, po katerem se zgledujemo, je prav pri repu lestvice. Neodvisnost pa ni poveza­na le z imenovanjem in razreševanjem vodstva, temvec tudi s preprecevanjem navzkrižja interesov predstavnikov vodstva in zagotavljanjem ustreznega strokovnega nadzora pri sprejemanju odlocitev. 


Nov tarifni sistem mora postati eden 
sama usmerjam poslovanje agencije v smeri cim vecje ucinkovitosti, kar nam tudi uspeva. Smo zelo strokovna insti­tucija, na razmere na trgu se hitro odzi­vamo, orjemo ledino na podrocju razvoja, tudi Evropska komisija nas je razpoznala med najnaprednejšimi regulatorji, skrbno nacrtujemo stroške poslovanja in z regu­liranjem dosegamo visoke ucinke za trg in odjemalce. Odgovora na vprašanje, kako lahko z združitvijo strokovnjakov s podrocja civilnega letalstva, cestne­ga in železniškega prometa ali pa varst­va konkurence dosegamo take sinergije, ki bi pripeljale do vecje ucinkovitosti, pa ni. Prepricana sem, da pozitivnih ucinkov take združitve dejansko ni. Zakaj potem sploh združevanje? 
Kje vidite vlogo Agencije za energijo v prihodnosti in kateri so kljucni izzivi, ki vas cakajo? 
Energetski sektor ima v proce­su prehoda na podnebno nev­
Aktivnosti so v polnem teku in kljucnih spodbujevalcev aktivnega odjema tralno družbo odlocilno vlogo, agencija z ministrstvom zelo kon­in razvoja trga s prožnostjo. Uveljavitev zato je pri vseh udeležencih struktivno sodeluje pri nastajan­energetskega trga in tudi pri 
sprememb bo morda postopna, izvedena 
ju nove zakonodaje. Najbolj smo agenciji na prvem mestu, kako v 
skozi vec regulativnih obdobij, odvisno 
vkljuceni v oblikovanje Zakona okviru svojega poslanstva najbolj 
od njihovega trajanja in casovne 
o trgu z elektricno energijo, saj ucinkovito podpreti razvoj trga in smo v zadnjih dveh letih vrsto na­izvedljivosti sprememb, nujno pa je, da elektroenergetskega sistema. S log namenili prav javnim posveto­zacnemo s spremembami že v naslednjem tem je povezano tudi stimulativ­
vanjem na podrocju razvoja trga s prožnostjo in aktivnega odjema. Cilj javnih posvetovanj, v kate­rih so aktivno sodelovali vsi udeleženci energetskega trga, je bil doseci enotno razumevanje novega modela trga z elek­tricno energijo, razpoznati normativne ovire v veljavni zakonodaji in oblikovati ustrezne dolocbe v novem zakonu. 
Vlada je pred kratkim sprejela sklep 
o združevanju agencij pod streho dveh krovnih, kar ste podobno kot tudi pristojne evropske ustanove ocenili kot nesprejemljivo? Katere so kljucne pomanjkljivosti takega združevanja oziroma katere prednosti bi lahko imelo, ce sploh? 
Da, res je, kot strela z jasnega se je pojavil predlog zakona o združevanju agencij, ki je bil brez javne obravnave in strokovne­ga soglasja sprejet na dopisni seji vlade. Temu primerno je tudi gradivo zelo po­manjkljivo, predvsem v delu razlogov za tako združevanje in ucinkov, ki bi jih ta iz­
regulativnem obdobju. 
Trenutni predlog zakona ukinja stro­kovni svet, ki poleg direktorja v agenciji sprejema najzahtevnejše odlocitve. Pri­stojnost za sprejemanje vseh odlocitev s podrocja energetskega regulatorja bi bila po novem zgošcena v rokah clana uprave, ki bo odgovoren za energetiko. Namesto sedmih ljudi, kot je urejeno zdaj, bi odlocitve sprejemala zgolj ena oseba, strokovni nadzor bi odpadel, odprl bi se vecji prostor za morebitno vplivanje na odlocitve. 
Ker predlagatelji zakona kot edini ra­zlog navajajo debirokratizacijo in pove­canje ucinkovitosti, bi ta razlog moral biti podprt z analizo stanja, predstavljene bi morale biti ovire, ki so jih razpozna­li, predstaviti bi morali, kaj bo bolje in kaj ne deluje dovolj dobro, prikazani bi morali biti s tem povezani stroški, prip­ravljene migracijske strategije idr. Oseb­no sem vedno za dobre predloge in tudi no regulativno okolje, ki izvajalce 
reguliranih dejavnosti usmerja v 
napredna in stroškovno ucinkovi­ta vlaganja v nacrtovanje in razvoj omrežij ter iskanja takih rešitev, ki bodo prinesla koristi za celotno družbo. 
V letu 2021 zato postavljamo nov ok­vir poslovanja za podjetja, ki izvajajo de­javnost prenosa in distribucije elektricne energije in zemeljskega plina v nasled­njih treh do petih letih, ter prenavljamo metodologijo obracuna omrežnine. Caka nas podrobna proucitev poslovanja pod­jetij, ugotavljanje ucinkov regulacije in dolocitev stroškovnega okvira poslovanja reguliranih podjetij ter posledicno višine omrežnine, ki jo v okviru koncne cene za oskrbo z elektricno energijo in zemelj­skim plinom placajo odjemalci, gospo­dinjstva in industrija. Glede na stanje, v katerem smo zaradi svetovne epidemi­je, bo ta naloga še toliko zahtevnejša in odgovornejša, tako v razmerju do izvajal­cev dejavnosti prenosa in distribucije kot tudi do odjemalcev. 
MAG. ALEKSANDER MERVAR 

DIREKTOR DRUŽBE ELES 




Eles v primežu 
novih izzivov 
Eles se je v zadnjih letih uveljavil kot družba, ki skuša z bogatenjem znanja inuvajanjem novih poslovnih modelov v nenehno spreminjajocem se poslovnemsvetu dosegati cim boljše rezultate. Da je na tej poti vec kot uspešen, pricajotudi ugledna mednarodna priznanja, ki Eles postavljajo za zgled tudi drugimsistemskim operaterjem elektroenergetskega omrežja po Evropi. 
Besedilo: Brane Janjic; fotografijia: arhiv Elesa 

aradi posledic, povezanih z izbruhom epidemije koronavirusa, bo Eles samo letos ob nekaj deset milijonov prihodkov, 
pri cemer pa se hkrati ob tridesetletnici svoje ustanovitve sooca z investicijsko najintenzivnej­šim obdobjem. Hkrati se na evropski ravni na­povedujejo nekatere spremembe, ki bodo dodatno negativno vplivale na njegovo prihodnje poslovanje. O tem, katere so glavne nevarnosti in tudi priložnosti, ki bodo zacrtale prihodnjo pot slovenskega operater­ja prenosnega sistema, smo se pogovarjali z direktor­jem mag. Aleksandrom Mervarjem. 
Eles se lahko že vrsto let pohvali s spodbudnimi poslovnimi rezultati in uspešno izpeljanimi kar nekaj velikimi projekti? Kakšno je bilo minulo poslovno leto in kaj si obetate od letošnjega, ki ga je mocno zaznamovala kriza, povezana z epidemijo koronavirusa? 
Poslovanje v letu 2019 ocenjujem za zelo uspe­šno, saj smo kljub nekaterim negativnim oko­lišcinam dosegli dobre rezultate. Iz pregleda kvantitativnih kazalnikov je razvidno, da smo pove­cali cisti poslovni izid, EBIT, EBITDA, da smo kumu­lativno izboljšali izpolnjevanje strateških kazalnikov, dolocenih z dolgorocnim strateškim planom 2016– 2020, da smo dosegli višji ROE, ROA. Konkretne­je, Eles je lani imel za dobrih 170 milijonov evrov prihodkov in je ustvaril za 17,3 milijona evrov ciste­ga dobicka, kar je bilo nominalno najvec do zdaj. Rekordne so bile lani tudi naložbe, saj smo v do­graditev in posodobitev prenosnega omrežja vložili kar 73 milijonov evrov oziroma za 60 odstotkov vec kot v letu 2018. 

Leto 2020 je veliko bolj problematicno, in sicer ne toliko zaradi cistega poslovnega izida, ki bo pred­vidoma za 20 odstotkov nižji od lanskega, temvec bolj zaradi ocene izpada prilivov v višini okrog 30 milijonov evrov. Si predstavljate to številko? Gre za približno 80 odstotkov sredstev za place in druge prejemke zaposlenih. Iz tega logicno izhaja, da bodo potrebni dodatni ukrepi v smeri racionalizaci­je poslovanja. Eles je sicer zadnje podjetje, ki bo ugasnilo v Sloveniji, hkrati pa se je treba zavedati, da tako lepega, polnega delovnega okolja, kot je bilo do epidemije koronavirusa, ne bo vec. Zraven imamo še dodatne morebitne nevarnosti, ki lahko izhajajo iz nekaterih dolocil EU in so povezane z do­datnimi stroški, ki jih do zdaj nismo poznali, bodo pa bistveno vplivale na naše prihodnje poslovanje. Ob tem se mi poraja bojazen, kako bomo lahko skupaj z MzI in Agencijo za energijo vse te posledice epi­demije koronavirusa v prihodnjih letih sploh prebro­dili. Gospodarstvo se ne bo pobralo že v naslednjem letu, tako da nas, kar se poslovanja tice, v prihod­nje caka še precej neznank. V zvezi z epidemijo je treba poudariti, da je bil Eles med prvimi, ki je pri­pravil ustrezne ukrepe in se na epidemijo odzval pravocasno, tako da razmere povsem obvladuje­mo in delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema ni bilo v nobenem trenutku ogroženo, za kar gre posebna zahvala našemu kriznemu štabu, ki ga vodi kolega Robert Slodej. 
Eles je trenutno pred intenzivnim naložbenim obdobjem. Kateri so kljucni letošnji projekti oziroma tisti, ki se bodo nadaljevali tudi v prihodnjih letih, in iz katerih virov bomo 
naš Stik 
Problem, ki ga imamo pri nas, je, da Evropska komisija kot nizkoogljicne vire praviloma priznava samo proizvodnjo na osnovi energije sonca in vetra oziroma s stisnjenimi zobmi tudi iz energije vode. Zakaj tako, mi ni jasno, saj je na podlagi strokovnih clankov na primer delež emisij CO2 iz jedrske elektrarne v njeni celotni življenjski dobi manjši kot pri vetrnih in soncnih elektrarnah. 

zagotovili njihovo financiranje? V kolikšni meri je epidemija zavrla izvajanje teh projektov? 
Kljucni investicijski projekti so zgraditev RTP Cirkovce, 2 x 400 kV daljnovoda Cirkovce–Pince, dokoncanje projektov Sincro.Grid in NEDO ter izgradnja II. in 
III. faze Tehnološkega centra Bericevo. Konstrukcija financiranja teh investicij je dolocena in znana, pri cemer bo pribli­žno 15 odstotkov nepovratnih sredstev, 20 odstotkov so dolgorocna posojila, 65 odstotkov pa sredstva denarnega toka, ki smo ga oziroma ga še bomo ustvari­li do leta 2025. Naj omenim, da bomo v letih 2021 do 2025 investirali kar 356 milijonov evrov, k tej vsoti pa je treba do­dati še letošnjih planiranih 130 milijonov evrov. 
Epidemija teh projektov do zdaj ni zavrla, smo pa zaradi legitimnega sklicevanja dobavi­teljev in izvajalcev zaradi višje sile, ki jo je povzrocila epidemija, podaljšali nekatere roke izvedbe. 
V preteklosti ste velikokrat 
va v nas samih, koncnih porabnikih elektricne energije. Navadili smo se na vrhunsko storitev oskrbe z elektricno energijo po razmeroma nizkih cenah. Si bomo priznali, da bodoce koncne cene ne morejo ostati na tej ravni, da bo tre­ba povecevati dajatve za omrežnino, za nove tehnologije, da bomo sploh lahko omogocili širši razmah razpršenih proiz­vodnih virov na OVE? 
Odgovora na vprašanje, koliko lahko slovensko gospodarstvo sploh prenese, pa ne poznam, saj še ni izracunov. 
Del energetskega scenarija je tudi postopna opustitev izrabe premoga in jedrske energije, ki skupaj sestavljata kar dve tretjini trenutne proizvodnje. Bo mogoce tak izpad 
domace proizvodnje sploh nadomestiti s potencialno razpoložljivimi obnovljivimi proizvodnimi viri? Kakšno stopnjo energetske odvisnosti si Slovenija lahko dovoli? 
V naši državi v tem trenutku ni­

opozarjali, da Eles kljub mamo alternative za nadomes­
500 milijonov evrov dobrobiti za Republiko 
vloženemu velikemu trudu titev proizvodnje elektricne 
Slovenijo oziroma konkretneje za koncne 
za pridobitev evropskih energije iz TEŠ. Lahko samo naložbenih sredstev za kljucne porabnike elektricne energije, saj je bila povecamo uvozno odvisnost, razvojne projekte, s cimer je omrežnina za uporabo prenosnega omrežja tja do 50 odstotkov. Zmotno je precej zmanjšal potrebe po v zadnjih letih temu primerno precej nižja. razmišljanje, da lahko energi­
lahko neposredno vplivamo le na prib­ližno tretjino vseh stroškov, od tega pa zavzemajo stroški zaposlenih vec kot 70 odstotkov. 
Slovenija si je glede doseganja deleža OVE v koncni rabi energije zastavila ambiciozne cilje? Menite, da so realni in dosegljivi v danih rokih oziroma lahko naše gospodarstvo take naložbe in z njimi povezane stroške sploh prenese? 
Navedel bom nekaj podatkov o slo­venski proizvodnji elektricne energije, za katero trdim, da je že zdaj zelo tra­jnostno naravnana. Delež proizvedene elektricne energije iz nizkoogljicnih vi­rov, kot so voda, sonce, jedrska energi­ja, je bistveno vecji, kot je povprecje v 

Dejstvo je, da je Eles od leta 2011 do vkljucno letošnjega leta z razlicnimi ukrepi na vec podrocjih ustvarili za okoli 
dvigu omrežnine, ni ustrezno nagrajen oziroma da bi bilo v nekaterih primerih celo ugodneje najeti posojila. Se je odnos Agencije za energijo  do tega vprašanja kaj spremenil oziroma je ta element kaj bolje upoštevan v pripravah metodologije za obracunavanje omrežnine? 
Dejstvo je, da smo od leta 2011 do vklju­cno letošnjega leta z razlicnimi ukrepi na vec podrocjih ustvarili za okoli 500 milijonov evrov dobrobiti za Repub­liko Slovenijo oziroma konkretneje za koncne porabnike elektricne ener­gije, saj je bila omrežnina za upora­bo prenosnega omrežja v zadnjih letih temu primerno precej nižja. Eles je imel od tega bore malo, vendar pa smo lah­ko na doseženo upraviceno ponosni. To neprestano izpostavljam zato, ker se dobre stvari rade hitro pozabijo. 
Res je sicer, da so se v tem casu nominalno povecevali tudi naši stroški, vendar je treba ob tem izpostaviti, da EU, in precej vecji, kot je v Nemciji. Po podatki ENTSO­E je slovenski elektro­energetski sistem v letu 2018 proizvedel kar 70 odstotkov vse elektricne energije iz nizkoogljicnih virov, povprecje EU je bilo 58 odstotkov, Nemcije pa samo 48 odstotkov. Ob tem je treba sicer pove­dati, da je bila v primeru Slovenije up­oštevana celotna proizvodnja iz NEK. Problem, ki ga imamo pri nas, je, da Ev­ropska komisija kot nizkoogljicne vire praviloma priznava samo proizvodnjo na osnovi energije sonca in vetra ozi­roma s stisnjenimi zobmi tudi iz energi­je vode. Zakaj tako, mi ni jasno, saj je na podlagi strokovnih clankov na prim­er delež emisij CO2 iz jedrske elektrarne v njeni celotni življenjski dobi manjši kot pri vetrnih in soncnih elektrarnah. 
Osebno pri uveljavljanju državne strategije na podrocju energetike, v okvir katere sodi tudi NEPN, pricaku­jem veliko težav. Zakaj? Najprej je teža­jo iz TEŠ preprosto nadomesti­
mo z enotami na OVE, še zlasti z energijo iz soncnih elektrarn. Teoreticno bi sicer bilo tudi to mogoce, ce bi jih bilo dovolj, pa še v tem primeru gre za en­ergijo, ki bi bila na voljo samo od aprila do septembra, med 6. in 20. uro. 
Vprašanje, kakšno uvozno odvisnost na podrocju elektroenergetike si lah­ko privošcimo, je zanimivo, nanj pa je težko odgovoriti. Ce deluje vse normal­no, je lahko uvozna odvisnost visoka, tudi prek 50 odstotkov. Kaj pa v primeru nenormalnih okolišcin, na primer hude zime, suše, brezvetrja in podobno? In izpadov vecjih jedrskih in premogovnih elektrarn v celinski Evropi? Takrat nas­topijo razmere, v katerih se vsak zanaša nase, in takrat bi bila gospodarska ško­da gromozanska. 
Pripravljata se nov petletni razvojni nacrt družbe in tudi dolgorocnejši pogled do leta 2050? Katere so kljucne razvojne usmeritve v prihodnje in katerim podrocjem boste namenili kljucni poudarek? 
Na podlagi dosedanjih spoznanj in ocene bodocih dogajanj tako v slovenski družbi kot slovenski in evropski elektroenergeti­ki smo za obdobje 2021– 2025 opredelili sedem strateških usmeritev: 
• 
spoštovanje ciljnih vrednot, delovan­je zaposlenih v skladu z eticnim ko­deksom in smernicami korporativne integritete, s ciljem doseci ustrezno ra­ven poslovne odlicnosti; 

• 
investicije v smeri trajnostne strategije; 

• 
investicijsko­vzdrževalne aktivnosti na osnovi filozofije sistema upravljanja sredstev; 

• 
poleg celovitega nadzora nad delo­vanjem 400 in 220 kV prenosnega omrežja prevzeti tudi celovit nadzor nad celotnim zazankanim 110 kV omre­žjem v Sloveniji; 

• 
zakup sistemskih storitev po primer­ljivih cenah sosednjih sistemskih opera­terjev prenosnega omrežja; glede na nove tehnologije in na podlagi tehnic­no­ekonomskih kriterijev prehod na cim vecji delež zagotavljanja moci iz razpršenih virov (proizvodni viri OVE, baterijski sistemi); 

• 
vzpostavitev stimulativnega okolja za upokojitev vecine (90 odstotkov) tis­tih, ki so že oziroma bodo do leta 2025 izpolnili pogoja za redno upokojitev, zaposlovanje po nacelu dve upokojitvi ena nova zaposlitev; 

• 
poslovanje v dolocenem regulativnem okviru in zagotavljanje dobicka lastniku glede na regulatorno metodologijo. 


Na energetskem trgu se veca vloga odjemalcev, vzpostavlja se tudi nov trg prožnosti. Katere bi lahko bile prednosti in pasti preoblikovanja trga za Eles? Kako je s projekti povezovanja z drugimi energetskimi podjetji? 
Eles se na podrocju zagotavljanja sistemskih storitev vsako leto sooca s pomanjkanjem konkurence, z vzpostavit­vijo trga prožnosti si obetamo tudi na tem podrocju velike spremembe in pov­ecanje konkurence, kar bo pozitivno vplivalo na ceno sistemskih storitev. Z vz­postavitvijo trga prožnosti bodo deležni­ki vzpostavili sistem, ki bo v najvecji meri odpravljal ovire za vstop fleksibilnosti na obstojece trge, s tem pa bo ponud­nikom omogoceno še lažje sodelovan­je in nudenje sistemskih storitev tako sistemskemu kot distribucijskemu oper­aterju. Prav tako bo omogocal dostop ak­tivnih odjemalcev do trgov z energijo za dan vnaprej in znotraj dneva ter za potre­be razbremenjevanja na lokalni in medn­arodni ravni. 

Eles v zadnjem casu veliko poudarka namenja tudi proucevanju e-mobilnosti. Razvil je koncept E8, ki naj bi zagotovil manj bolece uvajanje e-mobilnosti v omrežje. Kakšna naj bi bila prihodnja vloga prenosnega podjetja pri množicnejšem uvajanju e-mobilnosti? 
Eles kot sistemski operater pri proucevan­ju e­mobilnosti proucuje elektrosistem kot celoto. Torej odgovorni smo, da pri tem ne gledamo posameznega košcka omrežja, ampak da ugotovimo, kaj je treba postoriti na celoviti sistemski in cezsistemski ravni. Analize glede mobil­nosti so pokazale, da bo ob množicnem uvajanju kljucen pritisk na tri elemente elektroenergetskega sistema: distribu­cijsko omrežje, proizvodne vire ter vire fleksibilnosti in s tem povezano ceno elektricne energije. Prepreciti želimo, da bodo vozniki elektricnih vozil placevali nenormalno visoke cene polnjenja, ker denimo v službi ne bodo imeli možnosti, da bi svoje vozilo napolnili z energijo iz sonca. Pri tovornih vozilih želimo pre­preciti težave s hitrimi polnilnicami in spodbuditi oblikovanje velikih polnilnih vozlišc, v katerih moc polnjenja in število prikljuckov v prihodnosti sploh ne bosta omejena. 
Eles je za vodenje projekta Future Flow in NEDO pred kratkim prejel laskavi priznanji za najboljše projekte na svojih podrocjih na svetu? Kaj tako priznanje pomeni za sodelujoce v obeh projektih? 
Ne me narobe razumeti, vendar menim, da je vprašanje zastavljeno napacno. Zakaj? Za vsak tak projekt se mora naj­prej nekdo odlociti, da se ga loti, s samo odlocitvijo pa prevzame tudi oseb­no tveganje za neuspeh. Tako je bilo tudi pri teh dveh projektih, še zlasti pri NEDO. 
Menim, da smo lahko vsi zaposleni v Elesu izjemno ponosni na ta dva uspeha. In seveda, vse cestitke tistim, ki so vodi­li oziroma pri NEDU še vodijo ta projekt. 
Katere kljucne izzive za Eles kot prenosno podjetje vidite v prihodnje? 
Kar se izzivov prihodnosti tice, bom izhajal kar iz osnutka našega Dol­gorocnega strateškega poslovnega nacrta za obdobje 2021–2025, v kate­rem so ti zapisani v analizi SWOT, med priložnostmi in nevarnostmi. 
Naj najprej omenim nekatere nevar­nosti, ki nam pretijo. Sprememba regula­tivne metodologije Agencije za energijo v smeri zniževanja pravic (ne glede na re­zultate primerjalnih analiz Elesa z drugimi sistemskimi operaterji s sedeži v državah, clanicah EU), morebitna prekinitev tripar­titne pogodbe med HOPS, NOS BiH in Elesom ter posledicno povecanje tarife za uporabo prenosnega omrežja v Sloveni­ji, zmanjševanje prihodkov od cezmejnih prenosnih zmogljivosti, pomanjkanje pri­mernega kadra za izvajanje kljucnih funkcij na podrocju obratovanja, telekomunikacij in vzdrževanja ter gospodarska recesija kot posledica pandemije z virusom COVID­19 in posledicno zmanjšan odjem oziroma poraba elektricne energije. 
Ce bo prišlo do socasnega pojava vseh predhodno naštetih nevarnosti, potem bo zelo zelo težko. Ob tem ne pozabimo še na slabost, ki nam jo nikakor ne uspe odpraviti, to je prepocasno spreminjanje kadrovske in starostne strukture zapo­slenih (konec leta bo povprecna starost v družbi 48 let, v prihodnjih petih letih pa bo kar petina vseh zaposlenih izpolnila pogo­je za upokojitev) ter vse vecji delež bol­niških odsotnosti. 
Ce se zdaj vrnem še k našim priložnos­tim: imamo lahko proaktivno vlogo v priza­devanjih EU za poenotenje in združevanje nacionalnih trgov z elektricno energijo, smo cenjen in zaželen partner v med­narodnih razvojno­raziskovalnih in pilotnih projektih s podrocja energetike, poiskati moramo nove priložnosti na reguliranem in nereguliranem delu poslovanja in pri vzpostavljanju novih poslovnih modelov, vzpostaviti moramo poglobljeno sodelo­vanje med sistemskim operaterjem in distribucijskimi operaterji v Sloveniji na nacin, da dobimo delujoc in likviden trg prožnosti, prizadevati si moramo za prido­bitev dodatnih virov financiranja razvojnih aktivnosti in inovativnih projektov ter ne nazadnje izrabiti možnosti, ki jih ponujajo nove informacijske in komunikacijske teh­nologije. 
Pandemija koronavirusa je povzrocila vec motenj v energetskem sektorju kot kateri koli drugi dogodek v novejši zgodovini in pustila posledice, ki jih bomo cutili še v prihodnjih letih. Po dveh izmed možnih razvojni scenarijev, ki jih je pripravila Agencija za energijo, v prihodnje ni vec pricakovati takšne stopnje gospodarske rasti kot doslej in, ce se bodo ti scenariji tudi uresnicili, bo težav precej. 
naš Stik 
ANA STANIC 

