Poštnina
pavšalirana.
Štev. 46.
V Ljubljani, 18. novembra 1922.
Vieufid®d fcnpw«»
Uredništvo
In
upravnlštvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
GSasiSo ^Združenja slovenskih «
_______  —---- Izhaja	vsako soboto.
Dolin'1 odtti.
.*umistov“.
j-, auiar
merno. — Pri malih oglasih beseda 25 p.
Kaj hočemo?
Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slovenskega ljudstva!
Za dobre odnošaje s Hrvati.
Kako je po svetu?
To sredo so imeli na Angleškem vofitve.
Pri teh volitvah je znatno oslabela stranka prejšnjega ministrskega predsednika Lloyd Georgea. Na krmilu so sedaj konservativci — precej so se okrepili pa tudi delavci, ki so dosegli lepo število mandatov.
Te angleške volitve so bile za svet jako važne. Saj gre za to, kako se bo obnašala Angleška v najlepšem vprašanju, kar ga imamo sed ij _ to je, kakšno stališče bo zavzel mgleški parlament proti Turčiji. Kajti na Turškem se stvari tako hitro in vse bolj in bolj zapletajo, da bo treba prav kmalu delati jasne račune.
Prejšnja angleška vlada je nastopala proti Turkom precej ostro in je proti njim poslala tudi Grke. Ko so pa Turki Grke premagali, je Anglija morala seveda svojo politiko iz-premeniti. Lloyd George je šel, vlado je prevzel konservativec Bonar Law, razpisal volitve in pri volitvah zmagal. Iz tega kajpada nikakor ne sledi, da bi Bonar Law s Turki govoril samo prijateljske besede. Kakor smo na tem mestu že zadnjič pisali je Angležem glavno to, da jih Torki ne ovirajo v kupčiji. Če bodo kneli Angleži kakšne večje težave v 5 \ ojl trgovini na Turškem, potem bo prav tako kakor je to storil Lloyd George tudi Bonar Law poslal pred Carigrad angleške bojne ladje in takrat se bo zazibal seveda tudi ostali svet, ne bomo zadnji niti mi, ki nas veljajo te turške homatije težkih 800 milijonov, katere je dovolil belgraj-ski parlament za izredne vojaške potrebe.
Za enkrat poskuša še Evropa po stari svoji navadi s krparijo. Te dni bi se morala sestati v Lausanni konferenca, ki naj razvozila turško vrv.
Pri tej konferenci se bodo ob-ravnale tele stvari:
1.	Ali naj obdrže zavezniki na Turškem finančno nadzorstvo, kakor so ga imeli dosedaj in če naj se od Turkov zahteva tista vojna odškodnina kakor jim je bila predpisana v mirovni pogodbi po končani svetovni vojni.
2. In to je mogoče najtežje vprašanje: Ali naj sodijo kristjane turške sodnije in evropski konzulati izgube vse sodne pravice — to se pravi, ali naj se odpravijo že zadnjič razložene kapitulacije.
3. Ali naj bodo na Turškem tudi kristjani dolžni služiti v armadi.
V	teh treh točkah zahtevajo Turki popolno svobodo in hočejo, Ja se Evropa v ta vprašanja sploh ne vmešava.
Najtežje je pri tem to, da glede svojega postopanja v teh treh točkah zavezniki sami niso še edini.
Angleži izjavljajo, da ne gredo toliko časa na konferenco, dokler .ie dobe zagotovila, da bo pri mešetariji s Turki cela antanta enako nastopala. Francozi bi radi ob tej priliki prisilili Angleže, da bi jim le-ti za ceno soglasja v turškem vprašanju dovolili ostrejše nastopiti proti Nemčiji in z vojaško močjo izsiliti plačevanje vojne odškodnine — toda ravno sedanji angleški ministrski predsednik je nasprotnik oboroženega nastopa proti Nemčiji.
Tako se še prav nič ne ve, če bo prišlo hitro do turške konference. Med tem gredo pa dogodki v Carigradu svojo pot in utegnemo doživeti, da se bodo vsled turškega nastopa proti Evropejcem angleški generali morali na lastno pest odločiti za ostrejše korake in da se bo ples kar sam od sebe začel.
O tem je govoril te dni v francoskem parlamentu tudi ministrski p edsednlk Poincare ter dejal, da stoji mogoče Evropa pred večjo vojno kakor 1. 1914.
Po naših mislih se vprašanje ne bo rešilo na eni sami konferenci, ampak je stvar taka, da se začenja po •’eli Evropi oster boj med žuljevimi rokami in med rejenimi ljudstvo iz-mozgavajočimi velekapitalisti ter je ta turški spor samo prvo vsem vidno znamenje novega težkega socijalnega boja proti sesavcem, ki vladajo samo s kanoni in bajoneti.
Hrvatski blok, to se pravi Hrvati, se polagoma pripravljajo, da vstopijo v belgrajski parlament. Pri danem dejanskem položaju, kaj drugega tudi ni bilo pričakovati. Danes zahtevajo Hrvati, da se zruši sedanji vladni sistem in se potem razpišejo nove volitve. Od novih volitev pričakujejo pojačanje srbijanskih opo-zionalnih strank ter revizionistično večino med »prečani« sploh. S tem bi bila podana možnost revizije Vidovdanske ustave v federalistični smeri. Tako računajo Hrvati.
Ali so njihove nade upravičene aji ne, to bo pokazala že bližnja bodočnost. Vsekakor neprestane kon ferenee med nekaterimi srbijanskimi politiki in hrvatskim blokom ter vožnje posredovalcev iz Belgrada v Zagreb in obratno pomenijo vsaj to, da so resne sile na delu za sporazum med Srbi in Hrvati.
Če pride končno in naposled vendarle do tega sporazuma, ki je v interesu notranje državne konsolidacije, nastane vprašanje, kaj bo s Slovenci? Ali je naša slovenska politika za ta slučaj kaj pripravljena? Upajmo da jel
Naše skromno mnenje je, da se moramo Slovenci ozko nasloniti na. Hrvate, njim nuditi vso pomoč v njihovem boju že zato, da bodo Hrvati podprli tudi Slovence. Mi smo že enkrat napravili napako, da srno Hrvate prezrli in skušali sami doseči kaj koristnega od Srbijancev. To se ni dalo doseči že zaradi naše številčne in politične šibkosti ter raztepe-
uosti ne. Proti srbijanski hegemoniji, ki jo je bil ustvaril nesrečni centralizem, bomo težko kaj dosegli brez Hrvatov ali celo proti njim, ker hrvaška politika ni vedno taktično jasna; dostikrat je vsaj nam v Sloveniji nerazumljiva. Toda to ničesar ne iz premeni na dejstvu, da sta sloga in sporazum med Slovenci in Hrvati potrebna še preje, predno se pristopi k rešitvi narodnostnega ali gospodarskega spora v državi sploh. To pot nam kaže* že narava sama. Zakaj Slovenci ne moremo priti v Belgrad, ne da bi pasirali Zagreb in Hrvatsko. Tudi smo že nekdaj imeli precej ozke medsebojne politične, gospodarske in socialne stike, ki jih danes pogrešamo. Zato bi bilo želeti, da bi vsaj naša inteligenca čim preje zopet obnovila nekdanje vezi in tako popravila razdrapani most, na katerem smo si svoječasno segali v roko.
