LISTEK. Za križ in svobodo zlato! Balkanska povest. Spisal I. V. Starogorski. (Dalje.) nDed Vjerala!1 so ae oglaaile žeaake. Moaki 80 mo podajali roke. »Kako aaj vas spoznamo, ko imate to obleko?! Kam ste pa djali brado?" BKaj vam mari, hm ...?!" ae je razkoračil Vjerasa ia ae obprl ob bok. .Mislite, da potem nisem 7eč Vjerasa, ^e aimam brade ia vaše nose?" Nato je aastalo priDo^edovaaje, kaj se je zgodilo, kako sta ušla. Žeaske so si brisale solze o aesreči Kosenke ter h/aležBo pogledo^ale Vjeraao, ko so čule, kako jo je otel. Njeam je pa to prijalo. Koseaka je bila zopet oai otrok kakor pred grozaim 7ečerom. Le to ji je mučilo daso, da aima Zarka. Ko je nehala pripovedovati, atopi aek človek aaprej, očeTidao od vstašiev in pove, da je SlaVisa z Žarkoai pobil 7so četo Holnbanovo, in ajega pa aaaadil aa kol. Ko je Vjeruša to slišal, je objel poročevalca, Koaenka pa je sklenila roki, bvaležno pogledala k aeba ia šepnila: BBog je pra^ičefl!" 8Dal je popra tem beaom," je dal Vjeraša doaka 7eselja. ^Reseaa S7a! — Tfu . . . Veaelje Mohameda 7 raju je nepopisao, ker je dobil toliko Iopo7oy!a Vsi ao 86 aaRmejali Vjeraši. BCe ste bili med Turki, ste morali tudi z ajimi taliti," reče aek glai. nGot<>7O ste molili preroka mesto Kriatasa!" nNisem molil k preroka, ker se k Gospodu sem komaj imel priliko. Tarki so mialili, da sem vaet alabo^ec. Pa aaj se pražim 7 vicah za ta greh, če sem le enkrat molil malika!" V tem je Bastal 7ečer. Globoko 7 goro7Ja ae jim ni bilo več bati navala dnamaaiaa. Eaj naj isče tukaj ? Ali aaj gre pod bož 7Stase7 ? Brezskrbao so nažgali ognje in kuhali, kar je kateri imel. Vjeruša je pa bil poln sal. Knaečno je jel popevati. Ogaji ao metali svetlobo ia razsvetlje^ali abogo rajo in prostor, ki je bil tako uamiljea, da jim je dal za^etja bocoj. Jatri pa pojdejo se dalje, globje, tja 7 Borlo7a krila." Vjeraša je pa pe^al, da so ma migali dolgi brki ia ae svetili beli zobje, kakor risu: rOj tam je 07aj grad, ki paa je starih bi > . . . oj bab ..." Nekateri so ga poalusali, drngi so se ma smejali. Žeaake pa so se jele hudovati. Vjeruša se je razkoračil, zavihal ia pljuail. Že je hotel aekaj povedati, kar se začaje sam in okrog so se pokazale. odsevane od ogaja postave, kojib grozai obrazi so bili ostrmljeaim ljudem kaj dobro poznaai. Za hip tihote je zavladal grozea stok ia jok, pomesaa od zamahov jekla ia hrestanje sabelj od kosti. Tihi gozd, ki je bil tako čarobea, je postal grozea. Po ajem se je uapolnilo smrtao vpitje in kriki Tarko7. Vjerasa je izBtrelil par atrelo7, podrl aekaj glav, nato se pa domislil Eoseake. Skočil je k nji. Oaa je atreljala po Torkib. Vjeraša jo zgrabi za roko in potegne s seboj. Nikdo iub ai delal ovir, kcr 80 ga napadalci smatrali za svojega. Ali to, kar je mislil Vjerasa, ne ni dalo doseči. Izmazaitiae ai dalo. BS7eta De^ica aaj te 7arnje, ljabo dete," ji je aepail na nho. nZopet sva 7 tarških rokahl Ne udajaj se obnpa ia misli aa rešitev. Jaz ostaaem pri tebi, ia če mi jezik ne odpade, jim aknbam kaso, da se bodo lovili za trebahe. Za aedaj ai pa moja jetaica!" VIII. Oddelek, katerega je poalal Osviabeg nad begance, je pobil vse. Obdržali so si le mlade žeaske. Eo so ae Trnili k 87oji četi, je pregledal beg plea. Njeg07 odurea obraz se je raztegail 7 nekak poželjiv nasmeh, ko je videl mlade deklice, preplaseae. Radovala se je ajego^a paaja dusa nad nedolžaoatjo revic. Prepuatil jih je vojakom, sam si pa pridržal B8jlepše. Vjernša je stal 8 svojo jetaico aa strani. Srce mn je atripalo. Bo ma li mogoče obvaro^ati golobico grabežljivemu jastrebu. Eoaeaka je pa drhtela po 78em ži70tn. OiTiabegu ae zas^etijo oči kakor divjemu bika, ko zagleda cvet jetaic. Po strani pogleda Vjeraao. Ali bipoma ga pogleda ae bolje. Močan starec mu je moral prijati, ker ae je obrnil k ajemu. ,Ti si ae mi pridražil prostovoljao, da mi pomagaa pogubiti nasilnike?"