PRAVNICA PRI E&A LAW LIMITED, STROKOVNJAKINJA ZA ENERGETSKO PRAVO 




Sredstev je veliko, 
ovir pa tudi 
Smo v drugem valu pandemije koronavirusa. Ce je bila spomladiob prvem valu epidemije v ospredju ocena posledic za gospodarstvo,je zdaj v drugem valu najvec govora o razlicnih nacinih pomoci državnimgospodarstvom, ki jih ponuja Evropska komisija. 
Besedilo in fotografija: Vladimir Habjan 


e v prvem valu, spomladi, smo se pogo­varjali z Ano Stanic, pravnico pri E&A Law Limited, strokovnjakinjo za ener­

getsko pravo, ki nam je slikovito opisala posledice na gospodarstvo v svetu, še zlasti v ener­getiki. Zdaj je znova priložnost za osvetlitev razmer, saj se je epidemija ponovila, razmere pa so vendar­le drugacne. 
Kaj kažejo podatki o porabi energije in energentov za prvih devet mesecev leta? 
Pandemija koronavirusa je povzrocila vec motenj v energetskem sektorju kot kateri koli drugi do­godek v novejši zgodovini in pustila posledice, ki jih bomo cutili še v prihodnjih letih. Oktobrski po­datki Mednarodne agencije za energijo (IEA) kaže­jo, da se je povpraševanje po energiji v svetovnem merilu zmanjšalo za pet odstotkov, pricakuje se tudi padec emisij CO2 za okoli sedem odstotkov in pa­dec naložb v energijo za 18 odstotkov. IEA ocenjuje možnost padca povpraševanja po nafti v povprec­ju za osem milijonov sodckov na dan, padec pora­be premoga za sedem odstotkov, povpraševanje po zemeljskem plinu je manjše za tri odstotke, svetovno povpraševanje po elektriki pa za dva odstotka. Tako kot v prvem valu se je delež OVE rahlo povecal. 
Kaj po vašem mnenju drugi val pandemije pomeni za svetovno, evropsko in slovensko energetiko? 
Mednarodni denarni sklad (IMF) predvideva, da bo globalna ekonomska rast do konca leta 2020 padla za 4,4 odstotke, kar je nekaj manj, kot je bilo pred­videno spomladi marca. To je bilo ocenjeno septem­bra na podlagi pricakovanih »lockdownov«, zdaj pa cakamo njihove posledice. Izracuni v drugem cetrt­letju kažejo, da je bil izid svetovnega BDP­ja boljši od pricakovanega, torej v casu od maja do junija. Zato so bile tudi optimisticne napovedi, da bomo zaznali mocno okrevanje v tretjem cetrtletju, vendar pa bomo glede na aktualne razmere in številne us­tavitve gospodarskih dejavnosti šele videli, kaj se bo zares zgodilo. 
IMF predvideva, da naj bi bila globalna rast v letu 2021 5,2­odstotna, kar pomeni, da bi bila kumula­tivna rast 1,9 odstotka. Edino gospodarstvo, ki letos zaznava rast, je kitajsko. Kitajska bo tudi edina ime­la pozitivno rast 1,9 odstotka do konca leta. To  kaže, da bo kitajsko gospodarstvo, ki naj bi prihodnje leto zabeležilo kar 8,2­odstotno rast, tudi tisto, ki bo dvi­gnilo svetovno povpraševanje. Brez Kitajske bi bila kumulativna rast svetovnega gospodarstva v letih 2020 in 2021 negativna. Vloga Kitajske je torej vsa­ko leto vecja. 
V zacetku novembra cena surove nafte beleži najhitrejši padec po letošnjem aprilu, hkrati pa je znano, da se je cena zemeljskega plina v zadnjih mesecih zvišala prav zaradi okrevanja v Aziji. Zdaj se znova dogaja, da se tankerji obracajo in ne gredo vec v Evropo, pac pa v smeri Azije. 
Mednarodna agencija za energijo je oktobra pri­pravila razlicne scenarije prihodnje gospodarske rasti. Eden od teh scenarijev se razlikuje od projek­cije Mednarodnega denarnega sklada, ki pravi, da se bo po letu 2021 rast svetovnega gospodarstva vrnila na dosedanjo 3­odstotno stopnjo rasti. Ta sce­narij pravi, da bo vpliv pandemije ostal, torej, da se padanje rasti nikoli ne bo koncalo in da bo imela pan­demija dolgorocne posledice na svetovno gospo­darstvo. Drugi scenarij, ki je lahko tudi realen, je, da bo prišlo do popolnega prestrukturiran­ja ekonomije, pri cemer bodo doloceni sektorji ukinjeni in jih ne bodo nadomes­tili nobeni drugi. Po teh scenarijih torej ni vec mogoce pricakovati triodstotne stop­nje letne rasti in, ce se bodo ti scenariji tudi uresnicili, bo težav precej. 
Marca sva se pogovarjala o razlicnih scenarijih okrevanja. Tisti, ki so verjeli v scenarij »V«, so menili, da se bodo po pandemiji stvari hitro vrnile v stare tire. Tega skoraj verjetno ne bo. Velika ver­jetnost je, da se optimisticne napove­di IMF ne bodo uresnicile, zlasti ce se bodo popolna zaprtja nadaljevala tudi v naslednjem letu. In govori se že o tret­jem valu! 
EU sklad za naslednje generacije naj bi podjetjem pomagal, da se poberejo po pandemiji. Kaj vse to pomeni? Kako je to opredeljeno v evropskih dokumentih? 
Gre za RRF (Sklad za okrevanje in odpornost) instrument za okrevanje in odpornost, v katerem je vseh razpolož­ljivih in nepovratnih sredstev 312,5 mili­jarde evrov in še 360 milijard evrov v obliki posojila. Od tega je za Slovenijo na voljo 4,5 milijarde evrov v okviru pro­racuna za naslednje casovno obdobje, 2,9 milijarde evrov za kohezijo in ob­stojece strukture, 1,6 milijarde evrov pa za kmetijstvo in razvoj podeželja. V ok­viru nacrta za okrevanje oziroma RRF je za Slovenijo predvidenih 5,7 milijar­de evrov, od tega je 3,6 milijarde evrov posojila in 2,1 milijarde evrov nepovrat­nih sredstev. Slovenska podjetja najbolj zanima možnost pridobitve nepovrat­nih sredstev. V proracunu je v okviru sheme za skrajšani delovni cas (nado­mestila) 1,1 milijarde evrov. Vse skupaj znese tistih 11 milijard evrov za Sloveni­jo. Doloceni so tudi terminski plani. Za sredstva RRF je treba prijaviti projekte do aprila naslednje leto in zaceti crpa­ti nepovratna sredstva do 31. decembra 2022. Torej so roki kar tesni. V skladu za pravicni prehod pripada Sloveniji 129 milijonov evrov, 58 milijonov evrov za razvoj podeželja in 312 milijonov evrov za sklad REACT­EU, tako da je denarja kar veliko na razpolago. 

Vlada RS je 10. oktobra sprejela os­nutek nacionalnega nacrta za okrevanje in odpornost. To je dokument, v kate­rem naj bi se znašli projekti, upravice­ni do nepovratnih ali povratnih sredstev. Problem je, da je ta dokument Evrop­ska komisija slabo ocenila in ga zavrnila, dokoncni nacrt pa moramo pripraviti do 
30. aprila 2021. Evropska komisija je sicer 
17. septembra letos objavila vsa navodila, kako je treba ta nacrt pripraviti in kakšni so kriteriji za pridobitev sredstev. Kljucno je, da morajo podjetja, posebej energetska, pripraviti projekte, ki bodo del nacional­nega nacrta za okrevanje in odpornost. Uredba, ki bo osnova, na podlagi katere bo Komisija ocenila nacrte, še ni spreje­ta, saj sta Poljska in Madžarska uporabi­li veto. Ce pride do dogovora, naj bi bila uredba sprejeta januarja 2021. Med naj­pomembnejšimi cleni te uredbe je clen 16.3b, ki tocno našteva, kaj bo Komisija ocenjevala. 
Zelo pomembno je, da se nacrt za ob­novo in odpornost poveže z NEPN, tega pa je treba prilagoditi tako, da se pred­nostne naloge poenotijo s tistimi v RRF oziroma z New Green Dealom (Zelen­im dogovorom). Projekte bo treba pred­staviti v tem nacrtu tako, da bo za vsak projekt razvidno, kako projekt izpolnjuje zadane prednostne naloge, vkljucujoc kvantitativne izracune, na primer zman­jšanja CO2 ali podobno. Pripraviti bo treba tudi oceno o tem, koliko bo projekt stal, casovnico crpanja sredstev ter dolociti roke izvedbe projekta in zagotoviti, da bo projekt dokoncan v obdobju, ki ga doloca RRF. Za pripravo nacrta je torej nujno, da država najprej doloci, katere so naše prednostne naloge, na primer na podroc­ju digitalizacije, hkrati pa morajo podjetja in obcine pripraviti tudi konkretne projek­te, ki bodo omogocili izpolnjevanje teh prednostnih nalog. Veliko obcin ima sicer pripravljene projekte in mnoge je vlada vkljucila v omenjeni osnutek nacrta, ki ga je 10. oktobra predstavila Komisiji. Žal pa vecina teh projektov ni bila predstavlje­na in opisana tako, da bi bilo jasno, ka­tere so prednostne naloge, zahtevane v RRF, in kako jih bomo uresnicili. Zato bo treba za dokoncni nacrt projekte na­tancneje predstaviti in izbrati tiste, ki lah­ko Sloveniji zagotovijo najbolj ucinkovito uresnicitev prednostnih nalog, oziroma izkljuciti tiste, ki so manj ucinkoviti. Ker je RRF samo eden od virov možnega finan­ciranja reform in projektov, bo treba za­gotoviti tudi najbolj optimalno uporabo vseh razpoložljivih financnih sredstev, ki jih bo imela Slovenija na razpolago oziro­ma jih lahko podjetja pridobijo na financ­nem trgu. Vse to bo treba narediti do 30. aprila naslednje leto. 
Kako si lahko podjetja pri pripravi ustrezne projektne dokumentacije pomagajo? Kdo jim lahko pri tem pomaga, na koga se lahko obrnejo po pomoc? 
Pri Evropski investicijski ban­ki (EIB) deluje svetovalni organ, katerega namen je ravno, da pomaga podjetjem poiskati in pripraviti projekte, pa naj gre za podjetja v državni lasti, obcine ali kogar koli drugega. Sveto­vanje je za državna podjet­ja zastonj. Moja odvetniška pisarna že sodeluje z nekaterimi podjetji, s katerimi pripravljamo projekte za RRF. Ob tem skušamo prispevati tudi k temu, da bo državni nacrt okrevanja in obnove prip­ravljen v skladu s smernicami Evropske komisije, saj projekti ne bodo financira­ni, ce Komisija ne bo potrdila nacrta. Podjetjem tudi pomagamo, da se ne­posredno prijavijo v razlicne evropske sklade, kot je na primer inovativni sklad, ki je imel rok za oddajo velikih projektov konec oktobra. Razpis za manjše pro­jekte pod 7,5 milijona evrov bo objavljen enkrat na zacetku prihodnjega leta. 
Kako vi ocenjujete realne možnosti za dostop do razpoložljivih evropskih sredstev? 
Možnosti so. Treba je pripraviti projekte za nepovratna in tudi za povratna sredst­va, pri cemer je pomembno, da podjetja sodelujejo oziroma da svoje projekte us­trezno predstavijo vladi, saj bodo ti pro­jekti za pridobitev nepovratnih sredstev morali na koncu skozi sito RRF. To pome­ni, da morajo biti vkljuceni tudi v predlog nacrta, ki ga pripravi država. 
Ali morajo podjetja izpolnjevati še kakšne druge pogoje za pridobitev teh sredstev? 
Ne, le tiste pogoje, ki veljajo za vsak posamezen sklad. Pomembno je pogle­dati vse možnosti, ki so na voljo, in se odlociti za tisto, kar je za posamezen pro­jekt najbolj ugodno. Težko je svetovati na splošno. Ves denar iz RRF Komisija do­deli državi in država je tista, ki ga razpore­di naprej. Razporeditev ali dodelitev za posamezne projekte pomeni, da je tre­ba narediti tudi analizo državne pomoci 
Za pridobitev sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost morajo biti projekti pripravljeni do te mere, da bi v letu 2021 lahko pridobili vsa potrebna dovoljenja. V Sloveniji imamo pri tem sistemski problem, saj so postopki pridobivanja dovoljenj pri nas zelo zamudni. 
in oceniti, kolikšna je vrednost te pomoci, saj gre za sredstva, ki jih da država. Prip­rava te analize je kljucna. 
V kolikšni meri po vašem mnenju koronavirus otežuje dosego zelenih ciljev? 
Cim dlje bo trajalo zaprtje vecine gos­podarskih dejavnosti, tem težje bo doseci zelene cilje, razen ce se ne bi EU oziroma države odlocile za celovi­to spremembo v energetskem sistemu. Vprašanje pa je, kolikšen je strošek ze­lene preobrazbe in kakšno breme pred­stavlja ekonomiji. Zato je ta nacrt za obnovo izredno pomemben, saj lah­ko znotraj tega tudi vlada ekonomsko pomaga podjetjem ublažiti te pritiske. To je tudi kljucen namen. Torej, RRF in vsa sredstva, ki so na voljo, so v bist­vu namenjena vsem sektorjem gos­podarstva, tudi kmetijstvu in industriji. Potrebna je celovita strategija gospo­darskega razvoja, da bi lahko ta denar uporabili cim bolj ucinkovito. Država lah­ko s tem denarjem placuje preobrazbo delovne sile, pomaga pri digitalizaci­ji manjših podjetij in podobno. Pomoc malim in srednjim podjetjem v tej zgodbi je najpomembnejša. Komisija pricakuje, da bo nacrt, ki ga bo država predstavila, vseboval pomoc oziroma transformacijo malih in srednjih podjetij, ki pa obsegajo 95 odstotkov slovenskega gospodarst­va. Država se ne sme osredotociti le na velika podjetja, ampak tudi na to, kako bo pomagala pri zeleni transformaciji in digitalizaciji malih in srednjih podjetij. Tu je možnosti za kreativnost ogromno, pri cemer je treba razmišljati predvsem 
o tem, katere prednosti imajo Slovenija 
in slovenska podjetja v primerjavi z dru­gimi. Kot receno, pa je vse to treba dolociti do aprila 2021. 
Kakšna je vloga plina v strategiji za vodik pri doseganju zelenih ciljev? Je to velik izziv? 
Po mojem mnenju je vloga plina 
v strategiji za vodik oziroma iz­
polnjevanje ciljev klimatske nev­
tralnosti do leta 2050 kljucna. Še 
pomembnejši pa je za izpolnje­
vanje ciljev, ki jih imamo za leto 
2030. Skrb vzbujajoce pa je to, 
da še nimamo nobene jasne za­
konodaje ne za zelen, ne za ka­kršen koli vodik. Regulatorni okvir naj bi bil sicer pripravljen v manj kot enem letu, in to na ravni EU in držav clanic, ter bil predstavljen v casu slovenskega predse­dovanja EU. To je kar velik izziv. 
Kakšne so razmere v zvezi z izgradnjo plinovoda Severni tok 2. Bo po vaši oceni dograjen? 
Prepricana sem, da bo plinovod Severni tok dokoncan. Se pa vsak teden uvaja­jo nove ovire, kot na primer pred kratkim sprejete nove ameriške sankcije. Naj­novejše sankcije pokrivajo vsa podjetja, ki zagotavljajo storitve ali sredstva za nad­gradnjo oziroma namestitev opreme za ladje za polaganje plinovoda. Trenutno je ostalo neizgrajenih 130 kilometrov plino­voda v nemških teritorialnih vodah, osta­jajo pa tudi nerešena pravna vprašanja, vezana za certifikacijo operaterja Nord Stream 2 oziroma dodelitve izjeme od pravila glede dejanskega locevanja. 

MARTIN NOVŠAK 

GENERALNI DIREKTOR GEN ENERGIJE 




Posledice epidemije 
bomo cutili prihodnje leto 
Skupina GEN je v letu 2020 obratovala zelo stabilno, k cemur jeprispevalo tudi dejstvo, da letos niso nacrtovali rednega remonta NEK,ki pomembno vpliva tudi na poslovne rezultate. Okolišcine poslovanjazaradi razglašene epidemije niso bile popolnoma obicajne, še najboljje ta vplivala na zamik nekaterih investicij. 
Besedilo: Vladimir Habjan, fotografiji: arhiv GEN energije 

etošnje leto je zaznamovala neko­liko slabša hidrologija na Savi, kar je bilo zlasti izrazito v prvi polovici leta, 
je povedal Martin Novšak. Vendar so hidroelektrarne v skupini kljub ukrepom obratovale dobro, uspešno pa so izvedli tudi vse nacrtovane re­monte in revizije agregatov. Ce bodo njihove elek­trarne tudi v decembru obratovale skladno z nacrti, v GEN energiji ocenjujejo, da bodo dosegli in morda tudi presegli predvidene financne kazalnike. 
Kakšen vpliv je imela in še ima pandemija koronavirusa na poslovanje skupine in družbe? 
Proizvodnja vseh elektrarn v Skupini GEN je bila kljub zahtevnim razmeram, ki so prišle z epidemi­jo, zaradi uspešnih in pravocasno sprejetih ukrepov zelo stabilna ter je zagotavljala nemoteno oskrbo gospodinjstvom, javnemu sektorju in gospodarst­vu ter vsem drugim porabnikom elektricne energi­je. Uspešno smo izvedli vse potrebne servise, zato so elektrarne v dobri kondiciji. Dobro obratovanje seveda prinaša tudi dobre poslovne rezultate. 
Epidemija je vplivala na zamik investicij in potreb­nega je bilo precej truda, da smo zaostale investicije znova zagnali. S tem smo aktivno nadaljevali konec poletja in v jesenskem casu, da bi nadoknadili zamu­jeno. Nacrtovane investicije si prizadevamo izvesti v predvidenih rokih. 
Dolgorocno se bomo soocali z izzivi v gospo­darstvu in širšimi spremembami, na katere se bomo seveda ustrezno in kar najbolj sproti odzivali. V energetiki bomo posledice epidemije cutili pred­vsem zaradi padca cen elektricne energije, in sicer že prihodnje leto, kar bo vplivalo tudi na investicijsko sposobnost družb. 

Kako ste se odzvali na spremenjene okolišcine? 
Za uspešno spopadanje z izredno zahtevnimi razmerami, s katerimi se letos soocamo tudi v Skupini GEN, so izredno pomembne izkušene ekipe s kom­petentnimi in stabilnimi vodstvi. Z njihovim znanjem, ki zajema tudi najširše mednarodne izkušnje in stan­darde, smo v skupini ukrepali odgovorno, primerno in pravocasno. Uspeli smo zašcititi zdravje zaposle­nih, zlasti na kljucnih delovnih mestih. Tako smo za­gotovili nemoteno proizvodnjo za zanesljivo oskrbo porabnikov z elektricno energijo. 
Kako trenutno obratujete in kakšne ukrepe ste sprejeli? 
Poslovanje in obratovanje vseh elektrarn v skupini potekata nemoteno. Tekoce potekajo tudi delovni procesi v družbi GEN in tudi na ravni skupine. Seve­da smo uveljavili dolocene omejitve, da bi zagoto­vili zdravje zaposlenih in zmanjšali tveganje vnosa okužbe na delovna mesta. Mnogim zaposlenim smo omogocili delo od doma. Pri tem smo se oprli na do­bro opremljenost vseh naših družb z informacijsko infrastrukturo, še intenzivneje smo prešli na teleko­munikacije in pospešili digitalizacijo delovnih pro­cesov. 
V NEK so v primerjavi z drugimi družbami spre­jeli stroge dodatne ukrepe, da bi zagotovili varnost delovanja jedrske elektrarne. V praksi se je pokaza­lo, da so ti ukrepi ucinkoviti. 
naš Stik 
Danes je enako ali še bolj kot pred petdesetimi leti potrebna pogumna odlocitev, ki bo omogocila ucinkovito in realno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Pricakujemo, da bodo pristojni te izzive razumeli, jih odgovorno obravnavali in pri strateških odlocitvah upoštevali realne možnosti Slovenije. 

Kaj se je v letošnjem letu bistvenega dogajalo na podrocju izgradnje drugega bloka JEK2? 
V zacetku leta smo zakljucili revizijo pred­investicijske zasnove (PIZ) projekta JEK2, ki kaže, da je v Sloveniji drugi blok jedrske elektrarne potreben, izvedljiv in ekonom­sko upravicen ter je pravi odgovor na ak­tualne izzive energetske prihodnosti. Na infrastrukturno ministrstvo smo oddali vlogo za energetsko dovoljenje za JEK2, ki jo zdaj še dopolnjujemo. 
Letos je minilo 50 let od podpisa 
sporazuma za izgradnjo NEK. Kako ocenjujete vlogo NEK v tem casu? Kje jo vidite v prihodnosti? 
Nuklearna elektrarna Krško se že desetletja uvršca med 50 globalno najucinkoviteje in naj­varneje obratujocih jedrskih elektrarn. S prvimi kilovati, proiz­vedenimi v jedrski elektrarni v Krškem leta 1981, se je moc­no okrepil in stabiliziral elek­troenergetski sistem Slovenije. Zanesljivost oskrbe se je izred­no povecala, elektrika pa je po ugodni ceni postala dostopna vsem prebivalcem. Od takrat je elektrarna proizvedla že vec kot 200 milijard kilovatnih ur elek­
tricne energije. Ce bi to energijo porabili za oskrbo vseh slovenskih porabnikov 
– gospodinstev, industrije in drugega gospodarstva, javnega sektorja, bi za­dostovala za dobrih 15 let, za oskrbo vseh slovenskih gospodinjstev pa pol­nih 58 let. 
Ob tem proizvodnja elektricne ener­gije v obstojeci jedrski elektrarni Krško predstavlja kar polovico vseh naših domacih nizkoogljicnih virov energije. V skoraj štirih desetletjih smo s proizvod­njo elektricne energije v jedrski elektrar­ni namesto v termoelektrarni na premog ucinkovito preprecili izpuste vec kot 150 milijonov ton CO2. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na druge toplogredne pline (NOx, SOx idr.) in prašne delce, ki škod­ljivo vplivajo na kakovost zraka, ki ga di­hamo. 
NEK je pomembno vplivala tudi na razvoj celovite jedrske infrastrukture, Slovenija se je z izgradnjo jedrske elek­trarne uveljavila kot uspešna in v med­narodni stroki cenjena jedrska država. 
Jedrska energetika izkazuje tudi visoko dodano vrednost in obsežne pozitivne makroekonomske ucinke na slovensko gospodarstvo. 
Pozitivni vplivi jedrske elektrarne na zanesljivost oskrbe, konkurencnost gos­podarstva, kakovost okolja in nizkoogl­jicnost slovenske energetike so tako veliki, da so te prednosti v štirih desetlet­jih delovanja NEK v Sloveniji postale skoraj samoumevne. To pa v splošni jav­nosti, in še pomembneje, med odlocev­alci, popaci dojemanje, kakšni so realni izzivi ter kako pomembne so dobre, re­

Pozitivni vplivi jedrske elektrarne na zanesljivost oskrbe, konkurencnost gospodarstva, kakovost okolja in nizkoogljicnost slovenske energetike so tako veliki, da so te prednosti v štirih desetletjih delovanja NEK v Sloveniji postale skoraj samoumevne. To pa v 
splošni javnosti, in še pomembneje, med odlocevalci, popaci dojemanje, kakšni so realni izzivi ter kako pomembne so dobre, 
realne in pravocasne odlocitve. 
alne in pravocasne odlocitve. Verjetno se tudi zaradi tega najpomembnejše strateške odlocitve sprejemajo pre­pocasi. 
Kaj za NEK pomeni dejstvo, da bodo morali pridobiti novo okoljevarstveno soglasje za podaljšanje obratovanja? 
V Skupini GEN celovito razumemo pozi­tivne ucinke na okolje, ki jih NEK ures­nicuje tako z omejevanjem obsežnih kolicin izpustov CO2, ki bi bili posledica proizvodnje iste kolicine elektrike iz dru­gih zanesljivih, a fosilnih virov, kot tudi z minimalno rabo prostora, s cimer ohran­jamo neokrnjene naravne površine in biotsko raznovrstnost. Verjamemo, da so to trdne, realne osnove za nadaljnje ucinkovito obratovanje elektrarne v pri­hodnjih desetletjih in tudi za dolgoroc­no rabo jedrske energije za zanesljivo in trajnostno oskrbo slovenskih porabnikov z elektricno energijo. Vse našteto so ob dejstvu, da je NEK zgledno vzdrževana elektrarna, ki se redno uvršca v sam vrh najbolje delujocih jedrskih objektov na svetu, dobra izhodišca za uspešno izved­bo postopka podaljšanja obratovanja. 
Pred 50 leti je bila vlada pogumna in ji je uspelo sprejeti odlocitev 
o tako pomembnem in dragem objektu. Kako ocenjujete možnosti, da bi današnja politika sprejela podobno odlocitev? Se bomo sploh lahko izognili referendumu o JEK2? 
Danes je enako ali še bolj kot pred 50 leti potrebna pogumna odlocitev, ki bo 
omogocila ucinkovito in realno zmanjšanje izpustov toplogred­nih plinov. Hkrati bo ta odlocitev, ki bo zagotovila zanesljivo in zadostno oskrbo z elektric­no energijo, omogocila ucinko­vito delovanje države in vseh družbenih funkcij, ohranjala ka­kovost življenja, ki jo uživamo danes, ter dolgorocno spodbuja­la konkurencnost gospodarstva. Pricakujemo, da bodo pristojni te izzive razumeli, jih odgovor­no obravnavali in pri strateških odlocitvah upoštevali realne možnosti Slovenije. 
V Skupini GEN smo v okviru projekta JEK2 izdelali strokovne študije, ki omogocajo utemelje­

no širšo družbeno in politicno razpra­vo o nadaljnji vlogi jedrske energije v energetski prihodnosti Slovenije. Tako so pripravljene vse podlage za ustrez­no umestitev in argumentacijo širitve jedrske opcije v nacionalni strategiji raz­voja energetike. 
V kolikšni meri bi lahko na nadaljnje odlocitve izgradnje nove JE oziroma ohranjanja jedrske energije vplivala uspešna zgraditev odlagališca v Vrbini? 
Odlagališce NSRAO v Vrbini je pomem­ben projekt, ki bo ustrezno trajno urejal odlaganje nizkih in srednje ra­dioaktivnih odpadkov. Odpadkov iz jedrske elektrarne je v primerjavi z dru­gimi tehnologijami izredno malo, je pa odlagališce potrebno tako za obstojeco kot tudi za novo elektrarno. Lokacija zanj je dobro znana in odobrena, pro­cesi pridobitve gradbenega dovoljenja tudi potekajo in pricakujemo uspešen zakljucek postopkov. 
Kaj je bilo lani v skupini novega na podrocju e-mobilnosti? 
Na podrocju e­mobilnosti intenzivno po­teka vrsta aktivnosti, v Skupini GEN pri tem prednjaci družba GEN­I. Med drugim izvajajo vec pilotnih projektov, ki z razvo­jem novih poslovnih modelov s celost­no ponudbo za poslovne in individualne stranke vkljucujejo tudi razvoj e­mobil­nosti. Ob tem potekajo tudi pogovori in povezovanja z avtomobilsko industri­jo, z namenom razvoja novih produktov oziroma inovativnih paketnih storitev. V sklopu trajnostne mobilnosti smo letos v podjetju GEN­I elektrificirali kar tri cetr­tine voznega parka. Pricakujemo, da bo širitev e­mobilnosti dodatno spodbudi­la tudi napovedana nova zakonodaja na tem podrocju. 
V letošnjem letu se je precej dogajalo v zvezi z gradnjo HE na srednji Savi, kjer že vec let ni bilo napredka. Koncesija je bila sicer podeljena HSE, kje pa vi vidite možnost za sodelovanje pri tem projektu? 
Verjamemo, da bomo pri izvedbi investi­cije združile moci vse slovenske ener­getske družbe – tako z vidika znanja in kadrov kot tudi financnih virov. Racuna­mo, da bomo pri tem dejavno sodelovali tudi v Skupini GEN. 
V TE Brestanica se koncujejo dela na PB7. Letos je TEB prvic nekaj casa obratovala tudi v komercialne namene. Kje je mesto TEB oziroma uporabe plina v bližnji prihodnosti in kakšen razvoj jih caka? 
TEB z zagotavljanjem zelo pomembne vloge sistemskih storitev zagotavlja sta­bilnost elektroenergetskega sistema v Sloveniji in širše. Posodobitve in inves­ticije v TEB so usmerjene v dolgorocno ohranjanje te vloge. Projekt izgradnje no­vega plinskega bloka kljub zahtevnim okolišcinam poteka uspešno. Letos je bila dobavljena in tudi že zmontirana oprema za sedmi plinski blok, zdaj po­teka prikljucevanje pomožnih sistemov, konec leta pa pricakujemo prvi poskus­ni zagon. Zakljucek izgradnje nacrtujemo marca naslednje leto. 
V tretji cetrtini letošnjega leta smo zara­di nizkih cen plina, pa tudi ob razmero­ma ugodnih cenah elektricne energije na trgu, z novim šestim plinskim blokom obratovali za komercialne namene. To se je izkazalo kot pozitivno tudi v poslovan­ju TEB in GEN. 