Mi smo polni upanja, da končni sporazum med Hrvati in Srbijanci ne bo sklenjen in dosežen brez aktivnega sodelovanja s slovenske strani, naravnost pa bi bili razočarani, če bi se sklenil takšen sporazum celo — na naš račun. Mi sicer nismo natančno poučeni o stanju te zadeve, ponavljamo pa še enkrat, kar smo že tolikokrat povdarili:	Predhodnik srbsko-
hrvatskega sporazuma bodi jasen sporazum ined Hrvati in Slovenci! Zakaj pri končni, definitivni ureditvi naše države bomo Slovenci in Hrvati navezani na medsebojno podporo in pomoč!
Federativna država.
Centralizem je povzročil v naši državi silno zmešnjavo. To priznavajo danes vsi pametni politiki, ki s skrbjo in strahom gledajo, kako tira nesrečni Pribičevič — Pašičev centralistični režim državo in ljudstvo v neizogibno propast. In ne samo hrvatski in slovenski politiki uvideva-jo kvarnost in pogubnost centralizma, ampak svita se polagoma tudi v srbijanskih glavah.
Priznamo, da je za Srbe jako mučna vsaka izprememba ustave, ker jih spominjajo ustavne spremembe na krvave notranje boje pod ObrenoviČi. Zato se tudi vodilni srbski politiki ne upajo prav na dan s svojo pravo
barvo. (Izjeme so jako redke.) Pomislimo le na zagrebški kongres, kako se je ta skrbno izogibal besede »revizija ustave«, samo da ne bi bila razžaljena silno občutljiva srbska ušesa!
Kar se pa belgrajski gospodje ne upajo doma, poskušajo povedati vsaj v tujih listih. Tako n. pr. je napisal belgrajski vseueiliški profesor Živo-jin Perič značilen članek o ureditvi države SHS v švicarskem listu ;>Neue Ziiricher Zeitung« z dne 26. oktobra t. I., kjer pravi:
»Mi verujemo, da je za okrepitev jugoslovanske države in za dosego notranjega miru med njenimi tremi »plemeni« (? zakaj ne »narodi«? op.
LISTEK.
Klerikalni zmaj.
(Konec.)
Druge krati jo mahne na promenado v Šelenburgovo ulico. 1 o napravi pa le tedaj, kadar je zelo dobre volje in si more v veži hotela Slon prižgati fajfo. Pred kavarno Zvezdo neko-Hko postoji. Ko pa vidi, da se „napredni“ elementi križajo in vlečejo iz žepov rožne vence, jo ubere po Zvezdi, pobere semtertja kak čik in žvižga: „Kaj nam pa morejo...?“ Potem si ogleda vse sokolstvu naklonjene firme, nazadnje pa, tako pravijo, se gre brit h K e Kinu v Kopitarjevi ulici, kajti od tam mu je najbližja pot domov pod streho Jugoslovanske tiskarne. Kadar je posebno razpolo-ložen, črta tudi „Narod“ v Knafljevi ulici, dokler ga ne zapazi kaka „napredna“ sila, ki z glasnim krikom izda njegovo navzočnost.
Tako se je zgodilo tudi zadnjič. Več penzijonistov je stalo pred tablo in bralo.
Med njimi je bil tudi sam Rasto ter poslušal kritiko o svojih napisanih modrostih. V tem hipu pa se Rasto grozno zadere, kajti poleg njega je stal sam klerikalni zmaj in prijazno z repom migal. A Rasto je vpil kot obseden. Iz ušes pa mu je od samega strahu pognala slama. Profesor Šerko se peča sedaj s tem čudnim pojavom možganske flore.
Ker zmaj ni za to, da bi koga spravljal v smrtni strah, izgine ob takih prilikah brez sledu in -se pojavi kje drugje.
Ko si je pretekli teden ob pol šestih zvečer ogledaval izložbo v Kleinmayer-jevi knjigarni, so „Jutrovi“ uredniki zaklenili hišne duri in stavili prednje dve strojnici Gregorjevega kalibra. Zmaj pa se je prijazno nasmehljal in zapel: Nič nam ne morejo...!? Popraskal se je z zadnjo nogo po hrbtu ker je čutil nemirno bolho in je krenil v Khamovo delikateso. Ker je bil ravno petek, si je kupil sira in sardin ter je odšel po stopnicah v Unionsko klet. A na žalost ga je v kleti opazil samo Zorko Fakin, ki je iz blagohotnosti posredoval med njim in Angelico, da je nevidnemu zmaju prine-
sla četrt pekrčana in kos kruha. (G. Zorko Fakin zmaja sicer tudi vidi, a pravijo, da je silen in močan ter se ga ne boji. Op. ured.)
Neki znanec, ne, prijatelj iz družbe JDS mi ije zadnjič pripovedoval ves iz sebe sledeči dogodek:
Prijatelj je videl, kako so se na Poljanski cesti izprehajali klerikalni zmaj pa profesor Remec in dr. Kulovec. Rekel je, da so se silno smejali in se prisrčno pogovarjali med seboj. Dr. Kulovec je zmaju dajal cigareto in — pomisli
—	tikal ga je,, tikal! Profesor Remec pa se je prijazno muzal in kadil debelušno britaniko. Zmaj je bil očividno dobre volje, ker se ga ni ustrašil niti sam Jaka Dimnik, ki se je peljal mimo s tramvajem. Tako jc pripovedoval prijatelj iz JDS in je dejal, da sc sploh zelo! boji.
Ko sem zadnjič — bilo je ob desetih zvečer — šel po Mestnem trgu, sem našel v nekem kotu jedeesarsko učiteljico v nezavesti. Prišla je takoj k zavesti in mi pripovedovala, da je videla klerikalnega zmaja, potem pa se ne spominja ničesar več. Peljal sem jo v kavarno „Zvezdo“ ter ji plačal dva ko-
njaka za srce in brinjevec za želodec. Postalo ji je kmalu bolje. Res! Ne da bi se hvalil! Zakaj bi človek ne pomagat ženski, ki se boji klerikalnega zmaja?
Ker se bo klerikalni zmaj dal videti naprednim silam samo še do volitev, je primerno in nmestno, da si ga vsaka „sila“ ogleda od blizu in daleč, dokler je še čas.
