NOVA BANČNA KARTICA Gorenjska^* Banka Banka <* posluhom ACTIVA - MAESTRO VARNOST KRANJ MEDNARODNI CERTIFIKAT KAKOVOSTI ISO 9001 •ALARMNI SISTEMI •VAROVANJE • PREVOZI DENARJA •SVETOVANJE JE-mail:varnost@varnost-kranj.si DEŽURNI CENTER [ hrtp://www.varnost-kranj.si . (064)380 50 1 1 AVTOHIŠA VRTAČ Krmni G00P Delavska 4, Stražišče pri Kranju A\3&1 Email:avfohisa.vrtac@avtohfcavrtac.si J| š* M / 9 M Q m Š%ŠŠi% http://www.avtohhavrtac.si VVf/ 2 lO'ViV Leto LIH - ISSN 0352 - 6666 - št. 35 - CENA 210 SIT (10 HRK) Kranj, petek, 5. maja 2000 Tretji poskus izvolitve mandatarja je bil uspešen Dr. Andrej Bajuk je predsednik vlade Po Lojzetu Peterletu in dr. Janezu Drnovšku je dr. Andrej Bajuk tretji predsednik vlade. Najkasneje v 15 dneh mora državnemu zboru predlagati v potrditev novo vlado. To bo že peta vlada v samostojni Sloveniji. Prvomajski prazniki na Gorenjskem Lepi dnevi, veliko prireditev Razen tradicionalnih srečanj na Joštu, Križni Gori, Poljanah nad Jesenicami, na Šobcu, v Kamniški Bistrici je bil v Gorjah Jurjev semenj, v Arboretumu v Volčjem Potoku v občini Kamnik so si številni ogledali razstavo tulipanov, v Bohinju je prvič zaigrala budnico domača pihalna godba. V ponedeljek zjutraj je bil Sv. Jošt podoben romarski poti; več tisoč Kranjčanov in okoličanov je v toplem sončnem vremenu po različnih poteh pešačilo proti vrhu, kjer se je ob enajstih začel uradni del tradicionalnega prvomajskega družabnega srečanja delavcev v organizaciji Sveta kranjskih sindikatov. Dvajset let po Tita Pihalna godba v Bohinju - Potem ko so se na predvečer L maja pridružili bohinjskim ribičem na protestnem shodu v Bohinjski Bistrici, so člani Pihalne godbe Bohinj 1. maja prvič zaigrali budnico. Obiskali so vse vasi v občini. Začeli so na Koprivniku, obhod pa so sklenili v Bohinjski Bistrici pri Tripiču. • A. Ž. Jurjev semenj v Gorjah - V Gorjah v občini Bled so prizadevni delavci v krajevni skupnosti in v Turističnem društvu pripravili tradicionalni Jurjev semenj. Glavni medijski sponzor je bil tudi letos Gorenjski glas. Zaradi velikonočnih praznikov je bil semenj teden dni kasneje, trajal pa je tri dni, zadovoljni pa so bili prireditelji in razstavljavci. • A. Ž. STRANI 4, 5 IN 6 Dva iz različne peke, a istega testa Drugi del tokratnih odprtih strani se v točki, ki poveže usodi Leščanov Tončka Legata in Staneta Žagarja, vrača v prve majske dni leta 1945. To so bili v socialistični ikonografiji časi, ko so se na proslavah spominjali, kako je Kokrški odred osvobodil zapornike in gestapovske kaznilnice v Begunjah, spomin se obuja še dandanes. Postavimo to spominjanje v nekoliko širši okvir. STRANI 13, 14 IN 15 21-letnega Hrvata Damirja Grdeniča iščejo okrepljene policijske enote Domnevnega morilca še lovijo Hrvaški ubežnik naj bi umoril zakonca Pavlin iz Cetfa, policija pa domneva, da beži v Avstrijo - Blokada na območju Krvavca STRAN 31 Dr. Lucija Vrabič, ginekologinja Najbolj ogrožena skupina so ženske po menopavzi To so ženske po petdesetem letu, ki so še vedno polno službeno obremenjene, hkrati pa v njihovem življenju prihaja do številnih sprememb, spremeni se partnerstvo, otroci odhajajo od doma... specializirani sejmi v KRANJU od 18« do 21. maja OPREMA ZA STANOVANJE STAVBNO POHIŠTVO SLOVENSKI PROIZVOD - SLOVENSKA KAKOVOS 9770352666025 PO SLOVENIJI _ ureja: Jože Košnjck ■' 1 V1 ' SLOVENIJA IN SVET Srečanje dveh predsednikov na Brdu Pritiski na kandidatke nesprejemljivi Češki predsednik Vaclav Havel je bil pretekli teden na povabilo slovenskega predsednika Milana Kučana znova na obisku v Sloveniji. Kranj, 5. maja - Predsednik Vaclav Havel je bil že večkrat v Sloveniji in s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom sta dobra prijatelja. To sta potrdila tudi pretekli teden, ko sta se srečala na Brdu pri Kranju, nato pa skupaj odpotovala v madžarsko mesto Szekesfehervar, kjer je bilo tradicionalno srečanje predsednikov dvanajstih srednjeevropskih držav. Milan Kučan je bil na Madžarskem samo en dan, ker se je moral zaradi reševanja vladne krize predčasno vrniti domov. Havel in Kučan sta največ govorila o širitvi Evropske unije in Nata, v katerega je bila Češka že sprejeta. Glede pogajanj z evropsko unijo sta menila, da morajo biti pogajanja predvsem tehnično vprašanje brez političnih pogojevanj in pritiskov članic Unije na kandidatke. Havel je Kučana obvestil, da naj bi bil leta 2002 vrh severnoatlantskega zavezništva v Pragi, do takrat pa bo morda Slovenija še bližje Natu. Na srečanje predsednikov srednjeevropskih držav je bil prvič povabljen tudi hrvaški predsednik Stipe Mesič. Predsedniki so se zavzeli za utrditev prijateljstva in sožitja v tem delu Evrope, ki je, kot je dejal madžarski predsednik Goencz, prava Evropa. Narodi Evrope morajo iskati svojo srečo skupaj in ne na račun drugih. Na sliki: srečanje predsednikov Havla in Kučana na Brdu pri Kranju pred odhodom na Madžarsko. • J.K. Predlog hrvaške vlade Slovenci znova manjšina Zagreb, 5. maja - Pred leti, za časa vladavine HDZ, so bili Slovenci kot manjšina črtani iz ustavnega zakona o človekovih pravicah in pravicah manjšin. Sedaj hrvaška vlada predlaga, da se Slovenci v zakonu znova upoštevajo kot manjšina, kar bo za 22.000 Slovencev na Hrvaškem (popis iz leta 1991) velika pridobitev. Slovenci naj bi se pridružili Avstrijcem, Cehom, Italijanom, Madžarom, Nemcem, Rusinom, Slovakom, Ukrajincem in Židom, ki so že priznani kot avtohtona manjšina. Dodali naj bi še Albance, Bošnjake in Rome. Sabor je predlog ustavnega zakona v prvem branju že podprl. • J.K. Naročniška akcija 2002 Vsako naročnico oziroma vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli letos ali v letu 2001 PRIDOBI NOVEGA naročnika, TAKOJ nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec iz priloge GG in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali: eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2000 ali leta 2001; ali: celodnevni GLASOV IZLET z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, za eno osebo, kadarkoli do sobote, 31. AVGUSTA 2002. leta; ali; tri različne reklamne artikle Gorenjskega glasa. Kaj pa za novo naročnico oz. za novega naročnika? V "Naročniško akcijo 2002" sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas z vsemi rednimi prilogami BREZPLAČNO do konca letošnjega septembra, in samo v NAROČNIŠKIH IZVODIH Gorenjskega glasa je priloga GG-rcvija REDNO vsak zadnji torek v mesecu. Vsem novim naročnicam in novim naročnikom, ki se boste SAMI naročili do vključno 30. septembra 2000, pa bomo prav tako namenili en nagradni izlet po izbiri, kadarkoli do 31. avgusta 2002. Novega naročnika sem pridobil(-a):_ Moj naslov:_ Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ izlet po izbiri do 31. avgusta 2002, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali: B/ naročnino za__ trimesečje 2000 oz. 2001 in dobim svoj časopis tri mesece brezplačno ali: C/ tri reklamne artikle Gorenjskega glasa Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika: NAROČAM Ime in priimek: Naslov:_ G^MolJKIIGLAS za najmanj eno leto •odpta Če naročila ob izteku enoletnesa obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. marca 2002; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz naše akcije pridobivanja novih naročnikov "2002" ne veljajo. Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Takoj, od prvega torka oz. petka po prejemu izpolnjene naročilnice, bo Pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Če Vam zmanjkuje časa za izpolnjevanje te naročilnice; pokličite naročniško službo Gorenjskega glasa, telefon 064/ 201-42-00 In naročite edini gorenjski časopis, ki je vsak zadnji torek v mesecu še obsežnejši s prilogo GG-revija. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Tretji poskus izvolitve mandatarja je bil uspešen Dr. Andrej Bajuk je predsednik vlade Po Lojzetu Peterletu in dr. Janezu Drnovšku je dr. Andrej Bajuk tretji predsednik vlade. Najkasneje v 15 dneh mora državnemu zboru predlagati v potrditev novo vlado. To bo že peta vlada v samostojni Sloveni- Ljubljana, 5. maja - Pretekli petek, ko so se poslanci s 46 glasovi odločili tudi za tretji krog volitev mandatarja za sestavo nove vlade, so se znova povečale možnosti za izvolitev novega predsednika vlade. Pomladna koalicija združene stranke SLS + SKD Slovenska ljudska stranka in Socialdemokratske stranke je znova predlagala dr. Andreja Bajuka, ki pred tem že dvakrat ni bil uspešen. Drugih predlogov ni bilo. Tudi s strani predsednika republike Milana Kučana ne, ki se je v pismu državnemu zboru zavzel za čimprejšnjo rešitev krize z izvolitvijo vlade z močno podporo, kar naj bi zagotovile predčasne volitve. Poslance je tudi pozval k čimprejšnjemu sprejemu volilne zakonodaje. Predsednikova opredelitev za predčasne volitve je povzročila zlasti pri socialdemokratih in deloma tudi pri združeni stranki nekaj kritik. Sredina izredna seja državnega zbora je potekala po že znanem scenariju. Dr. Franc Zagožen je vnovič predlagal dr. Andreja Bajuka za mandatarja z obrazložitvijo, da je oblikovanje začasne vlade boljša rešitev kot predčasne volitve, ki pravno, če bi potekale po sedanjem sistemu, ne bi bile čiste. Kandidat dr. Andrej Bajuk je kot prednostni nalogi vlade navadel pospešeno sprejemanje evropske zakonodaje, o čemer je bilo doseženo soglasje parlamentarnih strank, in sprejem takega volilnega sistema, ki ne bo povzročal dvomov. Zavzel seje za uveljavitev finančne discipline, za spoštovanje pravic manjšin, za razvoj podjetništva in za uveljavitev znanja, ki je največja priložnost za Slovenijo. Poslanske skupine so ponovile že znana stališča: Borut Pahor (ZLSD) se je zavzel za predčasne volitve, tako kot za Kaj me čaka danes, se je verjetno spraševal dr. Andrej Bajuk, ko je zasedal "vroči" stol v državnem zboru. Podpora v tretjem krogu je bila tudi zanj določeno presenečenje. njim Anton Delak (DeSUS), Zmago Jelinčič (SNS) in Tone Anderlič (LDS). Za izvolitev dr. Bajuka za predsednika začasne vlade pa sta se zavzemala Lojze Peterle in Janez Janša. Razprava je bila že slišana. Ena polovica dvorane je drugo prepričevala, kaj je boljše za državo: predčasne volitve ali začasna vlada z volitvami v rednem jesenskem roku. Poslanci so se prepirali, ali bi bile volitve po sedanjem sistemu zakonite ali ne in kdo ima zadnjo besedo: državni zbor ali ustavno sodišče. Poslanci so se sklicevali na ljudsko voljo in na njeno spoštovanje. Tudi mnenja, ali je za Slovenijo dobro, da prihaja predsednik vlade iz tujine, so bila različna. Omenjani so bili Adenauer, De Gaulle in Tito, ki so vodili svoje države, čeprav so prišli iz tujine. Dr. Bajuk v tem pogledu ni nobena izjema. Janez Janša, Miran Potrč in dr. Ciril Ribičič so se najpogosteje menjavali za govornico. Razprava se je pozno popoldne končala. Volilo je vseh 90 poslancev. Izidi so bili objavljeni z enourno zamudo zaradi ugovora poslanca SDS Bogo-mirja Špiletiča. Izid je marsikoga presenetil: za dr. Andreja Bajuka kot predsednika vlade je glasovalo 46 poslank in poslancev, proti pa jih je bilo 44. Dr. Bajuk je tako postal tretji predsednik vlade v samostojni Sloveniji. Nova vlada v 14 dneh Mandatar dr. Andrej Bajuk mora državnemu zboru predlagati novo vlado v sprejem v 15 dneh. Dr. Bajuk je po izvolitvi in prisegi povedal, da so se o sestavi nove vlade že precej pogovarjali in da so možnosti, da bo vlada sestavljena v sedmih ali desetih dneh. Predlagani kandidati za ministre bodo morali najprej na "zaslišanje" pred državnozborske odbore in komisije. Mandatar bo ministre predlagal v paketu. O izvolitvi odloča navadna večina. Ce bo lista zavrnjena, lahko poskusi mandatar znova. Če bi bila lista znova zavrnjena, bodo poslanci glasovali o vsakem ministru posebej. Vlada lahko začne delovati, če sta izvoljeni dve tretjini ministrov. Vlada, če bo izvoljena, do jeseni velikih projektov ne bo mogla izpeljati. Zanesljivo bo ena glavnih nalog sprejem ustreznega volilnega sistema. Ker dvokrožni večinski sistem nima možnosti za uspeh, se državnozborska večina nagiba k sprejemu dopolnjenega sedanjega sistema ob ustrezni spremembi ustave. Do sredine julija, ko je prvi možni rok za razpis volitev, je dogovor o volilnem sistemu, ki bi ga podprlo 60 poslancev, mogoč. Včeraj je bila sklicana seja komisije državnega zbora za volilni sistem in ustavne spremembe. V razpravo je predlagan predlog skupine poslancev s prvopodpisanim Miranom Potrčem za začetek postopka za spremembo Ustave, ki bi omogočila sorazmerno predstavništvo političnih interesov z obvezno personalizacijo volitev. • Jože Košnjek Slika: T. Doki Primer Roberta Lavtarja se razpleta Odslovljeni voznik se vrača Kranj, 5. maja - Ker Lavtar ni pokazal pričakovane lojalnosti Ministrstvu za zunanje zadeve, so mu prekinili delovno razmerje in ga poslali na borzo na čakanje. Delovno in socialno sodišče je ugotovilo, da ministrstvo ni ravnalo prav. Veliko zanimanje javnosti je viti, da delovno razmerje ni lani povzročilo pričevanje prenehalo in da je tožena Roberta Lavtarja iz Bistrice stranka dolžna tožniku priz- pri Tržiču, voznika, oskrbnika in varnostnika pri stalni misiji Slovenije pri Natu v Bruslju, o nezakonitih dejanjih in samovolji takratnega slovenskega veleposlanika v Bruslju Jaše Zlobca. Zaradi tega so mu 5. marca lani na ministrstvu za zunanje zadeve odpovedali delovno razmerje, sklenjeno za štiri leta. Ker je bil ukrep ministrstva po mnenju Lavtarja nezakonit, je šel iskat pravico na sodišče, obenem pa je o tem obvestil tudi nekatere medije, med njimi tudi Gorenjski glas. