CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, MAY 25, 1943
LETO XLVI. - VOL. XLVI.
mi Dortmund v razvalinah
^ avijatičarji so izvedli enega največjih zra-Cftlh napadov v zgodovini na to važno nemško ^esto, na katerega so zmetali 2,000 ton bomb.
r °idon, 24. maja.—Največji zračni napad v zgodovini le-pon° sinoči izvedli angleški letalci na nemško industrijsko lu 0rtmund, na katerega so zmetali več kot 2,000 ton bomb. I-O1 letalci so sinoči razsajali nad nemško industrijo vzdolž
vse porurske doline.
Na Dortmund so padale raz-streljive in zažigalne bombe. Požari v mestu so bili tako silni, da se je valil dim iz pogorišč tri milje visoko v zrak.
V Dortmundu je najbolj važna nemška industrija. Mnogo so jo premestili iz Essena, ki je mnogo trpel vsled neprestanih napadov angleških bombnikov.
Pri tem napadu so izgubili A n g 1 e ž i 38 bombnikov. Dasi število bombnikov, ki so se udeležili tega silnega napada ni znano, trdijo nekateri nemški časopisi, da jih je bilo 500, drugi pa, da jih je bilo celo do
P'
1,000.
y

V nedeljo in pondeljek bosta v Clevelandu dva zelo važna dneva
Greater Cleveland bo imel prihodnjo nedeljo in pondeljek dva pomenljiva dneva, na katera naše ljudi že danes opozarjamo.
V	NEDELJO popoldne bo priredila Slovenska zveza društev Najsv. Imena katoliški dan pri fari sv. Lovrenca v Newburgu. O tem so že precej pisali naši pridni Newiburžani. Glavna atrakcija pri tem bo odlični slovenski govornik, g. Franc Gaibrovšek, ki bo prišel iz New Yorka in nam povedal zelo važne stvari iz domovine. Gotovo ga bomo šli vsi poslušat.
V	PONDELJEK, na Spominski dan, bomo imeli pa Slovenci v Clevelandu nekaj prav svojevrstnega. Ob desetih dopoldne bo namreč v cerkvi sv. Vida slovesna črna maša za vse slovenske žrtve, ki so padle v tej vojni na Slovenskem in tudi za one, ki so dale svoje življenje za boljši svet na raznih frontah, kjer bijejo boj za odrešenje vsega sveta tudi naši slovenski fantje v ameriški armadi. Več jih je že padlo in dalo življenje za svojo novo domovino.
Glavni govornik bo tudi ob tej priliki g. Franc Gabrovšek.
Ker bo ta dan postavni praznik in mnogo naših ljudi takrat ne bo delalo, apeliramo na slovenski narod v Clevelandu, naj na Spominski dan napolni prostorno cerkev sv. Vida do zadnjega kotička. Ne samo iz Clevelanda, ampak vabljeni so tudi od drugod.
Prireditve obeh dnevov bodo pod avspico Slovenske zveze društev Najsv. Imena.
Akron ima 41,000 delavcev na stavki
Za pomoč domovini!
$10,000
Vreme je bilo za napad zelo ugodno. To je bil prvi koncentriran napad na nemško industrijo, odkar je premier Churchill izjavil pred ameriškim kongresom, da bosta morda Nemčija in Italija vrženi iz vojne z bombardiranjem.
To je bil letos že drugi napad na Dortmund in 26. v tej vojni. V teh dveh napadih so zmetali Angleži na mesto do 3,500 ton bomb in plačali to z izgubo 33 bombnikov.
Dortmund leži na s k r a j n i točki Porurja ter je središče premogovne in jeklene industrije v Westfaliji.
-o-
Več kot milijon akrov zemlje je pod vodo
Poročila iz šestih osrednjih držav javljajo, da je poplava zadnjih dni pokrila najmanj en milijon in en četrt akrov zemlje v teh državah, kjer je nad 100,-000 oseb brez strehe. Armada, mornarica, obrežna straža, mili-cija in Rdeči križ so 24 ur na dan na delu, da pomagajo pri reševanju in odpomoči prizadetim ljudem.
Vendar trdijo poročila, da so reke Mississippi, Missouri in Illinois dosegle rekordno višino in da bodo začele kmalu zopet vpadati, ako ne bo zopet večjih nalivov. \
-o-
župan je odobril zvišanje plač mestnim uslužbencem
župan Lausche je dovolil, da se zviša plača onim mestnim uslužbencem, ki zdaj zaslužijo na leto $1,320 ali manj. Pododsek mestne zbornice, kateremu nače-ljuje koncilman Pucel iz 10. var-de, pa zahteva zvišanje plač 2,-500 mestnim uslužbencem, kar bi prizadelo mestno blagajno okro glo za $200,000 na leto.
Poslan v bolnišnico
Charles Rauker iz Wickliffe, O. se nahaja v Cleveland Clinic ,bolnišnici, Euclid Ajve. in 93-cesta. Dekliško ime njegove soproge je bilo Ana Susnik.
Prvi slamnik
Kot vsako leto, je tudi včeraj prišel v mestno zbornico s prvim slamnikom na glavi koncilman Anton V e h o v e c iz 32. varde.
Sedma obletnica
V sredo ob 8:30 ibo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojno Rose Terček v spomin 7. obletnice njene smrti.
Pomožna akcija slovenskih župnij v Ameriki si je nadela ne-logo, da kakor hitro mogoče zbere $10,000 za pomoč bednim in potrebnim v stari domovin. Važno pri tem zbiranju je to, da bo dana pomoč našim potrebnim ljudeh ZDAJ, TAKOJ!
V glavnem zahirajo denarne prispevke po naših slovenskih župnijah. Nabira pa tudi naš list in pa Mr. Anton Grdina na North American banki, k,i je blagajnik za to pomožno akcijo.
Vsak cent hvaležno sprejemamo. Za vsak cent, za vsak dolar dajemo potrdilo iin ime vsakega darovalca bo priobčeno v listu.
Tukaj zraven vidite barometer, ki kaže, kako se dviga določena kvota $10,000. Črna črta spodaj kaže, da je nekaj čez en tisočak že nabranega. Koliko časa bo vzelo, da se bo pomaknila črta do prihodnjega tisočaka? To je pa vse odvisno od dobrih ljudi.
Bratje in sestre, domovina krvavi v strašnem trpljenju. Bičana je in strašno trpi. Sem preko morja stezajo k nam, svoje vele ročice otročički in nas prosijo pomoči. Pomoč je nujno potrebna že zdaj! Dajmo, pomagajmo DANES, ko lahko.
$9,000—
8,000—
$7,000—
c,ooo—
$5,000—
$4,000
$3,000—
$2,000—
$1,000-
A
1,500 ameriških ujetnikov čaka na izmenjavo na Japonskem
Washington. — 1,500 ameriških civilnih vojnih ujetnikov bo kmalu prišlo domov. Zamenjani bodo za enako število Japoncev, ki se nahajajo v rokah Zed. držav. To bo že druga izmenjava civilnih ujetnikov med obema državam a.
Ameriški državni oddelek je predlagal Japoncem tri take izmenjave, toda Japonci so odgovorili, da bi pristali zaenkrat samo na eno izmenjavo.
Msgr. Smith umrl
Sinoči je umrl msgr. Joseph Smith, stolni župnik katedrale sv. Janeza ter generalni vikar clevelandske škofije. Bil je star 78 let. Bil je eden najbolj poznanih duhovnikov v cleveland-ski škofiji, velik prijatelj revnih in bogatih, zlasti pa je bil izrazit borec za delavske pravice. V času krize je organiziral v poslopju katedrale kantino, kjer so dobivali brezposelno hrano. Nedavno je organiziral v istem poslopju kantino, kjer so dobili s pomočjo raznih organizacij brezplačno razvedrilo in hrano vojaki in mornarji, ki so bili doma na dopustu, čas pogreba še ni določen.
Tudi 10. varda pomaga
Naši dekliči in fantiči, ki so zdaj tako pridni pri zbiranju kositrenih škatelj v 23. vardi in ki jih nosijo v St. Clair kopališče, so tako vneti za to pa-triotično delo, da iščejo kante tudi zunaj 23. vade. Mrs. Mlinar iz 52. ceste nam je povedala, da so tudi tam okrog vpraševali za kositer. Tako je prav -! 23. varda se mora izkazati!
Mrs. Vehovec doma
Po 14 mesecih zdravljenja v bolnišnici se je zopet vrnila domov Mrs. Mary Vehovec, soproga Mr. Anton Vehovca, koncil-mana 32. varde. Prijateljice jo lahko obiščejo na 19100 Kewanee Ave.
Križi in težave nacistov z gerilci
Stockholm. (AP) — Iz nevtralnih prestolnic poročajo, da so neprestani gerilski napadi v ozadju nemških linij postali tako huda grožnja za nacistične vojaške operacije, tako v Sovjetski Rusiji kakor v Bosni, da je Heinrich Himmler, šef Gestape, organiziral posebno legijo za boje proti njim.
Poročila trde, da nabirajo člane te legije med najboljšimi strelci nemške vojske; organizirali so jih v skupine po 20 mož, ki imajo pravico, postopati popolnoma "neodvisno."
Berlinski dopisnik .švedskega časopisa "Aftonbladet" pravi, da je obljubljeno posebno odlikovanje vsem onim vojakom, ki bi uspeli ubiti sto gerilcev.