Pojavlja se redno zvečer od petih do enajstih. Potem gre spat, če ne kroka. Kraj prikazovanja je za sedaj Ljubljana z vsemi ulicami in trgi, hišami in hišicami, palačami in bajtami, shodi in shodiči. Nikjer niste varni pred njim. Kdor ga vidi, je „napredna“ sila in naj stori primerne korake, kdor ga ne vidi, ne more ničesar in je prevraten element.
..Klerikalni zmaj pa živi in bo živel*1, je rekel sam minister Pucelj in se useknil, ker je prehlajen, od kar gradi kočevsko železnico v tern grdem jesenskem vremenu.
Kleri... kleri... kalni zmaj!
Pucelj, Pucelj,, daj ga, daj! zmaja pokopali...
ur.) prvi in glavni pogoj uvedba federativnega (= zveznega) sistema. Kdor gleda In presoja stvari nepristransko, mora priznati, da Srbi, Hrvati in Slovenci ne predstavljajo enega samega naroda. Oni bodo to morebiti postali, če bodo dolgo živeli v eni in isti državi (samo z nasiljem, op. ur.). Skupno življenje bo zabrisalo enkrat vse , njihove narodne posebnosti (v Švici so Nemci ostali Nemci in Francozje i so ostali Francozje kljub sto- in stoletnemu življenju v skupni državi, o]), ur.). Danes pa so razlike med njimi tako velike, da se ne dajo združiti v eni centralizirani državi brez nevarnosti odpora, ki bi utegnil mlado državo celo uničiti. Trditev srbskih radikalov, da so »Jugoslovani« z uje-dinjenjem leta 1918. uresničili svoje tisočletne sanje, ne odgovarja istini. Ce upoštevamo, da so se Jugoslovani l>o svoji izselitvi iz Rusije v južno Evropo razkropili po jugu v več obstoječih držav in tam živeli stoletju pod raznimi vladami v različnih živ-Ijenskih pogojih, potem ni mogoče govoriti o takih »tisočletnih sanjah«. Tudi če so bili Jugoslovani spočetka en narod — kar pa ni povsem gotovo
—	so se s svojo izselitvijo in po svoji različni zgodovini tako diferencirali (razdružili in razločili), da so stvorili tri različne narode. Trditev, da so ta tri »plemena« imela skozi stoletja eno nacionalno mišljenje in ene nacionalne »sanje«, spada torej v kraljestvo poezije in fantazije! Take trditve so bile dobro sredstvo za sirjenje misli o skupni jugoslovanski državi, nikakor pa ne odgovarjajo zgodovinskim dejstvom!
Res so v 18. in 19. stoletju nekateri Srbi, Hrvati in Slovenci oznanja-
li	misel o ujedinjenju Jugoslovanov, toda to so bili posamezniki, ki jih nikakor ne smemo identificirati z maso srbskega, lirvatskega ali slovenskega naroda!
Zato se morejo Srbi, Hrvati in Slovenci ujediniti samo v federativni (= zvezni) državi, če si hočejo ohraniti to, kar imajo vsak za sebe. »Edinstveno narodnost« pa naj ustvari čas (pa je ne bo, op. ur.). Kdor pa hoče doseči »narodno edinstvo« na umeten način potom centralizacije, kar mora brezpogojno dovesti do uporabe nasilnih sredstev, tak človek je nevaren notranjemu miru v državi in pa vnanjemu miru v Evropi.
Federativna oblika naše države bi obstojala v tem, da se v novi neza-visni jugoslovanski državi stvori nekaj na pol nezavisnih državic.«
*
Tako vseučiliški profesor v Bel-gradu, g. Zivojin Perič. Mogoče se ne bo vsak strinjal z njegovimi mislimi v celoti, kakor se tudi mi ne. Ampak značilno je, kako prodira misel zvezne države v vedno širše kroge. Mi ne dvomimo niti najmanj, da bo ta misel končno tudi zmagala, bodisi v tej ali v oni obliki. Danes je že tako, da hoče vsak živeti kot gospod na svoji zemlji — tega ne moremo nikdar dovolj poudarjati — in nihče se noče dati več izkoriščati od drugih. Tudi Slovenci svojega starega robova n ja in hlapčevanja ne maramo več, ampak hočemo biti sami svoji gospodarji. Nimamo pa nič proti državni skupnosti z našimi brati, toda ta skupnost se mora opirati na princip solidarnosti in enakopravnosti, ne pa na princip izkoriščanja in gospodarskega izmozgavanja.
Oj, ve bele cesarske ceste!
Odkar vlada pri nas centralistična uprava, so nekdaj lepe naše ceste popolnoma propadle; nevarne so za ljudi in živino. Nihče se ne briga zanje. Denarja ni za ta namen nikjer, cestarji pa so »plačani«, da je škandal. Sedaj pa so cestarjcm plače »zvišali«, kakor se to razvidi iz priložene uradne okrožnice. Zvišali so jim draginjske doklade za — 6 dinarjev na mesec! Zato pa zahtevajo, da naj bodo odslej ceste dobre in v redu! Famozna okrožnica, s katero so dali v Belgradu naše lepe ceste zopet v »red«, se glasi:
OKROŽNICA
vsem cestnook rajnim odborom in okrajnim zastopom.
Ministrstvo za gradbe je na tukajšnji predlog zvišalo s svojim odlokom z dne 16. okt. 1922, št. 25.244 službene prejemke vsem deželnim in okrajnim cestarjem na sledeče zneske:
1. Temeljna plača kakor doslej mesečno po 12'50, 13*75, 15 Din.
2. Draginjske doklade na temeljno plačo, mesečno po 6 Din.
3. Rodbinska draginjska doklada
—	za ženo in nepreskrbljene otroke izpod 15 let starosti po 2 Din dnevno.
4. Osebna draginjska doklada za cestarje 7 Din dnevno.
Skupna svota osebnih in /odbin-skih doklad ne sme presegati 500 Din mesečno.
Gradbena direkcija je storila korake, da se draginjska doklada na temeljno plačo zviša .cestarjem na mesečnih 60 dinarjev.
S temi poviški službenih prejemkov je dana cestarjem možnost, da vsak dan vestno opravljajo svojo službo in držijo ceste v takem stanju, kakor je potrebno za nemoteno vršenje cestnega prometa.
Zato se naslovom naroča, da strogo nadzirajo cestarje in pazijo, da ti točno vršijo svojo dolžnost. Ako cestar po svoji krivdi le en dan izostane, je to javiti gradbeni direkciji, da mu za kazen odtegne osebno draginj-sko doklado, ako pa cestar več dni ne bi vršil svojih poslov se mu mora brezpogojno in brez ozira odpovedati službo, da se vzdržuje red in disciplina.
Vršenje službe cestarjev bo nadzirala tudi gradbena direkcija po svojih organih.