Katere so prednostne naložbe Skupine GEN v letu 2021? 
Na investicijskem podrocju v Skupi­ni GEN tudi v prihodnosti nacrtujemo izvajanje rednih tehnoloških nadgra­denj v NEK. Med drugim spomladi 2021 nacrtujemo redni remont z zakljucki pomembnih investicij, tako v izvedbe­nem kot financnem smislu. Investicije v NEK so pomembne za varno, ucinkovi­to in zanesljivo delovanje te osrednje elektrarne v slovenskem elektroener­getskem sistemu. Nadaljevali bomo ak­tivnosti na kljucnem strateškem projektu, drugem bloku jedrske elektrarne Krško (JEK2). 
Pripravljamo se tudi na zacetek grad­nje HE Mokrice, ki bo povecala delež obnovljivih virov v slovenski energet­ski mešanici, z njeno izgradnjo pa bomo sklenili in okrepili sinergije celotne verige hidroelektrarn na spodnji Savi. V marcu 2021 nacrtujemo dokoncan­je izgradnje sedmega plinskega bloka v Termoelektrarni Brestanica, kar je izred­no pomembno za visoko zanesljivost izvajanja sistemskih storitev tudi v prihod­nje. Spodbujali bomo izgradnjo soncnih elektrarn in se dejavno vkljucevali v pro­jekt izgradnje srednjesavskih elektrarn. 
Se Skupini GEN obeta še kakšna sprememba v lastništvu? Kako kaže z nakupom drugih prodajnih družb oziroma z vkljucitvijo teh v portfelj skupine (aktualna je prodaja deleža Energije plus)? 
Predvsem išcemo dodatne možnosti povezovanja z družbami, ki se ukvarja­jo s prodajo elektricne energije in drugih energentov. Izkazali smo interes za vstop v lastništvo Energije plus. Glede na pozi­tivne izkušnje z uspešno integracijo Elek­tro energije v skupino verjamemo, da smo primeren partner tudi za optimalen razvoj družbe Energija plus. 
Kako se obnese dvoclanska uprava skupine? 
Sodelovanje s poslovnim direktorjem Levicarjem je zgledno, najina podrocja so razdeljena ustrezno in skladno s kom­petencami. Vsak od naju vnaša v tekoce poslovanje in oblikovanje prihodnjih ambicij skupine svoj pogled in izkušnje in pri tem se dobro dopolnjujeva. 

Izvedba vertikalne integracije bo za skupino HSE odskocna deska za širitev dejavnosti skupine HSE v segmentu oskrbe koncnega odjemalca, slovenskemu koncnemu potrošniku pa bo prinesla nove prilagodljive ponudbe in zagotovila sledenje tehnološkemu razvoju tudi na podrocju maloprodaje. 
naš Stik 
DR. VIKTOR VRACAR 


GENERALNI DIREKTOR HOLDINGA SLOVENSKE ELEKTRARNE 




HSE pred vrsto 
zahtevnih projektov 
Priprave na zacetek gradnje hidroelektrarn na srednji Savi, sprejetjeodlocitve o prihodnosti energetskih lokacij v Šoštanju in Trbovljah,celovita prenova HE Formin, postavitev vecje soncne elektrarnena deponiji Prapretno in vertikalna integracija so samo nekateri projekti,ki v naslednjih letih cakajo skupino HSE. Ob tem se bodo morali soocititudi z neugodnimi razmerami na energetskem trgu in narašcajocimicenami emisijskih kuponov, kot pravijo, pa so na velike izzive že navajeniin optimisticno gledajo na prihodnost. 
Besedilo in fotografija: Brane Janjic 

etošnja jesen je bila za Holding Slo­venske elektrarne izjemno pestra, saj je skupina podrla kar nekaj proizvodnih 
rekordov, v zacetku novembra pa se je zamenjalo tudi vodstvo, pri cemer je nadzorni svet na seji 3. novembra za generalnega direktorja HSE za štiriletno mandatno obdobje imenoval dosedanje­ga poslovnega direktorja HSE dr. Viktorja Vracarja. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako HSE preživlja ko­rona case in kateri izzivi jih cakajo v prihodnje. 
Minulo leto je bilo za HSE eno uspešnejših, saj ste ga sklenili s 30 milijoni evrov dobicka, v nekaj zadnjih letih pa je bila tudi izguba TEŠ najmanjša. Žal je letošnje leto mocno zaznamovala pandemija, ceprav ste tudi letos dosegli nekaj vidnih uspehov pri kljucnih projektih. Kako se bodo posledice ukrepov zaradi pandemije poznale pri letošnjih poslovnih rezultatih in kakšen poslovni izid pricakujete? 
Z velikim zadovoljstvom lahko recem, da pandemija na poslovanju skupine HSE v letu 2020 ne bo pustila velikih posledic, lahko se simbolicno izrazim, da nas je za zdaj le oplazila. Vecina naše proizvodnje je bila ter­minsko prodana vnaprej, tako da cenovna nihanja in variabilnost odjema letos nista imela znatnejšega vpli­va. Zaradi tega razloga pricakujemo, da bomo letošnje poslovno leto zakljucili v okviru sprejetega poslovne­ga nacrta. Res je tudi, da nam je letošnje vreme na­klonjeno, saj nam izdatno pomaga dobra hidrologija v zadnjem obdobju, rezultat pa bi bil še boljši, ce ne bi bile trenutne cene elektricne energije zaradi pos­ledic pandemije tako nizke. Žal pa trendi cen elek­tricne energije, energentov in za našo termo divizijo pomembnih emisijskih kuponov kažejo na poslovno težavno naslednje leto, v katerem že lahko pricakuje­mo slabše rezultate, še bolj pa v letu 2022. Prizadevali si bomo te težave prebroditi s cim manj pretresi. 
Kako ocenjujete uspešnost ukrepov, ki ste jih sprejeli ob razglasitvi epidemije, glede na veliko odgovornost skupine za zagotavljanje nemotene oskrbe z energijo? Kako je potekalo oziroma poteka sodelovanje z drugimi partnerji v sistemu? 
Delo v skupini HSE je v tem casu potekalo brez vec­jih motenj, zlasti operativno delo v proizvodnih druž­bah, kar je prispevalo k uspešni izpolnitvi poslovnega nacrta. Pandemija je od nas terjala vec truda pri orga­nizaciji dela, posledicno tudi nekaj dodatnih stroškov, dosledno pa smo izvajali (oziroma jih še) vsa zdravst­vena priporocila NIJZ. Vecje izdatke smo imeli na primer za nakup informacijske opreme za delo od doma ter zašcitnih in dezinfekcijskih sredstev, ki jih za leto 2020 seveda nismo planirali. Smo pa ravno z doslednim izvajanjem zdravstvenih priporocil dosegli, da se okužbe znotraj skupine HSE niso širile v vecjem obsegu. Lokalne izbruhe še vedno uspešno obvladu­jemo, kar je trenutno najpomembneje, saj varnost in zdravje zaposlenih postavljamo na prvo mesto. 
S sistemskim operaterjem Eles in odje­malci v elektroenergetskem sistemu kljub pandemiji sodelujemo vzorno in verja­mem, da govorim v imenu vseh, ko recem, da oskrba Slovenije z elektricno energijo niti v enem trenutku ni bila ogrožena. 
Kateri so vaši prednostni razvojni projekti v naslednjem letu in desetletju? Koliko sredstev naj bi zanje predvidoma namenili? 
V družbah skupine HSE nameravamo v letu 2021 za razlicne kategorije investicij in investicijskega vzdrževanja nameni­ti približno 85 milijonov evrov. Med pred­nostne mejnike štejemo dolocitev letnice za zapiranje Premogovnika Velenje oziro­ma izvedbo tako imenovanega projekta pravicnega prehoda Slovenije v brezog­ljicno družbo, pri katerem bo imela skupi­na HSE pomembno vlogo. Z odlocevalci bomo morali sprejeti odlocitev o obrato­vanju petega bloka Termoelektrarne Šoštanj in njegove nadomestitve s ciljem nemotenega zagotavljanja proizvodnje elektricne energije in toplote. 
Holding Slovenske elektrarne je že danes najvecji slovenski proizvajalec elektricne energije iz obnovljivih virov, v pripravi pa so postopki za nove investicije v hidroelektrarne na srednji Savi. Na reki Dravi vlagamo v rekonstrukcijo hidroelek­trarne Formin, s katero ji bomo podaljša­li življenjsko dobo, povecali moc, znižali stroške vzdrževanja, povecali fleksibilnost in znižali obratovalne stroške. Vlagamo tudi v projekt obnove sekundarnih siste­mov Dravskih elektrarn Maribor. 
Novoizvoljeni predsednik NS je med prednostnimi projekti poudaril tudi vertikalno integracijo. Pri tem je verjetno mišljeno predvsem nacrtovano vkljucevanje nekaterih prodajnih služb distribucijskih podjetij? Kako dalec so ta pogajanja in ali ocenjujete, da bi lahko bili pri nakupu kljub mocni konkurenci uspešni? 
Bistveno pri projektu vertikalne integracije je združevanje znanja in izkušenj sloven­ske energetike in uresnicevanje sinergij, tokrat na podrocju maloprodaje elek­tricne energije in s tem povezanih produk­tov. Na podrocju prodaje in trgovanja se zato pripravljamo na izvedbo projekta ver­tikalne integracije v smislu povezovanja s posameznimi trgovskimi podjetji elektro­distribucije in koncnega vstopa skupine HSE na maloprodajni trg. Ob tem bomo v HSE še naprej krepili segment kratko­in srednjerocnega trgovanja ob hkratnem sledenju razvoja fleksibilnih produktov in krepili navzocnost na trgu velikih odjemal­cev v Sloveniji, hkrati pa se še naprej raz­vijali kot pomemben energetski partner v širšem evropskem prostoru. Našteti cil­ji in projekti, ki potekajo ob soglasju nad­zornega sveta HSE in SDH, so skladni z naceli trajnostnega razvoja skupine HSE, kar dejansko postaja stalnica pri vseh naših poslovnih odlocitvah. 

Skupaj s potencialnimi partnerji v pro­jektu ocenjujemo, da lahko slovenskemu trgu elektricne energije v prihodnje zago­tovimo fleksibilne in konkurencne pro­dukte in storitve, vkljucno z razvojem novih storitev za koncnega odjemalca na podrocju ucinkovite rabe energije in dis­tribuirane proizvodnje. 
Po vecletnih prizadevanjih ste vendarle prišli do podpisa pogodbe 
o zacetku priprav na izgradnjo verige HE na srednji Savi, kar je sicer šele prvi korak. Kakšni so naslednji koraki pri tem projektu in kdaj lahko pricakujemo, da bodo na prvi lokaciji zabrneli gradbeni stroji? 
HSE je že do podpisa koncesijske pogod­be intenzivno vlagal v razvoj projekta in izdelave zacetnih prostorskih ureditev. Do oktobra letos smo izdelali strokovne pod­lage, projektno dokumentacijo in postop­ke umešcanja v prostor, za kar smo vložili vec kot devet milijonov evrov. Za nadal­jevanje aktivnosti bodo seveda potrebna dodatna vlaganja. Za zdaj jih bomo v HSE zagotavljali sami. 
Hidroelektrarne Suhadol, Trbovlje in Renke so predvidene v prvi fazi, na ob­mocju med Litijo in Zidanim Mostom pa je treba najprej izvesti postopek umešcan­ja v prostor. Ocenjujemo, da bo sprejet­je DPN za prvo fazo mogoce v približno treh letih. V tem casu je treba za vse ob­jekte v tej fazi izdelati projektno, prostor­sko in okoljsko dokumentacijo, strokovne podlage in elaborate ter pridobiti vsa po­trebna dovoljenja. To so koraki do zacetka brnenja strojev, ki ste jih omenili. 
Kakšna je financna ocena projekta izgradnje elektrarn na srednji Savi? Kako ga boste financirali, je predvideno tudi sodelovanje z drugimi partnerji oziroma energetskimi družbami? 
S sklenitvijo koncesijske pogodbe se je dolocila razmejitev stroškov pri projektu, in sicer na energetski in infrastruktur­ni del. Šele po izvedenem postopku umešcanja v prostor in dolocitvi vseh potrebnih ureditev tega vecnamen­skega projekta bomo lahko govorili tudi 
o njegovi koncni ceni. Za prve tri HE je skupna ocenjena vrednost investicije, tako energetskega kot infrastrukturnega dela, približno 350 milijonov evrov. Ob upoštevanju casovnice gradnje prvih treh HE na srednji Savi bo skupina HSE predvi­doma sposobna sama zagotoviti potreb­na investicijska sredstva. 
Kakšen je vaš pogled na predlog, da bi morala celotno verigo HE na Savi, ko bodo te dokoncane, v upravljanje prevzeti ena družba? 
Trenutno je za energetsko rabo reke Save podeljenih vec koncesij razlicnim družbam, zadevna zakonodaja pa je tudi neenotna za razlicne dele reke Save. Kljub temu se je treba zavedati, da je reka ena sama in z enim centralnim vodoto­kom, zato bi bilo smiselno, da bi vse energetske enote na tem povezanem po­drocju delovale sinhrono, saj je tako njihov ucinek tudi najvecji. Ali je njihovo usklaje­no delovanje povezano z delovanjem v enotni družbi ali pa je to mogoce doseci z ucinkovitim medsebojnim sodelovanjem družb, to pa ostaja odprto vprašanje. 
V pripravi je strategija za izhod iz premoga in tudi obmocnih nacrtov, v kateri je navedenih tudi nekaj rokov, ko naj bi v Sloveniji prenehali izkorišcati premog? Kateri scenarij je po vašem mnenju najustreznejši? Lahko pricakujemo zaprtje TEŠ in PV pred rokom, dolocenim za odplacilo posojil za TEŠ 6, in iz katerih virov naj bi sploh zagotovili nadomestno energijo iz TEŠ? 
Najustreznejši bo tisti scenarij, ki bo za skupino HSE in tudi Slovenijo zagotovil ekonomsko in energetsko ucinkovito ter družbeno in okoljsko sprejemljivo izvedbo opustitve premoga v Šaleški dolini. Opre­deliti je treba nacin, ki bo regiji omogocil ustrezno nadomestitev delovnih mest zaradi opustitve rabe premoga, skupini HSE pa razvoj in ohranitev konkurencne sposobnosti na trgu ob ohranitvi zanes­ljivosti in varnosti proizvodnje zadostne kolicine elektricne in toplotne energi­je za zadostitev narašcajocih potreb koncnih potrošnikov. Katero leto bo to, še ni odloceno, prav tako niso opredeljene podrobnosti t. i. pravicne tranzicije. Odpr­tih je vec možnosti, zato o konkretni let­nici ne želim špekulirati, dokler ne bosta pripravljena celovita strategija opušcanja rabe premoga za proizvodnjo elektricne in toplotne energije in pripadajoci akcij­ski nacrt. Oba dokumenta, ki ju zahte­va že NEPN, bosta opredelila dokoncno odlocitev o opustitvi rabe premoga v Šaleški dolini in strukturo virov financiranja po nacelih pravicne tranzicije. V postopku priprave strategije bomo tako v HSE kot v naših družbah, TEŠ in PV, intenzivno sodelovali s ciljem, da bo strategija šaleš­ki regiji, elektrarni, premogovni­ku in njunim zaposlenim, kot tudi vsej skupini HSE, v naslednjih de­setletjih v kar najvecji meri zago­tovila potrebno jasnost glede nadaljnjega razvoja in podpor­ni okvir, ki bo zagotovil pravicen, izkoristiti in postopoma prilagoditi za dol­gorocno ohranljivost, ob upoštevanju us­meritev EU glede postopnega opušcanja rabe fosilnih goriv. Omenil sem že poten­cialno energetsko izkorišcanje premoga z novimi tehnologijami, TEŠ pa je tudi že zacel aktivnosti glede nacrtovanega ener­getskega izkorišcanja predelanih nene­varnih odpadkov. Za to nadomestnega ali novega objekta ne nacrtujemo, saj bomo za vse nacrtovane aktivnosti izkoristili ob­stojece objekte. Za potrebe sosežiga to­rej ne bo potrebna dodatna gradnja, saj bo ta potekal v šestem bloku, preucuje­mo pa možnosti posodobitve obstojecih plinskih turbin in dograditve ene parne turbine. Tako bi povecali fleksibilnost proizvodnje, nazivno moc in izkoristek ter mocno zmanjšali specificne emisije CO2 


CHE Kozjak je predmet širše študije crpalnih hidroelektrarn znotraj skupine 
mogovnih regij v skladu z naceli pravicne­ga prehoda. Sama lokacija je pomembna za zagotovitev primarnega vira toplotne energije za daljinsko ogrevanje Trbovelj in Hrastnika. Poleg tega gre za primerno lokacijo za vzpostavitev razvoja novih energetskih tehnoloških vsebin, za kar se zanima vec podjetij. Na zaprti deponi­ji Prapretno, ki je del lokacije v Trbovljah, nacrtujemo izgradnjo vecje fotovoltaicne elektrarne. Z gradnjo prve faze bomo zaceli v naslednjem letu, preucujemo pa tudi rentabilnost in izvedbene možnosti drugih energetskih gradenj na tej lokaci­ji, na primer crpalne hidroelektrarne in/ali plinsko­parne elektrarne. 
Pred kratkim ste skupaj z drugimi 
partnerji dali prijavo za pridobitev evropskih sredstev za projekt združevanja plinskih in elektroomrežij oziroma proizvodnjo zelenega vodika. Kakšno vlogo ima v tem projektu HSE in kaj si od njega obetate? 

ekonomsko vzdržen in socialno HSE, ki bo osnova za odlocitev o nadaljnjihVeseli nas, da so štiri sloven­uravnotežen prehod. Primarni ska podjetja, polega nas še Pli­
investicijah v hranilnike energije. Že dlje 
cilj je omogociti tehnološki razvoj novodi, Eles in Hidroelektrarne 
casa razmišljamo tudi o postavitvi lastnega 
in ohranitev delovnih mest, ob na spodnji Savi, združila svoje 
vecjega baterijskega hranilnika, ker pa se 
tem pa ohraniti ustrezno raven znanje, izkušnje in pogled na pri­zanesljivosti oskrbe z elektricno razmere na trgu sistemskih storitev zelo hajajoci energetski prehod, ter in toplotno energijo v Sloveniji. zaostrujejo, odlocitev o tej investiciji še ni so v okviru skupnega projekta 
Kar zadeva nadomestne vire energije iz TEŠ, moramo izpostaviti, da je po obstojeci odkopni metodi izkopavanje dokazanih zalog premoga mogoce do leta 2054. To je letnica, ki je v vsej uradni dokumentaciji še vedno zapisana kot datum zaprtja Pre­mogovnika Velenje. Preostale zaloge bo morebiti rentabilno energetsko izkorišcati z novimi tehnologijami, ki so še v razvoju, kot denimo uplinjanje premoga v kombi­naciji s tehnologijami CCS & CCU, to je tehnologijami zajema in uporabe ogljiko­vega dioksida. 
Šoštanj je za Slovenijo dragocena energetska lokacija. Razmišljate mogoce o tem, da bi tam zgradili kakšen objekt na alternativna goriva ali razširili obstojece plinske zmogljivosti? 
Strinjam se z vami, da je Šoštanj dragoce­na energetska lokacija tako za proizvodnjo elektricne in toplotne energije kot tudi za sistemske storitve, in želimo jo kar najbolje 

bila sprejeta. 
obstojecega plinskega postrojenja. V na­daljevanju bi sledila še razširitev z dodat­nima dvema plinskima turbinama in eno parno turbino ob hkratni postavitvi proiz­vodnje sinteticnega vodika z uplinjanjem biomase, pri cemer je predvideno, da bo sinteticni vodik delno nadomestil zemelj­ski plin in omogocil dodatno zmanjšanje emisij CO2. Alternativna goriva za prihod­nja obdobja obravnavamo v povezavi s tehnologijami uplinjanja in proizvodnjo sinteticnih plinov, ki bi pozneje v celoti na­domestili zemeljski plin. 
Kako je z energetsko lokacijo v Trbovljah? Imate v zvezi z njo že kakšne konkretnejše nacrte, mogoce tudi v okviru priprav obmocnih nacrtov za opustitev premoga? 
Energetska lokacija v Trbovljah je vkljuce­na v osnutek Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje pre­na Sklad za inovacije oddala 
skupno prijavo projekta Power 
to Gas (SLOP2G). Uresnicitev tega projekta bi bila prvi konkreten ko­rak v brezogljicno družbo in energetsko tranzicijo na podrocju združevanja sektorjev elektricne energije in plina. SLOP2G integralno povezuje dve ener­getski lokaciji, kjer se bodo obnovljiva elektricna energija in presežki elektricne energije v sistemu pretvarjali v zeleni vo­dik, ta pa z metanacijo v sinteticni metan. Pomemben del projekta je vzpostavitev trgovalne platforme za obnovljive pline s potrdili o izvoru zelenega plina. HSE pri projektu nastopa kot proizvajalec elek­tricne energije in kot porabnik plina, v širšem kontekstu pa si prizadeva za krepitev zavedanja o pomembnosti ino­vativnih pristopov ter iskanje rešitev za prehod v brezogljicno družbo in podneb­no nevtralnost. 
Ne nazadnje gre za sledenje enemu od pomembnih ciljev, ki smo si jih v skupi­ni HSE zadali za prihodnje obdobje. 
PRIPRAVIL BRANE JANJIC 



JANUAR 

VELJATI ZACELA NOVA UREDBA O TRGU Z ELEKTRICNO ENERGIJO 
S 1. januarjem je zacela veljati nova uredba EU o notranjem trgu z elektricno energijo, ki naj bi pospešila vzpostavitev ucinko­vitega evropskega trga z elektricno energijo in omogocila ob­likovanje trga v skladu s sprejetim svežnjem Cista energija za vse Evropejce. Uredba omogoca boljšo integracijo nacional­nih trgov in povecanje zmogljivosti za cezmejno trgovanje in s tem nižje cene, prav tako pa tudi lažji dostop do obnovljivih virov energije ter posledicno boljši odziv na povpraševanje in 
STARTAL PROJEKT INCIT-EV 

V zacetku leta je stekel mednarodni projekt INCIT­EV, kate­rega osrednji cilj je demonstracija uporabe napredne pol­nilne infrastrukture in tehnologij ter s tem povezanih novih poslovnih modelov z namenom spodbujanja množicne upo­rabe e­vozil v Evropi. V projektu sodeluje 33 partnerjev iz os­mih držav, v konzorciju, ki ga vodi družba Renault, pa sta med drugim tudi sistemski operater slovenskega prenosnega om­režja Eles in Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljublja­ni. Ker je treba poglobiti znanje o pricakovanjih uporabnikov in prepoznati njihove skrbi in zadržke glede uporabe elek­tricnih vozil in polnilne infrastrukture, bodo partnerji projek­ta z uporabo najnovejših nevroznanstvenih tehnik raziskovali tudi nezavedne preference uporabnikov e­vozil s ciljem, da se razvoj tehnologije prilagodi subjektivnim pricakovanjem uporabnikov. Projekt INCIT­EV je štiriletni projekt, ki ga v višini skoraj 15 mili­jonov evrov financira EU v sklopu programa Obzorje 2020. 
skladišcenje energije. Uredba vsebuje tudi pravila za boljše usklajevanje in tesnejše sodelovanje med sistemskimi opera­terji, kar bo še izboljšalo varnost in zanesljivost oskrbe z elek­tricno energijo. Uredba tudi odpravlja podeljevanje državnih pomoci za proizvodnjo elektricne energije, kar pomeni tudi pomemben napredek v smeri dekarbonizacije in doseganje ogljicne nevtralnosti do leta 2050. 



CHE AVCE SLAVILA DESETLETNICO USPEŠNEGA DELOVANJA 

Naša prva in za zdaj edina crpalna elektrarna CHE Avce je zacela poskusno obratovati januarja 2010 in v prvem desetlet­ju v celoti upravicila svojo vlogo v sistemu, ki se bo s pove­cevanjem deleža obnovljivih virov v prihodnje še krepila. Ker gre za prvo tovrstno elektrarno v Sloveniji, je bila gradnja elek­trarne svojevrsten izziv v vseh pogledih – umešcanja v pros­tor, gradnje in iskanja optimalnih tehnicnih rešitev. Srce elek­trarne je reverzibilni agregat, ki obratuje z mocjo 185 MW v turbinskem in z mocjo 180 MW v crpalnem režimu. Agregat je izveden tako, da omogoca spreminjanje hitrosti vrtenja, kar omogoca vecjo prilagodljivost elektroenergetskemu sistemu. Akumulacijski bazen prostornine 2,2 milijona m3 je zgrajen v naravni kotanji v bližini vasi Kanalski Vrh in se razteza na površini 15 hektarjev. CHE Avce omogoca sistemsko rezervo elektricne energije, ki jo je mogoce hitro in ucinkovito vkljuciti v omrežje, omogoca pa tudi izvedbo vrste drugih sistemskih storitev, kot sta denimo regulacija napetosti in kompenzacija jalove energije. 


FEBRUAR 
DRUŽBA E3 V ROKE PETROLU 
Družbi Elektro Primorska in Petrol sta 26. februarja podpisa­li kupoprodajno pogodbo o 100­odstotnem odkupu trgovske družbe E3. Kot je ob podpisu pogodbe izpostavil direktor Elek­tra Primorska Uroš Blažica, so se za prodajo odlocili zaradi vec razlogov, med drugim tudi zato, ker se lahko kljub spodbud­nim številkam o poslovanju družba E3 zaradi velikih tveganj hi­tro znajde v likvidnostnih težavah, poleg tega pa za rast dol­gorocno potrebuje nove rešitve in produkte ter svež kapital, kar 

NEURJA POVZROCALA ŠKODO NA OMREŽJU 

V zacetku februarja jo je vzdrževalcem distribucijskega omrežja zagodlo neurje z mocnim vetrom, narava pa je svojo moc znova pokazala še teden dni pozneje. Tako je zaradi poškodb omrež­ja na obmocju Elektra Maribor 4. februarja dopoldne za nekaj casa ostalo brez napajanja z elektricno energijo nekaj vec kot 
10.000 uporabnikov, pri cemer pa so zaradi vzdrževalnih ekip vecino uporabnikov znova priklopili že do 12. ure. Najbolj so bila prizadeta obmocja razdelilno transformatorskih postaj Ruše, Dobrava in Lenart, Ptuj Breg, Radenci, Murska Sobota, Ljutomer, Ormož, Podvelka, Race in Slovenska Bistrica. Zgodba zaradi iz­jemno mocnih sunkov vetra in posledicno ponovne poškodbe omrežja se je ponovila že cez teden dni, tako da so se morale vzdrževalne ekipe Elektra Maribor znova na teren, pri cemer je tokrat brez elektricne energije zacasno ostalo 17 tisoc uporab­nikov, najvec na obmocju Slovenske Bistrice in Lenarta. O vecjih izpadih dobave elektricne energije so porocali tudi iz Elektra Celje, kjer je bilo ob 13. uri brez elektrike 675 odjemal­cev, najvec na obmocju Jurkloštra in Mežiške doline, pa tudi na širšem obmocju Mokronoga, Mozirja, Dolica in Vojnika. 
lahko zagotovi le dober strateški partner. E3 je sicer lani s 50 zaposlenimi ustvarila za 90 milijonov evrov prihodkov in prodala 1,5 TWh elektricne energije, na trgu je imela skupno 11­odstotni delež, v segmentu gospodinjskih odjemalcev pa 15­odstotnega. Kupnino od prodaje družbe E3 bo Elektro Primorska namenila za dograditev in posodobitev distribucijskega omrežja, pred katerim so številni izzivi, povezani s pricakovano rastjo porabe elektricne energije in napovedano elektrifikacijo prometa. 