NOVI GROBOVI
Frances Pirnat
Po daljši bolezni je umrla na svojem domu, 6619 Edna Ave. Frances Pirnat, rojena Odla-sek, stara 55 let. Doma je bila iz vasi Dol pri Litiji, odkoder je dospela v Cleveland pred 30 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Blaža, tri hčere: Frances, Mary in Ann in sina Franka, ki služi pri mornarici, v starem kraju pa zapušča eno sestro.
Bila je članica društva Car-niola Hive 493, T. M. Pogreb bo v četrtek jutra j ob 9:30 v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Naj >v miru počiva, preostalim sožalje.
Pogreb Mamie Samsa
Pogreb Mamie Samsa je bil prestavljen od srede na četrtek zjutraj. To pa radi tega, ker pride njen brat Pfc. Edward Gorše šele v sredo večer domov na pogreb.
Pogreb Daniel Oloviča
Pogreb Daniel Oloviča bo v sredo popoldne ob eni uri, mesto danes popoldne.
-o--
Naciji dolže katoličane borbe proti nacizmu
New York.—^-Eden naj odličnejših nemških govornikov, dr. Friedrich, je po radiju napadal katoliško Cerkev, češ, da je kriva te vojne. Dr. Friedrich je izjavil: "Kakor je Vatikan obsodil fašizem, tako je obsodil narodni socializem (nacije). Vatikan je začel s sovražnostmi proti Hitlerju takoj, ko je prišel na vlado leta 1933, kar je imelo za posledico, da se je zrušila stranka nemškega centra."
Ta radijski govor je rekordi-rala federalna komisija za komunikacije ter ga potem razdal urad za vojne informacije. -o-
Včeraj je prišlo do spopadov med piketnimi stražami in delavci, ki so hoteli na delo. Upanje je, da bo spor kmalu poravnan.
VLADNI ODBOR NE BO VZEL SPORA V PRETRES, DOKLER BO STAVKA
Akron, 24. maja.—Zunaj tovarne Goodyear Tire & Rubber Co. je prišlo danes do več spopadov, ko je hotelo nekaj delavcev ob dveh popoldne v tovarno na delo. Pot so jim zaprle piketne straže od unije CIO, ki vodi stavko v treh glavnih tovarnah za izdelavo kavčuka v tem mestu.
Kot se računa, je naraslo število delavcev, ki so na stavki, oziroma, ki niso prišli na delo, na 41,000.
Uradniki Goodyear tovarne so se obrnili na župana Harter-ja, naj pošlje policijo k tovarnam. Župan Harter je pa izjavil, da se bodo stavkarji kmalu' vrnili na delo.
Pri Firestone Tire & Rubber Cb. je še vedno 16,000 delavcev doma. Pri Goodrich Co. okrog 14,000, pri Goodyear Co. okrog 11,000.
Tovarne pravijo, da je toliko delavcev na delu, da se vrši obrat komaj 50%. Toda če bo stavka še trajala, bo padel obrat za 80%. To pomeni, da bo vsled te stavke veliko trpel vojni napor Zed. držav. .
Delavci so odšli na stavko v protest, ker jim je vojni delavski odbor v Washingtonu prisodil S cente na uro priboljška, dočim zahtevajo 8 centov.
Unije so apelirale na ta vladni odbor, naj ta odlok spremeni in naj ugodi zahtevam delavcev. Toda odbor je izjavil, da zadeve ne bo vzel v pretres., dokler se stavkarji ne vrnejo na delo.
V bolnišnici
John Cvelbar iz 9129 Prince Ave., se nahaja v Cleveland Clinic bolnišnici, Euclid Ave. in 93. cesta. Nahaja se v vardi 451. Podvreči se bo moral hudi operaciji. Želimo mu, da bi jo srečno prestal in se kmalu boljšega zdravja vrnil domov.
Za barvanje hiš
Jim Sepic, ki vodi znano trgovino s železnino na 16009 Waterloo Rd. priporoča hišnim gospodarjem nakup White Lead in pa finega, 100% čistega lanene-ga olja. Cene so še vedno lanske.
Poštni mojster resigniral
Clevelandski poštni mojster, Michael F. O'Donnel, je poslal v Washington svojo resignaci-jo, ker želi iti v pokoj. Star je 65 let in 40 let v poštni službi. Kongresnika Feighan in Cros-ser imata pripravljeno ime za naslednika.
Slovaki bodo dali letala
Ameriški Sldvaki v Clevelandu bodo izročili ameriški vladi tri letala za treningo. Ceremonije bodo v soboto na letališču. Letala bodo krstile: Mrs. Jane Lausche, Mrs. Matuscak in Mrs. So-tak.
Prestala operacijo
Mrs. Uršula Copic iz 731 E. 160. St., je srečno prestala operacijo v Womans bolnišnici. V sredo se bo zopet vrnila domov, kjer jo bodo prijateljice lahko obiskale._
V vzhodnih državah ne smejo dovažati na domove razne komoditete
Washington. — Urad za kon-crolo cen je izdal za 12 vzhodnih držav zopet nadaljne odredbe z namenom, da prihrani kavčuk in gazolin. To pot je zadela odredba lastnike trukov, ki razvažajo razne potrebščine.
S to odredbo je prepovedano razvažati razne pijače, kot pivo in mehke pijače, dalje sladoled, cvetlice, revije in več takih potrebščin, ki niso v direktni zvezi z vojnim naporom.
Truki pa smejo še nadalje razvažati časopise, mlekarske izdelke in razne farmarske potrebščine.
m ss na
Naši
vojaki
m n
Važna seja
Tisto, kar je že vsem znano in ste si vsi želeli ter dlje časa pričakovali, se bo sedaj uresničilo. Vsak zastopnik in zastopnica skupnih društev faue sv. Vida naj pride na sejo jutri večer ter naj sodeluje z uradniki.
Korporal John Defoeljak je do- poznane trgovske Jazbečeve dru-spel domov na 10 dnevni dopust, žine iz 821 E. 222nd St., Euclid,
Prijatelji ga lahko obiščejo na 16011 Saranac Rd. Njegov naslov pri vojakih je :Cpl. John Debel j ak, Barracks 642 T, Troop B, 20th Cavalry, Camp Whiteside, Kansas.
m va m K letalskemu koru v Florido
je bil poklican Fred Jazbec, sin
Ohio, želimo mu zdravja in pa zdrav povratek domov po vojni.
»Ste Mrs. Rose Ivančič iz 854 E. 209. St., Euclid, O. je dobila za Materinski dan od sina Franka vest, da je bil povišan v korpo-rala. čestitamo! Frank služi Strica Sama v taborišču Maxey, Texas.
Rusija potrebuje več hrane, kot jo pa prejema
Hot Springs, Va.—Ruska delegacija je izjavila na konferenci Združenih narodov za prehrano v tem mestu, da potrebuje Rusija več živil, kot jih pa dobiva zdaj iz Amerike v namenu, da more vzdržati še nadalje v vojni proti Nemčiji.
A. D. Krutikov, komisar-de-putij za tujezemsko trgovino, ki načel ju je ruski delegaciji, je izjavil, da ruski viri za prehrano niso zadostni, ker je velik del ruskega ozemlja pod nemško okupacijo in to kraji, kjer je prej Rusija -pridobivala največ živeža.
--o--—
Jugoslovanska delegacija na konferenci za prehrano
Hot Springs, Va. (JIC) —Jugoslavija se aktivno udeležuje konference zedinjenih narodov za prehrano in poljedelsko obnovo po vojni.
Predstavnik Jugoslavije na tej konferenci je g. dr. Branko čubrilovič, minister na razpoloženju; naš delegat je g. Mirko Mermolja, a tajnik je g. dr. Mi-lorad Milovanovič.
Dr. čubrilovič je bil izbran za podpredsednika tretje komisije. Pet in štirideset držav, ki so zastopane na tej konferenci, je izbralo odbor za Clearing Committee, ki ima deset članov, med katerimi se nahaja tudi Jugoslavija.
-o-
Iz bolnišnice
Mrs. Josephine Levee, 1392 Giddings Rd., se je vrnila iz Lakeside bolnišnice. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na njenem domu.
K molitvi
članice podružnice št. 14 SžZ naj pridejo nocoj ob osmih v Že-letov pogrebni zavod, 458 E. 152. St., da se poslove od pokojne sestre Mamie Samsa. --o-
Kupujte vojne bonde!
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	„,-,	SLOVENIAN MOBNIN«
IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER
JbiiiI *
P so premagali
|7 na potu v ječo
^tniška paznika sta vo-MiM>et jetnikov iz Cleve-H| ,^avno ječo v Missouri. E Cannibal, Mo. je eden Klikov naenkrat pote-Blt	grozil ž njim
Jetniki so stražo BL1 t61' jima vzeli ključe ■g0^ Zatem so zapeljali pokopališča, kjer ■g1 Plakati noči.
K,Vznika
sta apelirala M da je njih čin brez po-Hkr ne bodo dolgo na svo-m ^ uri sta se pričkala ž K Z*1^110 so se jetniki po-JL, 2 nadaljnih sitnosti « ' ražnika odpeljala v je-
Ijljto med francoskimi je v delu
Pio a" ~ Tu sem pri" čas generala de
■t Londona, ki bo dospel ■Izvabilo generala Girau-■§17* ima namen izvršiti 12?» ^ed francoskimi vodi-jplotno fronto proti osi-
R6 sliši, bi se ustvarilo ki bi vladali do ■j v°jrte nad vsemi fran-K?°sestvi. Giraud in de HL Vsak nekaj časa predli ter«u koncilu.