Naslovi naj o tem obvestijo vse cestarje svojega okoliša s pripombo, da jim bo gradbena direkcija naka* zala nove službene prejemke pričen-ši s 1. novembrom 1922.
*
S tem je bil akt za cestarje in ceste »podevan« in položen — ad acta.
Delaj brez plačila!
Tisti ljudje, ki so glede dela in dohodkov svojih odvisni od države in njenih dohodkov, so danes veliki reveži, ^edaj se pripravlja v Belgradu nova službena pragmatika za državne uslužbence. Zdi se, da bo kmalu tudi sprejeta in uveljavljena. Nova pragmatika bo, zlasti kar se političnih in državljanskih pravic državnega uslužbenstva tiče, veliko krutejša in slabejša, kakor je bila n. pr. avstrijska službena pragmatika za državne nameščence. Toda kljub temu državni namešlčenci temu ne ugovarjajo, temveč poslance z vso silo priganjajo, da novo službeno pragma-tiko čimpreje sprejmejo in uzakonijo. Zakaj? Zato ker bo prinesla nekaj več službenih prejemkov, čeprav zelo zelo malo. To dokazuje, da je gmotna beda med veliko večino državnih uslužbencev že tako* zelo narasla, da radi žrtvujejo nekaj svojih človeških in državljanskih pravic za bore malo soldov. S tem pa postaja tudi v „prečanskih“ krajih
dela ne plača država danes katoliškemu duhovniku niti toliko, da bi s tem pokril svoje izdatke za papir, tinto in peresa.
Kaj bi n. pr. bilo, če bi kdo izmed poslancev predlagal vladi sledeče: Plačajte tudi katoliškega duhovnika tako kakor se spodobi za njegovo, državi opravljeno delo, on pa za to nasprotno resignira na vse ali vsaj na nekatere tistih svojih pravic, ki jih tudi v tej državi še uživa kot človek in državljan? Prepričani, smo, da bi katoliški duhovniki nikoli ne dovolili v takšho mešleta-rijo, ampak bi raje še nadalje trpeli pomanjkanje.
In prav bi storili! Ni večjega in ne-moralnejšega suženjstva od tistega, v katerega se podaš sam zaradi materijel-nega položaja svojega.
Mi mislimo da velika večina naših slovenskih duhovnikov danes ne zasluži več kot povprečni berač na vogalu. Godi se jim socialna krivica. Kakor zahtevama, da se ne dognane in neupravičene socialne krivice odpravijo, pa naj jih trpi delavec ali obrtnik, kmet ali posel, tako moramo zahtevati tudi odpravo te socialne krivice, ki jo mora v preveliki meri danes okušati slovenski duhovnik, če ima ta socijalna krivica svoj izvor v političnih vzrokih, potem je ta krivica dvojna in trojna. Čud-
držaivno nameščenstvo vseh vrst in kategorij predmet — strankarske politike.
Tudi katoliški duhovnik je danes velik berač. Večina katoliških duhovnikov ima takšne dohodke, da od njih ne more več živeti. Zlasti zapuščeni so vpokojeni starčki — duhovniki, ki morajo živeti največ — od miloščin. Vsej Ljubljani so znani nekateri primeri krute besede med temi krogi. In nikogar ni, ki bi se zavzel za ta, danes tako obubožani in materijelno trpeči stan, ki mu mora vsak pravičen človek priznati zasluge za naše slovensko ljudstvo, tako v nacionalnem, kulturnem, socijalnem in civilizačnem pogledu, da ne omenjamo ogromnega njegovega dela in žrtev na polju karitativnosti itd. Država zahteva tudi od katoliškega duhovnika veliko dela; voditi mora matrike, poučevati v šoli, dajati vsa pojasnila, ki jih zahtevajo od njega sodišča, davčni in politični uradi itd. Za vsa ta številna
no se nam vidi, da ni nikjer prave resne volje, to socijalno krivico vsaj poskušati odpraviti ali pa omiliti. To si razlagamo tudi iz dejstva, tki se naš duhovnik nekako ženira govoriti o svoji lastni zadevi; zato molči in čaka. Treba pa bo vendar enkrat tudi to zadevo spraviti na dnevni red, bodisi v parlamentu ali v finančnem odboru ali pri postavljanju državnega proračuna. Tukaj bi morale vse slovenske politične stranke, ki se ponašajo s svojiini socialnimi programi, biti edine. Zakaj boj proti „klertkalizmu“ morajo protiklerikalne stranke izbojevati na drugih tleh. Noben idejen nauk se ne more premagati z gmotnimi sredstvi, pa tudi ne z gmotno državno silo in oblastjo. To zgovorno dokazuje vsa politična zgodovina. Protiklerikalne stranke bi morale vedeti, da bo raztrgani in bosi duhovnik bolj ugleden med ljudstvom kot pa bogat in v obilici živeč. Ne glede na vse to, pa ima slovenski duhovnik med našim ljudstvom tako lepe tradicije svojega nesebičnega dela, da je njegov današnji gmotni položaj očitna, nezaslužena krivica.
Če država tega svojega sodelavca noče in ne mara poštenejše plačati, potem naj ga pusti tudi v miru in naj od njega ne zahteva — dela!
Vsako delo zasluži plačilo! Tudi to!
„Joj kako toj ?“
Ni še posebno dolgo tega, ko smo dobivali iz Belgrada poročila o hudem sporu med kraljevičem Jurijem in njegovim kraljevskim bratom Aleksandrom. Časopisi so objavili celo vrsto pisem, v katerih je princ Jurij ljuto napadal  in vlado zaradi krivic, ki se
mu gode (po njegovem mnenju). Med pismi so bila tudi taka, da so bili nekateri listi zaradi njihove objave zaplenjeni. Z zadevo se je bavil parkrat tudi ministrski svet in na tistih sejah je prišlo tu in tam do jako burnih prizorov. Princu Juriju pa je kot rezultat vsega pregovarjanja koncem koncev grozilo pregnanstvo v Niš, izguba prinčevega dostojanstva in prikrajšanje njegovih dohodkov.
Toda kar čez noč se je položaj popolnoma izpremenil. Princ Jurij piše svojemu kraljevskemu bratu pismo, v katerem ga lepo prosi odpuščanja, naslednjega dne je v dvoru na kosilu in še en dan kasneje pride zopet na dvor, kjer ga sprejemajo z vso ljubeznivostjo in z vsemi častmi!
Neka pesem poje: Joj, kako toj,
Joj, zašto toj?
Kakor je našim bralcem znano, je vodil hrvatski blok dolge mesece strogo vzdrževalno politiko. To se pravi-
V	hrvatskem bloku združeni hrvatski poslanci niso niti hoteli priti v belgrajski parlament, ker so rekli, da ga ne priznavajo kot središče našie zakonodajne moči. tudi za vrhovnega predstavnika države se niso mnogo menili kot republikanci. In kolikor bolj so razni politiki iz Srbije hodili okrog Radiča, toliko tr-dovratnejši je bil ta s hrvatskim blokom vred. Tako je bilo do začetka tega tedna.