VLADA SPREJELA NEPN 5.0 

Vlada je na seji 27. februarja sprejela koncno razlicico podneb­no energetskega nacrta NEPN 5.0, ki doloca kljucne cilje do leta 2030, in sicer zmanjšanje skupnih emisij za 36 odstotkov, povecanje energetske ucinkovitosti za 35 odstotkov in pove­canje deleža obnovljivih virov v koncni rabi energije na 27 od­stotkov. Poleg tega naj bi za raziskave in razvoj namenili tri od­stotke BDP, od tega naj bi en odstotek znašala javna sredstva. Kot je na tiskovni konferenci po seji vlade povedala ministri­ca mag. Alenka Bratušek, so bila v casu priprave tega doku­menta opravljena številna posvetovanja z razlicnimi deležniki, pri cemer naj bi bila zadnja razlicica NEPN to, kar je tudi real­no dosegljivo. V zadnjo razlicico so pripravljavci znova vkljucili možnost izrabe vodne energije, odlocitev o datumu opustitve premoga preložili najpozneje do leta 2021, odlocitev o nadalj­nji izrabi jedrske energije pa do leta 2027. 



MAREC 
REZULTATI PRVE FAZE PROJEKTA NEDO ZELO SPODBUDNI 

V Elesovem tehnološkem centru v Bericevem je v zacetku mar­ca potekala slovensko­japonska delavnica ob zakljucku prve faze projekta NEDO. Kot je na posvetu poudaril Akito Fukusa­wa iz Hitachija, so rezultati prve faze izvedbe slovensko­japon­skega projekta NEDO izjemno pozitivni, do zdaj pa je bilo vanj vpletenih vec kot trideset partnerjev, pri cemer je vrednost prve faze projekta presegla 16 milijonov evrov. Z vgradnjo sodobne tehnološke opreme so prišli tudi do številnih naprednih rešitev, ki se nanašajo na kontrolo napetosti, upravljanje porabe, zmanj­ševanja konicnih obremenitev ter vkljucevanja in obvladovan­ja razpršenih proizvodnih virov, ki jih bo mogoce uporabiti tudi širše. Podobno oceno je podal tudi direktor strateškega razvo­ja v Elesu mag. Uroš Salobir, ki je dejal, da je bilo v okviru prve faze v elektroenergetski sistem vgrajene veliko sodobne teh­nološke opreme, ki zagotavlja boljšo kakovost oskrbe ob nižjih stroških in zmanjšanih potrebah po novih investicijah, pri cemer je bilo razvitih tudi precej novih storitev. 


ENERGETSKA PODJETJA RAZGLASITEV EPIDEMIJE PRICAKALA PRIPRAVLJENA 
Z zavedanjem o pomembnosti zagotavljanja nemotene os­krbe z elektricno energijo so vsa elektroenergetska podjet­ja ob napovedih poslabšanja epidemioloških razmer v Evropi in že pred razglasitvijo epidemije zaradi virusa COVID­19 pod­robno razdelala nacrte za ravnanje v kriznih razmerah, tako da so zaostritev razmer pricakala pripravljena. Z uvedbo ustreznih 


MED UKREPI ZA POMOC TUDI OPROSTITVE GLEDE ELEKTRICNE ENERGIJE 

Vlada je v okviru ukrepov za blaženje socialnih in gospodarskih posledic širjenja koronavirusa marca izdala Odlok o zacasnem neplacevanju prispevkov za zagotavljanje podpor proizvod­nji elektricne energije iz OVE in SPTE za male poslovne odje­malce in gospodinjske odjemalce elektricne energije, in sicer za obdobje od 1. marca do 3. maja. Tem ukrepom se je pridružila tudi Agencija za energijo, ki se je z izrednim ukrepom odlocila, da se v navedenem ob­dobju gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem ne bo obracunala tarifna postavka za obracunsko moc. Po ocenah naj bi oba ukrepa povprecnemu odjemalcu na mesecni ravni prinesla za 27 odstotkov nižji strošek za elektricno energijo. K lajšanju bremen, povezanih s placevanjem racunov za pora­bljeno elektriko, so se marca pridružili tudi nekateri dobavitelji z znižanjem cen energentov. 



APRIL 
ZA SKUPINO HSE IZJEMNO POSLOVNO LETO 

Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne je sredi aprila potrdil revidirano porocilo družbe za leto 2019, HSE pa je ob tem objavil kar nekaj razveseljivih rezultatov. Tako so v letu 2019 dosegli najboljši rezultat v zgodovini družbe na prodaj­no­trgovalnem delu ter uspešno refinancirali posojila in zmanj­šali zadolženost skupine. Leta 2019 so bili cisti prihodki od prodaje skupine HSE 1,7 milijarde evrov. EBITDA pa je bil nekaj nad 160 milijonov evrov. Cisti poslovni izid skupine je bil blizu 30 milijonov evrov, kar je skoraj trikrat vec kot leta 2018. Sku­pina HSE je lani izpeljala tudi za 41 milijonov evrov investicij, ki so pripomogle k vecji varnosti in zanesljivosti proizvodnje elektricne energije. Vodstvo družbe je ob predstavitvi letnega porocila izpostavilo, da gre zahvala temu, da je bilo poslovno leto 2019 res izjemno, predvsem zaposlenim v skupini HSE in njihovim nenehnim prizadevanjem za ne le doseganje, temvec preseganje nacrtov na vseh kljucnih podrocjih, predvsem pri proizvodnji, prodaji in trgovanju. 

ZACETEK CELOVITE PRENOVE PRETOCNIH POLJ JEZU MARKOVCI 

Dravske elektrarne so konec aprila zacele celovito prenovo pretocnih polj jezu Markovci, pri cemer naj bi zaradi zagotav­ljanja obratovalne varnosti vsako leto obnovili po eno pretoc­no polje in tako prenovitvena dela v celoti koncali leta 2026. Zaradi zahtevnosti projekta je bil projekt celovite obnove jezu Markovci razdeljen v dva dela, in sicer na izgradnjo na­domestnega cestišca ter na obnovo pretocnih polj in gradbe­no ureditev jezu. Vrednost obeh faz prenove je ocenjena na skoraj pet milijonov evrov, z njo pa bodo Dravske elektrarne podaljšale življenjsko dobo jezu Markovci ter s tem zagotovile varno in zanesljivo proizvodnjo elektricne energije hidroelek­trarne Formin tudi v naslednjih desetletjih. Ob tem bodo do­datno zagotovili poplavno varnost dolvodno od jezu in izpolnili zavezo iz vodnogospodarskega soglasja, ki jim nalaga zago­tovitev prehoda prek jezu za lokalno prebivalstvo. 


ZARADI UKREPOV, POVEZANIH Z EPIDEMIJO, OBCUTNO MANJŠI ODJEM 
preventivnih ukrepov podjetij oskrba z elektricno energijo ni bila nikoli ogrožena, v kriznih razmerah pa nekatera niso pozabila niti na svojo družbeno odgovornost in so na razlicne nacine priskocila na pomoc tudi širši skupnosti z donacijo medicinskih naprav, zašcitnih mask in racunalniške opreme, pa tudi s financ­no pomocjo razlicnim humanitarnim organizacijam. 
Po podatkih SODO se je odjem elektricne energije iz distri­bucijskega omrežja v casu od 1. januarja do 20. aprila v prime­rjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšal za tri odstotke. Ob tem je bilo mogoce upad povpraševanja po elektricni energiji zaznati še zlasti v obdobju po 1. marcu oziroma razglasitvi epi­demije koronavirusa, ko je bilo v obdobju od 1. marca do 20. aprila letos iz distribucijskega omrežja skupno prevzetih nekaj manj kot milijon 568 tisoc MWh elektricne energije oziroma za 6,4 odstotka manj kot v enakem casu lani. Še vecji padec odjema je bilo mogoce zaznati po 12. marcu oziroma zacet­ku izvajanja vladnih ukrepov za preprecitev širjenja epidemi­je in posledicno ustavitve vseh nenujnih gospodarskih dejav­nosti, pri cemer se je odjem elektricne energije v casu od 12. marca do 20. aprila v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšal celo za 9,5 odstotka. Ker je odjem elektricne energi­je pri nas tudi vremensko pogojen, v SODO ugotavljajo, da bi bil padec odjema še nekoliko vecji, ce v navedenem ob­dobju povprecne temperature ne bi bile nekoliko nižje od pri­merljivih v letu 2019, kar je deloma botrovalo tudi k vecjemu odjemu elektricne energije. 
MAJ 


SLOVENIJA V RAZISKAVI ENERGETSKE TRANZICIJE NA TRIINDVAJSETEM MESTU 
naš Stik 



JUNIJ 

ZASEDALE SKUPŠCINE DISTRIBUCIJSKIH PODJETIJ 
Svetovni gospodarski forum (WEF) je maja objavil napredovanje držav na svetovni lestvici energetske tranzicije in ob tem opozoril, da bi pandemija utegnila izniciti dosedanje napredke posameznih držav pri prehodu na obnovljive vire in povecanju energetske ucinkovitosti. Slovenija se je po indeksu energetske tranzicije, ki je sestavljen iz 40 kazalnikov, med 115 državami uvrstila na 23. mesto. WEF je ob predstavitvi rezultatov izpostavil izboljšave na podrocju 


MINISTER ZA INFRASTRUKTURO OBISKAL VEC ENERGETSKIH DRUŽB 

Minister za infrastrukturo Andrej Vrtovec s sodelavci se je konec aprila najprej mudil v Elesu ter se podrobneje seznanil z ukrepi, ki jih Eles kot slovenski sistemski operater elektro­energetskega omrežja izvaja za zagotovitev zanesljive oskrbe z elektricno energijo tudi v casu kriznih razmer, in s prihodnjimi investicijskimi nacrti družbe, še zlasti z nacrtovano visokona­petostno povezavo z Madžarsko. Med aprilskim obiskom HE Brežice je minister poudaril, da je Slovenija bogata z vodnimi viri, zato imamo priložnost, da bolj izkoristimo reke za energijo, in se zavzel za cimprejšnji zacetek gradnje HE Mokrice. Konec maja so predstavniki ministrstva obiskali še Nuklearno elek­trarno Krško in družbo Gen energija. Ob tej priložnosti je mini­ster Vrtovec izpostavil, da Slovenija je in ostaja jedrska država, ter dodal, da je temeljno vodilo ministrstva pri razmišljanju o ohranjanju jedrske opcije v Sloveniji odlicno in varno obrato­vanje in delovanje jedrskih objektov v Sloveniji ter priprava us­meritev za odlocitev o prihodnji rabi jedrske energije. Ob tem se je zavzel tudi za cimprejšnji zacetek izgradnje skladišca za nizko­ in srednjeradioaktivne odpadke v Vrbini. 
energetske tranzicije v 94 državah, hkrati pa dodal, da je napredek na podrocju zagotavljanja okoljske trajnosti prepocasen. Raziska­va je sicer pokazala, da je bil v primerjavi z letom 2015 globalni povprecni rezultat letos za dve odstotni tocki višji (55,1 odstotka). Pri enajstih državah je bil napredek zaznan prav vsako leto, Slovenija pa je od leta 2015 napredovala za štiri odstotne tocke. Na prva tri mesta so se uvrstile Švedska, Švica in Finska. 

ELES PREJEL PRIZNANJE ZA NAJBOLJ VARNO PODJETJE 2019 

Nagrado Slovenian Grand Security Award v šestih kategorijah (najbolj varno podjetje, najboljši korporativno­varnostni ma­nager leta, najbolj inovativna varnostna rešitev, najbolj varno mesto/obcina, najboljši strokovni prispevek s podrocja varno­sti ter najbolj inovativna medijska promocija varnosti) podeljuje Institut za korporativne varnostne študije v sodelovanju s Slo­venskim združenjem korporativne varnosti. Eles je to ugledno priznanje prejel že drugic, med drugim tudi zaradi ukrepov, ki jih izvaja na podrocju prenosa najnovejših spoznanj z znan­stvenoraziskovalnega podrocja in mednarodno primerjalnega okolja v svoje procese delovanja ter obvladovanja tveganj in s tem zagotavljanja neprekinjenega delovanja sistema. Gre za vzpostavljanje integralnega korporativno­varnostnega siste­ma, ki temelji na profesionalnosti in celovitosti, v povezavi s fizicno in informacijsko varnostjo, varnostnimi standardi, visoko stopnjo organizacijske in varnostne kulture ter poslovne etike in ne nazadnje tudi z visoko pripadnostjo zaposlenih. 
Delnicarji vseh petih distribucijskih podjetij so letos redne letne skupšcine izpeljali med 24. junijem in 10. julijem. Dnevni redi vseh skupšcin so bili podobni, saj so bili v ospredju seznanitev in po­trjevanje revidiranih poslovnih porocil za leto 2019, podeljevanje razrešnic upravi in nadzornim svetom ter razporejanje dobicka. V vseh družbah so sprejeli sklep, da se bilancni dobicek minule­ga leta razdeli med delnicarje, ter upravi in nadzornim svetom 

VLADA SESTAVILA SEZNAM PREDNOSTNIH INVESTICIJ V ENERGETIKI 

Vlada je na podlagi Interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epi­demiji COVID­19 dolocila seznam pomembnih investicij, ki naj bi prispevale k zagonu slovenskega gospodarstva ter s tem k ohranjanju obstojecih in odpiranju novih delovnih mest. Kot je na predstavitvi povedal minister za okolje mag. Andrej Vizjak, se je na tem prvem seznamu, ki ga bo vlada sproti osveževa­la, znašlo 187 projektov z razlicnih podrocij, med njimi tudi 19 s podrocja energetike v skupni vrednosti 650 milijonov evrov. Med prednostnimi elektroenergetskimi projekti so se znašli zacetek gradnje HE Mokrice, plinsko­parne enote v TE­TOL, izgradnja 400 kV daljnovoda Cirkovce–Pince, 110 kV daljno­voda Divaca–Pivka–Ilirska Bistrica, 110 kV daljnovoda Kam­nik–Visoko, kablovoda v mestni obcini Koper, povezovalnih daljnovodov v Prekmurju (RTP Murska Sobota–RTP Mackov­ci, daljnovod Murska Sobota–Lendava in Lenart–Radenci), izgradnja odlagališca za nizko­in srednjeradioaktivne odpad­ke, suhega skladišca za izrabljeno jedrsko gorivo in zacetek umešcanja JEK2 v prostor. 
podelili razrešnico za opravljeno delo v preteklem letu. V vseh petih podjetjih so se lahko pohvalili z dobrimi poslovnimi rezul­tati v minulem letu, pri cemer so se v Elektru Ljubljana odlocili, da bodo delnicarjem razdelili nekaj manj kot 4,4 milijona evrov, v Elektru Maribor so temu namenili 4,8 milijona evrov, v Elektru Gorenjska 2,4 milijona evrov, v Elektru Celje 2,9 milijona evrov in v Elektru Primorska 2,6 milijona evrov. 

GEN-I POSTAVIL E-KOLESARNICE 

GEN­I kot aktivni zagovornik zelene transformacije poleg os­novnih dejavnosti trgovanja in dobave energentov za svoje kupce razvija tudi storitve, ki jim omogocajo zmanjševanje og­ljicnega odtisa in prehod v CO2 nevtralno delovanje. Že pred casom so se odlocili, da bodo zeleno preobrazbo spodbuja­li z lastnim zgledom, ki ga krepijo na razlicnih podrocjih. Med njimi je trajnostna mobilnost, v smeri katere so naredili nov velik korak. Svoj vozni park so okrepili z elektricnimi kolesi in skuterji, ki so na voljo zaposlenim. Z e­kolesarnicami so zaposlenim razširili možnost zelenih službenih poti v bližini svojih poslovnih enot in jim hkrati ponu­dili v celoti digitalizirano uporabniško izkušnjo trajnostne mo­bilnosti. Mikro vozni park so skupaj z obstojecim voznim par­kom elektricnih avtomobilov povezali z aplikacijo, prek katere lahko zaposleni preprosto nacrtujejo uporabo e­vozil in svojih poti. 



JULIJ 

PROJEKTA NEDO IN FUTUREFLOW PREJELA VISOKO MEDNARODNO PRIZNANJE 


AVGUST 
SKRB ELEKTRA PRIMORSKA IN ELEKTRA LJUBLJANA ZA PTICE 
Mednarodno združenje ISGAN (International Smart Grids Action Network) je julija razglasilo prejemnike nagrade za odlicnost na podrocju inovacij, integracij in preobrazbe sistemov pamet­nih omrežij. Med prijavitelji z vsega sveta je slovensko­japonski projekt demonstracije pametnih omrežij in pametnih skupnos­ti NEDO osvojil nagrado za najboljši projekt v letu 2020, med­tem ko je bil projekt FutureFlow, ki ga je vodil Eles, razglašen za drugi najboljši projekt na svetu. Tako se je prvic v zgodovini pripetilo, da je ena družba prejela kar dve najvišji nagradi. Pro­jekt NEDO poteka na številnih lokacijah po Sloveniji, vanj pa so 

TEŠ NA AGENCIJO ZA OKOLJE ODDAL POROCILO O VPLIVIH SOSEŽIGA NA OKOLJE 



Vodstvo Termoelektrarne Šoštanj je predstavilo rezultate presoje vplivov na okolje glede nacrtovanega sosežiga nadomestnega trd­nega goriva SRF, ki so pokazali, da je nacrtovani projekt sprejemljiv, saj nekatere dosedanje okoljske parametre celo izboljšuje. Z vložit­vijo navedenega porocila na Agencijo RS za okolje se je tako tudi uradno zacel postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, ki je pogoj za nadaljevanje naslednjih korakov, povezanih s projek­tom sosežiga v šestem bloku. Kot je na predstavitvi poudaril ge­neralni direktor TEŠ dr. Viktor Vracar, so meritve potrdile, da gre za projekt, ki je povsem v skladu s prizadevanji za postopno nado­mestitev fosilnih goriv z alternativnimi gorivi ter prinaša okoljske in širše družbene koristi. Ob tem je še izpostavil, da so rezultati preso­je vplivov na okolje potrdili predhodne ugotovitve, ki so jih prido­bili na podlagi preucitve tujih primerljivih termoelektrarn, ter dodal, da so glede na to, da ima šesti blok namešcene najsodobnejše cistilne naprave in filtre ter velja za eno najsodobnejših termoelek­trarn v Evropi, še toliko bolj prepricani, da je sosežig v TEŠ smiseln. Stroškov celotnega projekta še ni mogoce podati, groba ocena pa kaže, da naj bi bila njegova vrednost med 6 in 10 milijoni evrov. 


CLOVEŠTVO NARAVNE VIRE PORABILO ŽE KONEC AVGUSTA 
vkljuceni tudi številni slovenski deležniki (podjetja za distribuci­jo elektricne energije, ponudniki rešitev, raziskovalne ustanove in uporabniki). Z integriranimi in centralno vodenimi rešitvami v oblaku, ki se uvajajo v okviru projekta NEDO, bo Eles bolje iz­koristil obstojece omrežje, odjemalci bodo dobili višjo kakovost dobave elektricne energije ter možnost aktivnega delovanja na trgih z elektricno energijo in sistemskimi storitvami. Projekt Fu­tureFlow, ki so ga zasnovali Elesovi strokovnjaki in se je uspeš­no zakljucil decembra lani, naslavlja najbolj aktualne probleme v povezavi z integracijo trgov in obratovanjem sistema. 


ZASEDALA MEDDRŽAVNA KOMISIJA SLOVENIJE IN HRVAŠKE O NEK 
V Zagrebu je sredi julija potekalo 14. zasedanje Meddržavne komisije za spremljanje izvajanja sporazuma med vladama Hr­vaške in Slovenije o urejanju statusa in drugih pravnih razmerij, povezanih z naložbami, uporabo in razgradnjo jedrske elek­trarne Krško. Na zasedanju so obravnavali porocilo o obrato­vanju elektrarne ter stanju zbranih sredstev, potrebnih za zag­otovitev razgradnje elektrarne in odstranjevanje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva. Potrjena je bila tudi tretja revizija programa razgradnje jedrske elektrarne Krško ter programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljene­ga jedrskega goriva. Po srecanju sta ministra Jernej Vrtovec in dr. Tomislav Coric izrazila obojestransko zadovoljstvo, da jim je po dolgotrajnih postopkih vendarle uspelo uspešno zaklju­citi proces potrditve programa razgradnje NEK in odlaganja ra­dioaktivnih odpadkov. 
Dan ekološkega dolga smo letos dosegli 22. avgusta, kar pome­ni, da smo do tega datuma že porabili vse naravne vire, ki jih Zem­lja lahko obnovi v enem letu. Letos smo to tocko dosegli dobre tri tedne pozneje kot lani, k cemer so najvec prispevali omejitveni ukrepi zaradi globalne epidemije. Cloveštvo sicer trenutno porabi 

V TERMOELEKTRARNI BRESTANICA OBSEŽNA MONTAŽNA DELA 

Na gradbišcu novega plinskega bloka PB7 v termoelektrarni Brestanica so avgusta potekala obsežna montažna dela, pri cemer je bilo eno zahtevnejših montaža 60 metrov visokega dimnika, ki so ga dobavili v zacetku avgusta in ga sestavljajo štirje segmenti, dolžine približno 15 metrov. Intenzivno so dela­li tudi na montaži druge tehnološke opreme, ki so jo v TEB pripeljali in na temelj postavili že v maju, pa tudi na pomožnih tehnoloških sistemih, potrebnih za zacetek obratovanja nove plinske turbine. Poleg tega so avgusta zakljucevali tudi dela na visokonapetostni opremi, kjer so za dodatno polje razširili obstojece stikališce GIS ter vgradili nov transformator in 110 kV kabelsko povezavo. Po nacrtih naj bi bil nov plinski blok prip­ravljen za testiranja in preizkuse konec tega leta. 
Elektro Primorska se je septembra 2017 vkljucila v naravo­varstveni projekt Za Kras, ki je namenjen izboljšanju stanja ev­ropsko pomembnih vrst in habitatnih tipov na obmocju Nature 2000 – Kras. Prispevek Elektra Primorska v tem projektu, ki ga sofinancira tudi EU, je zašcita delov daljnovodov, ki so pod napetostjo, in s tem ob morebitnem dotiku ptic onemogociti, da bi zaradi elektricnega udara poginile. Raziskave so poka­zale, da so na njihovem obmocju najbolj ogrožene velike sove uharice. Delavci Elektra Primorska so tovrstne zašcite postavi­li na 1.254 drogovih oziroma na 110 kilometrov daljnovodov na najbolj izpostavljenih obmocjih. Elektro Ljubljana je v okviru naravovarstvenega projekta Leti, leti štorklja, ki ga v sodelovanju z Društvom za opazovanje in preucevanje ptic izvajajo že drugo leto, trem mladicem štorkelj iz istega gnezda na Barju namestila telemetrijske naprave, s pomocjo katerih jim bodo lahko sledili na poti v tople kraje in tako pridobili pomembne podatke o njihovih navadah. 
60 odstotkov vec virov, kot jih je mogoce obnoviti, kar pomeni, da se vedemo, kot da bi imeli na voljo 1,6 planeta. Nic bolj spodbud­ni niso niti podatki za Slovenijo, saj smo tocko ekološkega dolga dosegli že 26. aprila oziroma v enem letu porabimo toliko nara­vnih virov, kot da bi imeli na razpolago tri Slovenije. 



SEPTEMBER 

ELEKTRO MARIBOR DOSEGEL POMEMBEN MEJNIK 


OKTOBER 

ŠTIRI ENERGETSKE DRUŽBE ZDRUŽILE MOCI 
Štiri slovenska podjetja – Plinovodi, ELES, Holding Slovenske elektrarne in Hidroelektrarne na spodnji Savi – so združila svo­je znanje, izkušnje in pogled na prihajajoci energetski prehod ter na evropski sklad za inovacije oddale skupno prijavo projekta SLOP2G. Projekt integralno povezuje dve energetski lokaciji, na katerih se bodo obnovljiva elektrika in viški elektricne energije v sistemu pretvarjali v zeleni vodik, ta pa z metanacijo naprej v sin­teticni metan. Na obeh lokacijah bosta zeleni vodik in sinteticni 


PODPISANA KONCESIJSKA POGODBA ZA SREDNJO SAVO 

Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je 2. oktobra s predstavniki poslovodstva Holdinga Slovenske elektrarne podpisal koncesijsko pogodbo za rabo vode za proizvodnjo elektricne energije na delih reke Save od Ježice do Suhadola in hkrati tudi sporazume z lokalnimi skupnostmi o nacinu izva­janja koncesijske pogodbe. Po petnajstih letih negotovosti in sklepanja dogovorov je bil tako storjen prvi korak k izgradnji verige elektrarn na srednji Savi. Kot je bilo poudarjeno ob tej priložnosti, bodo zasavske HE s predvideno proizvodnjo 350 GWh nadomestile polovico proizvodnje elektricne energije iz termoelektrarne Trbovlje, ki je vcasih delovala na tej lokaciji. Z izgradnjo celotne verige pa bo HSE prispeval k dvajsetod­stotnemu dvigu proizvodnje elektricne energije iz obnovljivih virov, kar je pomemben korak k prizadevanjem Slovenije, da do leta 2050 tudi sama doseže ogljicno nevtralnost. 
Družba Elektro Maribor zaradi narašcajocih potreb odjemalcev že vrsto let pospešeno sistematicno vlaga v povecevanje robustnos­ti, jakosti in naprednosti lastnega omrežja, pomemben del naložb pa je usmerjen tudi v vkljucevanje odjemalcev v napredni sistem merjenja. V družbi so 23. septembra dosegli pomemben mejnik, saj je bilo v sistem naprednega merjenja vkljucenih že 90 odstot­kov merilnih mest odjemalcev na obmocju severovzhodne Slo­venije. Z drugimi besedami to pomeni, da bo cilj, po katerem naj bi 

PODPORA PROJEKTOM DRAVSKIH ELEKTRARN ZA POSTAVITEV VETRNIH POLJ 

Vlada je v zacetku septembra sprejela Sklep o izvedbi državne­ga prostorskega nacrta za polje vetrnih elektrarn Paški Kozjak, pri cemer je na obmocju Paškega Kozjaka nacrtovana postavitev polja vetrnih elektrarn s štirimi vetrnimi agregati skupne moci do 14 MW in spremljajoce ureditve na obmocju Paškega Kozja­ka ter prikljucitev v omrežje z dvosistemskim 20 kV kablovodom v razdelilno transformatorsko postajo RTP Trnovlje. Ceprav gre šele za prvi korak in bo pot do zacetka gradnje še dolga, je sklep o pripravi državnega prostorskega nacrta izhodišce za izdelavo strokovnih podlag, projektne dokumentacije in okolj­skega porocila. Vlada je sicer v zacetku julija sprejela tudi sklep 
o izvedbi državnega prostorskega nacrta za polje vetrnih elek­trarn Rogatec. Investitor Dravske elektrarne Maribor je že pred casom izvedel obsežne meritve in študijo potencialnih lokacij za postavitev vetrnih elektrarn v severovzhodnem delu Slovenije, pri cemer je ocena pokazala, da bi lahko na obmocju Ojstrice, Paškega Kozjaka in Rogatca postavili 13 vetrnic s skupno moc­jo do 46 MW ter predvideno letno proizvodnjo 122 GWh, s cimer bi lahko pokrili štiri odstotke potreb slovenskih gospodinjstev po elektricni energiji. 
bila do konca leta 2025 v sistem napredenega merjenja vkljuce­na vsa merilna mesta, dosežen že bistveno prej. To je pomembno tudi s stališca odjemalcev, saj je sistem naprednega merjenja os­novni gradnik pametnih omrežij in prinaša številne pozitivne ucin­ke za uporabnike omrežja, dobavitelje in operaterja distribucijske­ga omrežja, kot so izdaja racunov po dejanskem odjemu, uporaba naprednih tarifnih sistemov, zmanjšanje obremenitev omrežja s prilagajanjem odjema in zmanjšanje izgub v omrežju. 