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je 23. marca letos dalo prav Lavtarju in razsodilo, da se mora sklep tožene stranke, ministrstva za zunanje zadeve, o prenehanju delovnega razmerja razvelja- nati vse pravice iz delovnega razmerja od 5. 4. 1999 dalje in mu ta čas vpisati v delovno knjižico. Ministrstvo je dolžno Lavtarju za vse mesece izplačati plačo z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter regres za leto 1999. Lavtar je zahteval izplačilo zaostale plače v devizah, vendar je sodišče to zavrnilo, saj je bival doma. Na naše vprašanje, kaj bo sedaj storil, je Lavtar povedal, da bo vztrajal na ponovni zaposlitvi na ministrstvu za zunanje zadeve in sicer na delovnem mestu, s katerega je bil nezakonito odstranjen. Če mu bodo še naprej skušali omejevati pravice, se bo pritožil na evropsko sodišče za človekove pravice. • /. Košnjek STRANKARSKE NOVICE Podpis sporazuma o Koaliciji Slovenija Mogoča je tudi sprememba ustave Ljubljana, 5. maja - Po daljšem usklajevanju sta predsednik združene stranke SLS + SKD Slovenska ljudska stranka dr. Eranc Zagožen in predsednik Socialdemokratske stranke Janez Janša podpisala sporazum o koalicijskem sodelovanju v okviru Koalicije Slovenija. Sporazum je sicer pripravljen za večinski volilni sistem, vendar bo uporaben tudi v primerih, če ta ne bo sprejet in je sodelovanje možno tudi brez volilnega sistema. Sporazum zavezuje obe stranki, da bo večinski sistem čimprej uzakonjen. Po mnenju dr. Franca Zagožna je mogoče rešiti zaplet okrog volilnega sistema tudi s spremembo ustave. Zanjo bi bili tudi socialdemokrati, če bi bila v največji možni meri upoštevana referendumska volja ljudi. Od tega je tudi odvisna usoda napovedi bojkota volitev, je dejal Janez Janša. • J.K. Liberalna demokracija Tržič Medijsko enoumje Tržič, 5. maja - Občinski odbor Liberalne demokracije Tržič v izjavi za javnost ugotavlja, da Občina Tržič lahko služi za odličen primer medijskega enoumja, ki ga zganja v občini vladajoča stranka SDS z županom in poslancem Pavlom Ruparjem na čelu. Popolnoma so si podredili edina lokalna medija v občini ter skrbo manipulirajo z novicami. Radio Gorenc ima istega direktorja kot občinska uprava. Na njem se redno oglaša Pavel Rupar. Pri tem skoraj vedno poimensko blati in žali vodstva ter člane drugih strank. Odgovore pa objavljajo samo proti visokemu plačilu, čeprav je to v nasprotju z Zakonom o javnih glasilih. Lokalno glasilo Tržičan pa vodi šef občinskega oddelka za turizem. Tudi v njem vedno nastopa župan s svojim uvodnikom. Te ugotovitve so pomembne za svetovni dan tiska, ki ga praznujemo 4. maja. Žal imamo to nesvobodo pred domačim pragom, je zapisano v izjavi, ki jo je podpisal Anton Horvatič. • J.K. S) y5i"j?W "j flST^Tj1!^ I AC 1 rrtosla politika: neodvisni nestrankarski politično- informativni poltedmk s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem > Direktor Marko Valjavec Odgovorna urednica: ■ »pOldtna Bogata) Vnvinarji in uredniki: Igor Kavčič. —=J^Jw 08.-12. maj, 1600- 2030 Excel-začetni > 15.-18. maj, 1600- 2030 Interner in E -pošta > 22.- 23. maj, 16<>°- 20™ Access, Outlook, PovverPoint, ... redni tečaji, zaključene skupine, instrukcije Office rešitve, licenčni programi, knjige IPIS, d.o.o. BRDO - HOTEL KOKRA tel: (04) 20 47 440 fax:(04) 20 47 444 e-mail: ipis@ipis.si web: http://www.ipis.si vwvw teden-mladih .com ZMELKOOVV, CAUFORNIA, ZORAN PREDIN, NUDE, APEIR0N, LARA BARUCA, STRATUS, ANA PUPEDAN... Prijave: Prijavi se za športna Km študentov Kranj Glavni trg 20, tekmovanja in delavnice. 4000 Kranj, tel.: 064 365 411 Prevzem jeseniške Rožce Emona Merkur ponuja po 2.900 tolarjev za Rožco Kranj, maj - Emona Merkur Ljubljana je objavila ponudbo, da za delnico jeseniške Rožce ponuja 2.900 tolarjev gotovine, ponudba velja do vključno l. junija. Pred kratkim smo pisali, da namerava ljubljansko trgovsko podjetje Emona Merkur, ki spada v Mercatorjevo skupino, prevzeti jeseniško trgovsko podjetje Rožca. Tik prek prazniki je javno objavilo svojo ponudbo, ki se nanaša na 89.810 delnic Rožce oziroma na približno 45 odstotkov vseh, saj ima Emona Merkur v lasti že dobrih 55 odstotkov delnic, kar pomeni, daje že pretežni lastnik Rožce. Jeseniško podjetje je zanjo zanimivo predvsem zaradi svoje lokacije, saj se bo Emona Merkur s tem pomembno razširila na Gorenjsko. Emona Merkur za delnice Rožce, ki so nominalno vredne tisoč tolarjev, ponuja 2.900 tolarjev gotovine, ponudba za odkup delnic velja od 3. maja do vključno 1. junija. V njenem imenu delnice kupuje Gorenjska borznoposredniška družba, ki ima sedež v Kranju in več pooblaščenih poslovalnic, nekaj tudi na Gorenskem: Potovalna agencije Alpetour na Bledu, v Tržiču in v Radovljici, Gtturist na Bledu, Kompas potovalna agencija Pegaz na Jesenicah in Invest AB v Škofji Loki. Za Lesmo precej zanimanja Kranj, maj - Po dveletnem premoru bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani spet sejem strojev in opreme za lesarstvo in gozdarstvo, potekal bo od 6. do 10. junija. Za sejem lesnoobdelovalnih strojev, naprav in materialov ter gozdarstva, ki ga prirejajo vsaki dve leti, je precej zanimanja. Neposredno se bo predstavilo več kot šestdeset razstavljavcev, približno sedemdeset bo zastopanih podjetij, prišli bodo iz desetih držav. Poleg slovenskih se bodo neposredno predstavili razstavljavci z Nemčije, Avstrije, Italije in Hrvaške. Zveza lesarjev Slovenije bo pripravila več strokovnih posvetov, v času sejma bo ustanovljena sekcija izdelovalcev strojne opreme in tehnologije za lesarstvo. Marca proizvodnja velika Kranj, maj - Marca se je obseg industrijske proizvodnje precej povečal, v primerjavi s februarjem za 15 odstotkov in v primerjavi z lanskim marcem za 7,5 odstotka. Marčevsko povečanje obsega industrijske proizvodnje je v primerjavi z delovno krajšim februarjem razumljivo, vendar je precej večje tudi v primerjavi z lanskim marcem, kar govori o uspešnem delu slovenske industrije. Marca letos seje v primerjavi z lanskim marcem obseg proizvodnje najbolj povečal v rudarstvu, saj je bil večji kar za 8,7 odstotka, za 7,5 odstotka v predelovalni dejavnosti in za 7 odstotkov pri oskrbi z elektriko, plinom in vodo. Aprila inflacija 0,6-odstotna p Kranj, maj - Aprilska inflacija je bila 0,6-odstotna, kar je letos najmanjše mesečno povečanje življenjskih stroškov. Vendar je inflacija letos večja kot lani v tem času, saj je na letni ravni 9,2-odstotna. K aprilski 0,6-odstotni inflaciji so najbolj prispevale cene v skupini zdravje, ki so se povečale za 1,6 odstoka. Ponovno so se namreč podražila zdravila in sicer za 1,9 odstotka. Zdravstvene in zobozdravstvene storitve pa so se podražile za 1,2 odstotka. Za 8,6 odstotka se je podražilo tudi zdravstveno zavarovanje, kar je poleg odstotka dražjih finančnih storitev najbolj prispevalo k 1,4-odstotni rasti cen v skupini raznovrstno blago in storitve. K 1,2-odstotni rasti cen v skupini prevoz so največ prispevali za 6 odstotkov dražji železniški prevozi, za 5,6 odstotka dražja motorna kolesa in kolesa in za 2,8 odstotka dražje pogonsko gorivo. Med opaznejšimi podražitvami so tudi za 4,7 odstotka dražja popravila gospodinjskih naprav, za 4,4 odstotka dražje daljinsko ogrevanje, za 3,5 odstotka dražje poštne storitve in za 3,4 odstotka dražja računalniška oprema. Odprtje trga električne energije Dražja elektrika Kranj, maj -SI. majem se je elektrika za gospodinjstva podražila za 4 odstotke, za industrijo za 3 odstotke. Ker je v prihodnjih letih predvideno odprtje slovenskega trga električne energije, bomo nemara kdaj dočakali tudi pocenitve električne energije. Novi energetski zakon predvideva, da se bo slovenski trg električne energije odprl 15. aprila prihodnje leto, najprej za notranjo proizvodnjo, povsem odprt, torej tudi za tujce, pa naj bi bil z letom 2003. Dotlej bo potrebno proizvodna podjetja finančno očistiti, da bodo lahko pokazala svoje sposobnosti in da bodo imela kasneje enake pogoje za globalno tekmovanje kot evropska podjetja. Domača industrija si seveda želi, da bi bile cene električne energije čimprej primerljive z evropskimi, saj pričakujejo nižje cene. Vprašanje pa je, ali se bo to res zgodilo, saj denimo v Slovenskih železarnah pravijo, da sedaj že imajo evropsko primerljive cene elektrike. Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Koroška 33, Kranj, tel: 064 380 10 16 380 10 17, 380 10 30,380 100 varnost donosnost strokovnost CERTIFIKATI, DELNICE, OBVEZNICE? Kaj? Kako? Zakaj? Nakup pokojninskih bonov in njihova zamenjava za polico dodatnega življenjskega zavarovanja, je naložba, ki jo priporočamo zlasti generaciji starejših od 50 let. Sedanja cena pokojninskih bonov je zelo nizka glede na pravice iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih boni prinašajo. Kolikšna je višina potrebnega mesečnega vložka danes v rentno zavarovanje pri zavarovalnicah in kolikšna je višina mesečnega vložka za nakup 10.000 pokojninskih bonov, če želimo prejemati enako mesečno rente pri starosti 60 let? ZAVAROVALNICA I DANES ŠtAROSt BOLET STAROST MESEČNA VLOGA RENTA 50 SIT 15.846 (DEM 153,1) SlT 11.441 (DEM 110,5) 55 0 0 ŽENSKE DANES STAROST 60 LET STAROST MESEČNA VLOGA RENTA . 56 SIT 18.630 (DEM 180) SIT 11.441 (DEM 110,5) 55 0 0 - moški starosti 50 let mora vplačevati mesečno vlogo v višini 153,1 DEM, vplačevanje traja 10 let, do starosti 60 let, kar pomeni 18.372 DEM vložka, - ženska starosti 50 let mora vplačevati mesečno vlogo v višini 180 DEM, vplačevanje traja 10 let do starosti 60 let, kar pomeni 21.600 DEM vložka, ■ moški ali ženska starosti 55 let ne izpolni pogojev za prejemanje rente pri starosti 60 let, ker mora za rentno zavarovanje vplačevati vsaj 10 let pred prejemom prve rente ZAVAROVALNICAH DANES ŠTAR6ŠT80LET STAROST MESEČNA VLOGA RENTA -2 SIT 14.179 (DEM 137) SIT 11.441 (DEM 110.5) SlT 30.491 (DEM 294,6) SIT 10.886 (DEM 105.2) DANES STAROST 60 LET STAROST m£šećna Vloga RENTA 50 SIT 14.987 (DEM 144.8) SIT 11.441 (DEM 110,5) 55 SlY 32.236 (DEM 311,4) SIT 10.886 (DEM 105,2) • moški starosti 50 let mora vplačevati mesečno vlogo v višini 137 DEM, vplačevanje traja 10 let, do starosti 60 let, kar pomeni 16.440 DEM vložka, ■ ženska starosti 50 let mora vplačevati mesečno vlogo v višini 144,8 DEM, vplačevanje traja 10 let, do starosti 60 let, kar pomeni 17.376 DEM vložka, - moški starosti 55 let mora vplačevati mesečno vlogo v višini 294,6 DEM, vplačevanje traja 5 let, do starosti 60 let, kar pomeni 17.676 DEM vložka, ■ ženska starosti 55 let mora vplačevati mesečno vlogo v višini 311,4 DEM, vplačevanje traja 5 let, do starosti 60 let, kar pomeni 18.684 DEM vložka. POKOJNINSKI BONI DANES STAROST 60 LET STAROST VLOGA RENTA 50 I SIT 484 000(DEM 4.681) SIT 11.441(DEM 110.5) 55 hSIT 484.000(DEM 4.681) SIT 10.886 (DEM 105.2) 'Vsi izračuni so na osnovi: - srednjega tečaja Banke Slovenije DEM 103,5, - enotnega tečaja pokojninskega bona SIJ 48,40. - moški ali ženska starosti 50 let mora po trenutnem enotnem tečaju vplačati 4.681 DEM in počakati do starosti 60 let, ■ moški ali ženska starosti 55 let mora pc ^enutnem enotnem tečaju vplačati 4.681 DEM in počakati do starosti 60 let Ugodnost naložbe v pokojninske boneie očitna. Naložba v zavarovanje se gibl\e od 16.440 DEM do 21600 DEM, naložba v pokojninske bone znaša 4.681 DEM. torej je štirikrat manjša za enam višino rente pri starosti 60 let. Vprašanja v zvezi z naslovno temo ličete tudi po telefonu, vsak petek ir lete po pošti, na Gorenjsko borzno posredniško družbo, d.d, Koroška 33, Kranj. Lahko pa nas pok-14.00 do 14.30 ure. številka 064/380-1040 in 380-100. Ani Klemenčič, borzna posrednica Pri odpiranju trga električne energije