Toda kar čez noč se je položaj nenadoma izpremenil. V Belgrad so prišli trije zastopniki hrvatskega bloka, pogovarjali so se z raznimi parlamentarci, z ministri in z vojaškimi oblastniki in danes pravijo, da bo celokupen hrvatski blok prišel v Belgrad!
Neka pesem poje: Joj, kako toj, — joj, zašto toj?
Parlamentarne seje so navadno javne. Na teh javnih sejah se je že neštetokrat govorilo o slabem gmotnem položaju uradnikov, govorilo se je o stiskah in težavah, pod katerih težo zdihujeta kmet in delavec, govorilo se je o potrebi pomoči za invalide, o zboljšanju železniškega prometa itd. A kolikor dalje in kolikor več sc je govorilo, toliko manj denarja je imel gospod finančni minister. Njegov navaden odgovor je bil: Nema pare!
Toda kar čez se je položaj nenadoma izpremenil. česar nihče ne bi bil pričakoval, se je zgodilo: Finančni mini-
ster je rekel: Ima pare! Tega pa ni rekel na javni, ampak na tajni seji parlamenta in sicer za vojaške potrebe. 3 in pol milijarde kron je stresel finančni minister v hipu na mizo pred vojnega ministra in mu namignil, da da tudi več, samo zahteva naj!
In zopet poje pesem: Joj, kako toj
—	Joj, zašto toj?
Tudi tega še ni posebno dolgo, da je bilo v Belgradu naravnost za življenje nevarno reči kakšno dobro besedo v prilog Bolgariji in Bolgarom. Ko je neki poslanec zinil v parlamentu besedo o avtonomiji Macedonije, bi ga bili kmalu ubili od jeze in togote nad Bolgari. Časopisje pa je zabavljalo na Bolgare in na bolgarsko vlado, da se je vse prašilo!
Toda kar čez noč se je položaj nenadoma izpremenil. V Belgrad je prišel predsednik bolgarske vlade Stamboiij-ski sam in gospod Pašič je njemu na čast priredil kosilo ali večerjo, (kar je končno vseeno, samo da je dobro) in belgrajski časopisi so prav lepo pisali o Bolgarih tiste dni. Da, še več! V vnanjem uradu so celo sklenili, da bodo naši na orijentski konferenci v Lausanni podpirali bolgarske zahteve napram Turkom!
In zopet poje pesem: Joj, kako toj
Joj-, zašto toj?
Navada je v gospodarski politiki, da dvignejo vrednost denarja s tem, da pospešujejo izvoz in omejujejo uvoz, da postane trgovska in ž njo vred tudi plačilna bilanca države aktivna. Tudi pri nas so nekaj časa tako delali. Sicer niso dosegli ničesar, ampak pot je bila vseeno pravilna. Potem imajo drugod tudi to skopuško navado, da državna banka čepi na vsakem cekinu, če kakšnega kje dobi, kakor jastreb na mrhovini, da je „zlata podlaga" za umazani papir vedno boljša. Tudi pri nas so nekaj časa delali tako in grabili so skup tuje valute in devize, da bi se Pašič lahko vsak dan s polno torbo frankov in funtov peljal v Pariz, če bi se bil hotel.
Toda kar čez noč se je položaj nenadoma izpremenil. Izvoz so proti vseni pravilom narodnega gospodarstva prepovedali ali vsaj silno omejili, dovolili pa so carine prost uvoz kolikor mogoče velikih množin žita, masti in drugih živil. Za „dvig valute*1 pa zmečejo vsak dan 1 milijon lepih zlatih amerikanskih dolarčkov na razne borze v nenasitna čifutska žrela...
in zopet poje pesem: Joj, kako toj _ Joj, zašto toj?
Ja, zašto toj?
Pa menda ni bila oziroma ni kakšna vojska ...? — Joj, joj!
Pucljev šolski pravilnik.
Uradni list št. 110 od 24. oktobra prinaša med drugimi nezaniminivimi objavami tudi pravilnik za srednje poljedelske šole. Gospodje, ki so sestavljali
ta pravilnik, računajo s tem, da bo 'o vstopili v ta Pucljeva učilišča (uredbo jc res predpisal g. minister Pucelj iz Velikih Lašč, ki pa jc pozabil dodati
Štev. 46
A V T O N O M I 8 '1
Str8n 3.
datum) kandidati iz kake prisilne delavnice; zakaj člen 42 pravi:
„Strogo“ se kaznuje: upornost, nedostojno odgovarjanje, laganje, obrekovanje, neposlušnost in preziranje predstojnikov.
Tatvina, kaja, pijančevanje, kvar-Emjc in nenravna dejanja se kaznujejo
, kar najstrožje“.
Mi smo sicer mislili, da laganje, obrekovanje, tatvina itd. spadajo tudi med nenravna dejanja, toda kdo bo iskal v takem pravilniku natančne izraze iz etične vede? Osupnili smo pa, da se navadni disciplinarni prestopki kakor so kaja in kvartatije kaznujejo kar „naj-strožje“, dočim se res nenraivno dejanje, kakor je obrekovanje, kaznuje samo ..strogo". Kaja je potemtakem hujša nego n. pr. preziranje predstojnikov! Goljufija se ne kaznuje niti strogo, niti
najstrožje. Mesto nje se imenuje poleg uje kaja! Ker so gospodje našteli toliko nemoralnih dejanj, se čudimo, da niso omenili: zarade, verižništva, tihotapstva, protidržavne elementnosti, slovenskega avtonomizma in drugih političnih ter navadnih zločinov .. Sploh bi bilo najbolj pametno, ko bi bili sprejeli v pravilnik ves ..krivični zakon".
Za higijeno skrbi zelo previdno člen 54: „v soboto popoldne mora vsak učenec vpričo vzgojitelja iztresti svojo posteljo ter spraviti svoje stvari v red. P.) večerji se morajo učenci umiti, si okopati noge, počesati lase in obrezati nohte. Noge si umivajo po potrebi tudi pogosteje. Kaj pa, če bi si kak učenec tudi pogosteje počesal lase in obrezal nohte? Bi se to kaznovalo „strogo“ ali kar najstrožje?
Dnevne vesti.
Adventisti. V belgrajskem listu »Politika« berein sledečo beležko: »Ministrstvo za vere je dovolilo, da se verska sekta adventistov svobodno razvija v naši državi in je to sekto priznala kot posebne vrste kristjan-sko (ne: katoliško) cerkev. »Pa kaj pravzaprav hočejo ti adventisti?« vpraša nekdo svojega prijatelja.