RTP KOBARID PREDAN V UPORABO 

Družbi SODO in Elektro Primorska sta na priložnostni slovesno­sti 11. septembra v uporabo predali novo razdelilno transforma­torsko postajo 110/35/20 kV Kobarid. Gre za enega pomemb­nejših infrastrukturnih objektov na obmocju Zgornjega Posocja, ki bo zagotovil nemoteno in kakovostno napajanje odjemalcev v tem delu države ter nadaljnji razvoj turizma in industrije ter s tem tudi odpiranje novih delovnih mest, ki so pogoj za zajezitev odhajanja predvsem mlajših generacij drugam. S postavitvijo nove RTP Kobarid se bo mocno povecala tudi zanesljivost na­pajanja z elektricno energijo, zaradi povecanja zmogljivosti bos­ta mogoca tudi prikljucitev novih odjemalcev in nadaljnji razvoj obstojecih, zmanjšale pa se bodo tudi izgube v omrežju. Zgra­ditev RTP Kobarid je zgled dobrega sodelovanja med SODO in Elektro Primorsko ter je najvecja in najzahtevnejša naložba družbe SODO v zadnjih treh letih, zanjo pa so namenili 4,5 mili­jona evrov. Za dokoncno izboljšanje napajalnih razmer na tem obmocju bo sicer treba zgraditi še 20 kV kablovod do Bovca, ki naj bi ga predvidoma vgradili do leta 2023. 
metan na razpolago za injiciranje v prenosno plinovodno omrež­je ter za uporabo pri koncnih industrijskih in komercialnih upo­rabnikih. Projekt predvideva tudi postavitev optimizacijskega in simulacijskega modela za optimizacijo virov elektricne energije, potrebnih za proizvodnjo zelenega vodika ter porabo mešanic vodika in sinteticnega plina z zemeljskim plinom. Pomemben del projekta predstavlja vzpostavitev trgovalne platforme za obnovlji­ve pline s potrdili o poreklu zelenega plina. 

ELES ZACEL GRADNJO 400 KV DALJNOVODA CIRKOVCE–PINCE 

Po vecletnih prizadevanjih, postopek priprave nacrta za umes­titev daljnovoda v prostor se je zacel že leta 2000, je Elesu vendarle uspelo in bo lahko uresnicil nacrt o vzpostavitvi prve visokonapetostne povezave tudi s sosednjo Madžarsko. Da gre res za pomemben mednarodni dogodek, potrjuje dejst­vo, da so se otvoritvene slovesnosti udeležili tudi slovenski premier Janez Janša, madžarski premier Viktor Orban in hr­vaški zunanji minister Gordan Grlic Radman. Ko bo omenje­na daljnovodna povezava z Madžarsko vzpostavljena, se ne bo povecala samo zanesljivost delovanja slovenskega elek­troenergetskega sistema, temvec se bodo odprle tudi možno­sti vecje izmenjave elektricne energije z Madžarsko in celotno vzhodno regijo, kar bo dolgorocno prineslo ugodnejše cene elektricne energije za slovenske odjemalce ter posledicno dvig konkurencnosti slovenskega gospodarstva in slovenskih izdelkov na svetovnih tržišcih. V okviru tega projekta bo Eles temeljito posodobil tudi RTP Cirkovce, v katero bo nov daljno­vod tudi vpet. 



NOVEMBER 

MALOPRODAJNE CENE ELEKTRIKE LETOS RAHLO NAVZGOR 
ENERGETSKI SEKTOR V LETU 2019 POSLOVAL ZELO DOBRO 
Ministrstvo za infrastrukturo je konec novembra objavilo statis­tiko strukture reprezentativnih cen elektricne energije za gos­podinjske in negospodinjske odjemalce na maloprodajnem trgu Slovenije za letošnje tretje trimesecje. Podatki so poka­zali, da se je maloprodajna cena za povprecnega gospodinj­skega odjemalca v obdobju enega leta zvišala za 3 odstotke, za povprecnega negospodinjskega odjemalca pa za 7 odstot­kov. Konkretneje, gospodinjstva so morala v tretjem cetrtletju 


AGENCIJA ZA ENERGIJO OBJAVILA REZULTATE SEDMEGA RAZPISA ZA OVE 


Agencija za energijo je objavila rezultate zadnjega javnega pozi­va k prijavi projektov proizvodnih naprav za proizvodnjo elek­trike iz OVE in v SPTE za vstop v podporno shemo, ki je bil objav­ljen julija letos. Do skrajnega roka za oddajo prijav je na agencijo prispelo 53 prijav skupne nazivne elektricne moci 22,6 MW, raz­pisne pogoje pa je izpolnjevalo 37 projektov s skupno nazivno elektricno mocjo 17,2 MW, pri cemer so tokrat spet prevladovale soncne elektrarne. Za izbrane projekte je bilo razdeljenih 2,5 mili­jona sredstev. Na vseh do zdaj izvedenih sedmih javnih pozivih je bilo izbranih 262 projektov s skupno nazivno elektricno mocjo 278 MW. Med njimi prevladujejo vetrne elektrarne z 215 MW, sledijo soncne elektrarne s 37 MW in male hidroelektrarne s skupno dodatno in­štalirano nazivno elektricno mocjo 16 MW, od teh pa je za 12 MW že obstojecih, ki jih bodo le obnovili. 
za MWh elektricne energije odšteti dobrih 173 evrov, negospo­dinjski odjemalci pa 108,7 evra. Delež energije na racunih gos­podinjstev je bil 37,7­odstoten, delež omrežnine 31,1­odstoten, delež dajatev 11,4­odstoten in delež trošarine 1,8­odstoten. Pri negospodinjskih odjemalcih je delež postavke za dobavo energije znašal 64,9 odstotka, delež omrežnine 20,6 odstot­ka, delež dajatev v energetiki 11,6 odstotka in delež trošarine 2,9 odstotka. 

V NEK SE POSPEŠENO PRIPRAVLJAJO NA REDNI REMONT 2021 
V NEK se že dlje pripravljajo na naslednji remont, predviden v aprilu 2021, pri cemer upoštevajo tudi možnost, da bo moral po­tekati v pogojih pandemije koronavirusa. Za zdaj je predvide­na izvedba remonta v celoti, vkljucno s koncno izvedbo trinajst­ih sprememb; velik delež teh sprememb obsega del projekta nadgradnje varnosti, kot so utrjena varnostna zgradba št. 2, al­ternativni sistem varnostnega vbrizgavanja in alternativni sistem pomožne napajalne vode. Zaradi tveganj, ki jih predstavlja pan­demija koronavirusa, se v NEK pripravljajo tudi na možnost zmanj­šanja števila predvidenih remontnih aktivnosti, ce bo to potrebno. S tem namenom so dolocili glavna tveganja v pogojih pandemije, pri cemer so za tista, na katere lahko vplivajo, sprejeli ostre var­nostne ukrepe. Kot receno, v NEK upajo, da bo mogoce v pred­videnem casu izvesti vecji del kljucnih remontnih del, kot so men­java goriva in vecina aktivnosti, povezanih z obratovalnimi pogoji in omejitvami elektrarne. Težave pa lahko nastanejo pri tistih nacr­tovanih remontnih aktivnostih, ki zahtevajo vkljucitev zunanjih delavcev in opreme; primeri takih aktivnosti so zamenjava iz­vensredicne jedrske instrumentacije, pregledi cevi uparjalnikov z metodo vrtincnih tokov, pregled glave reaktorske posode, pa tudi vecji del nacrtovanih aktivnosti glede nadgradnje varnosti. 
Upravni odbor Energetske zbornice je na seji konec novembra obravnaval analizo razmer v energetiki v letu 2019 in se seznanil tudi z napovedmi za letos. Analiza dogajanj v minulem letu je po­kazala, da je stanje v slovenski energetiki zelo dobro, številni ka­zalniki pa so lani bili boljši kot leto prej. V dejavnosti energetike je bilo tako lani ustvarjenih 789,1 milijona evrov EBITDA, kar pomeni novo najvišjo vrednost (64 milijonov evrov oziroma 8,8 odstotka vec kot leta 2018), na kar sta vplivali višja dodana vrednost (89 

SKUPINA HSE JESENI PODIRALA PROIZVODNE REKORDE 

Letošnjo jesen si bodo v Holdingu Slovenske elektrarne zapomnili po izjemnih proizvodnih rezultatih, saj so hidroelek­trarne skupine HSE, ki delujejo pod okriljem Dravskih elek­trarn Maribor in Soških elektrarn Nova Gorica, in Termoelek­trarna Šoštanj, ki za proizvodnjo elektricne in toplotne energije uporablja velenjski premog, oktobra z 995 GWh proizvedene elektricne energije dosegle mesecni rekord v vsej dosedanji zgodovini obstoja skupine HSE. Kot so sporocili iz HSE, je oktobrska proizvodnja elektricne energije najprej nacrtova­no presegala za skoraj 50 odstotkov in je znašala 13 odstot­kov vse letne realizacije v skupini HSE. Rekordni proizvodnji so botrovale predvsem ugodne hidrološke razmere in visoka obratovalna razpoložljivost vseh proizvodnih objektov ter tudi ugodne tržne razmere. Oktobra, in sicer 13., je bil s proizve­denimi 36,7 GWh presežen tudi dnevni proizvodni rekord, do­bre rezultate pa so v HSE beležili tudi v prvi polovici novembra, ko so hidroelektrarne v skupini HSE kar za petino presegle pr­votne nacrte. 
milijonov evrov oziroma 7,4 odstotka vec kot leto prej) in zmernej­ša rast stroškov dela (4,3 odstotka). Spodbudni so tudi drugi ka­zalniki, saj je bil poslovni izid v letu 2019 glede na leto prej višji za 44 milijonov evrov oziroma 13,8 odstotka, financni izid se je izbolj­šal za 20 milijonov evrov (43­odstotna rast), neto dobicek pa je znašal je 276,2 milijona evrov, kar je bilo za dobrih 25 odstotkov vec kot leta 2018. Razveseljivo je tudi, da je bilo lani za naložbe v energetiko namenjenih kar 600 milijonov evrov. 


SPODBUDNI PROIZVODI REZULTATI TUDI V GEN ENERGIJI 

Z dobrimi proizvodnimi rezultati so se oktobra pohvalili tudi v Gen energiji, saj so elektrarne v njihovi skupini uspele proiz­vesti kar 353,702 GWh elektricne energije, kar je bilo za 15,6 odstotka nad planom. Pri tem je tudi njim pomagala ugodna hidrologija, ki je bila oktobra med najvišjimi za ta mesec v zad­njih desetih letih. Tako so Savske elektrarne Ljubljana okto­bra proizvedle za dobrih 61 odstotkov vec elektricne energije, kot je bilo najprej nacrtovano, hidroelektrarne družbe HESS pa celo za 86 odstotkov vec. Ugodna hidrologija in tempera­tura Save sta pozitivno vplivali tudi na obratovanje NEK, ki je oktobra proizvedla 258,643 GWh elektricne energije ter s tem prvotne nacrte presegla za 4,5 odstotka. Termoelektrarna Brestanica je v oktobru obratovala malo, saj je mesec zazna­movala prikljucitev novega plinskega bloka PB7 v plinsko om­režje. So pa v Termoelektrarni Brestanica izjemno proizvod­njo dosegli v poletnih mesecih, ko so proizvedli kar 40,4 GWh elektricne energije, pri cemer je levji delež prispeval nov plin­ski blok 6. 

DR. ROBERT GOLOB 
PREDSEDNIK UPRAVE GEN-I 





Vsi cilji so usmerjeni 
v zeleno preobrazbo 
Družba GEN-I je odlocna na poti zelene energetske preobrazbe.Z lastnim vzgledom in razvojem novih storitev želi dokazati,da je zelena preobrazbe mogoca že danes. Je ena najbolj razvojnonaravnanih slovenskih družb, ki preseneca iz leta v leto. 
Besedilo: Vladimir Habjan; fotografija: arhiv GEN-I 

skupini GEN­I je trenutno zaposle­nih vec kot 500 sodelavcev, ki svo­jim raznolikim znanjem in izkušnjami 
dokazujejo možnosti razvoja v smeri zelene trajnostne prihodnosti in sprememb v ener­getiki. Ne glede na zdravstveno krizo so uspeli uresniciti zacrtane cilje in se hkrati še približati svo­jim odjemalcem. Že pred zakljuckom leta je jasno, da so poslovali dobro, da planirani cilji niso ogrože­ni in da lahko z velikim optimizmom zrejo v pri­hodnje leto. Ves cas pospešeno vlagajo v razvoj, zato imajo stabilne prihodke in dobicek, viške pa vlagajo v digitalizacijo poslovanja, nove produkte in storitve ter širitev dejavnosti na domacem in tu­jih trgih. 
Kako se v vaši družbi lotevate zelene preobrazbe? Zakaj po vašem mnenju to ni tema le za energetike? 
Zagovarjam miselnost, da nam ni treba cakati na državo, da se bo namesto nas odlocila, kaj naj pocnemo. S prevzemanjem pobude prevzamemo tudi odgovornost do planeta, najvecjo odgovornost pa imamo do naših otrok. Ti bodo na koncu tisti, ki bodo morali placevati davek naše energetske in okoljske nespameti ali neaktivnosti. Že od konfe­rence v Kjotu leta 1997, ko je boj proti globalnemu segrevanju postal zaveza mednarodne skupnosti, poslušamo, da so podnebne spremembe v domeni politike in politikov, ceš naj države rešujejo svet. Pa ni tako! Smo pred energetsko revolucijo, ki se mora zaceti pri nas samih. V GEN­I verjamemo, da je lah­ko zelena preobrazba uspešna le, ce ukrepa vsak od nas, tako zaposleni kot tudi podjetje. Zato GEN­I tukaj nastopa kot pionir, promotor in pospeševalec sprememb, tisti, ki omogoca svojim 500 zaposle­nim ter tudi svojim odjemalcem in poslovnim part­nerjem, da se lažje odlocijo za to pot. Na sreco je tehnologija v zadnjih dvajsetih letih tako napredo­vala, da lahko resnicno vsak posameznik prispeva svoj delež v boju proti podnebnim spremembam. 

V GEN­I vzgajamo zeleno miselnost tudi s pro­jekti, ki morda s samim poslom niso neposredno povezani, dokazujejo pa zmožnosti sprememb. Dosegli smo tocko, na kateri pobude prihajajo od posameznikov in kolektivov. Tako imamo enega najvecjih elektrificiranih korporativnih voznih par­kov s skoraj 50 elektricnimi avtomobili. Zaposle­nim so na voljo mikro e­vozila, kot so e­skuterji in e­kolesa za krajše službene poti. Skupina zapos­lenih se ukvarja z urbanim vrtickarstvom na naših kmetijskih površinah, kjer gojijo zelenjavo, zelišca in vzrejajo cebele. 
Kje vidite vlogo institucionalizirane centralizirane energetike in na drugi strani tehnoloških podjetij, razpršenih financnih investitorjev ali novih odlocevalcev, ki uvajajo radikalne spremembe? 
Osnovna funkcija tradicionalnih energetskih siste­mov in podjetij je predvsem zanesljiva in stroškovno ucinkovita oskrba z energijo. Za to imamo mandat s strani države in državljanov. Vecje spremembe pa v sistem vedno prihajajo iz obrobja. Prihajajo od vseh nas kot posameznikov, od naprednih dobavi­teljev, tehnoloških podjetij in financnih institucij. Ne le energetiki, vsi lahko poskrbimo, da lahko podjet­ja in ljudje izberejo cenovno konkurencno in okolju prijazno energijo s cim manjšim ogljicnim odtisom. Energetika pa mora poskrbeti predvsem za prila­goditev elektroenergetskega sistema tako, da bo uspešno integrirala množi­co naprednih tehnologij, ki jih imamo že danes na voljo. Vsi vemo, da bo najvecji izziv zelene preobrazbe, kako prilagodi­ti omrežje novim razmeram v energetiki. Vendar pa do pravih rešitev lahko pride­mo le s pomocjo energetikov. V tem desetletju jih cakajo velikanski izzivi in verjamem, da jim bo slovenska energe­tika kos. 

Kako lahko k temu pripomore država? Pricakujete s strani odlocevalcev bolj prirocno zakonodajo za individualno samooskrbo, ki bi olajšala vecjo vpeljavo OVE? 
Država bi morala izkoristiti zaniman­je in pripravljenost zasebnih investitor­jev v OVE. Tako posameznikov, ki bi lahko s tem svoj denar dolgorocno in varno naložili v lasten vir energije, kot tudi financnih institucij in pokojninskih skladov, ki išcejo prav take naložbe. S tem bomo na ravni Slovenije lažje in stroškovno ucinkoviteje dosegali za­veze o povecanju deleža OVE. 
Kljucna naloga države je, da admi­nistrativne postopke poenostavi in jih bistveno skrajša. Ne govorim o sofinan­ciranju ali dodatnih financnih podporah, v tem delu je Slovenija zelo radodar­na in primerljiva z najboljšimi državami, temvec o birokratskih postopkih, ki so v primerjavi z naprednejšimi državami tudi do štirikrat daljši in precej bolj nepred­vidljivi. Zaradi tega vsi izgubljamo denar, BDP pa raste pocasneje. Ne zato, ker ne bi vedeli, v katero smer gredo trendi, ali ker ne bi imeli financnih sredstev za investicije v OVE. Izgubljamo ga, ker jih nismo sposobni uresniciti. To je izkljuc­no naloga državne administracije. 
Energetiki moramo biti zgled vsem drugim. V GEN­I ne izvajamo spre­memb le zase in pri sebi, ampak želimo tudi drugim pokazati, da so spremem­be mogoce in izvedljive. Svoje ideje z veseljem tudi delimo z drugimi, recimo, kako na primer izpeljati e­mobilnost, prehod na soncno energijo ali druge. To je tudi naše poslanstvo. In tovrstno poslanstvo bi lahko prevzele tudi vse druge energetske družbe. 
Zasledil sem vaše mnenje, da bi Sloveniji koristilo, ce bi pripravila akcijski nacrt za razoglicenje proizvodnje elektricne energije. Zakaj menite tako? 
Vec razlogov je. Najpomembnejši je, da bi s tem lahko jasneje sledili, ali in v kolikšni meri izpolnjujemo zastavljene cilje. Danes Slovenija niti v strateških dokumentih ne izpolnjuje pricakovanj in trendov Evropske unije. V realno­sti pa je še huje: niti enega cilja s po­drocja OVE nismo dosegli in ga tudi v prihodnje ne moremo! In tega zavedan­ja, da že tako skromni cilji iz strateških dokumentov sploh niso uresnicljivi, nam primanjkuje pri odlocevalcih. Zato po­trebujemo jasen sistem za spremljanje uresnicevanja teh ciljev po letih, ne pa da je edini cilj postavljen za leto 2030, do takrat pa lahko vsi spimo na lovo­rikah. Zakaj pa trdim, da noben cilj ne bo dosežen? Ker bi morali za to najprej odpraviti administrativne ovire. Edini minister, ki se na tem podrocju v zadnjih letih zares trudi, pa ceprav z mešanim uspehom, je Andrej Vizjak. 
Zato potrebujemo jasne letne cilje za vse brezogljicne vire. Ce bi imeli tak nacrt razlicnih scenarijev glede razoglji­cenja energetike in razvoja obnovljivih vi­rov, bi lahko ukrepali dosti hitreje in bolj ciljno. Ce zacrtanih ciljev ne bi dosega­li, bi lahko s ciljnimi poenostavitvami za­konodaje in birokratskih postopkov povecali investicije v tocno dolocen vir energije, na primer sonce ali veter. Ves cas bi vedeli, kje in pri cem smo. Zago­tovo bi tako bistveno bolj argumentirano sprejeli tudi vlogo jedrske opcije pri razo­gljicenju energetike. In ne nazadnje, lažje bi sprejeli tudi odlocitev o izgradnji dru­gega bloka jedrske elektrarne. 
Brez jasno opredeljenega nacrta ne bomo dosegli nobenega od ciljev na tem podrocju. Brez akcijskega nacrta se tudi ne bomo pravocasno opredelili do vprašanj TEŠ 6 in JEK 2. Šele akcij­ski nacrt bo jasno pokazal, kaj vse nam manjka in na kaj moramo misliti. 
V kakšni relaciji bi bil akcijski nacrt z NEPN? 
Akcijski nacrt naj bi bil izvedbeni nacrt NEPN, kar pomeni, da bi iz NEPN nare­dili nacrt, kako bomo do leta 2030 po letih uresnicili zastavljene cilje na po­drocju razogljicenja energetike. Cilji bi bili casovno doloceni. V tem primeru bi lahko že do leta 2023 ugotovili, da nekateri cilji po tem nacrtu niso izved­ljivi, zato bi lahko nemudoma naredili ustrezne spremembe. Ampak še en­krat: nacrta nimamo! Edini rok, ki doloca cilje, je zdaj leto 2030. To pomeni, da bomo cakali do leta 2029, ko bomo tudi ugotovili, da v tem casu nismo naredi­li nicesar, da bi NEPN uresnicili. In spet bomo na zacetku. 
Kakšna je vloga konzorcija za zeleno preobrazbo, ki ste ga lani ustanovili z nekaterimi energetskimi družbami in kaj je njegovo poslanstvo? 
Kot receno, najvecji izziv zelene preo­brazbe je prilagoditev obstojecega omrežja novim razmeram v energetiki. Tukaj bi moral konzorcij odigrati izredno pomembno vlogo. V sodelovanju z ope­raterji omrežja išcemo rešitve, ki bodo stroškovno ucinkovite in tehnicno na­predne, omogocile pa bodo vkljucitev aktivnih odjemalcev v trg prožnosti. V konzorciju bomo s skupnimi mocmi naj­prej vzpostavili pravila, metodologijo in modele, potem pa še poslovno in IKT in­frastrukturo, ki bo to omogocala. Vloga konzorcija je poiskati nacin, kako naj­ucinkoviteje izpeljati tranzicijo sistema, za katerega vsi vemo, da bo zelo trd oreh. NEPN predvideva, da bo samo preobrazba elektroenergetskega om­režja stala državo vec kot štiri milijarde evrov. Ocenjujem, da bi lahko ta strošek tudi prepolovili. Toda le, ce uporabimo vso znanje in rešitve s podrocja pamet­nih omrežij, pravilno integriramo teh­nologije pri odjemalcih in koordinirano povežemo delovanje vseh igralcev na energetskem trgu. 
Za nami je turbulentno leto. Kakšno je bilo za družbo GEN-I? 
Letos je bilo poslovno precej dinamicno. Drugo in cetrto cetrtletje sta bila v ce­loti zaznamovana z zdravstveno krizo. Na sreco smo bili zelo dobro priprav­ljeni. Pretekla vlaganja v digitalizacijo poslovanja in fleksibilno organizacijo dela so nam omogocila, da smo turbu­lentno obdobje prestali prakticno brez pretresov. Še vec, to obdobje smo izko­ristili za okrepitev zaupanja svojih odje­malcev in partnerjev. V casu prvega vala pandemije smo vsem odjemalcem znižali ceno elektricne energije, zlasti gospodinjstvom, in jim tako prišli napro­ti v težkih casih. Zavestno smo sprejeli odlocitev, da vec kot dva milijona evrov v obliki popustov namenimo najranlji­vejšim odjemalcem. Kljub temu bomo poslovanje sklenili v skladu z nacrti. 

Vsem zaposlenim omogocamo delo od doma. Uvedli smo digitaliziran nacin ciljnega vodenja in spremljanja zadovoljstva zaposlenih pri njihovem delu. Ceprav je bilo leto s poslovnega in psihološkega vidika zelo stresno, je bilo za nas izjemno uspešno. Povecali smo vložek v razvoj novih storitev in zaposlili 50 novih sodelavcev. 
V družbi ste se zavezali pozitivnim kadrovskim praksam. Kaj za vas kot direktorja uspešne družbe pomeni zaposleni? Kako vsakega uspete motivirati za cim boljši prispevek 
podjetju? 
Osnovno nacelo je, da ima vsak zaposleni na razpolago vsa sredstva, da lahko oprav­lja svoje delo od kjer koli. Zara­di pandemije se je delo naših zaposlenih preselilo domov, zaposleni pa si sami dolocajo urnik dela. Fleksibilnost lokaci­je delovnega mesta in urnika neizmerno olajšata organizacijo zasebnega življenja. Med pan­demijo smo staršem vrtcevskih in šoloobveznih otrok omogoci­li prilagajanje delavnika. Kljub novemu nacinu dela naš prila­godljiv sistem organizacije omogoca normalno delovan­

je ekip in doseganje zastavljenih ciljev. Vsak zaposleni ima svojega vodjo eki­pe, ki se ukvarja tudi z njegovim oseb­nim in strokovnim razvojem. Vsakega zaposlenega spodbujamo, da se z vod­jo redno pogovarja o nalogah, željah in osebnih ciljih. Spremljanje zadovoljst­va na delovnem mestu nam omogoca aplikacija GEN­I Dialog, ki smo jo raz­vili sami. Ce vemo, kako se zaposleni pocutijo ob dolocenih nalogah, jih vod­je lažje usmerjamo in spodbujamo k zastavljenim ciljem ter se z njimi pogo­varjamo o prihodnjih izzivih. 
Kdo vse skrbi za to? 