je zanimiva švedska izkušnja, ki so jo švedski strokovnjaki pred kratkim predstavili našemu Elesu. Pred šestimi leti so namreč prav tako odprli trg, vendar zaradi tega niso zaprli nobene elektrarne, čeprav so se cene v šestih letih znižale za 60 odstotkov. K temu je najbolj prispevala nižja marža njihovega podjetja za distribucijo električne energije. V prihodnje se bo torej prenovil predvsem Eles, ki bo še vedno skrbel za prenos in vodenje sistema, ne bo pa več trgoval z električno energijo, saj bi s tem še naprej monopolno vplival na njeno ceno. Na Švedskem imajo kar 250 trgovcev z elektriko, pri nas bo to lahko delal tisti, ki bo pridobil licenco, torej tudi tuja podjetja. Bistvo odprtja trga električne energije je namreč prav v tem, da je sistemski operater neodvisen, saj le takšen lahko zagotavlja enake pogoje vsem. KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRAMI, 4.5.2000 nakupni/prodajni nakupni/prodajni iiakupni/prodain! MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 103,52 104,15 14,71 14,80 10,45 10,52 GORENJSKA BANKA (vse enote) NI PODATKOV HRANILNICA LON, d.d Kranj NI PODATKOV HIDA-trŽnica Ljubljana NI PODATKOV HRAM ROŽCE Mengeš 104,52 104,88 14,78 14,88 10,55 10,59 ILIRIKA Jesenice 104,30 104,80 14,77 14,87 10,52 10,59 ILIRIKA Kranj 221-722 ILIRIKA Medvode NI PODATKOV INVEST Škofia Loka KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loka 103,60 NI PODATKOV 104.55 14,71 14,86 10,45 10,66 LEMA Kranj NI PODATKOV VOLKS BANK-LJUD. BANKA.d.d.Lj. LOKACOMMERCE (Šk. Loka) NOVA LB K«mi»ik. Krarj, MetfmKto. Sk toka NI PODATKOV NI PODATKOV NI PODATKOV ROBSON Mengeš NI PODATKOV PBS d.d. (na vseh poštah) PRIMUS Medvode 103,05 104,85 13,87 14,87 9,87 10,59 NI PODATKOV PUBUKUM Ljubljana NI PODATKOV PUBL1KUM Kamnik 104,40 104,89 14,78 14,89 10,48 10,58 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj NI PODATKOV SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) NI PODATKOV SLOVENUATURIST Boh. Bistrica SLOVENIJATURIST Jesenice NI PODATKOV N|PODATKOV SZKBBfag. mesto Žiri ŠUM Kranj 103,95 104,75 14,76 14,88 10,50 10,60 362-600 TAL0N Škofja Loka NI PODATKOV TENTOURS Domžale NI PODATKOV TRG Bled NIPODATKOV TROPICAL Kamnik-Bakovnik 104,55 WlLFAN Jesenice supermarket UNION 104,75 14,82 14 86 10,54 10,58 862-696 WILFAN Kranj 360-260 WILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič 704-040 (8h13.h, 1345h-18.h) 363-816 POVPREČNI TEČAJ 103,97 104,70 14.65 14,86 10,42 10,58 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 14,50 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Zaradi povečanega obsega dela ZAPOSLIMO več delavcev za delo na montaži v Muenchnu v Nemčiji. Stanovanje preskrbljeno. Rok pogodbene zaposlitve je do 9 mesecev. Zahtevana izobrazba je elektro ali kovinske stroke. Zaželena starost je od 20 do 30 let. Vse dodatne informacije dobite osebno na našem naslovu. Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: DAMA, d.o.o., Nikola Tesla 1, 4000 KRANJ. V Življenje gre skozi kuhinjo Pristan sanj. Središče pomenkovanj. Začetek skupnosti. Kuhinje Marles Gorenje so prave kuhinje. Takšne, v katerih se takoj počutiš prijetno domače. Opremljene tako, da v njih lahko kar prvi dan pripraviš nepozabno kosilo. Z že vgrajenimi aparati Gorenje in dobavljive v res kratkih rokih! V vašo novo kuhinjo Marles Gorenje se lahko zaljubite v vseh pravih trgovinah s pohištvom. Marles Gorenje - kuhinje, pripravljene na vse... r BH9\ t L r Kuhinja Dajhe Hitreje, ceneje, enostavneje do vaše nove kuhinje! Za oodatne irrformacijB in naročilo brezplačnega kataloga kuhinj Marles Gorenje pokličite na brezplačni telefon 080 1311 med 8.00 in 16.00 uro. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Kmetijski nasvet Oskrba posevkov sladkorne pese 1. Redčenje Eno prvih opravil v posevkih sladkorne pese po zatiranji/ plevelov je redčenje posevkov, ki so bili sejani na korekcijo sklopa. Z redčenjem začnemo, ko pesa razvije 4-6 listov, običajno po prvem kultiviranju. Osnovno vodilo pri redčenju: v vrsti si dve rastlini ne smeta biti bliže od 18 - 22 cm. Na ta način dosežemo optimalni sklop, to je 80.000 - 100.00 rastlin na hektar. Redčenje je potrebno opraviti pravočasno, saj se z vsakim zamujenim dnem zmanjšuje pridelek. Pogosta napaka je puščanje pregostega sklopa, posledica pa je slabša kakovost kombajn iranja. 2. Dognojevanje Sladkorno peso dognojujemo praviloma samo z dušikom. Ker z dušikom ne smemo gnojiti na zalogo (obilica padavin, plitva tla) in ker sladkorna pesa potrebuje največ dušika v času intenzivne rasti in razvoja (junij, julij), je potrebno količino dušika deliti na dva obroka (vsaj polovico pred setvijo, ostalo vnesemo v tla z dognojevanjem). Čas dognojevanja lahko prilagajamo vremenu in stanju posevka; običajno pa dognojujemo, ko ima pesa 4 - 6 listov, pred prvim kultiviranjem oz. praviloma do konca maja. Poznejša uporaba dušika velikokrat povzroči zmanjšanje vsebnosti sladkorja in zmanjšuje tehnološko kakovost pridelanih korenov. Dognojujemo ž enostavnimi dušikovimi gnojili (KAN) ali z NPK gnojili s poudarjenim dušikom po navodilih za gnojenje. - Če nimate analize tal in v kolobarju redno uporabljate organska gnojila, zadostuje, če peso dognojite z 100 - 150 kg KAN/ha. Če so tla bogato založena z organsko snovjo, lahko dognojevanje tudi izpustile. - Če organskih gnojil ne uporabljate, dognojite z 200 - 250 g KAN/ha. Če se sami ne morete odločiti, s kolikšno količino dušika hi peso dognojili, pokličite agronoma TSO, d.d., ki dela na vašem območju. 3. Medvrstno okopavanje (kultiviranje) Sladkorna pesa je okopavina, ki v tleh razvije veliko organske mase oziroma v tleh oblikuje glavnino pridelka - korenov, ki med razvojem in rastjo zelo intenzivno dihajo, zato je nujno, da so tla med vrstami obdelana. Posevke sladkorne pese okopavamo strojno z medvrstnimi okopalniki (kultivatorji). S tem opravilom preprečujemo zas-korjenost in zrahljamo zgornje, plasti tal, kar omogoča hitrejšo in boljšo rast pese, hkrati pa tudi uničujemo plevel med vrstami. Medvrstno okopavanje omogoča: - boljše ukoreninjenje pese in s tem lažje sprejemanje hranil iz tal - boljšo izmenjavo plinov med tlemi in atmosfero - enakomerno vpijanje vode oz. padavin - preprečevanje izgub vode iz tal zaradi evaporacije Posevek začnemo strojno okopavati, ko so vidne vrste. Priporočamo, da kultivirate vsaj dvakrat. Pri prvem kultiviranju uporabite zaščitne diske, da ne poškodujete mladih rastlin. Silva Kuharic, univ. dipl. ing. agr. (nadaljevanje v prihodnji številki) Pogovor na Beli Kranj, 5. maja - Kmetijska pogovor na temo finančnih i SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA PODRUŽNICA KRANJ. Škofjeloška cesta 32, KRANJ tel.: 311 900 V sodelovanju z EK0L, d.o.o., iz Cer-kelj organiziramo zbiranje odpadnega olja v soboto, 6. maja 2000 Odpadno olje lahko oddate na spodaj navedenih zbirnih mestih ob določeni uri ali prej. Posode boste po želji lahko vzeli nazaj ali pa jih bodo prevzeli delavci Ekola. 1. ŽABNICA, zadružni dom, ob 8.00 2. SPODNJE BITNJE, Pri Bilbanu, ob 8.30 3. SREDNJE iN ZGORNJE BITNJE, gasilski dom, ob 9.00 4. STRAŽIŠČE, strojni dom Stražišče, ob 10.30 5. PŠEVO, gasilski dom, ob 11.00 Drugi avto: 1. TRSTENIK, parkirišče ob trgovini, ob 8.30 2. MLAKA in K0KRICA, na dvorišču pri Miklavčiču, Mlaška cesta 107, ob 9.00 3. SPODNJA BESNICA, zadružni dom, ob 10.30 4. ZGORNJA BESNICA, zadružni dom, ob 11.00 , S posodami in oljem ravnajte, prosim, v skladu z našim sloganom "Za urejeno okolico skrbimo vsak Dan" in ne puščajte za seboj oljnih madežev. Predsednik: Janez P0RENTA l.r. svetovalna služba organizira ntervencij v kmetijstvu v letu 2000, ki bo v ponedeljek, 8. maja 2000, ob 19.30 uri v dvorani Doma krajanov na Zg. Beli. Seznanili se bomo z vrstami intervencij (polj-| ščine, krave dojilje, ovce,...) ter načinom vlaganja zahtevkov. Prisotni bodo dobili potrebne obrazce ter podrobna navodila za njihovo izpolnjevanje. AS r&^blra PROSEN SLAVKO, s.p. SMLEDNIŠKA 17, ČIRČE 4000 KRANJ TEL: 324-802, 326-870 KMETOVALCI, SERVISERJI, OBRTNIKI! Ob 10. obletnici poslovanja smo v 100 dneh (od 25. 2. do 10. 6). pripravili 100 artiklov, cenejših za več kot 10 %. Primer: Akumulator (100 AH) za traktor IMT 539 9.955,00 SIT Akumulator (155 AH) za traktor UTB 445, 550 Zetor 62-45, 77-45 16.690,00 SIT Zaganjat za traktor IMT 539. 577 22.490,00 SIT Zaganjač za traktor ZETOR (vsi tipi} 19.660,00 SIT Zaganjač za traktor UTB (vsi tipi) 18.320,00 SIT Gume 11.2/10-28 Ruma 23.990,00 SIT Gume 12.4/11-28 Ruma 25.915,00 SIT Gume 14.9/13-28 Barum 38.020,00 SIT Obračalni sistem Sip 220 29.977,00 SIT Cene vključujejo 19 % DDV in veljajo za gotovinsko plačilo! Veselimo se vašega obiska! Slovenija je obljubila: Do konca junija nov zakon o kmetijstvu Ljudem cenejšo in kakovostno u ti hrano, kmetu pa (vsaj) preživetje Pre pni piipr; kmetijstvu sodi v sklop zakonov, ki jih je treba sprejeti v procesu prevzemanja ropske unije. Je eden ključnih zakonov, bo katerem po Bruselj ocenjeval našo lijo. Vlada predlaga hitri postopek sprejemanja. Uniji smo obljubili, da ga bomo sprejeli do konca letošnjega junija. Ljubljana, 5. maja - Zakon o kmetijstvu bo med drugim omogočal usklajevanje pravne ureditve na področju skupnih tržnih ureditev, uveljavitev trgovinskih mehanizmov za kmetijske in živilske proizvode, izvajanje kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja, sprejem Nacionalnega programa razvoja kmetijstva in podeželja ter izvajanje nadzora nad kakovostjo kmetijskih in živilskih proizvodov. Zakon o kmetijstvu bo tudi osnova za izvedbo spremljajočih ukrepov prilagajanja kmetijske politike v Republiki Sloveniji s Skupno kmetijsko politiko (SKP) v Evropski uniji. Slovenska vlada je 22. oktobra leta 1998 že sprejela Program reforme kmetijske politike, 16. septembra leta 1999 pa izvedbeni program te reforme za obdobje 2000 - 2002. Reforma kmetijske politike v Sloveniji je zahtevna zaradi več razlogov. Pridelovalne razmere so zahtevne, agrarna struktura ni ugodna, dodatno zahtevnost procesa pa prinaša odločitev za sonaravno kmetijstvo, kjer prihaja do izraza organizacijska in kadrovsko pomanjkljiva usposobljenost nosilcev izvajanja kmetijske politike. Reforma kmetijske politike temelji na spremembah pri vodenju tržnocenovne politike, ki bo kljub liberalizaciji ustrezno uravnavala dohodkovno raven proizvajalcev, na prehodu na neposredna plačila na hektar, ki bodo proizvodno in tržno nevtralna, na programu prestrukturiranja kmetijstva in tudi živilske predelovalne industrije, na programih kmetijske politike razvoja podeželja in na kadrovski ter organizacijski prenovi in ustanovitvi ustanov, sposobnih za izpeljavo reforme. Novosti novega zakona Predlog zakona o kmetijstvu določa celovit sistem načrtovanja razvoja kmetijstva in podeželja. Predviden je sprejem Nacionalnega programa razvoja kmetijstva in podeželja, ki ga sprejme državni zbor. Ukrepi kmetijske politike so ukrepi tržno cenovne politike in ukrepi kmetijske strukturne politike. Usmerjeni morajo biti predvsem k spodbujanju sona-ravne kmetijske dejavnosti. V poglavju o kakovosti in označbah kmetijskih pridelkov in živil je določena možnost določitve minimalne kakovosti in višje kakovosti posameznih proizvodov. Dopuščena je možnost za označevanje določenih kmetijskih pridelkov oziroma živil za "ekološki" in "integriran". Ekološki proiz- Denar za reformo Kmetijska reforma bo draga. