LISTEK. Iz umetniškega sveta. Koncert Ravnik-Rijavec. (Mestni dom 3. januarja 1913.) Kaj je treba fantu, ki je nifed in zdrav, da bi sanjaril in se ukvarjal z umetnostjo? Delal naj bi — toliko je ko- risinih pokiicev na svetu! •- Iv. Cankar (Krpanova kobila). Tako ali podobno modrujejo naši ljudje in se zaničljivo posmehujejo, kadar krene nadebuden fant na ono težko in trnjevo pot. ki so jo hodili domalega vsi naši umetniki. Stradali so. domiovina jim ni mogla pa časih tudi ni hotela pomagati. Tujina je šele spoznala njih zmožnosti. Morda je isto usojeno tudi mladima umetnikoma Ravniku in Rijaveu, ki sta dne 3. jatiuarja 1913 na koncertu v Mestnem domu Ijubljanski publiki pokazala sadove svojih dosedanjih g-lasbenih študij in potrdila mnenje glasbeirikov, da sta talenta. Oba sla bila učenca Olasbene Matice ,V L/uMJani; Ravn* je sed« gojenec pra^ škega konservatorija, Rijavec pohaja c. kr. akademijo za glasbo na Dunaju. Prvi je znan po svojih skladbah, priobčenih v Novih Akordih. drugi po svojih koncertnih nastopih v Gorici in na Dunaju. Dobro aranžirana osebna agitacija sedaj je pripomogla, da so poslušalci skoro docela napolnili dvorano Mestnega doma Sn z velikim zanimanjem sledili izvajanjem posameznih točk precej obsežnega vzporeda. Začel ga je Ravnik z Mozartovo tretjo fantazijo v C molu. Tekom večera je prednašal še Rusa Rachmaninoffa Elegijo op. 3, št. 1. istega skladatelja Polichinelle op. 3; št. 4, ter svoji skladbi »Večerno pesem« in »Moment«, vse s hvalevredno tehniko in razumevanjem. Zadnji dve skladbi sta jako posrečeni klavirski stvari, ki jih poleg raodernega duha odlikuje zlasti zavidanja vredna invencija. — Mladeniu pianistu-komponistu je obU činstvo prirejalo presrčne ovacije in se mu za užitek zahvaljevalo po vsaki točki z dolgotrajnim ploskanjem. Rijavec je prepel nič manj kot 13 samospevov. Naj boii je ugajai v ariji Rudttlfa iz »Boh6me« in romanci Radamesa iz »Aide«, je pa< on edini moških pevcev, ki se je upal- m težke Lajovčeve samospeve. ki so bili dosedaj marsikomu trd oreh; Priti ic m»rat šele pe-vec takih mta- žnosti in tako muzikalno naobražen kot je Rijavec. Ljubeznivo je podal skladbo »O, da deklič dragi moj«, še skoro lepše ono »Jaz pa vem, ena dušica« z milim tekstom Vide Jerajeve, najboljše pa tajinstveno podpknico »Devojčica moja, ti davno že spiš«, biser slovenskih satnospevov. Napredek Rijavčev je naravnost kolosalen. Svojčas je pel skozi nos, danes ima močan, poln glas, prijeten v nižini in krasno doneč v višini. Rijavec poje z lahkoto, brez grimas v obrazu, njegovo prednašanje je izrazito zaradi pevčevega dobrega okusa. Boljšega interpreta težkih, občutnih Lajovčevih pesmi, ki iz njih odsevajo žalost, bolest in hrepenenje, si težko mislim. Prorokujem mu lepo bodočnost, pdstati zna junaški tenor! Poleg omenjemh skiadb je zapel Rijavec še dr. Gojmir Krekovo »Zapfta so njena okenca«. MlcMovo Prešernovo gazelo »— da jo ljubim«, Mozartovo arijo Taitiina iz opere »Čarobna piščal«, Ravnikovi »Vasovajca in »Hrepenenje«, vse z občutkom in razumom. Pesem angela- iz Sattnerjeveea oratorija »Assumptio« je bila v tempu nekoliko prehitra. Rijavca je pri vseh pesmih na klavirju sremlial Ravnik in se izkazal dobrega, diskretnega spremljevalca. > Poslušalci so bUi od njegovih ievafanj navdušem. ploskanje se kar m hoteio po- leči. Dolg je bi! vzpored koncerta, a občinstvo se ni naveiičalo poslušati. Od prirediteljev koncerta naprošen za sodelovanje, ]e nastopil tudi mešani zbor slovenskega pevskega društva »Ljubljanski Zvon« in zapei Adamičevi skladbi »Ptička« in novo »Mlad junak po vasi jezdi«. Odkritosrčno priznam: ne posebno dobro. »Ljubljanski Zvon« poje točnejše in mnogo boljše. Topot se je .pevcem poznala utrujenost od Silvestrovega nastopa in posledice novoletnega razpoloženja. Koncert je uspel v moralnem in yi gmotnem oziru izvrstno, saj zadtije je bil njegov postranski namen, da si z eventualnim dobičkom prireditelja zasiguratai nujno potrebno denarno pomoč za nadaljevanje svojih študij. Glasbeni gourmandi so dobili s koncertom Ravnika in .Rijavca lepo novoletno darilo, kogar nl biio, pa mu je v resnici lahko žal. —ec Slovensko deždno gledaUšče. Na Treh kraljcv dau je v »Hoffrflannovih pripovedkah« pela poleg Antomjine vlčge turii Giulietto primadona Lo\«rzynska s hvalnim uspehorti. Dobrt so bfli tud! Harfner. Fejfar, Križaj in Richfafjeva. OlediSie ražprodano. frihodjifi* tefdett WcWsoy; »pfeiskok ua mlin«.