■M —0-
fronte so P ranjence
I EVens' Mass. —Deset
I Ifi- V°Z r a 11J 0 n c 0 v z
1 Je d°sPel°sem v I lort ° bolnišnico. Več i la Z(*ravniškega oddel-I Srpane je pomagalo I L^^ce v bolnišnico.
I ^en°ev Je od famozrie i ^ 6 Pehotne divizije in
1 I 6 divizije. 'liojrT^0-
£ Cl 8vare Rusijo
\ baz
^ \z ^ Glasom radijskega J Vil- °kia so Japonci res-v Hi ' Rusijo, naj ne da ] v razpolago letalskih : V b*iji. Vsako letalsko 1 iHj žiriji.dano Zed. dr-I V^valo ^ odnošaje j 0 in Japonsko, pravijo
iSci zdaj silijo >5°ti Lauschetu
!1 [jo,] ™blikanski mašini ni C1' Charles Kellstadt, ! V, iral proti županu
: iKa' S° se zda'i vrgli na
j J v ^ s°dnika Connell-a, da
' Viki0 ter 110S^ pr* VOli"
•• J dansko zastavo. * V.,le. že večkrat izjavil, s V. kiti župan.
V:e Pozabite!
!:% ? .25, dan v mesecu. "J ^ ta3niki in tajnice po-i \ ^ftient za ta mesec. V°jo dolžnost do dru-
! I] k
pijanski klub
;\a,,0smih bo seja kluba ; po . na Recher Ave JV6 hijeno, da se pol-/] 0 Udeleži.
r f
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Ave.
JAMIS DEBEVEC. Editor HEndereon 0628
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
IZ URADA
Slovenskega ameriškega narodnega sveta
3935 West 26th Street, Chicago, Illinois
NAROČNINA:
Za Ameriko ln Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po posti, celo leto $7.50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pofitl, pol leta »4.0C Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti Četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznaSalclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
Četrt leta $2.00 Fosamema številka 3c
SUBSCRIPTION RATES: Onlted States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.60 per year 0. S. and Canada $3.60 for 6 months. Cleveland by $4.00 tor 6 months D. S. and Canada $2.00 lor 8 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year. $3.50 for 6 months, $2.00 for S months __Single cople« 3c
Potreba statističnih podatkov
Ko je šla zadnjič deputacija Slovenskega ameriškega narodnega sveta v Washington, da razloži pristojnim vladnim ob-lastvom cilje našega gibanja ter jim pove želje ameriškega slovenstva, so jo tam vprašali, če ima pri rokah kaj statističnih podatkov o sodelovanju slo-venskeih Amerikancev v naših vojnih naporih proti nasilstvu naših sovražnikov, ki ogrožajo našo demokracijo in svobodo vsega svobodoljubnega sveta.
Deputacija je seveda morala odgovoriti, da jih nima, ker jih ta čas pač še ni mogla imeti. In nočemo, da bo njen odgovor prihodnjič prav takšen, ji moramo pripraviti tisto statistiko, preden jo potreba zopet pokliče v Washington.
Takšna vojna, kakršno imamo radi ali neradi sedaj na glavi, terja zase delovanje celotnega deželnega aparata in sodelovanje vseh državljanov, zmožnih za dela, ki morajo biti opravljena, če hočemo, da se neprestano vrti kolesje ogromnega vojnega strojstva.
Na raznih bojiščih imamo milijonsko vojsko, ki mora biti dobro opremljena z vsemi vrstami vojnega o r o ž j a, da se more meriti z našimi sovražniki na suhem, na mokrem in v zraku; zanjo je treba velikanskih živežnih zalog; doma potrebujemo na milijone delavcev in delavk, da pridobivajo hrano in izdelujejo vse druge vojne potrebščine, a vse to pa zahteva neznansko veliko denarja.
Tako vidimo, da se sodelovanje deželnega prebivalstva sedaj razodeva v treh glavnih či-niteljih, in sicer v vojaštvu na bojnih poljanah, v delavstvu po tovarnah vojnih industrij in v denarju, s katerim :se morajo plačevati vsi vojni stroški.
Zato bi bila vladna oblast, pri kateri se je naša deputacija tudi zglasila, rada statistične podatke o tem, koliko je ameriških fantov slovenske krvi v naši vojski, koliko zdravnikov in bolničark imamo v njej, koliko naših ljudi dela v vojnih industrijah in koliko denarja smo ameriški Slovenci že vložili v vojne vladne obveznice.
Vsi ti podatki se dajo najlaže in najhitreje dobiti s pomočjo naših podružnic in vseh drugih slovenskih društev pa organizacij.
Naše podružnice in vse druge slovenske ustanove širom po tej deželi naj se na svojih sejah pečajo s tem vprašanjem, si naredijo načrte in morda že tudi določijo tiste, ki bodo imeli zbirati med našimi ljudmi takšne podatke, da bodo že kar pripravljene, kadar jih izvrše-valni odbor našega narodnega sveta pozove na to delo.
Potreba statističnih podatkov o našem sodelovanju v vojnih prizadevanjih te dežele je nujna in zdi se nam, da nam bo taka statistika tudi v velik ponos obenem.
Zrcalo našega delovanja Za boljši pregled in večji razmah bi bilo zelo dobro, če bi nam naše podružnice na kratko poročale o vseh svojih prireditvah in shodih, ki jih mislijo imeti za pospešitev našega gibanja, vsaj 14 dni poprej, da jih moremo potem še o pravem času omeniti v tej tedenski koloni, ki naj bo kazalo vsega našega delovanja za r e š i t e v in osvoboditev zasužjnenega slovenskega naroda v stari domovini.
Lepo priznanje in dober nasvet
Dne 6. maja nam je pisal dr. Kern iz Clevelanda sledeče vr-
"Dragi Mr. Novak:
"Vaša poročila o SANSu v listih so prav dobra, zlasti ta v današnji izdaji Ameriške Domovine.
"V Slovenskem narodnem domu na St. Clairju smo imeli pripravljalno zborovanje društvenih zastopnikov zadnji petek. Upam, da bo podružnica imela uspeh. Vprašanje se mi pa vriva v glavo, če bi ne bilo dobro, da bi vsako posamezno društvo tvorilo podružnico in imelo svojo številko, kot je na-mignjeno v pravilih, in bi skupni odbor šentklerskih podružnic tvoril le nekako federacijo za lažje delovanje in neko skupno vodstvo ostalih podružnic. Čim več številk bi imeli v seznamu podružnic, tem boljši vtis bi morda delali na ameriško javnost.
Razpoloženje za SANS je med "ljudstvom videti ugodno; naj tako ostane."
Naše giban je
V	razdobju od 5. do 12. maja se nam je prijavilo pet novih podružnic, in sicer št. 41, Fon-tana, Cal.; št. 42, Hackett, Pa.; št. 43, Pueblo, Colo.; nastala iz društva št. 7 KSKJ; št. 44, Traunik, Mich.; št. 45, Sheboygan, Wis., rfastala iz društva št. 4 J. P. Z. Sloge. Slovenski ameriški narodni svet je dne 12. maja štel 45 podružnic.
V	istem času so nam poslale svoje prispevke sledeče podružnice: Št. 9, Willock, Pa., $8.18; št. 35, Gary, Ind., $12; št. 43, Pueblo, Colo., $100; št. 45, Sheboygan, Wis. (že 1. maja), $25.
Federacija SNPJ za severni Ohio, Barberton, O., je tej organizaciji doravala $10.
JPO-SS; polovica dobička je namenjena za SANS.
Resolucije
, Postojanka št. 32 JPO-SS na južni strani čikaškega mesta je imela dne 1. maja zvečer sestanek, združen z domačo zabavo. Ob tej priliki sta bili sprejeti resoluciji, ki sta bili priporočeni v sprejetje ob obhajanju Slovenskega dneva. Obenem se je nabrala vsota v znesku $37.50 za SANS in tudi že poslala v ta urad.
-o-
Predavanje g. ministra Dr. J. Šuteja
G. dr. J. Šutej, finančni minister, je imel dne 1. aprila v če-hcslovaškem institutu v Londonu zanimivo predavanje o "povojni obnovi Jugoslavije." Za to predavanje ga je zaprosilo "Čeho-slovaško društvo za gospodarska raziskovanja."
"Ko sem prejel to nalogo," je dejal g. Šutej, "sem rekel, da bom govoril o povojni obnovi agrarnih dežel. Ko pa sem pozneje stvar premislil, mi je prišlo na um, da je glavna naloga, ki leži pred nami, ne le rekonstrukcija, temveč tudi vprašanje, kako vključiti poljedelske države v naš novi svet, ki bo vse kar hočete, le ne agraren.
"Najprej je to, da bo svet predvsem drugačen . . . Razširil se je in postal večji, ker so se materialne dobrine človeštva v tem veku po količini pomnožile , več nego v vsej prejšnji zgodovini—a to je tudi nekoliko spre-, menilo karakter ljudi."
"Drugo pa je," je nadaljeval , g. Šutej, "da je svet zdaj mno-. go bolj tesno povezan v svojih odnošajih ... V tej čudni tvorbi moramo najti nekaj primer-. nega za naše agrarne dežele. Še dandanes uporabljamo pri nas ročno delo v taki meri, da zaradi nezadostnega izkoriščanja strojnih sil predstavljamo še vedno preostanek starega sveta . . .