* BEtlendij, tako je. Moja želja je bila^edno ae biti zoper nasilst^o!" je dejal Vjeraša. Ni lagal. Edo pa je bil večji aasilaik od 0s7iabega ia aj6gO76 tolpe? nUgrabil si lepo hnrisko!'1 reče beg ia poželji^o gleda de^ojko, ki se je tresla kakor trepetlika. ,A1ah ve, da te cenim, ker mi je tvoja starost porok, da se boriš za preroka in raj. Ali to bnrisko prepustis meni! Dopada se mi in napravim jo za prvo ženo Osvinbega!" Osvinbeg je prosil starca, ali v tej prosnji je zvenela zapoved in grožnja. Vjerusi se je zdelo že to čodno, da je beg ni kar vzel in da je govoril ž njim tako mirno. Tndi drngi Turki so 86 čndili in čntili spoštovanje do bega in starca. ,Alab ga blagoslovi, kako je dober Ijubljenec prerokov!" so mrmrali med aeboj. Vjeruša je vedel, da mora dati Kosenko. Zato prekriža roke, kakor Turek, ako ga oblagodari gospodar in reče priklanjaje se: BRad jo odstopim mogočnemn begu ia ljubljenca preroka, ker vem, da je tej hnriski naklonil veliki prerok dobroto!" Tako je prišla Kosenka v roke begn krvoloku in pohotnežu. Ali čudno! Njeno obličje, na katerem se je lesketala čistost njene duse, je vzbudilo kakor Bolza v Osvinbegn nekako spostovanje. Ni se ji odnrno približeval, ni je žalil ali zapovedoval. Le gledal jo je, da je zardevala in se ji klanjal, kar ni oavada Turkov. Vjeruša 8i je pridobil milost begovo, da je celo smel tnpatam spregovoriti s Eosenko. Bilo je to nekaj nenavadnega. Ali lepota Kosenke je omamila bega, da se je hotel izkazati hvaležnega onemu, kateri mn jo je pripeljal. Ne vem, kaj bi dejal, ako bi vedel, da je to ona, radi katere je padel Holnban. V pričo Osvinbega nista mnogo govorila Eosenka in atarec. On ji jenalaač pripovedoval, kako dober je beg in krvoloku se je zdelo, da ga ona lepše gleda. Vjerusa je govoril, akoprav bi najraje pljunil na vse to. Eo je bila Eosenka sama, je molila in ihtela. BJezu8, oh, gospod Jezus, resi me iz tega strasnega položaja!" Vjernsa jo je nasel tako ihtečo in sam se ni mogel zdržati solza. nNu, ne plakaj! Dokler bo stari Vjernla v tvoji bližini, ti ne bo stle! Prevarila sva samega bega in gospod Jezns naju ne bo zato vrgel v vice! Bodi mirna in zbiraj moči za čas, ko te odnesem! Nisi gablja, da bi te vtaknil za pas, zato moras imeti močne noge!" Eogenka ae je pri takih tolažbab nekoliko nmirila. Še nasmejati se je morala nmnorju, ki vkljub zadregi ni zapnstil Vjernse. Pretekla sta no<5 in dan] in zopet je napočila noč. Starec je motril vsako stvar g paznim očesom. Navajen je bil ravnati hitro in zato je že gledal, kako pobegne. Sreča, da je Osvinbeg polagoma ril dalje v gorovje. Morebiti zve Slaviša, kaj se godi in ga napade. Ali ta ni nič vedel, ampak se je pripravljal, da naskoči calo Tetovo. Tndi to boč ni bilo moči niti. Eomaj 80 se namreč vtaborili, kar pride glasnik in javi, da preti nevarnost samemn metstu. Beg j« postal zbegan, istotako drngi Tnrki. Zakaj, bali so se, da jim vstaei ne vzamejo mesto in pobijejo njih žene in deco. Mračnega obraza je zapovedal povrnitev in šel tako hitro, da je le dvakrat počival. Tako je dospel po celodaevnem bodn v vas Gtaido, kjer je kanil ostati čez noč. (Daige prih.)