»Ti pravijo, da bo Kristus kmalu zopet prišel, da odreši svet.« »Bog vč, ali so povabili tudi g. ministra Puclja, da pride Kristusa čakat?«
Občinske volitve v Ljubljani. Zmagali bodo, zmagali, boš videl!« pravi eden. — »Kdo pa?« — »Ja, to je ravno tisto!«
Doklade za častnike. Listi poročajo, da namerava vlada zvišati doklade za častnike (mogoče jih je že zvišala) in sicer bodo dobili višji Častniki, oženjeni:	poleg dosedanje
plače in dosedanjih doklad še po 800 dinarjev mesečno, neoženjeni pa po 700 dinarjev. Nižji častniki pa bodo dobili: oženjeni po 500 dinarjev in neoženjeni po 400 dinarjev mesečno.
Draginjske doklade za duhovnike v Sloveniji. ? V V
Draginjske doklade za civilne uradnike: —---------—
Novi vojaški krediti. Za oboroževanje armade jo dovolil parlament v eni (tajni) seji 800 milijonov dinarjev. Pravijo pa, da bo vlada zahtevala še 300 milijonov frankov v isto svrho in ni dvoma, da jih bo tudi tekom 24 ur dobila.
Nova kočevska železnica. Kakor izvemo iz dobro poučenega vira, začno graditi novo kočevsko (Pucljevo) železnico že prihodnji teden.
Belgrajsko časopisje. Belgrajski list »Balkan« si zida v Belgradu petnadstropno palačo. Tako palačo ima tudi list »Politika«. Za »Preporod« je založil g. Savič, velik miljonar (na čegave stroške?) 5 miljonov dinarjev. Tako bi lahko naštevali še dalje. Vprašamo: Odkod denar, odkod mi-tjoi? Ali more in ali sploh sme biti tako časopisje pošteno? Sedaj pa poglejte, kako je pri nas!
Potrebna odredba. Ker se dogaja zadnji čas dan na dan, da preklicujejo razne osebe svoje podpise na kandidatni listi JDS in »Prvo jugoslovanske zajednice«, je vlada odredila, da se vsem kandidatom na omenjenih listah uradno zmeri temperatura. Kot kandidat na obe listi bo pripuščen samo tisti, čegar temperatura ni pod 40°. Na katero listo bo kandidat prišel, o tem bo odločal žreb.
Novo zdravilo. Po javnih lokalih v Ljubljani se vrše sedaj volilni shodi za občinske volitve, ki so vsem pristopni. Na to opozarjamo nevraste-nike in druge, ki ne morejo spati.
Ljubljančan v Ameriki. Te dni se jc vrnil iz Amerike v Ljubljano stara ljubljanska korenina g. M. N. Ko so ga prijatelji vpraševali, kako je kaj tam, jo rekel:	»Dolgčas za
umreti! še klerikalcev in liberalcev nimajo ti osli! Kako pa so naj pošten človek potem krega in zabavlja? 0o bi vsaj Puceljna imeli! Zato so pa ti ljudje tisoč let za luno! To ni nič!«
Književnost. „Tunel“ roman Bern-harda Kellermana jc izšel v slovenskem prevodu Narte Velikonje v založbi „Ju-goslovanske knjigarne" v Ljubljani. Broširana knjiga stane Din 28, vezana pa Din 38. — „Tunel“ je interesanten
roman, opisujoč fantastično gradbo podmorskega tunela med Evropo in Ameriko in vse. kar je s tem velikim tehničnim delom v zvezi. Roman ima svetoven sloves in je dobro poslovenjen. — Priporočamo!
(Samostojnim kmetom se »ližemo«.) Tako trdi »Kmetijski List«. Če kdo na lep način slovenskim samostojnim kmetom pove, naj bodo Slovenci, kar seveda nikogar ne ovira biti obenem tudi klerikalec, liberalec ali samostojnež, ta se po mnenju »Kmetijskega Lista« — »liže«! Kaj pa delajo samostojni poslanci s Pucljem vred v Belgradu napram Srbom?
Pismo dr. Trillerja dr. Kukovcu.
V	celjski „Novi dobi" je objavil dr. Kukovec pismo, ki mu ga je bil pisal znani slovenski odvetnik in politik dr. Triller in v katerem sc dr. Triller odločno izjavlja za revizijo ustave. Vsebino pisma bomo priobčili prihodnjič, ker je čisto lepo. Tako lepo je, da je nekega mladodcmokrata silno navdušilo za dr. Trillerja in za njegovo politiko. Ko so v družbi tega mladodcmokrata vprašali, kako mu kaj gre in kaj dela, je odgovoril zadovoljno: ..Ich trillere".
Prejeli smo:	Financerji prav
marljivo skačejo od trgovine do trge-vine ter nalagajo nove davke v podobi malih listkov, ki se morajo prilepiti na cigaretne papirčke itd. Seveda plačajo te listke konsumenti. Trgovci pa so jezijo, ki morajo delati lastnoročno »pop«, da morejo li*tke nalepiti, ker je vlada pozabila listke gumirati. Morda bomo morali kmalu tudi koleke in znamke sami s čevljarskim popom mazati. Res naša vlada »štedi« na vseli koncih!? Gotovo je to vzrok, da raste naša valuta!
Zgodba o davčnih položnicah. V nekem slovenskem kraju — finančna uprava naj nam ne zameri, da ime zamolčimo, se jc dogodilo glasom nekega na nas naslovljenega dopisa sledeče: Cene poštnim položnicam padajo. Nekemu kmetu so poslali tako davčno položnico, pa jo je izgubil. Prišel je po drugo, da bi mogel plačati na pošti. Dobil je duplikat, na tem pa je bila vpisana za 10 dinarjev manjša svota kakor na prvi položnici. Nesreča pa nikoli ne miruje. Tudi drugo položnico so mu raztrgali otroci na drobne koščke. Romal je po tretjo — a glej! — na tej položnici so mu predpisali 15 dinarjev manj davka kakor na prvi. Zato je mož dejal: če mi bodo otroci še dolgo trgali davčne položnice, bom še jaz od davkarije nekaj ven dobil, namesto da bi plačal;
Tobačne cene. Listi poročajo, da je monopolna uprava znova zvišala ceno tobaku in tobačnim izdelkom skoro za 100 procentov. Prijatelj lista pa nam piše, da je ravno nasprotno res. Tako je hotel kupiti včeraj „pakelc“ za 12 kron. Prodajalka mu pravi, da stane te vrste „pakelc“ sedaj 20 kron. ..Ne dam! Dajte mi kaj druzega!" — Prodajalka mu da „pakelc“ za 10 kron (po novem). In glej v tem zavojčku ni bil prav nič slabši tobak kakor v onem za starih
12	kron! Tobak je postal torej za 2 kroni cenejši, vsaj za našega prijatelja.