"Kot poljedelska dežela, bomo pridelali dobrine nizke vrednosti v pogledu denarja, tako da ne bomo dovolj premožni—tudi ako predpostavimo, da bomo svoje a^"arne pridelke mogli izvažati—da bi plačali on dobrine, katere nam bodo želele prodajati industrijske dežele in katere bomo želeli kupiti. Morda bo kdo trdil, da bi mogli tako blago tudi še nadalje dobivati na kredit, toda prepričan sem, da bo večina izmed vas mojega mnenja, namreč, da to ne bi moglo trajati dolgo in tudi ne bi bilo ugodno za nas. Edini izhod bi bil, da začnemo pridelovati blago, katerega denarna vrednost je bolj visoka.
"Popolnoma jasno mi je, kaj moramo storiti. Pridelati moramo več v količini in v vrednosti. Ena pot, ki drži k temu cilju, je industrijalizacija, druga pa, da postavimo del svojega bogastva in svojih sredstev, predvsem pa naše de!o\ne sile, proizvajanju takih poljedel-skih pridelkov, ki nam bodo prinesli višjo ceno v denarju, kakor naši dosedanji pridelki."
Kot drugo značilno potezo, i nastajajočega novega sveta je označil g. Šutej dejstvo, da je vsaka dežela odvisna od drugih.
"Za povprečen standard udobnega življenja, je potrebno nič manj nego 75 različnih bistvenih stvari, katerih niti ena sama država na svetu ne more vseh pridelati. V svojem zadnjem silnem govoru je g. Churchill razpravljal o tem, kako potrebno Ibi bilo, da se ustvarijo evropske federacije. Cisto neglede na politično nazi-ranje, se mi vidi popolnoma umestno in jasno, da bomo mi —agrarne dežele—bolje napredovali v gospodarskem pogledu, ako prenovimo svojo ekonomijo zastarelega agrarnega tipa in jih pretvorimo v sodobni < industrijski tip, ki temelji na : sodelovanju, na stvarnem naj- <
Entered as second-class matter January 6th. lfOS. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1678.
_No. 123 Tue., May 25, 1943
Za zdravo porast mora biti zelo trdna podlaga
To so imele gotovo v mislih zastopnice Slovenske ženske zveze, ki so zadnji teden zborovale v Pittsburghu, Pa. na 6. konvenciji. Zbornica je napravila nekaj drastičnih sprememb oziroma dodatkov, ki bodo garancija za zdrav in še večji razvoj te organizacije.
V	glavnem je konvencija naredila-sledeče spremembe v pravilih. V Slovensko žensko zvezo se bo sprejemalo odslej žene in dekleta slovenske in drugih narodnosti belega plemena v Zedinjenih državah.
V	organizacijo se bo sprejemalo nove članice od rojstva, pa do 50. leta starosti. Dozdaj se jih je sprejemalo od 4. leta naprej.
Gotovo je pa najbolj važna nova točka, ki se tiče zvišanja smrtnine in pa plačevanja mesečnih asesmentov. Napravljena je bila nova smrtninska lestvica, ki bo nudila članicam več ugodnosti, to se pravi: več zavarovalnine in to za primeroma zelo majhen asesment.
Konvencija je napravila dva smrtninska razreda, A in B. V razred A plačujejo članice 40 centov na mesec, v razred B pa 60c. V razred A bodo spadale vse dosedanje članice, toda članice, ki so v starosti med 14 in 40 leti, bodo zavarovane za $150 smrtnine za to vsoto.
V	razred B lahko prestopijo vse članice v starosti med 14 in 50 leti, ako to želijo. Mesečnina znaša 60 centov, lestvica smrtninske zavarovalnine je pa sledeča:
Za članice od 14 do 30 let je smrtnina $300.00.
Za članice od 30 do 35 leta je smrtnina $250.00.
Za članice od 35 do 45 leta je smrtnina $200.00.
Za članice od 45 do 50 leta je smrtnina $150.00.
Gori omenjeni asesment pa vzdržuje poleg smrtninske-ga sklada tudi mesečnik Zarjo, glasilo ' Slovenske ženske zveze, ki se tiska na 44 straneh. To glasilo prejema vsaka članica. Dalje se bo krilo iz upravnega sklada vse stroške konvencije, namreč dnevnice in potne stroške delegatinjam. Ako bi ne bilo treba skrbeti za konvenčni sklad, bi' bila mesečnina lahko pet centov manj. Toda ker je nemogoče pričakovati od manjših podružnic, da bi same skrbele za stroške delegatinj, zato je bil na tej konvenciji ustanovljen konvenčni sklad. Tako bo mogoče vsem delegatinjam priti na bodoče konvencije na račun upravnega sklada zveze.
Ko je bila SŽZ ustanovljena pred 16 leti, je bil določen mesečni asesment na 25 centov. Takrat organizacija še ni imela svojega glasila. Ko je bilo na konvenciji 1930 priporočano, da se asesment dvigne za 5 centov, da bo za glasilo, ki je bilo samo na 16 straneh, je bilo splošno mnenje, naj se počaka do druge konvencije, da bo bodočnost pokazala, če je list sploh potreben.
Potem je pa vsaka konvencija naročala več strani za Zarjo in danes se tiska na 44 straneh. Na vsako članico pridejo stroški za glasilo devet centov, toda asesment je pa še vedno le 25c za vse skupaj. Obligacije upravnega sklada so bile vedno večje in državni oddelek je zahteval, da je treba asesment zvišati, da bo v skladu z i'zdatki. To je pretekla konvencija tudi izvršila.
Ako se ta novi asesment razdeli na tri dele, kakor je to potrebno za pravilno knjigovodstvo, krije te tri točke: 25 centov za članarino, 10 centov za glasilo in 5 centov za kon-venčne stroške.
Članstvo bo gotovo uvidelo potrebo tega zvišanja, ker v resnici ni to nobeno zvišanje, ampak samo temelj za garancijo obstanka organizaciji in pa da se zasigura obstoj glasila.
Glavna predsednica, ki je bila v neprestanem stiku z državnim oddelkom in aktuarjem države Illinois, kjer je SŽZ inkorporirana, je sestavila to novo lestvfco, za kar zasluži vse priznanje. Zlasti bo razred B privlačen za mladino, ki se bo lahko zavarovala za $300.00 za borih 60c na mesec.
Ženski, ki želi pristopiti k Slovenski ženski zvezi, se ni treba, dati zdravniško preiskati. Zadostuje le njena izjava, da je zdrava.
Kot gori omenjeno, se bo odslej sprejemalo v SŽZ žene in dekleta vseh narodnosti belega plemena. Vendar pa je v novih pravilih posebna točka, ki določa, da morajo biti vse glavne odbornice ameriške državljanke slovenskega ali hrvaškega pokoljenja. Tako je konvencija skrbela, da ostane organizacija popolnoma v rokah našega naroda.
Glede mladinskega oddelka je važno naslednje.. Članarina je 10 centov, zavarovalnina pa znaša $100.00. Ko članica doseže 18. leto starosti, mora prestopiti v odrasli oddelek. Pri tem dobi enomesečni prost asesment za vsako leto, kar je bila v mladinskem oddelku.
Nova pravila bodo stopila, v veljavo 1. julija 1943|. Enako tudi nova razreda za članstvo. Članice pa be^do pričele plačevati povišan asesment šele s 1. januarjem 1944.
Prihodnja konvencija bo čez tri leta in sicer v Indiana-polisu, Indiana.
Tako smo v glavnem razložili sklepe zadnje konvenci- močan temelj, se ne zruši. In konvencija je imela v mislih j tesnejšem sodelovanju, name-je SŽZ. Nam se zdi, da je delegacija ukrepala modro in ime- ne samo današnji dan, ampak tudi jutrišnji, ko je zasigura- sto dosedanjih razpršenih na-la v očeh samo dobrobit organizacije. Samo stavba, ki ima' la organizaciji' zdravo podlago z nekoliko višjim asesmentom. I rodov
stice:
Shodi, seje, sestanki in prireditve
Z geslom: "V združenju je moč!" so imeli v La Salle, 111., dne 25. aprila velik javni shod v tamošnjem Slovenskem domu. Na tem zborovanju je po- 1 leg lasallskega župnika Kasovi-ča in ge. Josephine Erjavec iz Jolieta govoril v imenu naše or-ga organizacije tudi SANSov predsednik Etbin Kristan.
Dne 14. maja je imel Etbin Kristan zelo, zelo važen sestanek v New Yorku, N. Y., s predsednikom Hrvaškega narodnega sveta Zlatkom Balakovičem.
Dne 22. maja ima podružnica št. 2 v Chicagu, 111., svojo redno mesečno sejo, ki se prične o pol osmih zvečer na 1638 N. Halsted St.
Cikaški Cehoslovaki priredijo dne 23. maja v čikaškem sta-dijonu Benešev shod. Nanj je povabljen Etbin Kristan, da bi govoril v imenu Slovenskega ameriškega narodnega sveta. V sprejemnem komiteju za SANS so Kristan, Cainkar in Kuhel.
Dne 28. maja se vrši seja podružnice št. 39 SANS v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju v Clevelandu, O.
Dne 29. maja priredi društvo i št. 755 SNPJ v Sharonu, Pa., veselico Slovenskemu ameri-rist.
škemu narodnemu svetu v ko-
Dne 30. maja ima podružnica št. ,1 SANS v Detroitu, Mich., velik javni shod, ki se bo vršil v Slovenskem narodnem domu na 17153 John R., Detroit, Mich.; glavni govornik bo Etbin Kristan ; shod se oglaša tudi po Jugoslovanskem radijskem klubu, ki ima svojo uro vsako nedeljo ob pol desetih dopoldne na postaji WJLB.