Aplikacija GEN­I Dialog je odlicen pri­mer delovanja projektne ekipe kot tudi ucinkovitega horizontalnega povezo­vanja službe poslovne analitike in službe za razvoj kadrov ter uporabe iz­jemnega internega znanja, s katerim razpolagamo. Predpogoj za to je bil, da smo klasicno kadrovsko službo razstavi­li na prafaktorje in jo na novo organizira­
li. Danes jo imenujemo služba za razvoj kadrov. Odgovorna je za oblikovan­je strategije razvoja kadrov ter skrbi za usklajenost delovanja na tem podrocju z našim poslanstvom in poslovnimi cilji. Pri vzdrževanju sistema pomaga profe­sionalna digitalna ekipa. 
Kje ste s projektom digitalizacije? 

Digitalizacija se nikoli ne zakljuci. Je kontinuiran proces, ki ga je treba stalno nadgrajevati in dopolnjevati. Kljuc us­peha je, da najprej vzpostaviš ustrezno okolje, ekipe in infrastrukturo za zajem, shranjevanje in obdelavo podatkov. Šele potem lahko išceš boljše rešitve. 
Pomembno je vedeti, kolikšne zmogljivosti lahko zapolnimo z OVE, koliko tradicionalnih virov manjka, s katerimi viri lahko zapolnimo vrzel in v kolikšnem casu. S tem je treba zaceti prej, ne takrat, ko bo že prepozno. Odlašanje nacrtovanja pomeni, da bomo na koncu prisiljeni premogovno tehnologijo nadomestili s plinsko, ker druge 

možnosti ne bomo imeli. 

Sami smo sistematicno digitalizacijo zaceli leta 2017 in po treh letih imamo oprijemljive rezultate, ki se odražajo tudi na poslovnem izidu. Digitalizirali smo že dobršen del poslovnih procesov. Pos­ledicno tudi pri nas vse vec poslovnih odlocitev sloni na napredni analitiki. Od tukaj je treba nadaljevati k izboljšanju in širitvi digitalnih rešitev. 
Letos ste bili precej aktivni na podrocju e-mobilnosti. Kaj vas še caka na tem podrocju, kakšne nacrte imate? 

E­mobilnost je v zacetnem stadiju, ko tako avtomobilisti kot energetiki išce­mo pravo rešitev za uporabnike. Zaradi vecje ponudbe avtomobilov se je pove­calo povpraševanje kupcev predvsem pri podpori pri polnilni infrastrukturi, ki jo želijo imeti doma ali tam, kjer imajo poslovni prostor. Predvsem si želimo, da bi širša javnost prepoznala, da polnilna infrastruktura ni samo drugacna vticnica. Polnilne postaje je treba namestiti tako, da med polnjenjem ne prihaja do izpada elektricnega toka. Pomembno je tudi, da za polnjenje uporabimo predvsem brezogljjcno elektricno energijo, ki jo po potrebi lahko tudi shranjujemo. Le tako smo lahko zeleni, hkrati pa je lahko naš elektricni avto, ko ni v uporabi, tudi naša baterija. Prav to je za nas izziv in poslov­na priložnost. 
V pogovoru pred intervjujem ste za letos napovedali še eno presenecenje. Za kaj gre? 

Preprican sem, da so podnebne spre­membe najvecja grožnja cloveštvu in da mora prav vsak posameznik ali organi­
zacija prispevati svoj delež pri zmanjšanju ogljicnega odtisa. Zato smo v GEN­I sprejeli za­vezo, da do leta 2025 v celo­ti razogljicimo svoje delovanje. Ne le lastno porabo energije, temvec tudi celotno oskrbo gospodinjskih in poslovnih odjemalcev. Naš prvi korak je bil, da smo razogljicili porabo energije v podjetju: elektrificirali smo vozni park, postavili e­kole­sarnice z e­skuterji in e­kolesi, ki jih zaposleni uporabljajo za kraj­še poslovne poti, mikrovozila pa napajamo s soncno energi­jo. Prav tako s soncno energijo 
napajamo svoje poslovne prostore. 

Zdaj gremo korak naprej. S 1. januar­jem 2021 bomo vso dobavo elektricne energije, vec kot 3.000 GWh, v Sloveniji v celoti vezali na vire brez CO2. Odjemal­cem ne bomo vec dobavljali elektrike iz fosilnih virov, ampak izkljucno iz brezog­ljicnih virov. Ob tem bodo imeli odjemalci možnost, da sami izberejo vir energije, ki jim bolj ustreza. Izbirali bodo lahko med jedrsko energijo, energijo sonca in hi­droenergijo. Ljudem želimo dati možnost, da sami storijo nekaj za naš planet. Želi­mo dokazati, da je kombinacija jedrske energije in obnovljivih virov prava rešitev za zeleno preobrazbo Slovenije. To je nov recept: ce zmore GEN­I, zmore cela Slovenija. Ni treba cakati do leta 2050, ko naj bi bila družba brezogljicna, to lah­ko storimo že prej. 

Izzivi, ki nas cakajo pri nadgradnji distribucijskega sistema, so predvsem povezani s povecanimi vlaganji, saj dosedanji obseg investicij ne bo zadostoval za povecane potrebe. 
MAG. STANISLAV VOJSK 
DIREKTOR DRUŽBE SODO 




Poslovanje 


nenehno prilagajamo 
epidemiološki sliki 
Klasicni nacini poslovanja so v casu epidemije v družbi SODO zastali,po drugi strani pa se je izkazalo, da veliko lažje delujejo elektronskiprocesi in digitalizirana delovna mesta. V družbi posebno pozornostnamenjajo zaposlenim in redno spremljajo sprejete ukrepe vlade inpristojnih ustanov ter priporocila stroke s podrocja varovanja zdravja,na podlagi katerih nato ustrezno prilagajajo svoj nacin dela. 
Besedilo: Polona Bahun; fotografiji: arhiv SODO 

rav v skrbi za zaposlene so v družbi uvedli številne preventivne ukrepe za zašcito zaposlenih na delovnem mestu 

in jih prilagodili novim razmeram za ucinkovito zmanjševanje tveganja prenosa okužb v delovnem okolju. Kljub krizi zaradi koronaviru­sa in z nekaj prilagoditvami se za letos nacrtovani projekti izvajajo nemoteno, pojasnjuje direktor družbe SODO mag. Stanislav Vojsk, ki je bil s 1. septembrom imenovan za direktorja za mandatno obdobje štirih let. 
Kako ste se uspeli prilagoditi novim razmeram zaradi epidemije koronavirusa in kakšna je trenutna situacija v vaši družbi? Ali se za letos nacrtovani projekti kljub koronakrizi izvajajo nemoteno? 
V družbi SODO smo sprejeli Nacrt ukrepov za za­gotovitev nemotenega poslovanja v casu prisotno­sti bolezni COVID­19, katerega namen je priprava družbe SODO na razlicne situacije, ki jih lahko pov­zrocijo pojav okužb med zaposlenimi, poslabšanje epidemiološke slike v državi ali epidemija, da zago­tovimo varno delo za zaposlene in nemoteno na­daljevanje poslovanja družbe. Kljucni cilji, ki jih pri tem uresnicujemo, so zašcita zdravja zaposlenih, prilagoditev procesov in notranje organiziranosti za nemoten potek poslovnih procesov ter zagotavljan­je neprekinjene oskrbe uporabnikov z elektricno energijo. V SODO neprestano spremljamo pri­porocila zdravstvene stroke in usmeritve ter ukrepe za preprecevanje okužb. 
V skladu s priporocili Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo uvedli številne preventivne ukrepe za zašcito zaposlenih na delovnem mestu ter jih prilagodili novim razmeram za ucinkovito zmanjševanje tveganja prenosa okužb v delovnem okolju. V casu zelo slabega epidemiološkega stan­ja v državi v najvecji možni meri izvajamo delo od doma. Imamo uspešno vzpostavljeno komunikacijo z uporabniki in poslovnimi partnerji prek informacij­sko­komunikacijskih tehnologij. Ukrepe prilagajamo (zaostrujemo ali sprošcamo) glede na epidemiološko stanje v državi in med zaposlenimi. 
Za letos nacrtovani projekti se kljub koronakrizi z nekaj prilagoditvami izvajajo nemoteno. 
Kakšen bo kratkorocen in dolgorocen vpliv epidemije koronavirusa na poslovanje družbe in uresnicevanje vaših projektov? 
S financnega vidika se cuti kratkorocen vpliv na poslovanje v zmanjšanih prihodkih, kar se lahko odrazi pri oblikovanju tarif za distribucijski sistem v prihodnosti. 
Ali bodo potrebne prilagoditve poslovanja in kakšne? 
Prilagoditve poslovanja glede na razmere izvajamo tekoce. Govorim o ukrepih prilagajanja organiziran­ja dela in procesov na tedenski ravni predpisanim ukrepom in priporocilom vlade in Na­cionalnega inštituta za javno zdravje. Vsi procesi družbe tecejo nemoteno, vendar deloma drugace – maksimalen možen obseg dela od doma. Ugotovi­li smo, da je mogoce nekatere procese organizirati tudi drugace oziroma da ob­stajajo možnosti za optimizacijo. Prila­goditve so prav gotovo smiselne, saj omogocajo hitrejši prehod na digitalno poslovanje tudi v prihodnje. 
Zaradi epidemije koronavirusa so podjetja digitalizacijo izvedla hitreje, kot bi jo sicer. Kaj to pomeni za distribucijo? 
Strinjam se, da je epidemi­ja pripomogla k pospešenemu razmišljanju in izvajanju digita­lizacije na podrocju distribuci­je elektricne energije. Projekti digitalizacije, ki so že potekali ali so bili tik pred zacetkom izvaja­nja, so dobili nov zagon, pri­pravljajo se tudi novi. Lahko bi 
digitalna preobrazba dobila do­datno energijo ali celo nov za­gon. Uvedba naprednih števcev, najnovejših tehnologij in prenos ter obdelava podatkov so gotovo ve­lika prednost in so dobra podlaga za enostavnejše postopke pri izvajanju gos­podarske javne službe. 
Je epidemija nakazala, da bi bilo smiselno vpeljati kakšne spremembe v distribucijskem sistemu in delovanju distribucijskih podjetij? Katere so te spremembe? 
Tradicionalni nacini poslovanja so med epidemijo tako rekoc zastali. Ve­liko lažje delujejo elektronski proce­si in digitalizirana delovna mesta. Zavedanje pomena dostopnosti in upo­rabe podatkov, avtomatizacije poslovanja in pomembnosti dviga digitalne kulture podjetij so osnova za vpeljavo digitalnih tehnologij. Na teh podrocjih vidimo ve­liko priložnosti in dodane vrednosti za distribucijski sistem elektricne energije Slovenije. 
Zaradi vse vecje in hitrejše potrebe po digitalizaciji je smiselno procese na ravni distribucije cim bolj poenotiti ter s tem zagotoviti hitro odzivnost naprav odjemalcem in drugim upravicenim udeležencem na trgu elektricne energi­je. Bo pa treba angažirati vecje število obstojecega kadra v distribuciji, ce bomo želeli slediti hitremu tempu razvoja digi­talizacije. 

Kakšen bo po vašem mnenju vpliv koronakrize na zeleno preobrazbo slovenskega gospodarstva? Ali bo koronakriza pospešila energetski prehod? 
Evropska unija je vlaganja v zelene teh­nologije in brezogljicno preobrazbo gos­podarstev postavila za enega kljucnih stebrov pokoronskega okrevanja, kar bo pozitivno vplivalo na gospodarstva držav clanic in s tem tudi na konkurencno pred­
Epidemija je pripomogla k pospešenemu razmišljanju in izvajanju digitalizacije na podrocju distribucije elektricne energije. 
podnebne trajnosti, zanesljivosti in konkurencnosti oskrbe ter za prestruk­turiranje na podrocju energetike in gos­podarstva na ravni celotne države. 
Promet v sedanji obliki in ob obsto­jecih navadah ljudi zelo obremenjuje okolje in povecuje onesnaženost zra­ka, tako zaradi uporabe fosilnih pogon­skih goriv v prometu kot velike uporabe osebnih vozil za vsakodnevno mobilnost zaposlenih na njihova delovna mesta, ki tudi ni vedno optimalna, saj je za namen prihoda na delo v vozilu velikokrat samo voznik. 
Katere tehnološke spremembe in rešitve so realno izvedljive v naslednjih desetih letih in kako se uspešno spoprijeti z aktualnimi energetskimi izzivi v podjetjih v spremenjenih razmerah? 
Menim, da je tehnoloških spre­memb in že razvitih rešitev tre­nutno veliko na razpolago. 

nih plinov. Prinašajo tudi nove poslovne modele. V distribucijskem omrežju je velik poudarek na novih nacinih nacrto­vanja in obratovanja ter na novih teh­noloških rešitvah. Zavedamo se, da bo razvoj distribucijskih omrežij v nasled­njih letih kombinacija sedanjega nacina (ojacitev omrežja) in sedanjega stanja spoznavnosti omrežja (razpoložljive meritve v omrežju) ter razvoja omrežja z upoštevanjem rešitev pametnih omrežij, kar vkljucuje tudi povecano spoznav­nost in vodljivost zlasti srednjenapetost­nega omrežja. 
Kako sicer ocenjujete sprejeti NEPN, ki ga je Evropska komisija ocenila za premalo ambicioznega? Gre Slovenija v pravo smer? 
V uvodu izpostavljam, da Slovenija sle­di smernicam EU v smeri zmanjševanja emisij in rabe energije oziroma pove­cevanja energetske ucinkovitosti. Bo pa treba za dosego zastavljenih ciljev in strategij vložiti veliko truda in si­nergije ter povezovati razlicne resor­je in sektorje. Izzivi, ki nas cakajo pri nadgradnji distribucijskega sistema, so predvsem povezani s povecanimi vla­ganji, saj dosedanji obseg investicij ne bo zadostoval za povecane potre­be. Za zmanjševanje emisij bo treba povecati trajnostno mobilnost, zmoglji­vost železniške infrastrukture in javne­ga potniškega prometa ter alternativne vire pridobivanja energije, ki bodo na dolgi rok konkurencni in stabilni v oskr­bi z energijo. Tu imam v mislih pred­vsem vetrno in hidroenergijo. Prav tako bo treba sprejeti ustreznejši zakonodaj­ni okvir, ki bo omogocal, da se bodo postopki umešcanja v prostor izvajali cim hitreje in brez nepotrebnih zamud. Velik pomen bo treba nameniti tudi zagotavljanju ustreznih pogojev in fi­nancnih virov za pospešen razvoj distri­bucijskega omrežja. 
Slovenija je z izgradnjo javne polnilne infrastrukture ena izmed prvih držav v Evropi, ki ima pokrit avtocestni križ s hitrimi polnilnicami in SODO kot sistemski operater razpolaga s podatki o uporabi teh polnilnic. Kaj kažejo in ali je zaznati vpliv epidemije koronavirusa? 
Družba SODO od zacetka tega projek­ta sproti spremlja uporabo hitrih polnilnic SODO in mesecno objavlja statisticna po­rocila na svoji spletni strani. V prvem letu obratovanja, to je v letu 2016, so vse hitre polnilnice SODO skupaj porabile 78.152 kWh, stranke pa opravile 9.280 polnjenj. Vse hitre polnilnice SODO so bile sku­paj zasedene 4.092 ur. V letu 2017 se je poraba hitrih polnilnic SODO povecala za sedem odstotkov glede na predhod­no leto oziroma na skupaj 83.605 kWh. V tretjem letu obratovanja, to je v letu 2018, so stranke pri polnjenju napolnile svoja vozila z energijo 108.072 kWh. To pomeni kar 29­odstotno rast glede na leto 2017. Povišal se je tudi cikel polnjen­ja. Leta 2019, to je v cetrtem letu obra­tovanja, so hitre polnilnice SODO skupaj porabile 138.459 kWh, kar je bilo za 28 odstotkov vec kot leta 2018. 

V celotnem obdobju delovanja hi­trih polnilnic SODO, to je od 1. januar­ja 2016 do 31. oktobra 2020, je bilo iz polnilnic prevzetih 515.115 kWh. Polnjenj je bilo 50.840, skupni cas zasedenosti pa 17.108 ur. V povprecju so e­vozila pri enem polnjenju prejela 10,13 kWh ener­gije, za kar so povprecno potrebovala 20,19 minute. 
Letno število polnjenj se je v letu 2019 v primerjavi z letom 2017 povecalo za 40 odstotkov, kolicina energije, »pretocene« v elektricna vozila, pa se je leta 2019 v primerjavi z letom 2016 povecala kar za 80 odstotkov. 
Zaradi ukrepov zaradi koronavirusa, ki jih sprejemajo vlade v EU, torej tudi slo­venska, se je med epidemijo pricakova­no zmanjšala pogostost uporabe hitrih polnilnic na avtocestnem križu Sloveni­je. Državljani Slovenije potujejo manj, prav tako je manj tujih turistov. Manj je poslovnih poti domacih podjetij in tujih partnerjev. Vpliv epidemije na uporabo polnilnic za elektricna vozila je ociten. 
Podatki za prvi val epidemije kaže­jo upad v pomladnih mesecih od mar­ca do konca maja. Enako se je ponovilo oktobra, ko je bila znova razglašena epidemija. Zunaj tega obdobja je bila uporaba hitrih polnilnic SODO tudi le­tos vecja kot lani. To kaže konstantno rast uporabe hitrih polnilnic, ki jo druž­ba SODO beleži ob stalnem spremljanju statistike polnjenj že od zacetka delo­vanja polnilne infrastrukture na avto­cestnem križu Slovenije. 


rekel, da je zaradi koronakrize Projekti digitalizacije, ki so bili že v teku ali Zavedamo se, da se razvoj nikoli 
tik pred zacetkom izvajanja, so dobili nov zagon, pripravljajo se tudi novi. 
nost Evropske unije v svetovnem merilu. Tudi Slovenija je s sprejetjem strateških podnebno energetskih dokumentov po­kazala, da bo treba, ce želimo zasledo­vati cilj podnebne nevtralnosti Evropske unije do leta 2050, v ospredje postaviti inovativne in nove poslovne modele, ki se ne bodo opirali le na okolju in pod­nebju škodljive prakse, temvec bodo temeljili na trajnostnih gospodarskih de­javnostih, z namenom doseganja nizko­ogljicnih naložb. Predvsem moramo prizadevanja usmeriti v razogljicenje, povecati energetsko ucinkovitost, spod­bujati digitalizacijo in energetsko (kiber­netsko) varnost, posodobiti elektricno omrežje ter najti skupne rešitve na po­drocju javnega transporta in mobilnos­ti. Treba bo okrepiti vlaganja v raziskave in razvoj na teh podrocjih, s cimer bo Slovenija lahko povecala nacionalno konkurencnost. 
Izkušnja pandemije in ukrepi nam pri tem lahko služijo kot pomemb­no izhodišce. Obstaja velik potencial v povezovanju z akterji na energetskem podrocju in z drugimi sektorji. Pri tem gre predvsem za povezovanje v smeri ne ustavi ter da so vedno možne 
in potrebne izboljšave in optimi­
zacije. Tehnološko gledano, so 

vse znane rešitve na podroc­ju pametnih omrežij realno izvedljive, vprašanje pa je, ali so v posameznih prim­erih tudi ekonomsko upravicene. Zato je treba izdelati model za vrednotenje stroškov in koristi za posamezne primere ter potem sprejeti odlocitev o uvedbi. Pri vrednotenju rešitev moramo vedno ime­ti v mislih koristi za uporabnike sistema, distribucijsko omrežje in vplive na okolje. 
Kakšne priložnosti in koristi nam prinašajo nove napredne energetske storitve ter kako jih uspešno izkoristiti v podjetjih? Kako prepoznati nove poslovne priložnosti pri izhodu iz krize, ki jih prinašajo tehnološke spremembe in digitalizacija na poti v nizkoogljicno krožno gospodarstvo? 
Aktivno vkljucevanje vseh odjemalcev v nove priložnosti zelenega okrevanja s pospeševanjem energetske samo­oskrbe, ucinkovite rabe energije in elek­tricne mobilnosti ter z vkljucevanjem novih obnovljivih virov in aktivne vloge odjemalcev so priložnosti, ki ob znižanju stroškov za energijo hkrati prinaša­jo tudi zmanjšanje izpustov toplogred­
MAG. ANDREJ RIBIC 

PREDSEDNIK UPRAVE ELEKTRO LJUBLJANA 



Koronakriza lahko 


pospeši zeleno preobrazbo 
Tako kot leta 2014 v casu žleda se je tudi pri tokratni epidemiji pokazalo,kako pomembna dobrina je elektricna energija, ki jo uporabniki jemljemokot nekaj popolnoma samoumevnega. Zato so si tako kot v drugihdistribucijskih podjetjih tudi v Elektru Ljubljana prizadevali zagotavljatinemoteno oskrbo industriji, gospodinjstvom zaradi šolanja od doma indela na domu in bolnišnicam. 
Besedilo: Polona Bahun; fotografija: Miha Fras 

er so vedeli, da bo drugi val epidemi­je prišel, ne pa tudi kdaj, Elektro Lju­bljana že vse od zacetka epidemije 
svoje poslovanje na procesnem in tudi financnem podrocju prilagaja razmeram. Hkra­ti skrbijo, da oskrba z elektricno energijo poteka nemoteno in zagotavljajo zadostno število zapos­lenih, ki lahko normalno odpravljajo okvare in vodijo sistem. O delovanju Elektra Ljubljana, prihodnosti in izzivih energetike med epidemijo smo se pogovarja­li s predsednikom uprave Elektra Ljubljana mag. An-drejem Ribicem. 
Kako se vam je v Elektru Ljubljana uspelo prilagoditi novim razmeram zaradi koronakrize in kakšna je trenutna situacija? 
V vseh slovenskih družbah za distribucijo elek­tricne energije si ves cas prizadevamo, da so naši uporabniki, prebivalstvo in gospodarstvo stabilno in zanesljivo preskrbljeni z elektricno energijo. V casu, ki ga živimo, je postalo še toliko bolj ocitno, kako zelo je sodobna družba odvisna od elektrike. 
V prvem valu epidemije smo morali svoje delo popolnoma prilagoditi novim razmeram. Z natancno organizacijo del smo poskrbeli, da z nacrtovanimi iz­klopi, sicer nujno potrebnimi za vzdrževanje omrež­ja, cim manj motimo delo od doma in življenje ljudi. 
Drugi val koronakrize nas ni presenetil. Vsi smo ga pricakovali, vedeli smo, da bo prišel, nismo pa vedeli, v kakšnih razsežnostih se bo pojavil. 
Delo in vse potrebne ukrepe sproti prilagajmo navodilom vlade in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zagotovili smo zadostno kolicino zašcitnih sredstev in nadgradili izkušnje, pridobljene v prvem valu. Predvsem se glede na razmere sproti prilaga­jamo glede zašcite zaposlenih in nemotenemu opravljanju vseh potrebnih del, da preskrba z elek­tricno energijo poteka brez prekinitev. 

V novih razmerah moramo poleg zagotavljanja stabilne preskrbe z elektricno energijo tudi mak­simalno zašcititi zaposlene in uporabnike pred šir­jenjem okužb. Elektrodistribucije smo kot vedno zavezane tudi k medsebojni pomoci, kadar je to treba. Preprican sem, da bomo skupaj premagali epidemijo in se v prihodnost podali z izkušnjo, zara­di katere bomo še mocnejši. 
Kakšen bo kratkorocni in dolgorocni vpliv koronakrize na poslovanje družbe, za katero je eno najbolj plodovitih let, ter na uresnicevanje postavljenih investicijskih nacrtov? 
Investicijska aktivnost bo prilagojena posle­dicam ukrepov zaradi koronavirusa na poslovanje družbe. Agencija za energijo je z znižanjem dono­sa na povprecno vrednost regulatorne baze sred­stev za leto 2021 nekoliko zmanjšala razpoložljive vire sredstev, ki jih namenjamo razvoju omrežja. Prav tako pa tudi v letu 2020 zaradi manjše gos­podarske aktivnosti že beležimo nekoliko nižjo likvidnost. Tako bomo predvidoma letos za inves­ticijska vlaganja namenili 35 milijonov evrov, kar je za 1,6 milijona manj, kot smo najprej nacrtovali. V letu 2021 pa kljub zaostritvi pogojev poslovan­ja ne nacrtujemo nižjih investicij, temvec nekoliko vecjo udeležbo tujih sredstev. Menim, da nam bo prihodnje leto uspe­lo izpeljati za 37,3 milijona evrov inves­ticij. 

Ali bodo zaradi epidemije potrebne prilagoditve poslovanja in katere? 
Družba že ves cas od zacetka epidemi­je prilagaja poslovanje razmeram na procesnem in tudi financnem podrocju. Ocena poslovanja za leto 2020 kaže, da bodo cisti prihodki od prodaje zara­di spremembe Akta o metodologiji za dolocitev regulativnega okvira in meto­dologiji za obracunavanje omrežnine za elektrooperaterje, na podla­gi katerega se zmanjšuje tudi donos na sredstva s 5,26 na 4,13 odstotka, in zaradi posle­dic epidemije deset odstotkov 
V mesecih pred izvajanjem ukrepov zaradi epidemije koronavirusa (od janu­arja do druge tretjine marca) smo zaz­nali približno triodstotno rast porabe, med temeljitimi ukrepi pa 13­odstotni upad porabe elektricne energije. Ob popušcanju ukrepov se je poraba hitro povecevala, vendar glede na pretek­lo leto ostaja za približno pet odstotkov manjša. September je oživil gospodarst­vo in preostale aktivnosti, zato se je po­raba glede na preteklo leto povecala za skoraj odstotek, oktobra pa zaradi uva­janja novih ukrepov znova upadla za 1,6 odstotka. Napovedi do konca leta na­kazujejo, da bo letna poraba elektricne neverjetnih 18 odstotkov. V istem ob­dobju je bilo mogoce zaznati tudi upad konicne moci za približno 17 odstotkov, vendar se je hkrati konicna moc pri gos­podinjskih odjemalcih dvignila za približ­no štiri odstotke. 