Cene padajo. Moka od 21 na 24, špeh od 100 na 110. Tudi cene obleki padajo. Kolikor bolj je ponošena, tem manj je vredna.
Vojska. Prvi poslanec vpraša Pa-šiča: „Ali bo vojska?" — Stari odgo-
vori: „Bo!“ — Vpraša drugi: „Ali bo vojska?" — Odgovor: „Ne bo!" — To je politika.
Katera lista bo dobila relativno večino? Z zanesljive strani se nam poroča, da dobi relativno večino ne glede na število glasov tista lista, ki jo bo volil dr. Franc Ilešič.
Gospod minister Pucelj je še vedno minister in podpira v imenu slovenskih samostojnih kmetov velesrbski centralizem. Samostojni ali ste s tem zadovoljni?
Limonada zopet dražja? Ker so pokupile ljubljanske redakcije vso limonado, je ta antialkoholna pijača začasno popolnoma izginila iz prometa in se je bati, da se vsled tega znatno podraži. Na to opozarjamo »Sveto vojsko«.
Nebeška znamenja. Ker stopi v decembru solnce v znamenje leva, je zanesljivo pričakovati, da zmaga pri občinskih volitvah JDS.
Kaj je unitaristična država z avtonomijami? Na to vprašanje dajejo odgovor narodni socijalisti, ki so glasovali v Mariboru za dve oblasti in v Ljubljani za združeno Slovenijo.
Pred novimi čudeži? V Ljubljani vstajajo od mrtvih razne osebe.
Govori se celo, da so videli ta teden v »Zvezdi« na promenadi rajnega dr. Dežmana.
Prejeli smo s prošnjo, da objavimo:
V	nedeljo dne 19. t. m. ob 9. uri priredi načelnik generalštaba Dravske divizijske oblasti potpolkovnik gosp. Aleksander Stojanovič v veliki dvorani kavarne Zvezda (kazino društva) predavanje: „Kumanovska bitka". — Vabijo se vsi gg. rezervni oficirji k polni ude-, iežbi. Obleka: po volji.
Ljubljanska organizacija slovenskih avtonomistov vabi svoje ljubljanske somišljenike k pristopu v svoj krog. Ob pregledu članstva smo zapazili, da se marsikateri naš odkrit somišljenik še ni prijavil in je morda to spregledal. Ker hoče organizacija započeti sistematično propagando za našo idejo, je potrebno, da se vsi naši somišljeniki dado na razpolago, zlasti tudi izobraženejši, ki so potrebni za eventualna poučna predavanja.
Listnica upravništva: S. K. 1. I)., Rovte. Dolg znaša Din 20:— J. Stele, Kamnik. Naročnina Din 6:50. Dermič, Sarajevo. Dolg Din 18:75. Vsem naročnikom kojim je naročnina potekla, smo priložili položnice v svrho poravnave iste.
Gospodarstvo.
Kako bo z denarjem?
To vprašanje gre danes od ust do ust. Ne samo v mestih, kjer je trgovina zaradi malega skoka krone navzgor vsa zmešana in zbegana, ampak tudi na kmetih, kjer je padanje cen, kolikor ga jc bilo in kolikor ga je še, vzbudilo veliko nejevoljo zlasti med onimi, ki imajo kaj na prodaj.
Mi smo že parkrat povedali (in tudi danes govorimo o tej stvari na drugem mestu), da je dvig valute povzročil naš finančni minister s tem, da je vrgel na trg dolarje, s katerimi kupuje dinarje. Takrat smo tudi izrazili bojazen, da bo vrednost denarja zopet padla, čim bo dolarjev zmanjkalo.
Med tem pa se je položaj nekoliko izpremenil. Nekoliko, pravimo, ne mnogo.	/
Zaradi dviga valute je prišlo mnogo trgovcev, ki so bili nakupili velike množine blaga za drag denar, v nemale ncpriiike. Ce bi se bila valuta še dalje dvigala, bi bila doživela naša trgovina in industrija ravnotako krizo, da ne rečemo katastrofo, kakor so jo doživeli češki trgovci in industrijci zaradi naglega naraščanja vrednosti češke krone. Nekaj sto konkurzov in pol miljona brezposelnih delavcev na Češkem je posledica prenaglega skoka češke krone. To je hotela naša finančna uprava preprečiti s tem, da je dopustila dvig kronske vrednosti samo na današnjo višino.
Druga mala izprememba pa se je izvršila vsled dogovora, ki sta ga sklenili češka država in naša. Ko je začela češka krona nenadoma rasti, dinar pa je ostal ponižno spodaj, so Cehi videli, da k nam ne morejo prodati skoro nobenega blaga več, ker je prišlo češko blago pri nas predrago. Cehi so pa imeli velikanski interes na tem, da jim ostane odprt vsaj naš trg in hočeš nočeš so morali ugrizniti v kislo jabolko in se sprijazniti z mislijo, da morajo tudi oni pomagati po svoje, da drže dinar na neki gotovi višini, da razlika med obema vrednostima ne bi bila prevelika, ampak
Nekaj o ameriškem posojilu. Mi
smo že od vsega počotka trdili, da vlada dviguje našo valuto s tem, da brezskrbno razmetava dolarje iz ameriškega posojila in smo ta način dviganja valute tudi primerno označili.
V	tem svojem naziranju, kakor smo ga bili že parkrat povedali, pa nismo osamljeni. Le poglejmo, kako piše o tej zadevi belgrajska »Politika«, ki je dvorski in vladni list ob enem:	»Iz
vsega, kar počne finančni minister na borzi z dolarji, je razvidno, da zasleduje samo en cilj, čimprej popraviti dinar in ga ustaliti na neki gotovi višini s tem, da prodaja dolarje v neomejeni množini. To sledi tudi iz vseli izjav uradnih naših organov. Finančni minister je neomejen gospodar nad dolarji. Ministra za javna dela in ministra za promet, za kojih svrho in potrebe je bilo ameriško posojilo pravzaprav najeto, nihče nič ne vpra-
le tolika, da še vedno omogoča trgovino med obema državama.
Usoda naše krone torej ni odvisna več samo od dolarjev, ki jih Belgrad še vedno meče na denarni trg, ampak tudi od dobre volje Cehov.
Sedaj pa nastane velevažno vprašanje: Kako dolgo bodo hoteli še v Belgradu razmetavati dolarje? Kako dolgo bodo hoteli Cehi držati našo valuto?
Ko se je pomočnik finančnega ministra g. Plavšič vračal iz Švice, kjer se je nekaj „pogajal“ s švicarskimi bor-zijanc.i — drugi pravijo, da je nesel v Švico spravit svoj denar — se je ustavil tudi v Zagrebu. Zagrebškim trgovskim krogom jc povedal, da namerava dvigniti vrednost krone še za nekaj točk, približno na 3 franke za 100 kron. To ni nemogoče, če hoče vlada žrtvovati še kak miljon dolarjev.