Na isti dan popoldne se bo v ■ Chicagu uprizorila Jontezova 1 drama "Vera v vstajenje," in 1 sicer v Ameriški češki dvorani1 na 18. cesti pod pokrovitelj- M stvom čikaške postojanke št. 2 P
s
"Poskusil bom," je nadaljeval g. Šutej, "da vam pokažem, kaj bi te države pomenile, ako bi se združile in v gospodarskem pogledu tesno sodelovale —tudi v slučaju, da ohranimo svojo politično oddvojenost. Naj bo vsaka država zase; toda predvsem in najprej naj bi v skupnem posvetovanju raziskale svoje posebne možnosti in prostovoljno razdelile svoje naloge tako, da bi vsaka država zadržala le one, katerih se more lotiti na najugodnejši, in jih izvesti na najcenejši način. Tako bi se energijo in prirodna bogastva vseh v polni meri izkoristila, a vse skupaj bi v takem skupnem naporu moglo doseči, zares izvanredne uspehe."
G. Šutej je na koncu svojega predavanja podal podroben pregled predvojnega izvoza in uvoza in sploh celokupnega blagovnega ali splošnega prometa evropskih držav, ki se nahajajo na ozemlju ležečem med Baltiškim in Egejskim morjem, torej Poljske, Cehoslovaške, Avstrije, Madžarske, Rumunije, Jugoslavije, Bolgarske, Grčije in Turčije. Ta skupina držav ima ravno toliko prebivalcev kot Zedinjene države Severne Amerike, dočim njihov skupni nacionalni zaslužek ne dosega niti polovice dohodkov Velike Britanije. Vse te države, posebno pa one, ki se nahajajo v sredini, med njimi tudi Jugoslavija, so s svojim stvarnim trgovskim prometom medsebojno ravno tako tesno povezane, kakor na primer države, ki sestavljajo britansko zvezo narodov (British commonwealth of nation).
"Vprašanje je zdaj," je dejal g. Šutej, "kaj bomo storili po vojni. Najvažnejše je, da delamo. Predrugačiti moramo svoj zastareli svet primitivnega poljedelskega gospodarstva in vstopiti v novi industrijski svet medsebojnega sodelovanja, ter v ta svet uvesti tudi naše poljedelstvo. S sodelovanjem bomo dosegli mnogo, brez sodelovanja ničesar.
"Svet gre naprej in ako ne gremo mi z njim v isto smer, v smer sodelovanja, ne le da bomo zaostali—to bi še ne bilo tako hudo—temveč drugi nas bodo prehiteli, nadvladah in potisnili v stran, tako da ne bomo mogli več napredovati v tem mrzličnem svetu, ki s toliko brzino izdelava tako velike količine. Ali ne bi bilo bolje za nas, da si preskrbimo ugoden položaj, nego da dopustimo drugim, da nas pehajo sem in tja?
"Ne pozabljajte na nizki nivo življenja naših narodov. Ne bomo se mogli povspeti na višji standard, ako ne bomo pridelavah blaga boljše kakovosti in višje cene. Nobene druge poti ni do višjega standarda življenja, kot sodelovanje ter pobolj-šanje in povečanje pridelka, a to prav zares lahko dosežemo.
"V naših rokah je, da poma gamo našim agrarnim narodom, da dosežejo ta višji standard življenja."
-o-
Za društvo Najsv. Imena
brem.	\ ^
Naj naveden tukaj j4 primer: če človek sliši s|a sedo ali pa* kakšno S1'^0 ™ tega ni treba dvakrat P011,, ker mu ostne takoj v žls j pa je kakšna nova woIi pa treiba stokrat in st^rL vit, da ostane v glavi- ^ je potrebno, da se vedno '" družimo ter se vzpodM3 J ne zaidemo in propadel"9. J Zveza društev NajsVLj Imena priredi prav P° j dan na 30. maja. To je J minski dan, k0 se sp^.J svojih rajnih, ki so ods' 3 nami v večnost. To le:t(J da,n še veliko večjega P1 kajti na ta dan se sebej spomniti naših ko^'J tov vojakov, naših član '^J odšli v boj za nas,'da ' J jejo tudi svoje življenj J ba, da nam ohranijo I novo domovino — ^ {J enem pa se ti fantje Jk svobodo vseh zatira"1 J Evrope in naših draž domovini.
Prav vsi člani ste P J zno vabljeni, da se ^.^m žite te lepe in pomen1 J ditve. Vabljeni pa naši rojaki, čeprav da posetite ta naš kat° ^ ^ 1 čim večjem števil11, ,01 na programu, boste £ li v časopisih. uPa^vor91,,J zadovoljen zapustil ' yl sv. Lovrencu v Ne^v jC ti končanem program" r4 lahko posedli krog^ ^fj jateljsko pogovorih 11 li svoje križe in teža^ ^ Ijeno bo za Pri£riz ^ij je mislim, da. nejbo ^^ ^ Torej ne zamudite in pridite k sv. L°V1Lg#L burgh, če vam je ie 1 ji®
in P i"" 1'
prican sem, da	ft
žal tiste male vstop1 JT
t . -r°e<4
Izračunano Je' povprečno umre v \jMh okrog 4000 ljudi, 1 JMP pa zagleda luč novorojenčkov. To za normalne razrn^ ' 1 «t: nem času.
Sf b
• l^ft Šuštarjev oče1^,^1
po opravkih v večim
so imeli ravno nek*1 (?A.Vl1
se oglasli tudi P1 !%<;
gospodu, s kater^,
istem kamnu w
slavni Menišiji.	^
je bila gospodova	<
ki je šuštarjevega	^
la na kosilo.	e j« . L,
Stari Meniševec » J bro počutil za je znala Micka ^ ]clK kosilo, da bi ga a1 ^ P v Po kosilu so 81 ^ % portoriko, se ud° 'jk mehkem stolu i» ^ govor o tem in 011 ^'Jfii bi bili Šuštarjev 0 ^»Pl^
kje se je Mickah ffl
1 jati tako dobre f	JV
li so tudi:	n3š. ''jt!1^
"Micka, ki vse.boijše Jjio no, kako se n*Ji0 % -šunka. Mi doma i^f ^ ^ v pisker, -pa j®' ^ \ sem, da so Se dr >* ,> ? ^ bro in slastno son ^
"Veste, ®ce' gta^' S "ako hočete P s bA k
cemnamizoreb pd",
napravite ^ *< j \ globok pisker & j v> pacajte v sl^,, P
sto malo prekuhaj )itey^
dodenite v	^
in zopet malo r (	V
dan dodenitle^j^,	^ zopet malo P 1\ dan pa priden*^
ška inzopetpre* v»J	je
slite, ali bo d^l^	V, Šuštarjev oce e
potem pa izJaV1 V* #	»jJ
šunka, ne vem, ^J'	L
V
Časi se spreminjajo — kdo bi si bil mislil lansko leto ob času katoliškega dneva, da bomo prihodnje leto prirejali slovenski katoliški dan v dvorani namesto v prosti naravi.
Kdor je posetil lansko leto to prireditev v prosti naravi, ta je lahko videl kako ogromne množice naroda so se udeležile tega pomembnega zborovanja. Zveza društve Najsvetejšega Imena prireja tak dan vsako leto enkrat. T0 pa zato, da se člani zberejo in se malo bolj spoznajo med seboj in poživijo svojo katoliško vero, ki smo jo podedovali od svojih pradedov. če bi Se ne zbirali na takih shodih ter se drug drugega bodrili, bi kaj kmalu utonili v morju brezverstva. Saj vemo, da je človek vedno po tistem se m1 bolj nagnjen k slabem kot k do-1 de."

jonrt	_
puhali, ki prodaja ra
lite*' ,'ari, ne pustijo radi na
et Preveč krade. Tako so
Jv zadnji turško-grški
neki avstrijski paro-
'^ovorom, da je na pa-
!#•. ' 2o Turčinov, kar seve svete res, Preiskali s0 ves pa.
P°nlCAa Pri tem ukradli vso ie .j»0 ter mnogo drugih ,0!" J 0 italijanskemu ba-šliZfl ^stovoljcev, kateri Ji Pfišel na pomoč, so Jf^no skoro ves kruh
^Vfln Vo:,na Je sicer pre"
0lC• S3® ' a vendar je tu še
in0A°drge> kakor sploh v nišžih-
u?tt sem kupil mnogo
!»lhii zeI°ugasi žej0' ka_ 1 >4-'atu velika, saj jeto-
JBgMb 7. uri zjutraj ka-
7' R- Proti poludne-
j,;10 Jadrali vedno bolj
f Ju ' Pa sploh nisem šel
mo" iampak sem ostal 'v te']8013101 ter se Pošteno
ifiti™večeru se je c lodam zopeVna
t/„jV- ;(l(k.,v> kjer se nas zbere Kiio	Slovanov. Go-
/ |Je v hrvaškem, srb-uearskem in slovenju u> a vsi smo'se razu-1 se T s*io vsi sinovi jedne k. " Pripovedovali gi* La,V6č dogodke iz raz-8 f i;f°Vanj- Čudil sem se, C8 s« že obredli ti pre-pjjiže' : Albanec in še ne-,ega ^ sta nas zabavala 1 pCii ami iz zadnje voj-,
tfftit Ne	'
1 fe 5e nam je pridružil j .	Povpraševal je
sJeziku mornarje, ko-. k ^eba šteti "bakši-'' i ko bo prestopil ' v Palestini. Morfij!11 to zatrjevali, da flL®' Preclno bodo smeli tne;'0' še bridke ure. !vl(i Uradniki in policaji Ae,rašno odirali, predno
-	stoPiti preko meje. ........ . eVaio samo turški
Vsakega Žida do 7 m a zlatov. Žid je na to . :,,'-rjeval, da nima to-K (Nižji turški poli-i^niki si priskrbe '•,e' ^dohodek s tem, da ■j ^ e Največ odirajo ži-j	Na Turškem
^ i^'^i uradniki plače za |6j podložne uradnike, ^ ■'im pa le malo ali
-	fS se m01"a j o nižji
v^i preživljati na Ij^.^ačin. Sprejemajo vi ^.f (Pivnino) ali si \7.ll3o. Tako silijo v .Ito^l ta lovske naseljence, " fu [ deiiti masten "bak-
' 'h * v
ffK Sis' Prav bi pa morali
;el«*Jj k' zavrniti vse žide, i V <	Palestini naseli-
fyj ako 7. leti so nara-h tUstan°vili sijonsko fff	hoče vnovič oži-
j ^ 0 državo v Palesti-^ so nabraii mno"
j|š j lj0 a V prvi vrsti po-$ j ^ig lovsko naseljeva-n/,1	Radi tega se jih
^ ' \ t letih naselilo v Jell ^Holiko, da je v Jeru-»vLi J4t'lcjanes zopet največ iti	di Po deželi je na-
HatVrsta židovskih na-V^l*	največ prav do-
eflc i V^^Jo, ker jih podpi-icTj 'Sj židi. Turška vlada P A vstrašila pred ši-\te,i 'C Sov ričenjem sijo-»f'J ^Povedala nadalj-% vHnje v paiestini.