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so nekaj stroškov že izračunali, natančnejše številke pa bodo znane po sprejetju Nacionalnega programa razvoja kmetijstva in podeželja. Na podlagi že izdelane reforme kmetijske politike in nacionalnega programa razvoja kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva 2000 - 2002 bomo za izvedbo reforme in programa samo na področju razvoja kmetijstva in podeželja potrebovali letos 45 milijard tolarjev, prihodnje leto 49 milijard in leta 2002 53 milijard. vod je pridelan oziroma predelan pretežno po naravnih metodah in postopkih, integriran proizvod pa je pridelan oziroma predelan po metodah in postopkih integriranega načina kmetijske dejavnosti. Kot proizvod "tradicionalnega ugleda" je lahko označen kmetijski pridelek oziroma živilo, ki je proizvedeno iz tradicionalnih surovin oziroma za katerega je značilna tradicionalna sestava, oziroma je pridelan ali predelan na tradicionalen način. Z geografsko označbo je lahko označen proizvod, ki izvira iz določenega geografskega območja in ima posebno kakovost in ugled. Z označbo geografskega porekla je lahko označen kmetijski pridelek oziroma živilo, katerega lastnosti so izključno ali bistveno rezultat naravnih in človeških dejavnikov. Postopek za priznavanje označb ter proizvodov bo izvajal Urad za priznavanje označb, ki bo deloval v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zakon obravnava dopolnilno dejavnost na kmetiji. To je s kmetijstvom oziroma gozdarstvom povezana dejavnost, ki se opravlja na kmetiji in omogoča kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile družinskih članov. Dohodek iz dopolnilne dejavnosti ne sme biti večji od dohodka iz kmetijske in gozdarske dejavnosti na kmetiji in ne sme presegati 1,2 povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji, v območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati 2,5 povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Zakon posebej obravnava pogoje za varno rabo kmetijske in gozdarske mehanizacije. Kmetijsko svetovanje, opravljanje strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin in genska banka so po predlogu zakona javne službe na področju kmetijstva. Javne službe na področju kmetijstva bodo po predlogu zakona lahko opravljali tudi javni zavodi, kaicrih ustanovitelji so država ali lokalne skupnosti, in na osnovi posebnega zakona tudi druge osebe javnega prava. Predlog zakona predvideva ustanovitev Sveta za kmetijstvo in podeželje, Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija je zaradi sodelovanja l EU že začela delovati) in Proračunski sklad za razvoj kmetijstva. V skladu se bo zbiral denar iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda, sredstva za vzdrževanje melioracijskih sistemov, druga namenska sredstva vključno z denarjem, ki ga bo za kmetijstvo namenjala država iz svojega proračuna. • j. Košnjek Protestni shod v Bohinju Bohinjske ribiče mineva potrpljenje Potem ko so na ustavnem sodišču dokazali neupravičenost in nezakonitost do upravljanja voda, za katere je skrbel prejšnji upravljalec, se zdaj vrstijo šikaniranja ribičev in tudi turistov. Bohinjska Bistrica, 4. maja - Tistih predstavnikov države, Zavoda za ribištvo in posameznikov, ki se ne morejo sprijazniti, da imajo bohinjski ribiči svoje vode, s katerimi naj tudi sami gospodarijo, ni bilo v nedeljo zvečer na srečanje, ki so ga pripravili bohinjski ribiči pred domom Joža Ažmana v Bohinju. So pa zato povsem nedvoumno bohinjski ribiči na protestnem shodu napovedali, da je to zadnji mirni shod zaradi "nereda", ki se dogaja. Bohinjski ribiči že sedem mesecev čakajo na odločbo upravnega sodišča ali pa na ustrezno odločitev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da so edini in zato tudi pravno pooblaščeni upravljavci voda v svojem ribiškem okolišu. Da se prejšnji upravljavci oziroma Zavod za ribištvo in nekateri "pomembni" posamezniki s tem ne morejo sprijazniti, je tudi že ves čas znano. Ker pa bohinjski ribiči nimajo v rokah tudi dokumenta, da so res edini pravi upravljavci, nanj še vedno namreč čakajo, jim z druge strani na najrazličnejše načine nagajajo. Župan občine Bohinj je zadnje čase, ko se v Bohinju postopoma začenja turistična sezona, vse pogostejša tarča pritožb posameznih turistov, kijih tako imenovani republiški čuvaji brez potrebnih pooblastil in strokovnih znanj šikanirajo, jim grozijo s kazenskimi postopki, čeprav so le-ti ribolovnico povsem legalno kupili. Takšnih primerov je bilo aprila kar nekaj in nekateri turisti so županu nedvoumno povedali, da jih v Bohinj zaradi takšnih dogajanj ne bo več. Ribiči so zdaj odločno opozorili, da se zaplet vleče že predolgo in da so razmere na meji razumnih, saj je neverjetno, da se na turistih, tujcih, ki pridejo na oddih k nam, lomijo kopja pravnoformalno nedokončanih odločitev. Nedeljski protestni shod bohinjskih ribičev, udeležilo pa se ga je tudi kar nekaj občanov, ki so jih s prisotnostjo podprli v njihovih zahtevah, je tako še enkrat opozoril, da morajo odgovorni takoj potegniti zadnjo potezo, ali drugače povedano izdati ustrezno odločbo z vsemi pooblastili bohinjskim ribičem. Na shodu sta jih med drugim podprla tudi predsednik Ribiške družine Tolmin in župan občine Radovljica. • A. Žalar Sežig Zlatih depuških pripovedk v Depali vasi Ne les, knjige so gorele! Pisateljica Breda Smolnikar je protestno sežgala več izvodov svoje obsežne knjige Zlate depuške pripovedke - Knjiga izšla kot bibliofilska izdaja slovenske moderne proze v 200 oštevilčenih izvodih. Depala vas, 5. maja - Dva dni pred prvomajskim kresovanjem je kres zagorel tudi v Depali vasi, "nedaleč od mesta, kjer je piz-denški vohun umazal našo vas in naše družinsko ime". Tako je namreč v vabilu zapisala pisateljica Breda Smolnikar, ki je sprva pisala pod psevdonimom Gospa. Vendar tokrat ni gorel les, gorele so knjige. Na grmado s knjigami! Tako se je odločila Smolnikarjeva in javno sežgala neprodane izvode svoje 577 strani obsegajoče knjige z naslovom Zlate depuške pripovedke, ki je izšla lani kot bibliofilska izdaja slovenske moderne proze v 200 oštevilčenih izvodih z a>toričinim podpisom. Pisateljičini prijatelji, študentje jo lahko kupili le v ljubljanskem in knjižnice so za knjigo odšteli največ 19 tisočakov, ostali pa so Pisateljica Breda Smolnikar je neprodane izvode Zlatih depuških pripovedk sežgala na grmadi. Trubarjevem antikvariatu za 100 tisoč tolarjev, kajti knjiga je bila bibliofilska. Smolnikarjeva je menila, naj bi s ceno odvrnila nepoklicane in nekorektne bralce. "Zlate pripovedke so izpisana zgodba o trdoživosti in vztrajanju, o vitalizmu kot načinu bivanja... Iz zasledovanja in natančnega popisovanja usode izbranih članov ne tako daljnega rodu se v Zlatih depuških pripovedkah svetli posameznikov boj s časom...," je o omenjenem literarnem delu zapisal Igor Bratož. Grmada je zagorela ob 19. uri, v njej pa je zgorelo več izvodov omenjene obsežne in s strani li-teranih kritikov dobro ocenjene knjige. Smolnikarjeva je v svojem kratkem govoru ob kresu dejala, da knjige očitno niso mo- če ne morejo med ljudi, pa naj jih vzame ogenj. gle med ljudi, ki so jim bile namenjene in da je povsem naivno pričakovala, da ji bo dežela nekoč povrnila tisto, kar ji je dala. "Da me bo upoštevala kot umetnico. Toda v moji domovini umetnik ni cenjen," je dejala Smolnikarjeva in dodala, da bi knjige lahko podarila, saj je tako delala leta in leta. Minili so časi, ko so ognjeni zublji požirali prepovedane in nezaželene knjige, zato takemu dogodku nismo priče ravno vsak dan. Kdo ve, kakšne misli so se motale po glavah tistih, ki so se minuli petek udeležili literarnega kresa? Zlate pripovedke je vzel ogenj, neprijetnosti pa so pred dvema letoma spremljale tudi izid knjige Ko se tam gori olistajo breze, ki jc dvignila precej prahu, Smolnikarjevo pa so zaradi nje celo sodno preganjali. Neupešno sicer, kajti sodišče je zavrnilo predlog petih sester, ki so bile prepičane, da je avtorica knjigo napisala na podlagi resnične življenjske zgodbe njunih staršev Nakrst, o začasni odredbi prepovedi prodaje knjige, saj je menilo, da gre za pripovedko, v kateri je prisotna avtorjeva domišljija. Je s knjigami zgorelo tudi vse slabo, ki že leta spremlja izide literarnih del Gospe, in bo morebitne nove pripovedke spremljalo več sreče? Potem grmada ni bila zaman. • R. Škrjanc, foto: T. Štular Srečanje pevskih skupin v Vrbi Markov god prežet s pesmijo V občini Žirovnica letos prvič prireditev Markov god - Praznovanje združili z 200-letnico rojstva dr. Franceta Prešerna - Srečanje pevskih skupin iz okolice in zamejstva. Vrba, 5. maja - Minulo nedeljo je pred cerkvico sv. Marka v Vrbi, donela pesem in se razlegala daleč naokoli. Domačini so praznovali god cerkvenega zavetnika in prireditev poimenovali Markov god. Ves dan je bil prazničen, zanimiv in raznolik program pa je privabil veliko obiskovalcev. Prireditev je pripravil moški niče rojstva velikega poeta dr. nonet Vasovalci, ki so godovanje Franceta Prešerna, nedeljsko povezali s praznovanjem 200-let- praznovanje pa je bilo namenje- Prireditev Markov god je v Vrbo privabila številne obiskovalce, Med nastopajočimi domačimi in tujimi zbori je nastopil tudi moški oktet Lip Bled. Frizerija v Šoriijevi zapira svoja vrata Previsoka najemnina, zaprtje lokala Kranj, 5. maja - Stanovalci Sorlijevega naselja so očitno tamkajšnji frizerski salon Brivsko frizerskega podjetja Kranj vzeli za svojega, saj jim ustrezata tako kakovost storitev kot tudi bližina lokala. Ofckk je bil vsa leta dober, zato jih je toliko bolj presenetila vesro njegovem zaprtju. "Omenjena frizerija je v Šorii jevern naselju že desetletja in obisk je bil vedno dober, zato ne morem razumeti, zakaj ga zapirajo in selijo na Planino V našem naselju je precej starejših stanovalcev, ki jim ie ustrezala bližina lokala in tudi s storitvami smo bili zadovoljni, zdaj bomo pa očitno ostali brez njega." je dejal stanovalec S H. ter dodal, da je omenjeni frizerski salon v začetku aprila ukinil tudi ugodnost za stalne stranke, ki so bile po desetih obiskih upravičene do brezplačne storitve, kar je po njegovem mnenju zavajanje, saj sta marsikomu morda manjkala le žig ali dva. Ivan Burazin. direktor Brivsko frizerskega podjetja Kranj, je Pojasnil, da ic razloa zapiranja frizerije in njena morebitna selitev na Planino, kjer imajo tudi svoj lokal, previsoka najemnina, ki je kljub dobremu obisku ne zmorejo več. "Lastnici lokala Mestni občini Kranj, za 90 kvadratnih metrov velik lokal mesečno plačujemo približno 400 tisoč tolarjev, kar presega naše zmožnosti. Večkrat sem že posredoval na občini za njeno znižanje, vendar zaenkrat neuspešno. Prihodnji teden se bom sestal s podžupanom in upam, da se bomo dobro dogovorili, sicer pa sem jim že aprila poslal odpoved najema, kar pomeni, da smo do konca maja še lahko v lokalu. Vse je odvisno od dogovora, sicer se bomo selili na Planino, čeprav bi tudi mi radi ostali v Šorlijevi. Glede ugodnosti za naše stranke pa smo slednjo morali ukiniti, saj je bilo brezplačnih uslug letno že vsaj za 1.2 milijona tolarjev. Še vedno bomo poskrbeli za kakšno ugodnost, poleg tega pa bodo frizerke še upoštevale vse tiste, ki imajo vsaj osem obiskov in jim bo kljub ukinitvi pripadla brezplačna storitev," je pojasnil Burazin. • R. Skrjanc no tudi srečanju pevskih skupin iz okolice in zamejstva. Udeleženci so se najprej zbrali pri slovesni maši v cerkvi sv. Marka, kjer je maševal domači župnik Jože Klun, sledila je povorka konjenikov Konjeniškega kluba Stol ter pevskih skupin od omenjene cerkve mimo Prešernove hiše do vaške lipe, kjer je vsak pevski zbor zapel pesem, za okusno pogostitev, v kateri ni manjkalo niti medenega žganja in dobrega vina, pa so poskrbeli Društvo podeželskih žena Goli-ca-Stol, Turistično društvo Žirovnica in vaščani Vrbe. Vrh praznovanja je bil koncert pred cerkvijo, kjer je nastopilo več kot 130 pevcev, s tremi pesmimi pa se je predstavil tudi or- ganizator prireditve moški nonet Vasovalci, ki ga vodi Mojca Legat. Obiskovalce sta z ljudskimi plesi in igrami navdušili domači otroški folklorni skupini, ki ju vodi Malči Možina, zbrane pa je nagovoril žirovniški župan Franc Pfajfar, ki je med drugim spregovoril tudi o pomenu Prešernovih obletnic. Franc Legat, organizator zbora Vasovalci, pa je pojasnil, daje prireditev, ki naj bi postala tradicionalna, njihov prispevek in prispevek domačinov k Prešernovim obletnicam, nadaljevale se bodo decembra, veseli pa so velikega obiska in razumevanja žirovniške Občine, ki je financirala omenjeno srečanje pevskih skupin. • R. Skrjanc, foto: T. Štular Slikar slovenske pokrajine Šmarjetna gora - V hotelu Belleviie na Šmarjetni nenehno skrbijo, da so na stenah restavracije tudi likovna dela. Konec minulega tedna so odprli razstavo oljnih slik Franceta Kočarja iz Britofa. Kočar se že vrsto let ljubiteljsko ukvarja s slikarstvom, začel je že v mladih letih. Najraje upodablja pokrajino, te slike na sedanji razstavi tudi najbolj izstopajo. • L. M., joto: Tina Doki Laško, Dolenjske Toplice, Portorož, Logarska dolina, Mozirski gaj, Topolšica... Gardaland: samo 6.990 SIT Gorenjski organizatorji turističnih potovanj Vam ponujajo ekskluzivne avtobusne izlete z zares zanimivimi programi. Za vse programe v tej rubriki velja, da so cene za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa krepko nižje kot za ne-naročnike! Cene, ki veljajo za naročnice in naročnike, vključno z njihovimi družinskimi člani, so pri vsakem izletu praviloma navedene v oklepaju. Zakaj krepko nižje cene? Prvič zato, ker je za vse izlete v tej rubriki GORENJSKI GlAS - več kot časopis, glavni medijski pokrovitelj, zato so to GLASOVI IZLETI In zato, ker PIVOVARNA UNION, d.d., Ljubljana poskrbi, da