Omenili ste že digitalizacijo. To so podjetja zaradi koronakrize izvedla hitreje, kot bi jo sicer. Kaj to pomeni za distribucijo? 
Lociti moramo digitalizacijo omrežja od digitalizacije poslovanja. V podjetju iz­vajamo uravnotežena vlaganja v širitev omrežja zaradi nujnega zagotavljanja povecanega pretoka elektricne energi­
je v distribucijskem omrežju ter 
digitalizacije distribucijskega 
omrežja zaradi ucinkovitejšega 
vodenja in nadzora distribucij­
skega omrežja z uporabo ra­

manjši od lanskih. Cisti poslovni zlicnih storitev prožnosti ali 
V vseh slovenskih družbah za distribucijo 
izid bo po preliminarni oceni v brez njih. Vsa razpoložljiva in­
elektricne energije si ves cas prizadevamo, 
primerjavi z nacrtovanim nižji za vesticijska sredstva smo razde­26 odstotkov. Manjša bo tudi da so naši uporabniki, prebivalstvo in lili med ta segmenta tako, da realizacija investicij. Tudi na pro­gospodarstvo stabilno in zanesljivo dosegamo optimalne rezultate cesnem delu smo poslovanje preskrbljeni z elektricno energijo. V casu, ki za naše odjemalce. Poslovni družbe prilagajali epidemio­ga živimo, je postalo še toliko bolj ocitno, procesi v podjetju so digitali­
loškim razmeram. V vecji meri smo digitalizirali poslovanje in uvedli oblike dela, ki jih pred epidemijo nismo izvajali. Tako smo v casu razglašene epi­demije delali od doma, sestankova­li in se izobraževali na daljavo, razpršili navzocnost zaposlenih ter v dolocenem casovnem okviru tudi spremenili kole­dar dela in uvedli kolektivni dopust ter tako precej zmanjšali nevarnost okužb. 
Nekatere aktivnosti in dobre prakse, kot so na primer delo na daljavo in zagotavljanje razpršenosti zaposlenih, smo obdržali tudi po preklicu epidemije. 
Kakšen je bil vpliv koronakrize na porabo elektricne energije pri vaših odjemalcih? 
Skupna poraba se je zmanjšala, zlasti pri industrijskih odjemalcih, gospodinjstva pa so porabo povecala. Kot vedno smo poskrbeli za zanesljivo in nepretrgano oskrbo z elektricno energijo. Med epi­demijo smo vzdrževalna dela prilagodili tako, da nismo izklapljali gospodinjstev, saj sta delo in šolanje potekala od doma. Ves cas zagotavljamo zadostno število zaposlenih, da lahko normalno odpravljamo okvare in vodimo sistem. 
kako zelo je sodobna družba odvisna od elektrike. 
energije za približno štiri odstotke manj­ša od primerljive lanske, odvisno pa je seveda tudi od temperatur konec leta in nadaljnjih ukrepov glede epidemije. 
Vpliv porabe elektricne energije se mocno pozna pri skupinah koncnih uporabnikov. Primerjava porabe v istem obdobju (od januarja do oktobra) med letoma 2018 in 2019 ostaja enaka kot pretekla leta, v istem obdobju leta 2020 pa se je zmanjšala za štiri odstotne tocke. Najvecji upad porabe elektricne energije zaznavamo ravno v gospo­darstvu, in sicer je ta letos med sedem in osem odstotkov. To so merilna mes­ta vecjih uporabnikov in malih obrtnikov. Poraba v gospodinjskem segmentu se je sicer povecala, skupno za približno 3,8 odstotka, vendar pa to na skupno porabo ni imelo vecjega vpliva. Skup­na poraba je v istem obdobju letos v primerjavi z lani manjša za štiri odstotke. Najvecji upad porabe je bilo mogoce zaznati v drugem tednu aprila, ko je in­dustrijski segment porabe upadel za zirani toliko, da jih uspešno iz­vajamo neodvisno od ukrepov koronakrize. 
Ste upravljavec elektricnih polnilnic v mreži Gremo na elektriko. Kako se je koronakriza izrazila na tem podrocju? Med prvim valom epidemije spomladi je bil upad polnjenja dramaticen, šte­vilo polnjenj je upadlo na približno 40 odstotkov lanskih kolicin. Ker ustavitev družbe v drugem valu ni tako stroga, je tudi upad števila polnjenj manjši, pote­ka pa vzporedno z zapiranjem dejavno­sti in zmanjšanjem opravljenih potovanj. 
Že vrsto let opozarjate na težave pri umešcanju objektov v prostor. Ali bosta sprejetje protikoronskega zakona in seznama prednostnih projektov, med katerimi so tudi elektroenergetski, to kaj spremenila? 
Dolgotrajni, popolnoma zbirokratizirani in neživljenjski postopki pri umešcan­ju objektov v prostor so že vec let ozko grlo pri gradnji elektroenergetske infra­strukture, zlasti tiste na visokonapetost­nem nivoju. Po dosedanjih izkušnjah od ukrepov, ki jih prinaša protikoronski zakon, ne pricakujem veliko. Podob­no izkušnjo smo imeli, ko se je zgodil žledolom. Najprej veliko obljub in lepih besed, po treh mesecih pa smo se vrnili na stare tirnice. Nekaj upanja vliva novi minister za okolje in prostor, ki to pro­blematiko dobro pozna in je tudi oblju­bil, da bo primerno ukrepal. 
Kakšen bo po vašem mnenju vpliv koronakrize na zeleno preobrazbo slovenskega gospodarstva? Ali bo pospešila energetski prehod? 
Menim, da koronakriza ni nujno prines­la le zavoro in negativni vpliv pri ob­likovanju politik energetske in gospodarske preobrazbe. Sicer je letos res nekoliko zmanjšala gospodarsko dejavnost, vendar zelena preobrazba ni enkrat­na modna muha, ampak je dol­gorocen proces, ki bo zahteval drugacno delovanje na vseh podrocjih gospodarstva, ne le energetskem. Mislim na in­
uspešno izkoristiti v podjetjih? Kako prepoznati nove poslovne priložnosti pri izhodu iz krize, ki jih prinašajo tehnološke spremembe in digitalizacija? 
Nove energetske storitve v distribu­cijskem omrežju lahko omogocijo ustreznejšo porazdelitev pretoka elek­tricne energije. Lahko pa vplivajo tudi negativno, kar moramo pozorno sprem­ljati. Zato s partnerji izvajamo kar nekaj pilotskih projektov na slovenski in ev­ropski ravni. Kmalu se bodo pokazali prvi rezultati, ki nam bodo vodilo za us­pešno obvladovanje cedalje bolj kom­pleksnega distribucijskega omrežja. 


Zelena preobrazba ni enkratna modna muha, ampak je dolgorocen proces, ki bo zahteval drugacno delovanje na vseh podrocjih gospodarstva, ne le 
formacijsko preobrazbo, okol­energetskem. V mislih imam informacijsko jsko problematiko, vodenje preobrazbo, okoljsko problematiko, vodenje infrastrukturnih politik na pro­infrastrukturnih politik na prometnem, 
metnem, informacijsko komu­
informacijsko-komunikacijskem, 
nikacijskem, energetskem, 

energetskem, demografskem in preostalih 
demografskem in preostalih 

podrocjih. Tega se zaveda tudi evropska 
podrocjih. Tega se zaveda tudi evropska skupnost in sredst­skupnost in sredstva, ki jih namenja za 
va, ki jih namenja za okrevanje, okrevanje, bodo pospešila delovanje 
bodo celo nekoliko pospešila delovanje v smeri zelene pre­obrazbe. V tem kontekstu bo koronakriza lahko v doloceni meri celo pospešila aktivnosti v sklopu zelene preobrazbe. Po eni strani so se pojavile priložnosti crpanja evropskih sredstev, namenjenih okrevanju, po drugi pa smo doloceno transformacijo delovanja, pred­vsem informacijsko, prav zaradi epidemi­je pospešeno uvajali že zdaj. Menim, da bo v prihodnje pomembno znati redefini­rati politiko delovanja v sklopu obnove gospodarstva v tej smeri in dolociti prave projekte, s katerimi bomo uspešni pri cr­panju evropskih sredstev. Uspešnost na tem podrocju lahko pospeši delovanje gospodarstva in naše delovanje v smeri energetske zelene preobrazbe. 
Kakšne priložnosti in koristi nam prinašajo nove napredne energetske storitve in kako jih 
v smeri zelene preobrazbe. 
Kaj menite o sprejetem NEPN, ki ga je Evropska komisija ocenila za premalo ambicioznega? Je ta izvedljiv in ali gre Slovenija v pravo smer? 
Vedno je nehvaležno ocenjevati delo­vanje drugih in postavljati sodbe v eno ali drugo smer. Verjetno ima Evropska komisija svoj razlog, da dokument oceni z bolj ali manj ambiciozno oceno. Ved­no je pri uresnicevanju potrebna tudi ocena, ali je dokument izvedljiv ali ni. Predvidevam, da Evropska komisija ni ocenjevala sposobnosti izvedbe, am­pak koncne cilje, zapisane v dokumen­tu. S stališca našega delovanja, ce ga gledam kot predsednik skupšcine GIZ distribucije elektricne energije Sloveni­je, celo preambiciozen. Ce bi želeli iz­polniti vse cilje, zacrtane v NEPN, bi po mojem mnenju v prihodnjem desetlet­nem obdobju potrebovali vec kot štiri milijarde evrov sredstev vec, kot jih ima­mo na voljo. Z našega stališca bi torej dokument moral biti bolj operativen, z bolj realnimi in ciljno usmerjenimi pro­jekti ter prilagojen zmožnostim gospo­darstva, da ga uresnici. Poleg temeljne dejavnosti in zavez iz NEPN smo pred­vsem tudi gospodarska družba, ki mora svoje poslovanje izvajati gospodarno in vzdržno ter našim delnicarjem zagotav­ljati ustrezen donos, družbi pa nemote­no poslovanje ob izpolnjevanju vseh zavez. Zato menim, da bomo morali ta dokument skupaj z vsemi deležniki še 

operacionalizirati tako, da bo uresnicljiv. 
Ali je epidemija nakazala, da bi bilo smiselno vpeljati kakšne spremembe v distribucijskem sistemu in delovanju distribucijskih podjetij? 
Epidemija neposredno vpli­va na izvajanje naših delovnih procesov. Te smo kar najbolj prilagodili zahtevam po vec­ji medosebni razdalji, ki še na­jbolj vpliva na komunikacijo med odjemalci in vzdrževalci/ monterji na distribucijskem po­drocju. Zakonodaja, ki bi debi­rokratizirala dolocene postopke pri komunikaciji z odjemalci, bi bila korak v pravo smer. 

Ste tudi letošnji prejemnik nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. S cim ste prepricali GZS in kaj vam pomeni ta nagrada? 
GZS smo lahko prepricali samo z veclet­nim uspešnim strokovnim delom. Na­grada mi pomeni priznanje, veliko cast in seveda zavezo za naprej. Moram pa posebej poudariti, da se zavedam, da ta nagrada pripada vsem zaposlenim v Elektru Ljubljana. Njihovi strokovnosti, pripadnosti in požrtvovalnosti. Brez nji­hovega dela nagrade ne bi bilo, zato je ta predvsem njihova. 
Za energetiko je kljucno vzpostaviti ustrezne vire financiranja, ki bodo omogocali nacrtovano nadgradnjo omrežja in vpeljavo naprednih elektronskih sistemov in komunikacije s koncnimi uporabniki. 
naš Stik 
DR. IVAN ŠMON 

PREDSEDNIK UPRAVE ELEKTRO GORENJSKA IN PREDSEDNIK SEKCIJE SLOVENSKI NACIONALNI KOMITE SVETOVNEGA ENERGETSKEGA SVETA – SNK WEC 

Vsaka kriza 


prinaša priložnosti na 
razlicnih podrocjih 
Elektrodistribucijska podjetja so morala svoje delo v casu koronavirusapopolnoma prilagoditi novim razmeram. Medtem ko so s sprejetimiukrepi in medsebojnim sodelovanjem zagotovila zanesljivo oskrboodjemalcev z elektricno energijo tudi v kriznih razmerah, se je na drugistrani zmanjšala intenzivnost investicij. 
Besedilo: Polona Bahun; fotografiji: arhiv Elektro Gorenjska in Vladimir Habjan 


tem, kakšen izpad prihodkov pricaku­jejo, kaj to pomeni za prihodnost nji­hovih razvojnih nacrtov in kako so se 
lotili spremenjenih pogojev poslovan­ja, smo se pogovarjali s predsednikom uprave Elek­tra Gorenjska dr. Ivanom Šmonom, ki je bil pred kratkim izvoljen tudi za predsednika Sekcije Slo­venski nacionalni komite Svetovnega energetskega sveta (SNK WEC). 
Kako ste se uspeli prilagoditi novim razmeram zaradi epidemije koronavirusa in kakšna je trenutna situacija v vaši družbi? Ali se za letos nacrtovani projekti kljub epidemiji izvajajo nemoteno? 

Prvi in drugi val epidemije koronavirusa je vplival na prilagoditev in reorganizacijo posameznih del. V podjetje smo vpeljali elektronski nacin poslo­vanja, delo od doma, pospešeno izvajamo pro­jekte digitalizacije. V obdobju od marca do maja smo zmanjšali intenzivnost dela na terenu oziro­ma izvajanja investicij, to smo morali zmanjšati tudi v drugem valu epidemije, ki še traja. Pri tem na terenu še naprej zagotavljamo vse zakonske naloge gospodarske javne službe. S ciljem, da bi se minimizirala nastala škoda, smo se v skupini Elektro Gorenjska že v prvem valu lotili pregleda potrjenih investicijskih projektov in preoblikova­li dinamiko njihovega izvajanja. Za leto 2020 je sicer izvedba plana investicij v nacrtovanem ob­segu 14,7 milijona evrov. 
Kakšen bo kratkorocen in dolgorocen vpliv epidemije koronavirusa na poslovanje družbe in uresnicevanje investicijskih nacrtov? 
Na poslovanje družbe Elektro Gorenjska najbolj vpliva Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo oziroma posledicno spremem­ba omrežninskega akta, ki donos na regulativno bazo sredstev za leto 2020 zmanjšuje s 5,26 ods­totka na 4,13 odstotka. Predviden izpad prihodkov na tej osnovi znaša 2,2 milijona evrov, kar mocno vpliva na kratkorocno zmožnost izvajanja investicij v nacrtovanem obsegu. Predvsem bomo morali zamak­niti izvedbo nekaterih projektov, na primer uvedbo naprednih merilnih sistemov. 
Nova dejstva in zaostrene razmere bodo zago­tovo mocno vplivale na poslovanje proizvodnega in storitvenega sektorja v prihodnje. Posledice so moc­no povezane tudi z nacionalnimi energetskimi strate­gijami, katerih usmeritve bodo predvidoma že od leta 2021 zahtevale bistveno vecja, po nekaterih napove­dih vec kot štirikrat vecja, vlaganja v elektrodistribu­cijsko omrežje kot danes. Cilje, ki smo si jih zadala podjetja, bomo ob novih pogojih brez zagotovitve dodatnih virov financiranja težje dosegli. Vsekakor se bomo trudili, da jih dosežemo v najvecji možni meri. 
Ali bodo potrebne prilagoditve poslovanja in kakšne? 
Elektrodistribucijska podjetja, ki smo eden od klucnih akterjev v slovenski energetiki, smo morala svoje delo v casu koronavirusa popol­noma prilagoditi novim razmeram. Z na­tancno organizacijo del smo poskrbeli za nemoteno oskrbo z elektricno ener­gijo, sprejeli smo ustrezne ukrepe, s katerimi smo minimizirali morebitne širi­tve virusne bolezni, reorganizirali smo potek investicijskih del, prav tako smo v najvecji možni meri zašcitili zaposlene. 
Veliko dodatnih možnosti in priložno­sti na podrocju poslovanja pa prinaša­ta digitalizacija in vpeljava elektronskih poti poslovanja. 
Kakšen je bil vpliv epidemije na porabo elektricne energije vaših odjemalcev? Ali ste v casu epidemije uspeli poskrbeti za zanesljivo in neprekinjeno oskrbo z elektricno energijo in kako? 

Elektro Gorenjska ima že vrsto izkušenj s posebnimi razmerami, kot sta na primer žledolom in vetrolom. Ne glede na razmere je naša kljucna naloga zago­tavljati zanesljivo in kakovostno oskrbo z elektricno energijo. Menimo, da to nalogo zaposleni skozi izvajanje vseh poslovnih procesov izvajamo uspešno tudi v casu epidemije. 
Distribuirana elektricna energija se je v prvem valu epidemije pricakova­no zmanjšala, in sicer za približno de­set odstotkov. Enako gibanje porabe pricakujemo tudi v drugem valu. Skup­no znižanje na letni ravni glede na leto 2019 se predvideva v obsegu okrog pe­tih odstotkov. 
Zaradi epidemije so podjetja digitalizacijo izvedla hitreje, kot bi jo sicer. Kaj to pomeni za distribucijo? 

Podrocje digitalizacije je družba Elek­tro Gorenjska prepoznala že v okvi­ru strateških projektov v preteklih letih, posledicno je stopnja digitalizacije posa­meznih poslovnih procesov na dokaj visoki ravni. Ob razglasitvi epidemije koronavirusa sta nam posledicno moc­no pomagala stopnja digitalizacije poslo­vanja v podjetju in stanje celotnega IKT sistema, saj smo prakticno brez težav omogocili delo od doma vsem zapos­lenim, ki so to potrebovali. Izvajanje pro­jektov digitalizacije smo zaradi epidemije koronavirusa samo še pospešili. 
Kljucna za energetiko in uvedbo digitalizacije ter naprednih sistemov je zagotovo vzpostavitev naprednih elek­tronskih sistemov in komunikacije s koncnimi uporabniki. Elektrodistribucijs­ka podjetja, združena v Gospodarskem interesnem združenju distribucije elek­tricne energije, so v letu 2019 že vz­postavila brezplacen enoten spletni portal Moj elektro – sistem za enoten dostop do merilnih podatkov (SEDMp). Sistem sestavlja skupaj s sistemskimi števci, komunikacijskimi povezavami in naprednimi merilnimi centri elektrodistri­bucijskih podjetij del naprednega meril­nega sistema. Portal je tako ena izmed storitev enotne vstopne tocke nacional­nega podatkovnega vozlišca, skladno z Energetskim zakonom. 
podzakonski akti so nekatere Nova dejstva in zaostrene razmere bodo tih, kot so Svetovna energetska segmente umešcanja infra­zagotovo mocno vplivale na poslovanje trilema, Spremljanje svetovnih strukture v prostor že poenos­proizvodnega in storitvenega sektorja energetskih izzivov, Svetovni tavili, želimo pa si, da bi bili ti v prihodnje. Posledice so mocno povezane energetski viri, Svetovni ener­postopki pri naslednjih zakon­getski scenariji in Svetovni 
tudi z nacionalnimi energetskimi 
skih paketih še bolj preprosti in energetski pogledi. 
strategijami, katerih usmeritve bodo 
predvsem hitrejši. Sekcija spremlja in sodelu­
predvidoma že od leta 2021 zahtevale 
je tudi pri drugih projektih WEC, Kakšen bo po vašem mnenju bistveno vecja, po nekaterih napovedih povezuje se s sorodnimi organi­vpliv epidemije na zeleno vec kot štirikrat vecja, vlaganja zacijami doma in v tujini. Sekcija preobrazbo slovenskega v elektrodistribucijsko omrežje kot danes. sodeluje tudi z drugimi sekcijami 
katere predsednik ste postali pred kratkim. Kaj je njeno poslanstvo in kakšne prednostne naloge ste si zadali za vaš mandat? 

Osnovno delovanje Sekcije SNK WEC je povezano s sodelovanjem s Svetovnim energetskim svetom (WEC) in s tem z nacionalnimi komiteji drugih držav cla­nic. S pomocjo WEC Slovenija krepi svoj 
položaj kot država, ki se lahko pohvali z dobro delujocim ener­getskim trgom. 
Pri tem je treba izpostavi­ti zlasti dejavnosti pri projek­
Ali bosta sprejetje protikoronskega zakona in seznama prednostnih projektov, med katerimi so tudi elektroenergetski, kaj spremenila glede umešcanja elektroenergetskih objektov v prostor, ki še vedno predstavlja velike težave pri uresnicevanju projektov, in kako? 
Trenutni postopki umešcanja elektroenergetskih objektov v prostor so v resnici prevec ad­ministrativni in dolgotrajni. Pro­tikoronski paketi in pripadajoci 
za premalo ambicioznega? Gre Slovenija v pravo smer? 
NEPN je na generalni ravni zacrtal pra­vo smer. Predstavlja kompromis med visokimi cilji in visokimi investicijami. Ev­ropska komisija ga je sicer ocenila za premalo ambicioznega, kar pomeni viš­je cilje in še višje investicije. Ce gledamo samo podrocje distribucije elektrike, je 


gospodarstva? Ali bo ta pospešila energetski prehod? 
Vsaka kriza prinaša priložnosti na raz­licnih podrocjih, zagotovo tudi na po­drocju prehoda v nizkoogljicno družbo. Kot sem že omenil, je distribucija eden od kljucnih akterjev, ki bo le ob zanesljivem in robustnem omrežju sposobna vkljuce­vati nove uporabnike in razpršene vire v distribucijska omrežja. To je prvi pogoj na poti k nizkoogljicni družbi. 
Kakšne priložnosti in koristi nam prinašajo nove napredne energetske storitve ter kako jih uspešno izkoristiti v podjetjih? Kako prepoznati nove poslovne priložnosti pri izhodu iz krize, ki jih prinašajo tehnološke spremembe in digitalizacija na poti v nizkoogljicno krožno gospodarstvo? 
Energetika je panoga, ki neprestano te­stira in uvaja nove tehnologije. Priložno­sti prepoznavamo s sodelovanjem v razlicnih raziskovalno­razvojnih projek­tih. Nove energetske storitve bodo sle­dile predvsem trgu storitev prožnosti, ki bo združeval distribuirano proizvod­njo elektrike, ucinkovito rabo elektricne energije in njeno lokalno shranjevanje. 
Kako ocenjujete sprejeti NEPN, ki ga je Evropska komisija ocenila 
NEPN zelo ambiciozen in na desetletni ravni predvideva skoraj 4­kratno pove­canje investicij. 
Je epidemija nakazala, da bi bilo smiselno vpeljati kakšne spremembe v distribucijskem sistemu in delovanju distribucijskih podjetij? 
Zagotovo je treba izpostaviti, da je v casu kriznih razmer potrebno jasno in transparentno sodelovanje med distri­bucijskimi podjetji. Poudariti moram, da smo distribucijska podjetja takoj pre­poznala resnost razmer in posledicno skupaj sprejela razlicne ukrepe, s kate­rimi smo se še dodatno povezali. 
Ukrepa, kot sta elektronsko poslo­vanje in delo od doma, oziroma dru­gi nacini fleksibilnega dela, ki sta v casu epidemije izredno pomembna in ucinkovita, sta prav tako dokazala, da lahko pripomoreta k vecji ucinkovito­sti in storilnosti zaposlenih ter mocno prispevata tudi k preprecevanju širjenja okužb v podjetju. 
Ste pobudnik društva oziroma po novem Sekcije Slovenski nacionalni komite Svetovnega energetskega sveta (SNK WEC), 
pri EZS ter s panožnimi združenji 
in znanstveno­akademskimi or­ganizacijami v nacionalnem prostoru. 
Med pomembnimi deli, ki jih bo sek­cija opravljala v mojem mandatu predse­dovanja, so sprejemanje, usklajevanje in pod okriljem EZS posredovanje po­bud in predlogov državnim organom, državnim institucijam in drugim subjek­tom na državni ravni. Posebej je treba izpostaviti sodelovanje z Ministrstvom za infrastrukturo ter Ministrstvom za okolje in prostor v razpravah in javnih posvetovanjih o aktualnih energetskih in okoljskih temah. Sekcija si prizadeva v izmenjavo stališc tesneje vkljuciti MzI, saj je v tujini navadno minister, pristojen za energijo, vsaj castni clan nacional­nega komiteja WEC. Sekcija SNK WEC bo predvidoma nadaljevala tudi orga­nizacijo razprav – okroglih miz v okviru tradicionalnega dogodka Razmislek o energetiki. 
BOGDAN BARBIC 

DIREKTOR DRUŽBE HIDROELEKTRARNE NA SPODNJI SAVI 



Integralni postopek 


za HE Mokrice 
vliva upanje 
Nedokoncana veriga je kot hiša brez strehe, pravijo v družbi HESS, zatovsa prizadevanja namenjajo cimprejšnjemu zacetku gradnje HE Mokrice.Vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja po integralnem postopku jepopolna, kar pomeni, da je gradbeno dovoljenje skorajda na dosegu roke. 
Besedilo: Vladimir Habjan; fotografija: arhiv HESS 



etošnja hidrologija, ki jo lahko izkoristi­mo, je nekoliko pod planirano, ceprav je bilo v drugi polovici leta kar nekaj pa­
davin, vendar pa previsokih voda ne moremo v celoti izkoristiti za proizvodnjo elektricne energije, saj morajo viški vode teci mimo turbin,« je povedal direktor družbe Bogdan Barbic. Trenutno je v HESS 47 zaposlenih v maticni družbi, štirje pa še v hcerinski družbi Partner, ki je cedalje bolj tržno usmerjena. 
Kakšno je bilo leto 2020 za družbo HESS? Kakšni so poslovni rezultati? 
Za urejeno družbo z ambicijami po rasti in neneh­nimi izboljšavami na vseh podrocjih delovanja je vsako leto dobro leto. Seveda si vsi želimo ugodne hidrologije in posledicno tudi proizvodnje, se pa za­vedamo, da ima vreme svoje zakonitosti, na katere se ne da vplivati, pac pa se jim je treba prilagoditi s svojimi ukrepi. In mi to tudi pocnemo. 
Naši poslovni rezultati se že nekaj let gibljejo med 2 in 3 milijoni evrov in tudi letošnji bodo v teh okvirih. To je nekoliko bolje od predvidenih po poslovnem nacrtu, vendar deloma tudi zato, ker so se zaradi epi­demiološke situacije dobave materialov in opreme krepko podaljšale, s tem pa tudi roki izvedbe plani­ranih vzdrževalnih aktivnosti, ki so se zamaknili krep­ko v jesen in deloma tudi v naslednje leto. Kljub temu smo zadovoljni, saj so bili delovni pogoji letos dru­gacni in težji kot uteceni sistem, ki smo ga poznali do zdaj. Kljucno je bilo ohraniti polno proizvodnjo, kar nam je kljub manjšim okužbam osebja tudi uspevalo. 
Kaj prinaša dokoncanje verige HE na spodnji Savi za energetiko in Slovenijo? 
Nedokoncana veriga je kot hiša brez strehe, še to­liko bolj, ker gre za vecnamenski projekt, ki uresnicu­je štiri kljucne cilje, in sicer proizvodnjo elektricne energije iz obnovljivih virov, protipoplavno zašcito, sanacijo in uravnavanje podtalnice ter plovnost. Gre torej za širši vidik kot samo za energetskega. Morda smo v preteklosti predstavljali projekt dokaj ozko in predvsem izpostavljali prispevek zakljucene verige in posameznih HE v odstotkih proizvodnje, kar jav­nosti ne pove veliko. Treba je poudariti, da izgrad­nja HE Mokrice glede na celotno verigo ne pomeni samo dodatnih 19 odstotkov elektricne energije te verige, ampak bo omenjena elektrarna zagotavljala oskrbo z elektricno energijo vec kot 32.000 gospo­dinjstvom v Sloveniji. In to v celoti iz obnovljivega vira energije. Poleg tega se z izgradnjo HE Mokrice veri­ga zakljuci, to pa pomeni, da se že do zdaj zgrajene elektrarne na Savi lahko uporabijo s tako fleksibil­nostjo, kot so bile sprojektirane, torej da sodelujejo v primarni, sekundarni in terciarni regulaciji sistema s polno mocjo. Veriga bo tako obratovala kot en velik zelo fleksibilen agregat. 
V kakšnem stanju je situacija glede HE Mokrice? Kakšnih aktivnosti ste se lotili v družbi? 
Junija letos smo skupaj z MOP in Elesom dali vlogo za gradbeno dovoljenje po integralnem postopku. Postopek je uradno stekel, del tega postopka je tudi prevlada javne koristi nad naravo. Po spreje­tem Državnem prostorskem nacrtu leta 2014 je Vlada RS ravno na obmocju HE Mokric razglasila Naturo 2000 in s tem povzrocila obilo administrativnih težav. Ceprav so nam organi MOP takrat ust­no zagotavljali, da to ne bo vplivalo na potek nadaljnje izgradnje, se je pokaza­lo, da ni tako. Administrativne težave so se podeseterile in povzrocile tudi precej stroškov zaradi dodatne dokumentacije, ki jo je bilo treba pripraviti. Nekaj casa je trajalo, da je bilo vse to tudi ustrez­no pripravljeno, vmes se je zamenjala gradbena in prostorska zakonodaja ter povzrocila nove zaplete, je pa na koncu tudi omogocila, da smo lahko pripravili vlogo za pridobitev gradbenega dovol­jenja po integralnem postop­ku. Naša vloga je zdaj popolna, odkupljena so že skoraj vsa po­trebna zemljišca za izgradnjo, tako da bo gradbeno dovoljen­
Koliko bo stala gradnja energetskega dela, koliko infrastrukturnega in iz kakšnih virov bodo zagotovljena sredstva? 
Financna konstrukcija Mokric je bila predvidena v investicijskem programu že pred leti in se ni spremenila. Ener­getski del bo financiran deloma iz last­nih sredstev, deloma iz naknadnih vložkov družbenikov. Zaradi zamika izgradnje imamo na voljo celo vec last­nih sredstev, saj smo del akumulacije in dobicke hranili za zacetek investicije. Trenutna ocena energetskega dela je okoli 100 milijonov evrov z DDV, infras­trukturnega dela, ki ga financira MOP, pa okoli 70 milijonov. 