Z drugo strani pa izvemo, da namerava vlada vzdržati celo akcijo za dvig dinarja samo še približno 3 mesece. In na vprašanje:	Kaj potem? —
Smo dobili odgovor z migom ramen, kar se pravi, da vlada odgovora na to vprašanje še sama ne vč!!
Ali ga vedo Cehi? — Mogoče, mogoče pa tudi ne. Vse torej kaže na to, da utegnemo po treh mesecih stati pred novo in sicer zelo občutno gospodarsko krizo, ki bo toliko več ali toliko manj občutna, kolikor bodo imeli Cehi interesa na tem, da dinar drže ali pa ga — izpuste!
Zato ponavljamo danes še enkrat, kar smo vedno trdili: Z umetnimi sredstvi se vrednost denarja ne da trajno določiti. Trenotno je mogoče z borznimi špekulacijami doseči prav lepe uspehe
—	zlasti če je človek bankir —, trajno vrednost pa zasigura denarju samo urejen in pregleden državni proračun, aktivna plačilna bilanca in zadovoljive notranje politične razmere. Pri nas pa nimamo niti enega niti drugega, pač pa kupičimo dolg na dolg.
ša. Z dolarji delajo tako, kakor da bi se jih smelo porabiti edino-le za polira vo valute ... Kdo pa ima korist od te nagle in nepremišljene prodajo dolarjev? Konzumenti, torej najširše plasti ljudstva, do danes nimajo od tega prav nič, ker je življenje do malega tako drago kakor je bilo prej. Tudi država nima nič od tega, ker na kako znižanje uradniških plač še za misliti ni, ampak nasprotno. Tudi kmetje nimajo nič od tega, ker svojih pridelkov zaradi prepovedi izvoza ne morejo prodajati. Izvozniki, ki so kupovali blago po visokih cenah, trpe silno izgube. Industrijeem preti zaradi nižje cene dovolj občutna tuja konkurenca. Od prodanih dolarjev torej nima koristi ne kmet, ne državna blagajna in ne trgov.ee in industri-jalec, ampak samo trgovci uvozniki, in sicer oni, ki so prejemali svoje bla-
sro na kredit, kajti tem je država omogočila, da plačajo svoje dolgove v ino-»transtvu z mnogo manj dinarji kakor so plačali oni, ki niso delali dolgov.« — To je isto, kar smo mi vedno trdili: Belgrajska »čaršija« je pritisnila na vlado, da dobi franke in funte itd. cenejše in vlada se je temu pritisku vdala. Ameriške dolarje je »požrla« belgrajska »čaršija« (trgovina), vsi drugi bomo pa plačevali, da bomo črni.
Žitne cene. Pšenica 1500 kron, moka št. 0 po 2200 kron, stara koruza po 3280—1300 kron. Cene so se dvignile. Tendenca čvrsta.
Cena živine. V Zagrebu so prodajali: vole prve vrste do 36 kron za kilo, druge vrste do 28, tretje vrste do 20 kron. Cene so padle.
Vrednost denarja. 1 dolar 240 kron, 1 lira 11 kron. V Curihu velja 100 naših kron 2 franka 23 centimov.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petrič. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
Antikvarijat, knjigarna
HINKO SEVAR
Ljubljana, Stari trg 34
kupuje In prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah.
Želim ppodati
italijanske klasike
v platno vezane, z zlato obrezo, skupaj 9 knjig (Leopardi, Monti, Petrarca, Bo-caccio, Monti, Foscolo). Cene po dogovoru. Ponudbe na upravo Avtonomista.
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
ZflDRUZNfl GOSPODARSKA BflNKfl D. D. U LJUBLJANI
javlja, da bo počenši z dnem 1. novembra 1922 obrestovala pri vseh svojih podružnicah v Jugoslaviji stare in nove
vloge na knji« žice s čistimi
5 °l
obresti. Ulogena 0 tekočem računu
se bodo obrestovale po dogovoru najugodneje, posebno pa vezane vloge proti eno-, tri* ali šestmesečni odpovedi.
B
I
I
I
1
I
I
I
I
B
E
B
B
B
B
K
B
B
B
r
Najboljša in najsigurnejša prilika za sledenje!
Ljudska posojilnica u Ljubljani
jfl Miklošičeva cesta št. 6 (tik za franc. cerkvijo)
H obrestuje hranilne vloge in vloge na tekočem računu od 1. januarja 1923 po
m* 5%
brez odbitka pentnega in invalidnega davka.
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1921 nad IIP milijonov kron in nad 1,100-000 kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici\ na hipoteke in v tekočem računu.
Telefon: Pisarne št. 313.
Konfekcijska tovarna „Frande“ d. z o. z. v Ljubljani
Telefon:
■ Tovarne št. 532.
icr*
Tovarna v Stožioah ppl Ljubljani.
Centralno skladi šče
v Ljubljani, Emonska cesta št 5.
Vse vrste moških in deških oblačil. Uniformiranje. Prvovrstni izdelki. Konkurenčne cene.
Prometni zawod za premog d. d. w Ljubljani
ppodaja iz slovenskih premogovnikov
JV velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo, kakor tudi
za industrijska podjetja in razpečava
la čehoslasaSIri in angleški hohs za livarne in domačn vporabo, haoaShi premog in črni iiremog.
Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. Ljubljana, Nunska ulica 1.
VILJEM TREO
ARHITEKT IN STAVBENIK
J ul Ibl ja. ml a* 1
prevzame vsa dela visoke stavbe, kakor adaptacije starih hiš in izvršitev novih stavb, sestavo načrtov in proračunov.
Po oinoma varno naložite svoj denar v
9Z93ENIN1 POSOJILNICI V LM31I
r. z. z o. z.
sedaj poleg nunske cerkve
1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „Union“.
Hranilne vloge se obrestujejo po 51/2°/o brez odbitka rent-, nega in invalidskega davka.
Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5%<
Hranilne vloge so vezane na dobo četrt leta po 6 %> na dobo pol leta po 6 V4%.
Zadružna gospodarska banka d. d.
BI
m
Telefon št. 21.
m
Ljubljana, Dunajska cesta št. 38/1.
(začasno v prostorih Zadružne zveze).
---------------------  Glavnica	skupno	z	rezervami	nad	K	60.600.000.	-
Podružnice a Djafrovo, IHa»-ibwr, Sarajevo, S»mbor. Solit, Šibenrk. Efogpoaitura: B*ed.
Telefon št. 21.
Interesna skup-
nost z Sveopčo Zaratiljsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter z Gospodarsko bapko d. d. v Novem Sadu    m
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in [g na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije, gg
Ham
IBUiSSBl