na izletih nihče ni žejen. V Gardaland Turistična agencija Integral Tržič Vas v maju in juniju vabi na en cel dan nore zabave v priljubljenem zabaviščnem parku Gardaland Zabavali se boste lahko v soboto, 27. maja, ali pa v soboto, 24. junija. Integralov avtobus bo peljal na relaciji Tržič - Lesce - Radovljica ■ Kranj - Stražišče - Zabnica - Škofja Loka ■ Trata - Medvode - Gardaland. Vožnje je nekaj več kot 400 kilometrov v eno smer, a cena izleta jc kljub temu izjemno ugodna: samo 7.800 tolarjev, v kar je vključeno: prevoz, malica in tudi vstopnina za park. Mimogrede, če boste potovali sami z avtom: zgolj vstopnina za Gardaland stane več kot 30.000 lir. Za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane je skupna cena zgolj 6.990 SIT. Tudi za majski in junijski 'Izlet zabave' Integral Tržič omogoča siif)er ugodnost: za večje družine in prijavljene skupine je udeležba po formuli "4+1"; torej petčlanska družina oz. skupina plača le 4 sedeže v avtobusu + 4 vstopnice, dobi pa 5 sedežev + 5 vstopnic! Ste ie kdaj tako enostavno prihranili 7.800 SIT za dan nore zabave? Odhodi z gorenjskih avtobusnih postaj bodo 27. maja in 24. junija zelo zelo zgodaj, tako rekoč 'sredi noči', povratek pa zelo pozno, proti nedej-skemu jutru. Za vse, ki v Gardalandu še niste bili: poleg neskončnih možnosti zabave so v parku tudi restavracije s ponudbo hrane in pijače po zelo zmernih cenah. Integralova izleta v Gardaland bosta kajpak le, če bo zanju vsaj po 40 prijav. Goropeke - Čatež Avtobusni prevoznik Martin Frelih z Goropek bo celodnevni izlet v Posavje. v Terme Čatež ter priljubljeni čateški Penzion LES. Izlet bo tudi v soboto, 3. junija. Relacija: Goropeke - Žiri - Gorenja vas • Škofja Loka - Kranj - MAVČIČE ■ Medvode - Čatež. V programu je obisk trgovine Kopitarne Sevnica, kjer kupce čaka lepo darilo; v Brežicah bo kratek postanek pri Krunu Filipčiču v Avtohisi Opel Kruno, strokovni ogled zbirk Posavskega muze/a.... Ker bo junija še bolj vroče kot te dni. bo v Termah Čutež kopanje v zunanjih bazenih, kjer je tudi veriga vodnih toboganov in še marsikaj. Cena izleta je 5.100 SIT, za naročnike Gorenjskega glasa tisočaka manj (4.100 SIT). Komur morda ne bo do kopanja v termah, bo cel dan rajžal po Posavju za IhOO tolarjev manj - torej za samo 3.500 SIT (oz. naročniki GG za vsega 2.500 tolarjev). O Frelihovem izletu bo reportažo pripravila Marija liarli. V Zdravilišče Laško Integral Tržič Vas vabi na celodnevni izlet ob reki Savinji do Zdravilišča Laško v sredo, 17. maja. Pokriti bazen v Laškem jc od lani prenovljen, od predlani je kopanje v laški termalni vodi možno tudi v zunanjem bazenu ali se posončati ob njem. Udoben klimatiziran avtobus bo vožnjo začel na Jesenicah, s postanki v Žirovnici, Lescah, Radovljici. Kranju, Škojji Loki, Smledniku. Vodicah, Mostah in Mengšu. Cena izleta je samo 3.900 tolarjev (za naročnike Gorenjskega glasa zgolj 1700 SIT). Doplačilo za večerjo znaša 950 SIT. Reportažo Z izleta bo pripravila Rožena Avsec. Po Dolenjski Prevozniško podjetje Roznu mesecu vabi na rajio po Dolenjski, tokrat v Dolenjske topli Izlet se bo začel v Lescah, z običajnim: vmesnimi poslank. Zobnici, Škojji Loki in v Medvodah. V programu izletu je obisk Jurč Ijave, v Dolenjskih toplicah ho možno kopanje v zunanjem ali v bazenu. Pa večerji ho povratek nazaj na Gorenjsko. Cena: 4.700 naročnike Gorenjskega glasti Janez Rozman omogoča izjemno tigot samo 3.600 tolarjev). Za reportažo o izletu bo poskrbela Nina Skubic > podjetje Rozman bus z Lancovega pri Radovljici tudi v naslednjem v petek, 19. maja. Radovljici, Kranju, bisk Jurčičeve Mu->m ali v pokritem a: 4.700 SIT (za Logarska dolina in Mozirski gaj V najlepšem pomladnem mesecu Vas integral Trz v Logarsko dolino v soboto, 20. maja. Zavod Logu denje in multivizijsko predstavitev v hotelu Pjesnik, pozni pomladi je zaradi vodna/osti najlepši!) ter dt S valu v neokrnjeno naravo ~sku doljna ho pripravil vo-sprehod do slapu Rinka (v Orlovega gnezda Nadalje- uuije izletu ho v Termah Topolšica. Celodnevni Integralov izlet 20. maja stane samo 5.400 SIT (za naročnike Gorenjskega glasa samo -1.300 tolarjev) Teden dni kasneje, v soboto, 27. maja. Vas Integral vabi v Mozirski gaj, po ogledu izjemnih lepot cvetličnega parka ho še obisk v Letušu v Gostišču Pirnat, kjer imajo v treh velikih sobah postavljeno največjo slovensko miniaturno železniško maketo, popoldanski in večerni del izleta bo v Termah Topolšica (kopanje v bazenih s termalno vodo, večerja). Cena ztega izleta je enaka kot za obisk Logarske doline (5.400 oziroma 4.300 tolarjev), za oba izleta je začetek na Bledu, s postanki v Lescah, Radovljici. Kranju. Žabnici, Škojji Loki. Vodicah in Mengšu (ter kajpak tudi na vseh vmesnih postajah!). O obeh izletih bo reportaži za turistično stran Gorenjskega glasa pripravila Mitjam Pavlic. Portorož, moj Portorož..* Letošnja poletna turistična sezona bo. vsaj po aprilskem turističnem navalu sodeč, ena najboljših. V dneh, ko Portorož še ni popolnoma zaseden. Vas hite gral Tržič vabi na rajžo v najbolj znan slovenski obmorski turistični kraj v torek, 23. muja. Avtobus bo peljal na relaciji Tržič - Kranj - Školja Loka - Medvode, v program bo vključen ogled sečoveijskih solin (ali Tonine hiše, odvisno od vremena), kopanje bo v pokritem bazenu z morsko vodo hotela Metropol, kjer bo zatem tudi večerja. Cena prijetnega izleta je 4.700 tolarjev na osebo; za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa lok ral Integral Tržič omogoča posebej ugodno ceno 3.500 SIT! Reportažo o portoroškem turističnem utripu v zadnjem majskem tednu bo pripravila Rožena Avsec. Prijave: 24 ur dnevno! Za informacije in prijave sta Vam celo leto 2000 - poleg telefonskih številk organizatorjev teh izletov {npr. Integral Tržič - 04/59-63-280), vselej na razpolago, 24 ur dnevno, NAJNOVEJŠI TELEFONSKI ŠTEVILKI Gorenjskega glasa: 04/201-42-47 in 04/201 42-00. Vsak delavnik med 7. in 15. uro. ob sredah do 17. ure, so za prijave na razpolago tudi telefonske številke 04/201-4248; ali 201-42-49 in tudi 201-42-44. Ob prijavi sporočite tudi. na kateri postaji želite počakati organizatorjev avtobus. Ob prijavi je možno tudi izbrati svoj sedež v avtobusu. Vendar: rezervacija sedeža velja samo z vplačilom celotne cene izleta! PIVOVARNA UNION 3(i pri/atelje! 8C (Ul %mf£ %3 R iftk ureja: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše, v Galeriji Mestne hiše in v Mali galeriji mestne hiše je odprta razstava 4. Bienale mesta Kranja. V preddverju Iskratel razstavlja akad. slikar Valentin Oman - razstava v okviru bienala. V Cafe restaurantu Galerija Yasmin razstavlja akad. slikar Klavdij Tutta - v okviru kranjskega bienala. V Galeriji Sava razstavlja akad. slikar Todorče Atana-sov - v okviru kranjskega bienala. V Zavarovalnici Triglav je na ogled razstava kipov in slik akad. kiparja Jožeta Eržena - v okviru kranjskega bienala. V Šmartinskem kulturnem domu v Stražišču je na ogled skupinska razstava - likovna delavnica Šmartin - v okviru kranjskega bienala. V preddverju dvoran Mestne občine Kranj razstavljajo v okviru kranjskega bienala člani Likovnega društva Kranj. V fotogaleriji Kavka razstavlja fotografije s poti po Aziji fotograf Tomaž Malovrh. V avli Iskrate-ling razstavlja slike akad. slikar Vinko Tušek. V klubu Trezor razstavlja fotografije Mitja Smrdel. V Cafe galeriji Pungert razstavljata Nejč Slapar in Janez Ravnik - v okviru kranjskega bienala. V hotelu Bellevue na Šmarjetni razstavlja France Kočar. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik razstavljajo člani Fotografskega društva Jesenice. V Kosovi graščini razstavlja slike Veno Dolenc. UMETNIK V GALERIJI Škofja Loka - V galeriji Ivana Groharja bo jutri, v soboto, in pojutrišnjem, v nedeljo, vedno med 17. in 19. uro likovna delavnica akad. slikarja J i f i j a Kočice. Umetnik se od sredine aprila predstavlja s kipi iz brona in voska na razstavi z naslovom Svet - uvid. V Groharjevi galeriji bo ta konec tedna odlival voščene kipe, k sodelovanju pa vabi tudi obiskovalce.« L.M., foto: Nuša Ekar Novo v kinu BREZGLAVI JEZDEC V kinematografih se prav zdaj vrti napeta in grozljiva zgodba o Brezglavem jezdecu posnetem po Irvinovem klasičnem romanu Legenda o Speči dolini. Film je posnel znani režiser Tim Burton (Batman), v glavnih vlogah pa nastopajo Johnov Deep in Christina Ricci, v stranskih vlogah pa tudi Christopher Lee, kot brezglavi jezdec pa nastopa Christopher VValken. Zgodba je seveda grozljivka, obenem pa je tudi ljubezenska zgodba. Katrina, hčerka najprernožnejšega vaškega veljaka je, kot se za pravljico spodobi, uročena. Ljubezenska zgodba se seveda plete med uročeno deklico in Ichabodom, ki ga newyorš-ki župan pošlje v vas z imenom Mrtva dolina. Film, v katerem se mojstrsko prepletajo groza, fantazija in ljubezenska zgodba. PEVSKO SREČANJE Škofja Loka - V kristalni dvorani na Mestnem trgu bo danes, v petek, ob 19. uri prvi del Območnega pevskega srečanja 2000. Na prvi koncert sta Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Škofja Loka povabila dvanajst pevskih zborov. Nastopili bodo: Cerkveni mešani pevski zbor Dih svetega duha, Cerkveni pevski zbor Cecilija Kobal, Komorni pevski zbor Loka Škofja Loka, Mešani pevski zbor Srebrni (g)las Žiri, Mešani pevski zbor Domel Železniki, Mešani pevski zbor Tra-tarski zvon, Mešani pevski zbor upokojencev za Selško dolino, Moški pevski zbor LTH Škofja Loka, Pevski zbor Lubnik Škofja Loka, Škofjeloški lovski pevski zbor in Ženski komorni pevski zbor vrtca Škofja Loka. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si 75 let Fotografskega društva Jesenice Drevi v Gledališču Toneta Čufarja Jesenice DOBRODELNA AVKCIJA SLIK Ljubitelje likovnih del starih mojstrov, kot so flem-brandt, VVermei, in Da Vinci, vabi gledališče Toneta Čufarja na Jesenicah na dobrodelno avkcijo replik starih mojstrov danes, v petek, 5. maja, z začetkom ob 20. uri. Razstavljajo slikarji, mojstri reprodukcijskih del: Maks Bizjak, Lado Lisjak in Bojan Štine. Vsa likovna dela in plastike so do začetka avkcije na ogled v preddverju gledališča Toneta Čufarja in v prostorih knjižnice. Razlika med izklicno in prodajno ceno je namenjena gledališki dejavnosti gledališča Toneta Čufarja. Dražbo, ki se bo začela drevi ob 20.00 uri, bo vodil Črt Kanoni, uvodno besedo k dražbi pa bo podal direktor gledališča Jože Logar. Vabljeni! FOTOGRAFSKA TRADICIJA IN SKRB ZA MLADE Jesenice - Konec minulega tedna so v razstavnem salonu Dolik odprli fotografsko razstavo, na kateri se ob 75-letnici Fotografskega društva Jesenice predstavlja z izbranimi fotografijami 32 članov društva. Na otvoritvi so najboljšim podelili nagrade. Jeseniška fotografska preteklost je že dolga, saj sega več kot sedem desetletij nazaj še v čas, ko je deloval Turistovski klub Skala s fotografskim in likovnim odsekom. Zanimanje za fotografijo se je v tem koncu Gorenjske ohranjalo vsa naslednja leta; med fotografskimi imeni vsekakor izstopa ime Stanka Smoleja, pregledna razstava njegovih del je bila konec lanskega leta v Moderni galeriji v Ljubljani, to poletje pa razstava prihaja tudi v Kosovo graščino. Kot dodatek in novo seznanjanje s fotografsko ustvarjalnostjo Jesenic pa bo ob tej priložnosti v prvem nadstropju Kosove graščine tudi razstava del, ki so jih ustvarili že umrli jeseniški fotografi. Najprimernejša počastitev društvenega jubileja je seveda razstava. Fotografsko društvo Jesenice, ima okoli šestdeset članov, jo je pripravilo v razstavnem salonu Dolik. Na razpisani natečaj je prispelo več kot ležilo toliko razstavljavcev," je povedal Janez Žnidar, ki je bil v preteklosti celih šestnajst let tudi predsednik društva. "Zdi se, da so Jesenice po zanimanju za fotografijo nekaj posebnega, saj imamo kar dva fotografska kluba, ki imata skupaj več kot sto članov. Zato ni čudno, da je na Jesenicah toliko fotografskih razstav, pa ne le društvenih, tudi republiških; po drugi strani pa so naši fotografi uspešni tudi na razstavah po Sloveniji in v tujini." To seveda drži. Na zadnjem XX. Srečanju fotoamaterjev Gorenjske, bilo je v Škofji Loki, je prva nagrada pripadla članu Fotografskega društva Jesenice. Pohvalijo pa se tudi z uspešno predstavitvijo mladih fotografov v Luxemburgu, odličja so prinesli tudi z razstave ob kongresu FIAP v Švici. Uspehi seveda ne pridejo kar sami. Z mladimi fotografskimi naraščajniki si v klubu dajo kar veliko opraviti, saj imajo prav na vseh jeseniških osnovnih šo- Janez. Žnidar 170 fotografij, ki jih je prispevalo 72 avtorjev. Selekcijo je društvo zaupalo dr. Rafaelu Podobniku, MF FZS in EFIAP, ki je za razstavo odbral 76 