Sie V Turčiji ®e vedno
i'1' h V§e 0vire in radi te' jf;J Sje enehalo židovsko iz-
Palestino.) Koli-
0 h ° 2atrdilo pomagalo
''P 6 Vem . f j v
j / V^tv Atenah-
\ ^ 0 smo se približeva-
obl*ežju. V sinji vi
^o znak glavnega
V Carigrad!
o i"
(Spisal Ljudevit Stiasny.)
Slovenski ameriški narodni svet
poročilo o finančnem stanju 30. aprila 1943
ore
mesta grške države, Aten, Akropolo. Jadramo torej v pristanišče mesta Atene, v Pirej, od zahoda skozi dva nasipa, na katerih sta svetilnika. Nekdaj sta bila tu krasna mramorna leva, katera so Benečani odpeljali v Benetke. Konečno ostane naš parobrod med mnogimi večjimi in manjšimi ladijami, a vendar ne ob nasipu, ampak kakih 100 metrov od kraja.
Naš parobrod mahoma obkroži množica manjših in večjih ladij in čolnov, da bi prevažali ljudi in blago do brega. Židi so se tu morali prekrcati na drug parobrod, kateri jih je potem popeljal v Palestino. Morali so se peljati s čolnom do brega, tu nekoliko ur čakati, ter se potem podati na drug parobrod. Do brega sicer ni bilo niti 100 metrov, toda ladjarji so zahtevali od tujcev za osebo po j eden frank. Židi so glasno začeli tarnati ter barantati z ladjarji. Nisem jih dolgo poslušal, ampak vsedem se v čoln, vesel, da sem vendar enkrat rešen njihove družbe. Ker je ostal naš parobrod v Pireju do večera, imel sem priložnost ogledati si vsaj povrhu slavno-znano mesto Atene.
Ko stopim iz čolna, me mahoma obstopi polno raznih agentov, ki me nagovarjajo v raznih jezikih. Nisem jih hotel razumeti, ampak podam se peš ob obrežju na kolodvor, da se od tu odpeljem z vlakom v Atene.
Ko hodim skozi mesto Pirej, ki šteje 30,000 prebivalcev, opazujem, da je mesto novodobno zidano. Na ulicah se sliši največ grško in laško, a vmes tudi druge jezike. Prebivalci Pirej a kakor tudi Aten so največ tako oblečeni kakor pri nas v mestih, torej po francoski šegi. Narodno nošo vidiš le ma-lokje. Pristanišče je prav varno in vse polno raznih ladij je vedno tu, saj ima Pirej za Siro na Grškem najbolj živahno trgovino. Na kolodvoru sem plačal z grškim papirnim denarjem, namreč s polovico bankovca za deset drahem (okoli 7 kron). Ako tukaj ne morejo zamenjati večjih bankovcev, jih kar pretrgajo.
Iz Pirej a v Atene sem se vozil v II. razredu, ki se pa ne
liiJ
Bilanca v banki ($1919.55) in na roki ($5.03) 27. feb.
1943 ................................................................................$1924.58
DOHODKI V MARCU IN APRILU:
Podružnica štev. 1 SANS, Detroit, Mich.........$	250.00
" 2 ."' Chicago, 111..........................50.00
6 " Ely, Minn..............................17.50
" 7 " Little Falls, N. Y.	586.00
8 " West Newton, Pa...	13.80
" 9 " Willock, Pa..........................16.07
" 11 " Ambridge, Pa..................53.00
" 12 " W. Aliquippa, Pa-	51.00
" 15 " Springfield, 111..............11.55
" 17 " Uniontown, Pa..............76.00
" 19 " San Francisco, Cal.	25.00
" 24 " Virden, 111..............................21.25
" 30 " Sharon, Pa..........................200.00
" 31 " Pueblo, Colo......................14.00
Federacija SNPJ, Chicago, 111..........................................................20.00
Društvo štev. 1 SNPJ, Chicago, 111..................................10.00
" 102 " Chicago, 111.................................5.00
" 106 " Imperial, Pa..............................50.00
" 106 " (Gospodinjski odsek)	10.00
" 192 " Milwaukee, Wis..............100.00
" 288 " člani in drugi v Fred-
ericktownu, Pa........—	53.00
" 344 " Sheboygan, Wis ................25.00
*' 610 " So. Chicago, 111..................5.00
JPO-SS štev. 26, Indianapolis, Ind..........................................19.50
" 33, North Braddock, Pa..............................150.00
Slovenska dobrodelna zveza, Cleveland, 0..................300.00
Društvo štev. 8, SDZ, Cleveland, 0..............................6.11
• " " 23, " Cleveland, 0..........................25.00
30, " Fairport Harbor, O. ..	16.00
Ameriška bratska zveza, Ely, Minn................. 1,000.00
Društvo štev. 13 ABZ, Baggaley, Pa......................25.00
166 " Indianapolis, Ind..........25.00
200 " "Ely, Minn..................................25.00
Društvo štev. 3 KSKJ, Joliet, 111 ....................................25.00
" 72 " Ely, Minn..................................25.00
Podružnica štev. 6 SŽZ, Bariberton, 0..........................11.00
Jugoslovanski narodni dom, Ely, Minn..........................150.00
Slovenski dom, Johnston, 111..............................................................25.00
Društvo Loška dolina, Cleveland, 0..................................30.00
Društva SNPJ, ABZ, KSKJ, SŽZ, Duluth, Minn.	36.50
Društvo Presv. Imena, Joliet, 111., $25, člani $26	51.00
Nabrano med rojaki v Imperialu, Pa..........................45.50
Cliff Mine, Pa.......r~	64.50
Witt, 111..............................................16.25
na shodu v Joliet, 111., 18. aprila................56.71
Poslano gl. predsedniku SNPJ (od 2-9 do 3-30)	137.50
Mrs. Helen Tomšič, Brownsville, Pa..................................1.00
Charles Cerjak, Tire Hill, Pa..........................................................1.20
Andro Pelkan, Corwin, Mont..........................................................1.00
Leopold Valenčič, Toledo, Ohio ....................................................1.00
* » -
Skupni dohodki ........................................3,942.94
$5,867.52
IZDATKI:
Najemnina urada ..................................................$	100.00
Tiskovine za pisarno ........................................................................................55.00
Uradne potrebščine ................................-..........................19.33
Telegrami in telefon ........................................................................................21.56
Mimeograf in priprava za vezanje ........................................109.50
Vojni davek od plače ....................................................................................11.50
Plača nameščencu v uradu (8 tednov) ............................270.80
Luč ...............................................................................2-13__________________
Poštnina ....................................................................................................................................43.92
Propagandne tiskovine (Problem of Trieste)....	325.00
Stroški eksekutivnih sej SANS ....................................................4.00
časopisi ....................................................................................................................................-21
Stroški deputacije v Washington................................................249.47
Potni stroški bivšega tajnika ............................................................75.00
Uredniški stroški (Problem of Trieste) ........................50.00
MALI OGLASi
Skupni izdatki! ....................
Ročna blagajna ....................
Bančna bilanca 30. aprila....
1,337.42 21.33 4,508.77
$5,867.52
PREGLED VSEH DOHODKOV IN IZDATKOV. SANSa Skupni dohodki od 5. decembra do 30. aprila .-..$6,991.26 Skupni izdatki od 5. decembra do 30. aprila —- 2,461.16
Bilanca ....................................$4,530.10
OPOMBA: V računu z dne 27. februarja je bilo pomotoma izpuščeno iz seznama društvo "Sokol" iz W. Aliquippe, Pa., ki je darovalo našemu narodnemu svetu $100.00. Vsota je bila všteta med dohodki, ki so do 27. fabruarja znašali $3,048.32; drugače je bil račun pravilen. Društvo "Sokol" naj nam oprosti to pomoto. JOSEPH Z ALAR, blagajnik. MIRKO G. KUHEL pomožni taj. --o----
DELO DOBIJO
SLUŽITE
in
SE UČITE
ob istem Času.
100% vojno delo
Lucas Machine Tool Co. 531 E. 99. St.
severno od St. Clair Ave. Moški srednje starosti in tudi ženske nad 30 let se sprejme kot učence
na strojih za kovinaste idelke.