jo razporeditev. Verjetno je vsakomur jasno, da bi tak nacin gradnje povzrocil velike stroške, na koncu pa bi dobili zmazek. Vendar pa se vedno najde nek­do, ki pocne ravno to. Le zakaj? 
Kakšne so posledico za družbo in državo, ker gradnja HE Mokrice zamuja? 
Posledice niso neposredne, vendar pa govorimo o milijonskih zneskih, ki jih izgubljamo Slovenija in vsi prebival­ci Slovenije. Letno govorimo glede na tržne cene o skoraj 8 milijonih evrov izpada proizvodnje, ocene Umarja pa kažejo, da bi se BDP v casu izgradnje lahko povecal za 0,3 odstotka vsako leto. Zlasti to se seveda lahko nadoknadi v naslednjih letih, ko stece izgradnja, izpada dose­danje proizvodnje pa se žal ne da nadoknaditi. Škoda za Slo­

je mogoce izdati kmalu po iz­Družba HESS je izrazito zeleno usmerjena venijo, do zdaj smo izgubili že vedbi postopka prevlade javne in že danes smo ena ekološko najbolj 40 milijonov evrov. koristi. ozavešcenih družb v tem prostoru. Velik 
del svojih aktivnosti namenjamo skrbi za Kaj vam pomeni podpora V kakšnem casu pricakujete MOP in MzI v prizadevanjih 
naravo, izvajamo številne monitoringe, 
rešitev? Ali ima ARSO rok za za zacetek gradnje 
spremljamo stanje ponovno oživljenih 
odgovor? Kaj sledi po tem? HE Mokrice? 
pritokov reke Save, ki so bili v preteklosti 
Mora Upravno sodišce RS Na MZI so res vedno podpira­izdati nov sklep? izsušeni, vse skupaj pa nadgrajujemo s li ta projekt, podpirajo ga tudi Integralni postopek, po kate­proizvodnjo ciste in ekonomicne elektricne danes, saj se zavedajo pomena 
rem smo pripravili vlogo, vklju­cuje izdajo okoljevarstvenega in tudi gradbenega dovoljenja. Seveda je zoper vsako odlocitev, spre­jeto v upravnem postopku, mogoce sprožiti upravni spor, vendar pa so bili kljucni ocitki NVO v postopku, ki ga je vodil ARSO, prav v tem, da je treba iz­vesti prevlado javne koristi, ce se želi graditi, in da brez tega prihaja do kršitev evropskih direktiv. V sedanjem postop­ku bodo pripombe upoštevane, izvede­na bo prevlada, torej bodo vse njihove zahteve izpolnjene in skladne z direkti­vami EU. Vse nadaljnje aktivnosti, ki bi jih sprožila kakšna NVO, pa pomenijo, da sploh ne gre za skrb za naravo, tem­vec preprosto za sistematicno oviranje izgradnje iz ciste zlobe, kar je zloraba privilegiranega statusa NVO. V takem primeru bomo seveda proucili možnosti odškodninske odgovornosti doticnega NVO in tudi odgovorne osebe. 
Ali je financna konstrukcija izgradnje HE Mokrice zakljucena? 
energije. 
Ali je po vašem mnenju kakšna možnost, da do gradnje HE Mokrice ne bi prišlo? 
Imamo veljaven zakon, sprejet v parla­mentu, ki nalaga izgradnjo Mokric tako MOP kot tudi družbi HESS, torej objekt moramo zgraditi. Odkupljena so tudi že vsa zemljišca, izdelana je dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja in z izvedbo prevlade javne koristi nad nara­vo bodo izpolnjeni vsi pogoji za zacetek izgradnje v naslednjem letu. V Sloveniji imamo res težavo v tem, da, ko se ne­kaj dogovorimo in sprejmemo, bodisi neko strategijo ali zakon, se prej ali slej najde skupina ljudi, ki želi to podreti. Taki destruktivni poskusi ovirajo napredek družbe, saj se vsaka sprejeta strategija postavlja pod vprašaj. Ne moremo in ne smemo rušiti sprejetih zakonov in razvoj­nih strategij, saj je to enako, kot bi gradili vecstanovanjsko hišo ter sproti spremin­jali število nadstropij, obliko in notran­izgradnje obnovljivih virov. Na 
MOP so bili obcasno nekoliko 
bolj sramežljivi, kar nam ni bilo jasno, saj gre za najvecji vodarski projekt v samostojni Sloveniji, ki je lahko njihov ponos. Uspešno izvesti protipoplav­no zašcito in sanacijo podtalnice v ce­lotni pokrajini je velik tehnicni dosežek, na katerega bi bila marsikatera država zelo ponosna. Upamo, da se bodo tudi na MOP kdaj pohvalili z dosežki na po­drocju urejanja voda, mi vsekakor ceni­mo njihovo tehnicno znanje in uspešno vodenje projektov. 
Zakaj je voda vse bolj strateško pomemben vir v Sloveniji? 
Voda, hrana in energija so osnovne do­brine, ki jih poleg prostora potrebuje vsak narod, ce želi preživeti in se razvi­jati. V zgodovini so zaradi pomanjkan­ja vode izumirali celi narodi ali pa so se bili prisiljeni umakniti na druga podroc­ja. Danes ni nic drugace, saj je dobršen del migracij, ki pritiskajo na Evropo, pos­ledica podnebnih sprememb in pomanj­kanja vode v podsaharski Afriki in na Bližnjem vzhodu. V tem trenutku v Slo­veniji prevladuje mnenje, da je padavin dovolj in vode ne bo zmanjkalo. Skrb se vendarle kaže v tem, da je pravica do pitne vode prišla v ustavo, vendar to ne bo dovolj, ce te dobrine ne bomo zna­li in zmogli ohraniti. Podnebne spre­membe še kako vplivajo na slovenske vodotoke in podzemne vode, kar lahko potrdimo iz prve roke, saj skrbno sprem­ljamo vsa dogajanja na porecju Save, nad zemljo in pod njo. Trendi niso dobri, saj se soocamo z vse pogostejšimi valovi visokih voda, ki trajajo kratek cas in neiz­korišceni hitro odtecejo naprej, medtem ko je enakomernih srednje visokih pre­tokov vse manj. Vse vec je tudi sušnih obdobij, vse manj snega, ki pomeni skladišcene zaloge vode, in tako postaja upravljanje voda vse zahtevnejše. Ukrepati je treba takoj. To pomeni, da je treba ohranjati polne vodonosni­ke, vzpostaviti sodobne sisteme zalivanja za kmetijstvo in ohran­ob strani financne prednosti proizvod­nje elektricne energije, financne prispev­ke državi in lokalnim skupnostim ter se usmerimo le na izboljšanje kakovosti živ­ljenja v bližini velikih vodnih površin, lah­ko ugotovimo, da prav te privlacijo ljudi in jim omogocajo dvig življenjske ravni. Ce pogledamo najbogatejše države v svetu, kjer je tudi življenjski standard najboljši, lahko ugotovimo, da vse razpolagajo z veliko naravnimi viri, povezanimi s proiz­vodnjo energije. Skandinavske države, Švica, Avstrija, Kanada zelo intenzivno izkorišcajo svoje hidro potenciale, saj gre za neizcrpen vir proizvodnje elek­tricne energije, ki se nato odraža najprej v razvoju kakovostne industrije, turizma, 



Nedokoncana veriga elektrarna na srednji Savi je kot hiša brez strehe, še toliko bolj, ker gre za vecnamenski projekt, ki uresnicuje štiri kljucne cilje, 
morali v prihodnje tudi dogovoriti, kako in v kakšni obliki bo organizirano upra­vljanje reke Save za izkorišcanje ener­getskega potenciala. 
V kolikšni meri boste oziroma ste pripravljeni sodelovati pri izgradnji elektrarn na srednji Savi? 
Dosedanje izkušnje z izgradnjo spod­nje Save želimo prenesti tudi na srednjo Savo. Odkrito lahko povem, da smo se pri izgradnji veliko naucili. Naše poteze niso bile vedno optimalne, zlasti tiste na zacetku, zato smo pripravljeni znanje prenesti na ekipo, ki bo gradila sred­njo Savo. Tudi tu bo izgradnja tekla vsaj dve desetletji, zato mora biti ekipa mla­da, da bo lahko projekt zakljuci­la tako, kot ga zakljucujemo mi na spodnji Savi. HSE, ki je naš solastnik in je ves cas posred­no ali neposredno sodeloval pri izgradnji spodnje Save, se za­veda odgovornosti in vseh ne­varnosti pri izgradnji, zato že vzpostavljamo ustrezno sodelo­

jati vodo v Sloveniji tudi s vanje tudi pri projektu srednje 
in sicer proizvodnjo elektricne energije iz 
pregradami. Glede pomislekov, Save. 
obnovljivih virov, protipoplavno zašcito, 
da se bo tako zmanjšala bioraz­

sanacijo in uravnavanje podtalnice ter 
nolikost voda, lahko recemo, da bo ta popolnoma izginila, ce ne bomo storili nicesar, saj se tem­perature voda zvišujejo v taki meri, da dolocene vrste rib in drugih or­ganizmov izginjajo iz slovenskih voda. Prav globoke zajezitve omogocajo stabi­lizacijo temperature voda in s tem blaži­jo klimatske spremembe, ki so, zdaj je že jasno, v prihodnosti neizogibne. Ce se bomo tega pravocasno zavedali in ukrepali tudi z umetnimi posegi, bomo lahko ohranili bogastvo voda, ki ga uži­vamo zdaj. Nasprotno se zgodba ne bo dobro koncala, še najslabše za naravo. 
Kako se naložbe v hidroelektrarne povrnejo? Družbi in državi? 

Vsi naravni viri na ozemlju države so narodno bogastvo, zlasti tisti, ki se obnav­ljajo. Izgradnja vecnamenskih projektov, katerih del je tudi hidroelektrarna, ponuja neusahljiv vir energije, skladišcenje ciste pitne vode v vodonosnikih, omogoca zanesljivo in od podnebnih sprememb manj obcutljivo proizvodnjo hrane. Ve­like vodne površine so magnet za raz­voj življenja in tudi za ljudi privlacen nacin preživljanja prostega casa. Ce pustimo 
plovnost. 

nato pa še v dvigu splošnega standarda in kakovosti življenja. Slovenija jim lahko sledi, ce bo pametna. Pri tem se vsi za­vedamo, da se z razvojem tehnologije v prihodnosti lahko pojavi poceni in va­ren vir stabilne proizvodnje energije, ki bo zakljucil tudi cikel uporabe hidroelek­trarn. V takem primeru je odstranitev teh objektov še najenostavnejša, brez težkih posledic za naravo, približno tako, kot so izginili parni stroji in bodo slej kot prej tudi motorji z notranjim izgorevanjem. Do takrat pa so hidroelektrarne paradni konj ciste proizvodnje elektricne energije. 
Kakšno je vaše mnenje glede predloga, da naj bi vodenje vseh elektrarn na Savi po dokoncani izgradnji celotne verige, vkljucno s srednjo Savo, prevzela ena družba? 

Gre za ekonomsko in organizacijsko vprašanje, kako optimizirati upravljan­je reke Save. Koordinacijo na reki zdaj vodi GEN energija, HSE ima koncesijo na srednji Savi in ti dve družbi se bosta 
Imate poleg dokoncanja verige elektrarn na spodnji Savi v nacrtih še kakšne druge energetske projekte? 
Vsekakor. Naš razvoj je usmerjen v pridobivanje elektricne energije iz vseh obnovljivih virov, ki so na razpolago v našem prostoru in so lahko ekonomsko zanimivi. Tako se pripravlja projekt za 6 MW soncno elektrarno ob HE Brežice, ki bo kot ena prvih vkljucena v stika­lišce hidroelektrarne in posredno nato v prenosni sistem. Ta soncna elektrar­na bo lahko koristila tudi akumulacij­ske bazene za dnevno shranjevanje energije, s cimer bo veriga še izboljša­la fleksibilnost. Tako bomo dobili neke vrste hibridno elektrarno, saj bo izhodni izdelek, elektricna energija, sestavljen iz energije sonca in vode. K temu namera­vamo dodati še tretji zeleni vir, to je vo­dik. Projekt smo zaceli skupaj s partnerji, z Elesom, Plinovodi in HSE, je pa še v zacetni fazi. 


RAJKO VOLK 
TEHNICNI DIREKTOR SENG 




Na tehniško dedišcino 


smo zelo ponosni 
Soške elektrarne Nova Gorica se ponašajo z vec kot 70-letno tradicijo,v minulih desetletjih pa so si nabrale ogromno izkušenj z obratovanjem inupravljanjem hidroelektrarn na eni naših najlepših rek, na Soci.Kot pravijo, ostaja njihovo kljucno vodilo proizvodnja obnovljiveelektricne energije v sožitju z naravo. 
Besedilo: Brane Janjic; fotografije: arhiv SENG 

oške elektrarne upravljajo pet velikih in 23 
malih hidroelektrarn ter za zdaj tudi edino 
crpalno elektrarno v Sloveniji in so kot take 
tudi pomemben proizvajalec elektricne energije iz obnovljivih virov. Po besedah tehnicnega direktorja Rajka Volka bi si želeli v prihodnjih letih vlogo okolju prijaznega proizvajalca elektricne ener­gije še okrepiti, pri cemer pa zaradi zapletenih in dolgotrajnih postopkov umešcanja energetskih ob­jektov v prostor za zdaj ostajajo še bolj pri nacrtih in se usmerjajo v zagotavljanje nemotenega obrato­vanja obstojecih objektov. V okviru teh prizadevanj so v zadnjem desetletju povsem prenovili HE Doblar I in HE Plave I, ki sta zaceli obratovati že pred zacet­kom druge svetovne vojne. 
Letos obeležujete 80-letnico obratovanja hidroelektrarna Plave I, ki je bila pred kratkim deležna temeljite prenove. Kaj vse je ta zajemala? 
Zacetki raziskovalnih del za HE Plave I segajo v leta po prvi svetovni vojni, ko je bilo doloceno mesto za­jezitve reke Soce pri naselju Ajba, kjer je tudi akumu­lacijski bazen elektrarne, in izbrana lokacija strojnice v kraju Plave. Gradnja in upravljanje elektrarn sta takrat potekala pod vojaško oblastjo, tako da je bila za HE Plave I tudi iz varnostnih razlogov izbrana ra­zlicica elektrarne s podzemno strojnico tako imeno­vanega kavernskega tipa, v katero sta bili vgrajeni dve Kaplanovi turbini in dva trifazna generatorja s skupno mocjo 15 MW, ki sta takrat obratovala še na omrežju s frekvenco 42 Hz. Strojnico z akumulacij­skim bazenom Ajba povezuje dobrih šest kilometrov dolg dovodni rov. Elektrarna je zacela obratovati konec maja 1940, v obdobju po drugi svetovni voj­ni pa je oskrbovala predvsem Slovensko primorje in Istro. Skupaj s HE Doblar I (1939) sta v prvih letih po vojni pokrivali kar 40 odstotkov vseh slovenskih po­treb po elektricni energiji. Danes je ta delež seveda precej manjši, pri cemer HE Plave I in drugi proizvod­ni objekti na Soci in bližnjih vodotokih na leto zago­tavljajo okoli 500 GWh elektricne energije. 

Ceprav je bila HE Plave I, tako kot tudi drugi naši objekti, redno vzdrževana, so dolga leta obrato­vanja pustila sledove. Zato smo se v devetdesetih letih prejšnjega stoletja odlocili za njeno temeljito obnovo. Ker sredstev takrat ni bilo za vse dovolj, se je izvedla le prva faza, ki je obsegala predvsem menjavo turbin in nekaj pomožne opreme. Druga faza obnove se je kar nekajkrat zamaknila in šele leta 2012 je bil izdelan zadnji noveliran investicijski program za rekonstrukcijo elektrarne. Ta je obse­gala zamenjavo obeh generatorjev z vzbujalnima sistemoma in zamenjavo oziroma obnovo vseh tehnoloških sistemov elektrarne. Izvedena so bila tudi manjša gradbena dela. 
Projekt obnove je bil zaradi zahtevnosti del razdeljen v vec faz, glavnino del pa smo koncali lani jeseni. Celotna vrednost opravljenih del je znašala enajst milijonov evrov. Podpisanih je bilo 13 pogodb z domacimi in tujimi dobavitelji in izvajalci. 
Hkrati je v sodelovanju z Elesom potekala izgrad­nja novega sodobnega 110 kV oklopljenega stika­lišca, pri katerem je bila koordinacija med obema projektoma dodaten izziv, saj sta oba projekta po­tekala prek javnih narocil z vnaprej negotovim casovnim potekom. V celoti pa je bil po­sodobljen tudi sistem vodenja, tako da tudi upravljanje te elektrarne poteka na daljavo iz obmocnega centra vodenja v Novi Gorici. 
Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil celotnemu kolektivu SENG za sodelo­vanje, še zlasti tistim, ki so pri premago­vanju težav bistveno prispevali k temu, da bo elektrarna HE Plave še dolga de­setletja proizvajala dragoceno elektric­no energijo iz obnovljivega vira. 
Ceprav elektrarne na Soci po zmogljivosti ne spadajo med najmocnejše v slovenskem elektroenergetskem sistemu, je njihova vloga v sistemu vendarle velika. V cem se kaže ta pomembnost? 
Z vecanjem deleža nepredvidljivih ob­novljivih virov se povecujejo tudi po­trebe po razlicnih sistemskih storitvah za zagotavljanje zanesljivega obrato­vanja elektroenergetskega sistema, ki na trgu postajajo tudi vse dragocenej­še. Vseh pet velikih hidroelektrarn na Soci in crpalna elektrarna Avce so tako imenovane sistemske hidroelektrarne, te pa so s svojo odzivnostjo in prožnost­jo kljucnega pomena za zagotavljanje zanesljive in stabilne dobave elektricne energije in nemoteno delovanje elek­troenergetskega sistema. Povedano drugace, so nepogrešljive pri izvajanju izravnave med potrebami in proizvodnjo ter pri ohranjanju ravnovesja v sistemu. Sposobnost hitrega odziva sistemskih hidroelektrarn na spremembe je tudi njihova kljucna lastnost, nujno potreb­na za zanesljivo delovanje elektroener­getskega sistema in dobavo elektricne energije koncnim odjemalcem. 
Soške elektrarne upravljajo tudi našo do zdaj edino crpalno elektrarno Avce in imajo kot take tudi edine izkušnje s tovrstnimi objekti. Kot receno, se potreba po hranilnikih energije – in crpalne elektrarne so ene najucinkovitejših 
– z narašcanjem deleža obnovljivih virov naglo povecuje. Ste pripravljeni svoje znanje deliti tudi ob morebitni izpeljavi drugih podobnih projektov? 
Seveda. Znotraj skupine HSE imamo ob­likovano tudi posebno strokovno skupino, 
HE Plave I nekoc in danes 
ki se ukvarja s proucevanjem dodat­nih proizvodnih možnosti, pri cemer ima glede odlocitev o gradnji novih objek­tov veliko vlogo gospodarstvo. Pri de­setletnem obratovanju in vzdrževanju crpalne hidroelektrarne smo pridobili pre­cej specificnih znanj in izkušenj. Posebne šole za to ni. Te izkušnje smo pripravljeni tudi deliti, saj je znanje za razliko od ma­terialnih stvari nekaj, cesar ne izgubiš, ce ga drugemu daš. Še vec, lahko se nade­jaš, da bo krog ljudi, ki tematiko pozna, v prihodnosti lahko bistveno pripomogel pri reševanju prihodnjih izzivov. 
Kakšno pa je vaše sodelovanje z lokalnimi skupnostmi? 
V družbi Soške elektrarne smo zelo ponosni na bogato tehniško zapušci­no, ki jo s hidroelektrarnami ohranjamo skozi mnoge generacije. Pripravljamo tudi postavitev muzeja tehniške de­dišcine, pri cemer smo pri prenovi HE Plave I v ta namen ohranili prvotno turbi­no in generator. Tudi tako želimo prido­bivanje elektricne energije na Soci še bolj približati lokalnemu prebivalstvu ter jim skozi zgodovino pokazati, da svoje temeljno poslanstvo zagotavljanja kako­vostne oskrbe z elektricno energijo ves cas opravljamo z veliko mero odgovor­nosti in spoštljivosti tako do narave kot ljudi in naporu preteklih generacij, ki so v preteklosti veliko pripomogle k delo­vanju stabilnega elektroenergetskega sistema. Prepricani smo, da je sožitje pridobivanja energije, ohranjanja nara­
ve in koristi za gospodarstvo in turizem mogoce s snovanjem elektrarn kot vecnamenskih objektov. Sicer pa dosedanje sodelovanje z lokalnimi skup­nostmi ocenjujem kot zgledno, pri cemer gre zasluga tudi dej­stvu, da skušamo vse odlocitve strokovno utemeljiti, po drugi strani pa tudi prisluhniti pred­logom, pomislekom in argu­mentom lokalnih skupnosti in gospodarstva. 
Letošnje leto je, sodec po obratovalnih podatkih, naklonjeno proizvodnji hidroelektrarn. Kako kažejo številke glede letošnje proizvodnje na Soci? 
Razmere na Soci so malce drugacne kot na drugih vodotokih, pri cemer je bil 
Že ob prvih naznanilih možnosti širjen­ja okužb smo sprejeli vrsto preventivnih ukrepov, ki smo jih prilagodili naravi svo­jega dela, pri cemer smo v prvem valu na objektih zadržali le nujne zaposlene, drugi pa so delali od doma. Ukrepi, usk­lajevani tudi na ravni skupine HSE, so se pokazali kot zelo uspešni, tako da ob 
prvem spomladanskem valu v družbi SENG nismo zabeleži­li nobenih okužb, jeseni pa imamo le manjše število posa­meznih primerov. 
Družba SENG spada v tako 
imenovano kriticno infrastruk­

80 GWh elektricne energije na leto, v svoji 
turo, kar pomeni, da mora v 

dosedanji zgodovini pa je proizvedla 
kriznih situacijah, kot je na prim­že vec kot 5 TWh elektricne energije, er tudi razglašena epidemija, 
kar je dobra tretjina današnje letne porabe skrbeti za nemoteno in nepre­
marec, ki je tudi sicer opisan kot sušec, po vodnatosti v naših krajih letos zelo skromen. Tudi november, v katerem naj bi bilo najvec padavin, je bil bolj suh kot moker. Ne glede na to pa nacrtujemo, da nam bo do konca leta vendarle us­pelo doseci nacrtovane kolicine proiz­vodnje elektricne energije. 

HE Plave I v povprecju proizvede 
v Sloveniji. 
Leto 2020 si bomo vsi skupaj z grenkim priokusom zapomnili predvsem po kriznih razmerah, povezanih z razglasitvijo epidemije koronavirusa. Kako ste se z letošnjimi izzivi soocili na Soških elektrarnah? 
kinjeno proizvodnjo elektricne 
energije. V ta namen smo na 
ravni družbe in skupine HSE sprejeli zelo stroge varnostne oziroma zašcitne ukrepe, da bi cim bolj uspeš­no pripomogli k zajezitvi širjenja virusa med zaposlenimi. Poseben izziv je or­ganizacija dela dispecerjev. Tako smo vzpostavili dodatni rezervni center vodenja (CV) na loceni lokaciji, in sicer prav v strojnicni zgradbi HE Plave I ter tako v najvecji možni meri preprecili stike med dvema locenima ekipama dis­pecerjev. Prav omejevanje stikov se je izkazalo za najboljše zagotovilo pri pre­precevanju širjenja virusa. 
Kljub omejitvam smo uspešno iz­peljali tudi nujna vzdrževalna in kljucna nacrtovana dela, pri cemer lahko kot za­nimivost omenim, da nam je julija uspe­lo na delovišce na CHE Avce pripeljati tudi skupino strokovnjakov z Japonske ob dodatnih varnostnih ukrepih na de­lovišcu, saj po razglasitvi pandemije vel­jajo zelo stroge omejitve v Evropi in tudi na Japonskem in poslovna potovanja ja­ponskih strokovnjakov v Evropo s strani japonskih podjetij praviloma niso dovol­jena. V drugem primeru smo se znašli tako, da smo delo s strokovnjaki iz Švice koordinirali s pomocjo govornih in vid­eopovezav, konkretno delo na trenu pa so izvedli naši sodelavci. 






v jedru energetskih informacij 




in pricevanja. 

WWW.NAS-STIK.SI