fotografij 32 avtorjev. "Zelo smo veseli, da se je razstave ob jubileju društva ude- Stanka Torkar lah (in tudi na gimnaziji) svoje fotokrožke. V društvu za delo z mladimi skrbi Stanka Torkar, ki je tudi sama mentorica foto-krožka na osnovni šoli Poldeta Stražišarja. "Fotografski podmladek na Jesenicah je zares uspešen: ne le da so'fotografije Kranj - V Cafe galeriji Pungert so sredi tega tedna odprli predzadnjo od spremljevalnih razstav letošnjega 4. Bienala mesta Kranja. Izbor iz svojega likovnega ustvarjanja sta predstavila Nejč Slapar in Janez Ravnik. V drugi polovici meseca pa bo v razstavnem salonu Jugovic odprta še zadnja, osma spremljevalna razstava, na kateri bodo na ogled dela nastala v likovni delavnici Jugovic. • L.M., foto: Damijan Gazvoda PRIMORSKI KVARTET POZAVN Kranj - V okviru cikla Glasba je povabilo k ljubezni, ki ga prireja Društvo študentov Akademije za glasbo, bo v ponedeljek, 8. maja, ob 19.30 v dvorani Glasbene šole Kranj koncert. Nastopil bo Primorski kvartet pozavn, ki ga sestavljajo: Šandor Celer, Ivo Bašič, Erik Žerjal in Simon Perčič. Kvartet je bil ustanovljen v lanskem letu; komorni sestav, ki ni prav pogost, je pri poslušalcih naletel na ugoden odmev, zato člani, trije so diplomanti glasbenih akademij, eden je še študent, nadaljujejo z nastopi. Za koncert v Kranju so izbrali dela Praetoriusa, Storla, Pezela, Edvarda, Serockija, Clappa in Schiltkncchta. Koncert so podprli sponzorji: Cvetličarna Mak, Gorenjka Lesce in Gorenjski glas. Na jubilejni razstavi se s fotografijami predstavlja kar polovica članov FD Jesenice. Foto: L. M. mladih sprejete na pomembne razstave med njimi tudi svetovne, še kakšna nagrada in priznanje sploh niso redkost. Imamo zelo prizadevne mentorje za delo z mladimi, v društvu pa jih še spodbujamo in poskrbimo, da najboljše fotografije pridejo na v Nagoldu. Ker pa smo tako uspešni z mladimi fotografi, smo oktobra letos tudi prireditelji državne razstave mladih fotografov, ki bo na osnovni šoli Prežihov Voranc. Mislim, da ima dr. Rafael Podobnik kar prav, ko nas uvršča med tri naj- Nagrade so prejeli: prvo nagrado so dodelili Klementini Čebulj Kokl za Led s severa, drugo nagrado je prejel Jani Novak za Saalbach, tretjo nagrado pa je prejel Andrej Osterrnan za Psy-cho. Priznanja so prejeli še: Kaja Graj, Janko Klavora, Polona Malenšek, Klemen Čebulj, Sandi Novak in Vitomir Pretnar. Na otvoritvi so poleg teh nagrad podelili tudi nagrade najuspešnejšim fotografom, članom FD Jesenice, v letu 1999. kakšne zanimive razstave." Med tistimi, brez katerih Fotografsko društvo Jesenice ne bilo tako uspešno, je prav gotovo Andrej Malenšek, sedanji tajnik društva. Prepričan je, da brez dobrega podmladka, za katerega se trudi toliko mentorjev, fotografsko društvo ne more uspeti. Že vrsto let je med tistimi, ki spodbujajo izmenjave fotografskih razstav, med drugim tudi s fotografskim društvom iz pobratenega nemškega mesta Nagold. "Ce prav vem, smo letos Jeseničani na vrsti, da pripravimo razstavo uspešnejše slovenska fotografska društva (še novogoriško in mariborsko), ki s svojo dejavnostjo nenehno opozarjajo nase, vendar tudi po kvaliteti, ne le po številu razstav. Trenutno imamo na Jesenicah kar tri fotografske razstave, poleg te v Doliku je še razstava za mlade fotografe Pokrajina na OŠ Koroška Bela, pa še v Kulturnem domu na Javorniku razstavlja Lojze Kerštan iz Kranjske Gore. Vesel bi bil, če bi bilo tudi ob naslednjem jubileju društva podobno, ali še bolje." • Lea Mencinger 33. mednarodno srečanje pisateljev PISATELJI O IDENTITETI IN PRAVICAH Bled - Okoli šestdeset tujih in okoli trideset domačih pisateljev se udeležuje letošnjega 33. mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu. Nekaj tednov prej kot običajno - zaradi mednarodnega kongresa Pen v Moskvi - se te dni na svojem tradicionalnem majskem srečanju pogovarjajo pisatelji z vsega sveta. Letošnje pisateljsko srečanje poteka na temo Jezik književnosti med zemljo in obzorjem. Danes, v petek, so se za okroglo mizo zbrali tudi člani Mirovnega komiteja v Cankarjevem domu, govorili pa bodo o etiki splošnih človekovih pravic pod pritiskom novih svetovnih delitev. Pisateljsko druščino sta sprejela sprejela blejski župan mag. Boris Malej (v sredo) in predsednik države Milan Kučan (v četrtek), ter ljubljanska županja Vika Potočnik (danes). Srečanje sta popestrila tudi dva literarna večera, jutri dopoldne pa bodo pisatelji obiskali Vrbo in se poklonili največjemu slovenskemu pesniku. Na sliki: pisatelji zbrani za obisk blejskega otoka. • L.M., foto: Damijan Gazvoda D V A T L T G T T U Med utopijo in plenilstvom, med titoizmom in puckizmom Pred dvajsetimi leti, 4. maja 1980, je umrl poslednji Habsburžan, kot so med drugim zaradi njegove spretnosti, daje reševal vsaj nekatere težko rešljive jugoslovanske neznanke, poimenovali Josipa Broza. Maršal Tito je bil pojem za jugoslovansko inačico komunističnega eksperimenta. Za njim je ostala partija, kije zaigrala tako Titove socialistične poskuse kot njegovo Jugoslavijo. Partija, ki je desetletja dolgo določala življenjske ritme. Partija, o kateri ve vsakdo od sodobnikov povedati svojo zgodbo, pa vendar jo slabo poznamo. Čeprav je statistična resničnost lahko v marsičem krivična za posamezne osebne primere, pa nam vendarle tudi statistični prerezi ponujajo vpogled v življenjski tempo organizacij in združb. Pred nami se zariše Partija kot kolektivna oseba, sestavljena iz množic upajočih in tudi iz množic plenilcev. Kakšno je bilo razmerje med njimi? Kako se eni in drugi obnašajo danes? Kako se bodo eni in drugi obnašali v prihodnosti? Kakšna so bila in so razmerja med partijci in nepartijci? Kje so ločnice in povezave med utopijo in realnostjo? Kakšne so razlike med utopijami in realnostmi nekoč in danes? Politična pismenost Politična kultura je vedno stvar znanja. Če je bilo med drugo svetovno vojno osnovno kadrovsko merilo pripravljenost člana, da pristaja na partijsko dominacijo, potem je bilo ključno merilo za članstvo v partiji lojalnost, manj pa ideološka prosvetljenost. V vsem obdobju druge oz. Titove Jugoslavije se to ni kaj dosti spreminjalo. V osemdesetih letih je Stanič ugotavljal: "Ključni problem seveda ostaja dejstvo, da je izredno malo članov zveze komunistov sploh obiskovalo te seminarje in politične šole." Politično šolanje je ena od osnovnih nalog vsake demokratizacije. Upam si trditi, da je političnega opismenjevanja v Sloveniji dandanes še veliko manj kot ga je bilo v časih ranjkega maršala. Sam sem bil na nekaj "šnelkurzih", ki smo jih v liberalni demokraciji pripravili skupaj z zahodnjaki, videl sem nekaj podobnih poskusov šolanja pri drugih .strankah, vrsta iniciativ za šolanje za demokratično vzgajanje je civilno družbenih in še marsikaj bi se lahko našlo, kar spodbuja demokratično kultiviranje. Vendar: koliko imamo učenja politične abecede, koliko ljudi bi opravilo test iz naslednjih vprašanj: Katere so osnovne politične ideje (npr. kaj je desnica, kaj je levica). Kako pripravimo in vodimo sestanek, Kako pripravimo politično kampanjo, Katera so osnovna pravila javnega nastopanja, Katere so osnovne vsebine odnosov z javnostjo ...??? Ko sem pobrskal po svoji knjižnici, sem dobil še naslednje vprašanje, ljube bralke in ljubi bralci, katera od tehle knjig vam je že prišla /x>d roke: Handbuch zur politisehen Bildung, izdala Bundeszentrale fuer politisehe Bildung, Bonn 1988, 635 strani Barbara Goodnin: Using Political Ideas, Brunel Universitv, /992, 365 strani Todd /luni, James E. Grunig: Tehnike odnosov z javnostmi, Ljubljana 1995, 431 strani Kur/i Lerehe: Veščine javnega nastopanja, Radovljica 1996, 168 strani Politično šolanje, ki bo demokratično dostopno tako v smislu institucij kot V smislu poljudnosti in razumljivosti, bo eden od prvih znakov, da nameravamo opraviti s političnim blejiranjem. Oblast in mast Vendar ne glede na svojo ideološko (ne)pismenost je partijsko plemstvo obvladovalo vzvode moči. Leta 1971 bilo v kategoriji vodilno osebje 11.470 oseb. Od teh jih je bilo v ZK 9.657 ali 84,2 odstotka vseh. To je bilo 18.7 odstotka vseh članov ZK. Leta 1976 je bilo vseh oseb v tej kategoriji že 19.946, vsak drugi pa je bil član ZK. Tehnika zasedanja ključnih položajev s partijskim kadrom je bila ključna značilnost sistema do njegovega razpada, s kadrovsko fevdalizacijo ministrstev po strankarski pripadnosti ministra pa se ta tehnika vladanja potegne prav v današnji čas. Koliko časa še? Partijska pripadnost je bila nagrajevana. Leta /976 so imeli v vseh kategorijah zaposlenih nečlani manjše plače od članov Zveze komunistov. V povprečju so člani dobili 5.524 din, nečlani 4.042 din. Karieristični refleks ilustrira tudi tale Staničem ocena: "Očitno pa je, da je pri članih ZK več odklanjanja navzgor, torej člani, ki imajo nižjo strokovno izobrazbo oz. usposobljenost ali kvalifikacijo, zasedajo delovna mesta, ki terjajo višje nivoje strokovne usposobljenosti." Pri eksponiranju političnega kriterija kot primarnega vzvoda za vertikalni socialni dvig je prednjačilo prav partijsko vodstvo, saj "za vodilne člane zveze komunistov pa ugotavlja ino, da se jih je največji del rekruti-ralprav iz nerazvitih in podpovprečno razvitih občin Slovenije, in tO kar 46 odstotkov od vseh vodilnih članov v letu /973..." Koliko je dandanes politikov, ki imajo zaradi političnega vzgona višjo plačo, kot bi jo imeli sicer po svojih kvalifikacijah in sposobnostih? Predvsem pa na vprašanje, kdo in koliko se je politično okoristil v tranzicijskih časih ne moremo odgovoriti, saj podatkov o tem, kako in kam so se stekli moč, kapital, premoženja v procesih lastninjenja in grabljenja, še ni moč odgovoriti. Šele potem bomo lahko govorili o družbeni pravičnosti ali nepravičnosti in primerjali obnašanje različnih partitokracij med seboj. Revolucija srednjega razreda Če so bili slovenski partizani v letu 1941 večinoma komunisti in večinoma delavci in če so nato med vojno vstopi/l v partijo še številni kmetje, potem je nekaj časa za partijo držalo, daje temeljila na delavskem razredu. Vendar pa se je partija intenzivno inte/ektua/izirala, postajala je partija srednjega sloja. Ce bi bili nekoliko žleht, bi rekli, da je partija pri nas izvršila srednjeslojno revolucijo. Leta 1948je bilo med prebivalci z višjo srednješolsko izobrazbo 7 odstotkov partijcev, med tistimi z visokošolsko izobrazbo pa 9 odstotkov. Leta /953 jih je bilo od vseh z višjo srednjo šolo v /)artiji 14 odstotkov, od tistih z visoko šolo pa že 19 odstotkov. Leta 1971 je imelo tri odstotke vsega prebivalstva višjo in visoko izobrazbo, med člani ZK pa jilt je bilo kar 18 odstotkov. Leta 1976 pa je bil od vseh, ki so imeli a/i višješolsko ali višjo izobrazbo, vsak tretji v partiji. Srednjeslojno elita obvladuje slovensko družbo tudi dandanes. Ali je ta kontinuiteta že načeta? Polemike o elitah, v katerih se vodilni družboslovci ne morejo zedi-niti niti o osnovnih pojmih, kažejo na to, da še vedno ne vemo, ali je takšna štafeta elit v redu ali ne. Ali gre za kontinuiteto funkcionalne sposobnosti ali še eno obliko jevdalizacije? Ali gre za dobro utečen sistem vertikalne socialne promocije ali za neko obliko kastnega klientelizma? Vest in generacije Partija ni bila nikakršen monolit. Zunanji videz enotnosti in stabilnosti je ena od partijskih najbolj posrečenih instalacij. Z resničnostjo pa ima kaj malo skupnega. O tem najbolje priča kar dinamika gibanja članstva. Mobilizacijska moč partije je bila prav tako izredna kot tudi to, kako hitro so se ljudje odvrnili od nje. Konec leta 1977je v Jugoslaviji žive/o 1.6 milijona članov ZK in 1.2 milijona bivših članov. V slovenski družbi pa je leta 1977 živelo "poleg 101.302 članov ZK še več kot 71.000 bivših članov KP oz. ZK Slovenije." Od leta 1950 - 1977je bilo v ZKS sprejetih skoraj 124.000 članov, v istem času pa je organizacijo zapustilo blizu 68.000 članov. Ponovni sprejemi bivših članov so bili le redki - leta 1977 je bilo od 100.000 članov le 4.000 ponovno sprejetih. Srečanje z utopijo je bilo za marsikoga boleče in visok odstotek izstopov kaže na stalni prepad med utopijo in realnostjo, obenem pa je bil to izraz nestrinjanja. Zato je analiza pokazala, da se na enem polu generacijskega faktorja "izdvaja struktura članov, ki so starejši, imajo visok staž v zvezi komunistov, so bili udeleženci NOB in jih ima med njimi precejšnje število članov tudi odlikovanja oz. medalje". Drugi pol članstva, kije legitimiral partijsko strukturo z mladostjo in številčnostjo, se je v povojnih letih večkrat zamenjal. Leta 1949je bilo skoraj štiri desetine članov mlajših