PODNEVI ALI PONOČI POSEBEN BONUS ZA NOČNO DELO BO UR DELA NA TEDEN Z PLAČO ZA 70 UR ZA MOŠKE. 48 UR DELA NA TEDEN IN PLAČA ZA 52 UR ZA ŽENSKE. NE ZGLASITE SE V NEDELJO. Ela4a. na uro.
(May 25. 27, 29)
MOŠKI
38 do 60 let stari
ŽENSKE
18 do 50 leta
Predznanje ni potrebno Se jih potrebuje v 100% vojnem delu.
55 ur dela na teden Plača od ure in overtime Prinesite potrdilo, da lahko premenite delo, če ste bili zaposleni pri vojnem delu ter dokaz o državljanstvu.
THE LOCKE MACHINE CO.
971 E. 63. St.
_(129)
MOŠKE
SE SPREJME 100% vojna tovarna TOVARNIŠKO DELO
Soba se odda
Odda se lepa opremljena soba. Poizve se na 6912 Peck Ave.	(124)
Pohištvo naprodaj
Proda se pohištvo za 2 spalnici in en set za sprejemno sobo. Pokličite GLenville 5750. __(125)
Slike za Spominski dan
Za nedeljo 30. maja priredi Mr. Anton Grdina v Knausovi dvorani posebno predstavo slik, ki bodo izbrane za ta pomembni dan, to je, da bodo slike iz posnetkov spominskih dni in pa s pogrebov pionirskih mož in žena. Več teh bo v spremstvu vojakov in veteranov, med drugimi tudi zadnje posnete v Col-linwoodu rajnega Zaitza.
Predstava prične ob 7:30 in bo trajala do 9:30; vseskozi bo zanimiva. Med pogrebi bo tudi oni Mervarjeve družine. Da se plača najemnina dvorane, bo vstopnina po 10 centov; lahko pa vsak da več. Preostanek gre za pomoč revnim v stari domovini.
$4,500, za 2 družini, vsaka 5 sob, kopalnice in hiša 6 sob. Davka je $50, vknjižbe $3,000, 5% obresti. Na 61. cesti, blizu St. Clair Ave.
McKenna 1383 E. 55. St. HE 5282. MU 4285.
(124)
Stanovanje išče
Želim dobiti 5 ali 6 sob v Col-linwoodu ali Euclidu. Vsi odrasli v družini. Zglasite se na 18802 Kildeer Ave., telefon IV 2024.	(125)
Godbeniki, pozor!
Naprodaj je skoro nov, prav malo rabljen Alto Horn. Naslov izveste v uredništvu tega
PREDZNANJE ni POTREBNO lista-_(125)
razlikuje mnogo od našega III. razreda, saj je vse preračunje-no na veliko vročino, ki je po letu vprav silna. Okolica spominja zelo na Istro in Dalmacijo. Pač je tu nekoliko dreves, a koliko sence pač daje oljka! Vsejedno je vožnja iz Pirej a v Atene zelo zanimiva, ker vodi začetkoma mimo vinogradov, pozneje pa skozi star oljčji gaj ob Kifisu. Do mesta je nad 8 kilometrov.
Ko izstopim na kolodvoru v Atenah, obsuje me zopet cela množica raznih agentov, ki mi kažejo svoja priporočilna pisma v raznih jezikih. Otresel sem se jih kar hitro ter šel v mesto.
Od kolodvora vodi ravna Her-mesova cesta proti kraljevi palači, katero vidimo ves čas pred seboj. Pred kraljevo palačo so vrtni nasadi, a iz proščadi se lahko pregleda skoro celo mesto. Posebnega vtiska pa kraljeva palača na potnika ne naredi — pač pa je zraven nje kraljevi vrt, ki je krasen otok redkih rastlin sredi suhe atij-ske pokrajine.
(Dalje prihodnjič.)

PLAČA OD URE
POVRHU OVERTIME
Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, morate dobiti dovoljenje za spremembo dela. Odprto dnevno od 8:30 zjutraj
9 zvečer. V nedeljo 9 zjutraj do 11. dop.
THE DRAPER MFG. CO.
E 91. St., blizu Union Ave. _(126)
Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke.
Ako iščete
dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, notih moških čevljev. Cene zmerne.
FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave.
(Tues. x)
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978
Kupujmo obrambne obveznice in znamke!
SKOZI VRATA BALKANA VODI POT V EVROPSKO
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
.JS
i
CIRAUP
BI 100% WITH YOUR
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. . . Posluje že 49. leto
Premoženje $5,000,000
K. Jednote znaša 127.24%
Članstvo 38,200
Solventnost K. S.
General Mihajlovič bo odprl zavezniški armadi pot preko Balkana v Berlin.
Če hofceš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, polteni in nadsolventni podporni organizaciji,
KRAxNJTSKO slovenski katoliški jednotl
kjer sc lahko zavaruješ i& smrtninc. rastne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoElosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta: ctroke na takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do S5.000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi 61an ali članica te moKodne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse drage podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD
351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
;a je že premislil, kako bi odvrnil sramoto od svoje hiše, toda zaman; nobena ne vodi k cvilju. Pač ena je, edina, ki ga popelje k cilju . . . sramotna je in ostudna, toda izbral si jo bo. Ni nobene izbire ... — Na pisalni mizi leži bel list; poleg njega leži pero, in Hendelnovi možgani snujejo osnutek. Sin ga ni hotel poslušati. Sedaj bo moral videti in prijeti z rokami ... in zares, ne bil bi iz mesa in krvi,marveč iz kamna in železa, če mu ne bo zanetil v duši ponosa na njegovo plemstvo, če ga ne bo razpalil k novi moškosti — in mu vzbudil v srcu jeze in srda — na zalego —.
Hendelnu se gibljejo ustnice kakor človeku, ki je sam s svojim Bogom in s svojo bolečino ter moli. Toda Hendel moli k onemu, ki stanuje več tisoč milj pod zemljo, ki je .pa bil v onem trenutku pri njem; narekuje mu besedo za besedo in mu pomaga kovati peklenski osnutek.
Tako, sedaj je izpredel osnutek: "Madlzeder, izvedeli smo, da j« Štefana res to, za kar jo imate — vlačuga, za katero v našem mestu ni več prostora, ki naj zanaprej vrši kje drugod svojo obrt, toda ne več v Štaj-ru, kjer vlada sodnik Joahim Hendel."
Hendel je stopil k pisalni mizi, vsedel se je, da strupeni osnutek izlije na papir. Oči so se mu svetile kakor ogenj; na-
Dalmar D. Wiley, star 21 let in služi v ameriški bojni mornarici je bil 218 dni na■ odprtem morju preilno je dosegel ameriško pacifično obalo, potem ko je bilo njegovo letalo sestreljeno v bojih pri Solomonih. Domačini so mri pomagali od otoka do otoka, da je tako zopet dospel domov.
Ne uporabljajte stotega telefona teKom
ZATEMNITVE
nocoj!
Telefon je važen za uspeh programa civilne obrambe . . . Rabiti ga morajo uradniki in prostovoljni delavci v času sile za nujne klice. Prosimo, naj bodo zveze odprte zal te važne klice tekom in takoj po zatemnitvi ter ob drugih nujnostih . . . Povodenj klicev bi zajezila centralo in resno ovirala delo onih, ki so odgovorni za našo varnost . . . Prepričani smo, da lahko računamo na vaše sodelovanje.
POZOR, LASTNIKI HIŠ!
Pri nas dobite polno zalogo White Lead za barvanje in to še po lanskih cenah. Pri nas dobite tudi 100% čisto ianeno olje ter razno vrtnarsko orodje. Kupite zdaj, ko je čas za to in dokler še lahko kupite. Se toplo priporočamo
JIM SEPIC HARDWARE
16009 Waterloo Rd.	KE 1300
večja naročila pripeljemo na dom.
■
90232353535353534853482353235323482348484823482353482348532353
JUNAKINJA IZ ŠTAJBA
PREVEL DR. JOS. JERSE
, . Štefana i Švertner je nedolžna — angel s je in lilija, ki je ne more oskru- i niti noben psovač — tu stojim i in prisegam pred Vami in pred ] vsem svetom! Za njeno nedolž- < nost grem v voščeni srajci sko- ] zi ogenj, in niti toliko se ne : bom ožgal, kolikor' je za nohtom črnega; za njeno nedolžnost živim in umrjem."
,Z desnice si je snel zlato rokavico in je tri prste dvignil proti nebu, podoben nadangelu Mihaelu, ki tri prste dviga in kliče: Kdo je kakor Bog?
Oče je stopil nazaj v senco, gledal je v tla in se je režal, da so se mu videli zobje. Norec! Norec!
"Tako," je rekel Henrik in si je zopet nataknil rokavico. "Sedaj mi dajte dopust, gospod, ge to uro bom jahal v Štajer— k njej."
"Kako? Z vojaki? In mene boš pustil samega sredi mojih sovražnikov? Si jim že prodal življenje svojega očeta?"
Henrik je pogledal besneče-ga očeta z velikimi očmi, iz katerih je odsevalo zaničevanje.
"Seboj vzamem samo trideset mož, če nimate nič proti temu. Vse drugo moštvo pustim Vam."
Moško in pokonci je nato stopal proti vratom.