od 25 let, nato je ta odstotek do leta /967 padel na 7,3. Z novim valom sprejemov je bilo leta /977 članov, mlajših od 25 let, petino. /udi ti partijski podatki zahtevajo primerjavo s sodobnostjo. Ali lahko primerjamo mobilizacijsko privlačnost komunističnega ideala in mobilizacijsko potenco partije z mobilizacijsko močjo sedanjih partijskih programov in učinkovitostjo sedanjih strankarskih a/>aratov? Število članov današnjih strank je v zraku. Aktivno jedro slovenskih politič- nih organizmov, ki se pojavljajo na volitvah, verjetno ne šteje več kot nekaj tisoč članov. Kampanje, tudi tiste, s katerimi se stranke ponašajo dolga leta. ne zberejo več kot nekaj deset tisoč privržencev. Žara in strasti, s katerimi se npr. raznorazni aktivisti v razvitih demokracijah zavzemajo za raznorazna vprašanja (od atomskih central do pravic tjulnjev), pri nas še ni čutiti. Ali se nadaljuje stanje latentne politične lenobnosti, v katerem ozka, od ljudi odtujena elita pobita smetano in skrbi za svoj generacijski egoizem, za demokratično dekoracijo pa se obdaja s skromnim številom članov? Koliko se gredo stranke resno politično delo, bazično politično animacijo in koliko gradijo na prepričanju, daje mogoče kampanjo izvesti kot virtualno realnost? Puckistično izročilo Revolucionarni teror, ki je spremljal tudi komunistično revolucijo, je izjemno zahtevna tema. Partija je v svoje roke vzela vse mehanizme represije in s tem določala tudi ceno življenja. Če je partijsko neusmiljenost generiralo nakopičeno sovraštvo, je brutalnost revolucionarnega terorja določala tudi primitivnost medsebojnih odnosov, ki ni bila od včeraj. Koliko je demokratiziranje ublažilo nestrpnost in sovraštvo, ki je bilo vgrajeno v temelje nekdanjega sistema? Pravih razsežnosti nestrpnosti se niti ne da slutiti. Redko strasti izbruhnejo v najbolj pristnih tonih. Eden od takih pokazateljev je vpisna knjiga na razstavi o slovenskem domobranstvu v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Na njenih straneh divja prava državljanska vojna. Zapisi tolčejo drug po drugem s hudo strastjo, kot npr.: "Na plan slovenski domobran, za blagor očetnjave - tudi življenje" "Hej partizan, z bombo na plan!" Kako daleč so besede od dejanj? Kako daleč je Slovenija od Bosne? Samo toliko je razlike, kot si jo ustvarimo. Sicer pa smo si vsi ljudje zelo blizu, mar ne? Sovražni drugi začne nastajali takoj, ko težave, kijih imamo s sabo, začnemo podtikati drugemu. Ali imamo lahko ljul> kejši primer, kot ga doživljamo ravnokar. Ko se je pojavil Pucko, so se eni drli kot jesiliarji in ves pravični gnev se je zlival na domnevne krivoverne in verolomne. Ali lahko drugo dejanje puckističnega dogajanja isti ljudje danes ocenjujejo kot zmago prave vere in svete pravičnosti? In še vprašanje za prihodnost: ali bo pucki-zem postal nova oblika slovenske politične utopije? Ali bodo puckisli najmočnejša slovenska politična stranka? Namesto sklepa Zarotniška skrivnostnost je partijsko notranje življenje spremljala še nekaj časa po vojni. Tako so v eni partijskih celic sklenili: "Kar je sklenjeno od celice, naj ostane med člani, ne pa takoj po vasi razbobnati vse, to mora biti med člani f)okopano. "Ali ni že čas, da bi se o "partijskih" skrivnostih nckolikanj bolj sproščeno pogovorili? Ali nam preostane kaj drugega, kot da bomo še pogosto kuka/i skozi maršalovo ključavnico.' Jože Deiman D V A J S E L E T PO T I T U Foto: Arhiv Staneta Žagarja in družine Legat i Dva iz različne peke, a istega testa Drugi del tokratnih Odprtih strani se v točki, ki poveže usodi Leščanov Tončka Legata in Staneta Žagarja, vrača v prve majske dni leta 1945. To so bili v socialistični ikonografiji časi, ko so se na proslavah spominjali, kako je Kokrški odred osvobodil zapornike in gestapovske kaznilnice v Begunjah, spomin se obuja še dandanes. Postavimo to spominjanje v nekoliko širši okvir. Meščanstvo Francois Furet je tako za komunizem kot fašizem lakonsko zapisal, da sta bila oba "kratki epizodi, ki ju uok-virja tisto, kar sta hotela uničiti. Nastala sta v demokraciji in demokracija ju je pokopala. Nič v njiju ni bilo neizogibno in zgodovina našega stoletja bi bila lahko drugačna kot v prejšnjih..." Kot najosnovnejšo silo, ki je gonila revolucionarno strast pravkar minulega stoletja, navaja Furet strah pred meščanstvom, "kajti tako ali drugače imenovano meščanstvo je bilo za Lenina in Hitlerja krivo vseh nesreč tega sveta". Meščanstvo je bilo frdamano tudi za jugoslovansko komunistično revolucijo. Tako na statistični kot osebni ravni seje dogajalo na tisoče obračunov, tako z denacionalizacijami kot s političnimi obračuni različnih vrst. In usoda vseh ljudi, ki so se skušali izviti izpod komunistične uravnilovke, pa naj bo zaradi svojega meščanskega položaja po rodu ali so skušali svojo ekonomsko in moralno individualnost izraziti na novo v komunističnih časih, zasluži posebno pozornost. Legatov Tonček Tonček Legat ni le legenda, o kateri krožijo brezštevilne inačice enih in istih zgodb. Urška, por. Vidmar, je danes lastnica Legatove domačije. Legatova, teta Tončka in njen mož Tonček, sta jo sprejela v družino, ko ni bila stara niti eno leto - pri Legatovih je shodila. Morda lahko prav njena anekdota ilustrira gosposko držo, ki je bila značilna za Legatove. Ko je Urška pred leti prevzela Legatovino, je bilo tako na mogočnem dvorcu kot na njegovih gospodarskih poslopjih veliko za postoriti. Urška se dela nikoli ni bala. Tako je nekega dne pometala pred hišo. Eden od mimoidočih Leščanov, starejši gospodje bil toliko radoveden, da jo je vprašal, kaj da počne pri hiši. Koje zvedel, daje kar lastnica sama, se je začudil: "Ja, Legatica pa tega ne bi delala!" Spraševalcu se je zdelo nepojmljivo, da bi kdo od Legatovih delal taka vsakdanja opravila. To ni spadalo k življenjskemu slogu Tončka in Tončke Legat. Urška se spomni, daje Tončka nekoč začela pomivati tla, pa ji Tonček ni dal, češ da se to Legatici ne spodobi. Je pa Tončka v hiši skrbela za kuho. Verjamem, da bomo Tončkovo življenje lahko še natančneje opisali, ko bo Urška Vidmar pregledala hišne arhive. Legatovi so stara leska rodbina. Pred Tončkom so gospodarili na posestvu Ivan (1794-1850), Franc (1833-1892), Ivan (1867-1919). Ivan je v zakonu z ženo, roj. VVucherer, imel pet otrok: sinove Žaneta (umrl zelo mlad), Franca in Tončka ter hčerki Mici in Francko. Prva je bila poročena z diplomatom, druga je imela hotel pri železniški postaji v Lescah. Tonček je bil rojen 5. avgusta 1903. Njegova neukrotljiva narava ga je gnala iz dogodivščine v dogodivščino. Tako se je šolal v Italiji, pa menda šolanja ni zaključil, potem je desetletje preživel v Braziliji, kjer se mu je rodila hčerka, ki pa je mlada umrla. Po vrnitvi domov seje poročil in gospodaril na Legatovini. Ženo Tončko je spoznal na Brezjah, kjer ji je kupil darilo in kmalu zatem je bila poroka. Neka fotografija, ki morda posrečeno ponazarja Tončkov življenjski slog, ga kaže med podboji hlevskih vrat. Prihaja iz hleva, vendar v brezhibni obleki in s cigareto v roki. Tonček je Tonček Legat, junija 1955 bil vedno brezhibno urejen. Krojač, ki je šival zanj, ga je označeval za zahtevnega. Tudi rokavice iz jelenove kože si je dal šivati po meri. Njegova velika strast so bili konji. Nekako zraščen je bil z njimi, spoznal seje nanje, veliko je hodil po raznih ocenjevanjih. Pri Legatovih so imeli plemenske žrebce - norike in hafiingerje, nadzor nad razplodom je imel Tonček. Imel je veliko knjig o konjih. Razen konjereje, govedo- in prašičereje so Legatovi imeli tudi nekaj vinogradov na Štajerskem. Na kmetiji sta delala Tončkin brat in sestra, dokler so imeli še zemljo na Kležniku, sta bili pri hiši še dekli z Jezerskega. Tonček je bil širokosrčen človek. Rad je pomagal ljudem. Čeprav z ženo Tončko nista mogla imeti otrok, je bil boter številnim otrokom, za otroško veselje je kupil tudi ponija in manjši voziček. Bilje zelo radodaren, od nikoder ni prišel praznih rok. V družbah so na njegov račun pili in jedli. Rad je izbrano jedel, pil je bolj vina, kadil je izbrane cigarete. Tonček je bil znan po svojem znanju jezikov (nemško, italijansko, špansko, malo francosko), bil je dober glasbenik (klavir, harmonika), odličen plesalec. Tudi Tončka je igrala več instrumentov. Z ženo sta veliko brala in drug drugem poklanjala knjige. Imela sta bogato družabno življenje. V meščanskih krogih so se srečevali s posestniki, gostilničarji, trgovci. Omenimo Šumije, Jegliče, Lapi, Šuštaršiče v Lescah, Molnarje in Vovke na Bledu, Savnike v Radovljici, Avsenike v Begunjah, Elsnerjeve in Primoškove v Tržiču, Pogačnikove v Podnartu, Medic-Zanklove v Ljubljani... Njegova ljubezen so bili tudi avtomobili. Eden prvih je imel lancio. Vse to kaže, da je Tončkova duhovitost, dovtipnost, pogum za krepek štos izhajala tudi iz njegovega položaja in okolja, v katerem si je svoje radoživosti lahko privoščil. Begunje 1945 Tonček Legat je sodeloval s partizanskim gibanjem. Bil je obveščevalec, pomagal je tudi materialno. Tako mi je oče pripovedoval o Legatovih konjih, ki jih je peljal v partizane. Pri Legatovih so se med vojno ob nedeljah zbirali ljudje, ki so hodili na obisk k svojcem, zaprtim v gestapov-ski kaznilnici v Begunjah. Tako so med drugimi hodili tudi usnjarji Knafliči in dve rodbini Cerar - zlatarska in gostilničarska, iz Kamnika. Tonček je bil med številnimi junaki, ki so sodelovali v zaključni operaciji, ko je Kokrški odred osvobodil zapornike iz gestapovske kaznilnice v Begunjah. Tretjega maja 1945 so partizani Kokrškega odreda dobili ponudbo poveljnika policistov v Lescah za pogajanja. Tedaj sta bili okupatorski posadki v Begunjah in Poljčah že ves dan obkoljeni. Nadvse pomembno je bilo preprečiti napad sovražnih sil od drugod na partizansko obkolitev. Ker nemški oficir ni hotel priti v Hraše, sta se zakonca Legat na gigu odpeljala v Hraše po Staneta Žagarja-Jureta, ki je bil komandir obveščevalnega voda Kokrškega odreda. Ta se je zakril s Tončkovo pelerino in klobukom. Pogajanja so potekala pri Legatovih, Tonček je bil tolmač. Za tem oficirjem je prišel k Legatovim še nemški postajenačelnik, s katerim se je Stane zmenil, da ga bo preko Legata obveščal o gibanju nemških transportov, ki jih bo skušal čim dlje zadržati v Lescah. S temi pogajanji so uspeli, da okupator ni napadel partizanske obkolitve begunjske kaznilnice. Stanetovo bivanje v Lescah se je dramatično zgostilo, ko so Lesce preplavili vlasovci. Skril seje pri sosedu, poslal k svoji materi po civilno obleko in se s kolesom odpeljal mimo sovražnih straž iz vasi. Stane je bil potem v prvi skupini partizanov, ki je vkorakala v begunjsko kaznilnico in po partizanskem prodoru na Koroško tudi v Celovec. Begunjski zapori pa so ostalimi tudi po koncu druge svetovne vojne še vedno mleli ljudi. Nemško politično policijo je zamenjala partizanska. Med nesojenimi povojnimi žrtvami partizanske justice se je znašel tudi Tonček Legat. Verjetno 13. maja so ga aretirali doma. Trije ali štirje oznovci so bili surovi. Stane Žagar seje ravno takrat pripeljal z motorjem s Koroške, da bi vzel Tončka s sabo v Celovec za tolmača. Po postanku v Begunjah se je Tonček znašel v zaporih v Šentvidu. Po ustnem izročilu Urške Vidmar ga je v Begunjah nekdo zadnji trenutek potegnil s kamiona, sicer bi ga že ustrelili. Obtožbe domnevnega sodelovanja z okupatorjem, kakršnih je bil deležen, so bile v tistih časih za marsikoga usodne. Kakih deset domačinov je po aretaciji temeljito preiskalo celo hišo, premetali so tudi ognjišče, pa seno. Ko se je vrnil s Koroške, je takoj začel iskati pomoč za Tončka. Pri partizanskem upravniku begunjske kaznilnice je videl, da se mu lahko slabo piše. Zato je začel zbirati izjave v njegovo podporo. Ko se je 20. maja z motorjem peljal h kasnejšemu narodnemu heroju Tončku Dežmanu, ki je takrat uradoval v hotelu Bellevue v Ljubljani, se je ponesrečil z motorjem. Nekaj dni je bil v kritičnem položaju, kri mu je zalila levo pljučno krilo, udarjen je bil tudi po glavi. Ko si je malo opomogel, je s Tončko Legat lastnoročno napisal izjavo, ki so jo podprli tudi nekateri drugi partizani, nekateri pa si tega niso upali storiti. Zaleglo je in Tonček je bil konec junija izpuščen iz Šentvida. Zaradi aretacije je bil zelo prizadet. Nacionalizacija je zadela tudi Legatove, na kmetiji je bila nekaj časa tovarniška ekonomija. Za potrebe letališča so jim odkupili travnik Kležnik. Poleg tega sta Legatova začela posest tudi odprodajati, da sta lahko ohranila svoj življenjski slog. Tončka so za nekaj časa dali tudi delat v tovarno Verig. Kljub vsemu temu je ohranil