"Dobro, dobro, le pojdi . . ." je vzkliknil oče, bled kakor pe-' pel, telo'se mu je treslo, kakor se trese pošast, ki jo je zadela pšica. V Štajer, gre ... k njej ... in jutri jo bo objemal — in veselili se bodo Kltezel in vsi farji ... o solnce! . . . "Le pojdi .. . toda vedi, v tistem trenutku, ko zasnubiš ... to žensko, nimaš več očeta, nimaš več doma ... in nisi več Hendel _ !>
"Vzemite mi vse, kar hočete, samo mojo moško čast mi morate pustiti. In če imam to in Štefano, kaj mi je mar ves svet."
Očetu se zmajejo tla pod nogami. Nič mu ni za očeta, za dom, nič za ime. Oče ni nič. Vse vrže proč od sebe zaradi vlačuge. — "Henrik!" je vpil silni mož. "Poslušaj me! Ti misliš, da je bilo ono, kar so ^rekli ob sramotnem odru. ... To je drugače! Ta ženska —"
"Ne, oče!" je vzkliknil Henrik od vrat sem. "Nobene besede več, nočem slišati nobene laži več. Dobro se imejte. Grem k Štefani!"
Krepko in odločno je korakal iz predsobe ven, po hodniku so odmevali njegovi krepki koraku Odšel je.
Ko je mladi stotnik stopil med svoje strelce, ki so ga čakali na grajskem dvorišču, je zagrmelo v vrstah strelcev:
"Naš Henrik naj živi! Naj živi naš grajski grof v Štajru!"
Henrik pa je bil bled in resen. Ko so se strelci pomirili, je rekel: "Štajerski strelci, oni naj stopijo naprej, ki .so stali v prvi vrsti pred cesarjem. Jahal bom v Štajer in vi poj dete z menoj. Vsi drugi ostanete tu v službi mojega očeta. Najmajer bo vaš stotnik."
Zajahal je konja. V nekaj trenutkih se je visoko dvigal prah na grajskem dvorišču, štajerski stotnik je dirjal skozi švicarska vrata, za njim je s hitrim korakom peš grmelo trideset mož.
Henrik pelje svoje zveste srelce v Hernals, kjer so se v j komaj četrt ure preskrbeli z i vsem, kar jim je bilo treba za i tridnevno pot. Uro pozneje je j že jezdil na čelu svoje čete sko- ;
Lep simbol spomina
CVETLICE
"»/S
H
SPOMINSKI DAN;
, o nedelje 30- vnaja
zi divje gozde, kjer so bila ce- 1
sarska lovišča. Kar je danes \ videl in slišal groznega in ne- ; sramnega, vse, vse strese s pra- 1 hom cesarskega mesta vred od ' sebe. Dve čudoviti zvezdi sta ! plavali pred njim in sta mu ka- • zali pot, po kateri je moral jahati: dvoje temnomodrih oči,
pobožne Štefanine oči. *
Malo pozneje, je za sinom jezdil tudi sodnik Hendel v svoje stanovanje v Ilernalsu. Ves je bil bled in teman, da ga je bilo komaj spoznati. Ko so prigrmeli za njim strelci, ga je znova zagrabila onemogla jeza: te ti puščam, je rekel sin, in je jahal k vlačugi.
Najmajer ga je sedeč na konju vprašal, če kaj zapoveduje.
' "Nič."
Jezno se je mogočni mož ugriznil v ustne in je izpljunil krvavo peno.
;Nato je vprašal:
"Kje je moj sin?"
"Naš stotnik je ravnokar od-jahal v po nem diru, da v hitrici pripravi vse potrebno in se potem urno poda v Štajer. Nas je pustil tu, da smo Vam na uslugo."
Sodniku se zdi, da mu je Najmajer še enkrat okoli obrnil nož, ki mu je tičal v srcu. Toda ta hlapec ne sme ničesar videti, ničesar slišati.
"Mislite li, da je že zapustil Dunaj ?"
"Mislim, da."
"Dobro," pravi sodnik v globokem basu. "Pojdite s svojim moštvom v Vaše prenočišče. Tudi ne bomo več dolgo ostali na Dunaju."
Sodnik je ves potrt dospel v svoje, stanovanje v Hernalšu. Tri ure je hodil po sobi gor in dol, s prvega je omahoval, kakor omahuje noga ranjenega orjaka, potem pa je stopal vedno trdneje, strumneje in mirneje. Z njegovim korakom praska po sobi še nekdo drugi. Sam bognqsvaruj se poleg Hen-delna plazi po sobi in mu venomer s hripavim, volčjim glasom šepeče v uho. — Vsa po-
slonil je glavo na roko; že stojita na nesrečnm papirju na- j slov in datum. Trdno je odlo- p čen. Da bi se le pred njim ne j dvigala proti nebu prisegajoča t roka njegovega sina, da bi mu t le ne donel v ušesa glas njegovega sina: Boga kličem za pri- ^ čo njene nedolžnosti. —• Srce 1 bo počilo njegovemu otroku, če : bo z rokami prijel za nečistost najnesramnejše vlačuge, kar t kar jih je videl svet . . . toda . bolje je — da mu poči srce, ka- ■ kor da sta mu telo in duša vko-vana v nevredne vezi . . . piši, piši, piši . . . naj pogine ne- . sramnica, da se mu le otrok ot- ^ me peklenskega začaran j a . . . . piši, piši, piši ... naj le gobe- * zdulje gobezdajo: Ubogo de- j kle! . . . Zelerja si obesil, sedaj ] pa še vžgi znamenje sramote nesramnici v obraz in jo poženi čez mejo — piši, piši, piši, tvoj . sin že jaha v njeno prokleto naročje. ,
In Hendel je pisal Madlzede-rju, svojemu namestniku, v Štajer:
"Moj dragi in posebno ljubljeni! Popolnoma se strinjam z Vami glede onega, kar ste mi meseca sušca omenili glede one osebe. Prepričan sem namreč, da je vlačuga; zato —." Zopet se obotavlja. Trkala je zadnja milost. Angel je bil v sobi, ki je govoril s Henrikovim glasom: Tebe slepi sovraštvo. — Ima li 1 to, kar je Madlzeder izpovedal, najmanjšo oporo v tem, kar si videl pri Štefani in o njej veš? — Težko je dihal Hendel in je držal pero v zraku. Kaj počne . . . sinu bo srce pohodil. In morda ... je vse skupaj laž in prevara . . .
Piši, piši, piši, čeprav pohodiš sinovo srce — iztrgaj ga ji iz rok . . . četudi ga raztrgaš na drobne kosce . . . tam, tam v krvavem solnčnem sviitu neki vojak poljublja svojo izvoljen-1 ko . . . ha, to je Henrik . . . za-
predla ga je prokleta . . . čuj . . . kladivo poje ... sin najvišjega gospoda v Štajru stoji med sodrgo in kakor zadnji hlapec kuje nože, da prejme poljub od te malopridnice — in njegovi ter njeni otroci----.
In Hendel je izruval iz svojega srca usmiljenje s svojim otrokom in svojo resnicoljubnost, na katero je bil nekdaj tako ponosen, ugasnil je v svoji po-temnjeni duši zadnje žarke božje milosti, s prevzetno nogo jih je pohodil kakor kugo in garje.
Nikdar, nikdar, in četudi se je lagal Madlzeder! in čeprav postanem lopov vsled tega pisma, rajši sem lopov, kakor da se moj sin druži s to nesramni-co, da postane moj sin oče njene zalege.
Kakor srdit peklenski zmaj divja pero po papirju, da je vse pokalo in se trgalo ... tako je grizel in zbadal tul, ki prinaša gorje in nesrečo nad pobožno dete, nad pobožno družino, nad pravega junaka.
In Hendel je pisal:
"Zato hočem, Madlzeder, ki me v Štajru nadomestujete, da takoj, kakor hitro prejmete ta ! list, zberete četo strelcev (v od-• sotnosti stotnikovi; ako bo pa ; že v Štajru, mu to izporočite) 1 ter s to četo izženete iz Štajra ! vlačugo Štefano Švertner, to pa : vsled nesramnosti, ki jih je po-i čenjala z menihom v stolpu . (saj veste), ter jo poženete čez 1 mejo Gornje Avstrije. Ni mi ' mar, katero deželo bo odslej J osrečevala s svojo opičjo po-; božnostjo, toda pod smrtno 1 kaznijo ji je prepovedano vrni-' ti se v Štajer. Bobnar naj to razbobna."
Smolnatočrni oblaki so zastr-i li solnce, čigar žarki so bili kr-i vavi, Bognasvaruj je praskal ; okoli pisalne mize in je iz svo-i jega žrela sipal žveplo in smrt
-	v razmršeno Hendelnovo glavo.
-	Hendel je pisal:
S MCKESSON & BOBBINS
| VITAMINS
-al
t When you buy vilami** # j Ife^J ...trust the maker! 3§j
———————| These vitam** *" ri
McKESSON'S ducedinthefa^
jSffSf^^CAPSBLES ratories of McKes#>° j W^CoHdnA.	Robbins. They »r€ " ,
8 most important vitamim	*	jygk
m high concentration	deed trustworthy
i ^-biologk*^ preparations./fk^'
McKESSON'S " honestl^ic&W
CVTAMI*	---^Jj
capsules McKE$$*'
• Maniac «,C,D,«,. B,
Ik
2»t mors 25C1 (SjSgf^r^)
9» »3 M HMB> |y ,>#
Spi^V	'	gp^	WjjjJjji
iMMHMilMM ^^w^jj^f
VNMMM	capsules in «*hi A
Prijatel's Pharntft!
6728 St. Clair Avenue	ENd»c<,tt
Cleveland, Ohio ^.^m
THE OHIO BELL ® TELEPHONE C<><