svoje družbe, ukvarjal seje s konji. Čeprav se je vozil s fičkom, je še vedno računal na lancio. Družil se je z ljudmi iz predvojnih krogov. In precej pil. Preminul je nenadoma zaradi srčnega infarkta 26. julija 1959. Tako kot svojim legendarnim prigodam je ostal do konca zvest tudi svojemu meščanstvu. Ni se dal. Ko je resnični etiopski cesar prišel na obisk k Titu, so udbov-ci Tončku rekli, da ga bodo za nekaj dni umaknili. Tonček pa je rekel, da toliko denarja že ima, da gre lahko stran na lastne stroške in je šel za nekaj dni na Lošinj. Ko pa so ga vprašali, zakaj nima v hiši Titove slike, pa je pojasnil, da zaradi starosti hiše išče sliko v ustreznem stilu. Stane Žagar in KEM Usoda Staneta Žagarja je bila morda različna, v zvestobi življenjskemu slogu pa zelo podobna Legatovi. Stane je leta 1952 prevzel okrajno mehanično delavnico v Radovljici. Pod njegovim vodstvom je podjetje doživelo izjemen razcvet. Preimenovali so ga v KEM, kovinsko in mehanično podjetje z več obrati. Uredili so si nove prostore v zaplenjeni stavbi, ki jo je začel v prvi Jugoslaviji graditi tovarnar pletenin. Že v letu 1953 so imeli vrsto načrtov, med drugim tudi za izdelovanje pralnih strojev in naprav za lupljenje krompirja, sadja, pa aparatov za suho britje in striženje, aparatov za masiranje... Januarja 1953 je časopisje poročalo, da so sami izdelali avtomobil za prevoz kruha v Kranju. V naslednjih letih pa so prodrli predvsem z avtomatičnimi regulatorji pretoka plina in zraka, obročnimi tehtnicami in membranskimi manometri. Avtomatske regulatorje so prodali železarnam Jesenice, Štore, Ilijaš, Zenica, Sisak, v cinkarno Celje in tovarno aluminija v Kidričevem. Tovarna je kmalu zaposlovala že več kot 130 delavcev. Razvijala se je v prvo jugoslovansko tovarno za avtomatske naprave TIO. Podjetje je poslovalo brez izgub, z veliko rastjo realizacije: od enega milijona din leta 1951 do 22 milijonov leta 1954. Pri razvoju sta sodelovala tudi dva Avstrijca. Ko so ugotovili, da sta podkupovala enega od tovarniških inženirjev, so julija 1955 tega odpustili, zaradi disciplinskega postopka pa je sam odšel še en delavec. Iz tega je nastal politični problem. Sekretar okrajnega komiteja ZK Kranj je klical direktorja Staneta Žagarja na zagovor in dal predsedniku Okrajnega sindikalnega sveta direktivo, da naj KEM odpuščena delavca sprejme nazaj na delo. Na sestanku kolektiva so podprli direktorja, delovna inšpekcija okrajnega ljudskega odbora Kranj je dala vodstvu tovarne prav. Občinski in okrajni partijski komite sta od direktorja zahtevala, naj odstopi. Direktivi po odstavitvi direktorja so se uprli tudi člani tovarniškega delavskega sveta in upravnega odbora, septembra 1955 ga je podprla tudi sindikalna podružnica. Oktobra so Žagarja iz krajevne partijske organizacije obvestili, da je izključen iz partije, razlogov pa mu niso nikoli sporočili. V podjetje so bile poslane še posebne komisije Občinskega ljudskega odbora Radovljica, tako tudi finančna in delovna inšpekcija. Decembra je predsednik okrajnega sindikalnega sveta zahteval od tovarniške sindikalne podružnice, da se izjasni proti direktorju. Pritiskali so tudi na predsednika delavskega sveta, ki je izjavil, "da ga tudi gestapovci niso tako brutalno napadali" kot okrajni veljaki na zaslišanju decembra 1955. Stane, strojni ključavničar, partizan od leta 1943, odlikovan z redom za hrabrost, pa se ni pustil. Stane Žagar, decembra 1945 Sedemnajstega februarja 1956 je komisija za razpis in razrešitev direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Radovljica predlagala temu odboru direktorjevo razrešitev. Ta je bila še isti dan sprejeta. Delavci KEM-a so šli v povorki z zastavo protestirat, vendar jim je policija to preprečila. Naslednji dan so Staneta zaprli za en mesec, čeprav z delavskim protestom ni imel nič. Po vrnitvi iz zapora Stane na Gorenjskem ni več dobil službe. Za eno leto je odšel v Avtopromet Gorjanci v Novo mesto, nato pa je začel uspešno delovno kariero na Viatorju. Tako kot Tonček Legat je tudi Stane Žagar svojo pokončno držo drago plačal. Vendar sta eden in drugi zdržala, ostala sta zvesta samima sebi. Tako sta njuni zgodbi pripovedi o meščanu in partizanu, ki ju je vsak na svoj način skušal ukrojiti komunizem, pa se nista pustila. Oba sta ostala zvesta samemu sebi. Ostala sta meščana v tistem smislu, za katerega Furet pravi, da meščan "svoje vedenje uravnava glede na prihodnost, saj mora izumljati samega sebe, in obenem glede na skupnost, katere član je." D V A S E L E T O U Zgodovina prihodnosti Zgoraj: Tončka in Urška na dvorišču Legatove domačije Levo: Tonček in Tončka v Benetkah Spodaj: Tonček na poti v Brazilijo Dvajset let od Titove smrti, petinštirideset let od osvoboditve Begunj... Zgodovina je vedno polna datumov, s katerimi vladajoči sloji utrjujejo svojo oblast. Običajno se moški spominjajo svojih vojn in tako prilagajajo sestavo simbolnega vesolja svojim predstavam o delitvi plena. In množice dvornih zgodovinarjev pišejo o tem, kako pomembno je, da seje pred toliko in toliko leti zgodilo to in to. In danes ni nič drugače kot v rajnkih režimih tega ali onega imperatorja. Če samo prebiramo nadaljevanko dr. Boža Repeta o Slovencih v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, potem v njej na neki način prebiramo "telefonski" imenik zaslužnih, vseh, ki naj bi od Zgodovine dobili rento. Toda taka Zgodovina ni življenje. V življenju je veliko bolj zanimivih in odločilnih stvari, kot so tiste, o katerih pišejo dvorni zgodovinarji. In prav je, da življenje zmaga nad Zgodovino. Da prihodnost pretehta preteklost. Revolucionarji prihodnosti so pogosto ljudje, ki jih Zgodovina spregleda, v življenju pa se mnogokrat srečamo z njimi. Ko sem začel s krizo srednjih let pri svojih štiridesetih ugotavljati, da si z Zgodovino v življenju ne morem kaj dosti pomagati, sem srečal množico ljudi, ki s svojo modrostjo ljudem omogočajo odstirati prihodnost, ki jim pomagajo preiti preko zapletenih zank vsakdanjosti. Z demokratizacijo so se tudi na Slovenskem tej revoluciji prihodnosti oz. novemu spoštovanju vseh težav slehernika odprla vrata na stežaj. Ljudje ugotavljajo, da nova hiša, avto, obleka, hrana, funkcija še ne pomenijo osebne sreče. Treba je urediti razum in dušo. In k nam se je začelo zlivati znanje, ki so ga po svetu začeli zbirati že zdavnaj pred nami: znanje za prihodnost, za življenje. Med mnogimi knjigami, ki sem jih prebral, so mi bile ljube tudi Umetnost učenja, Skrita moč osebnosti, V vrtcu bo morda prepozno, Drama je biti otrok, Družine in kako v njih preživeti, Otroci so tega vredni, Potovanja srca, Ljubezen in prebujenje. Razsežnosti uma in Urjenje intuicije. Našel bi lahko še vrsto knjig, ki obravnavajo podobne probleme življenjskega kroga, ki jih sleherni med nami prej ali slej spozna za usodne. Vendar ostanimo pri teh, ker jih druži skupni imenovalec: vse so izšle pri založbi Tangram. V knjigah je življenje, ki ga v Zgodovini ne srečamo. Naj z nekaj utrinki ob posameznih knjigah ilustriram njihovo pomembnost za življenje. V vrtcu bo morda ie prepozno Masaru Ibuku je genij brez formalne izobrazbe, ustanovitelj podjetja Sony in predsednik združenja za zgodnji razvoj v Tokiu -Inštituta za razvijanje talentov. V knjigi izhaja iz dejstva, da ključ za razvoj inteligence ni dednost, ampak otrokove izkušnje iz prvih treh let življenja. Drama je biti otrok Prav tako kot neomejen razvoj je otroštvo čas, ki lahko človeka trajno zavre. Alice Miller v svoji pretresljivi kritiki tradicionalne psihoanalize opozarja na našo gluhost, slepost in nemost za otroške stiske: "V večini primerov pa ostane človeku njegovo trpljenje čustveno skrito in prav zato ostane skrit tudi vir novih, včasih zelo rahločutnih ponižanj v prihodnji generaciji." Družine in kako v njih preživeti Robin Skvnner in John Cleese sta se lotila vznemirljive anatomije družine. Obravnavata ključna vprašanja, s katerimi se srečujemo kot partnerji, starši ali otroci. Tako pojasnjujeta tudi logiko delovanja spolnega tržišča in odkrivata, da je pravzaprav že vnaprej razmeroma jasno, na kakšnega partnerja oz. partnerico boš naletel. Dva prideta skupaj zaradi treh glavnih skupin razlogov: "Na prvem mestu so socialni nagibi, družbeni sloj, vera in denar,- na drugem so zavestni osebni razlogi kot čedna zunanjost, skupna zanimanja, torej razlogi, zaradi katerih si zavestno nekoga izbereš; in tretjič nezavedni mehanizmi privlačnosti, kijih vsi po vrsti imenujemo "kemija"." Ta "kemija" pa ima svoja nezavedna ozadja, ki se jih da razbrati. Tako se "signali", ki jih oddajamo v iskanju sočloveka, oblikujejo kot odziv na družinsko okolje in ravnamo po pravilih, npr. "da nekoga, ki je imel na določeni stopnji razvoja prav posebne težave, privlači oseba, ki je prav tako imela težave na isti stopnji..." Otroci so tega vredni Barbara Coloroso je svoje delo naslovila Notranja disciplina - največ, kar lahko damo otroku. Njeno poslansto še izostri s posvetilom "vsakemu od vas želim veselje, ki pride z iskanjem pravice in ustvarjanjem miru". Tudi ona ne išče čarobnih odgovorov po svetu. Njeno ključno vprašanje je, kako preseči nasilje. In njen odgovor ne vodi v širine sveta, ampak v notranjsot slehernega od nas. Le če bomo sposobni zaznati nasilje v sebi, ga bomo nekoč morda presegli. V sklepnem odstavku knjige zahteva naložbo v prihodnost, v starševstvo in prožne družine: "Zaradi našega časa, energije in ljubezni bo naslednja generacija sposobna sprejemati odločitve, ki bodo odgovorne, skrbne in ljubeče." Potovanja srca & Ljubezen in prebujenje John VVelvvood nas v svojih knjigah opogumlja za gradnjo novih svetov v partnerski komunikaciji. Vsakomur je lahko dano, da opusti svoje stare identitete, ki zavirajo njegov razvoj, da uide iz kletk, ki ga tragično onemogočajo. To pomeni, da iz ene urejenosti človek potone v kaos in iz kaosa odkriva osvobajajoče moči svoje osebnosti. Vabi nas k odrešilnemu intimnemu pogovoru, "ki je drzen skok v neznano, je odkrivanje in raziskovanje... Pomembno je, da se zavedamo, da je takšno snemanje mask - izrekanje resnice, priznanje naših notranjih bojev in razkritje naših občutljivih mest - sveto dejanje, ki omogoča, da se duši srečata in veliko globlje dotakneta." Rast partnerske zveze je tudi bogatitev vesolja: "Globlje in strastneje, kot se dva ljubita, bolj ju bo skrbelo za stanje sveta, v katerem živita. Občutila bosta povezanost z zemljo in zavzetost za ves svet in vsa čuteča bitja, ki potrebujejo njuno skrb. Izžarevanje v celotno stvarstvo je končni cilj ljubezni in njen najpopolnejši izraz, ki ozemlji in obogati življenje dvojice." Razsežnosti uma Hovvard Gardner je razvil teorijo o več inteligencah, ki jih imajo različni ljudje v različnih stopnjah. Govori o jezikovni, glasbeni, logično matematični, prostorski, telesno-gibalni inteligenci in dveh osebnih (zase in za druge) inteligencah. Dodaja, da bi dandanes morda razmišljal še o duhovni inteligenci. Sprašuje se: "Prvič: kako lahko zagotovimo, da bo vsak človek svoje intelektualne potenciale razvil v največji mogoči meri? Drugič: kako lahko pomagamo zagotoviti, da jih bo porabil v pozitivne in ne v škodljive namene?" Urjenje intuicije Kako izkoristiti moč instinktov, se sprašuje Laura Day, svetovalka mnogih uspešnih ljudi. Po njenem imamo vsi dar, da lahko iz simbolnega sveta razberemo napotke za naše čimuspešnejše prihodnje delovanje. Zanjo je "intuicija proces pridobivanja informacij, ki ni odvisen od naših čutov, spomina, izkušenj, čustev ali drugih miselnih procesov, čeprav se pri razlagi teh informacij opiramo na njih." Poudarja pomen prihodnosti: "Večina naših življenjskih vprašanj se na tak ali drugačen način nanaša na prihodnost in intuicija, ki je predvsem veščina, potrebna za preživetje, je še posebej primerna za ukvarjanje s prihodnostjo." Prihodnost čez zgodovino Srečo Butar, ki pri založbi Tangram skrbi za zbirko Naravno učenje, ima še nove načrte. Tako so pred tiskom knjige o čust\>e-nem izsiljevanju in čustveni inteligenci, nove prostore pa bodo odpirale tudi knjige o zdravilni moči glasbe in zvoka. Zato je založba Tangram ena slovenskih prvobork na fronti prihodnosti. In tovrstnih prvobor-eev bi rabili čimveč. Da ne bi Zgodovina sedela nad življenjem in ga dušila, ampak da bi življenje lahko sproščeno in osvobojeno podalo roko Prihodnosti v dobrem in ustvarjalnem sožitju, Kdo sploh še verjame v Slovenijo? Marko Jenšterle, zunanji sodelavec Trenutki našega vsakdana Ples v maskah Peter Čolnar, zunanji sodelavec Za prijateljice (noči) Andrej Novak, zunanji sodelavec Slovenski predsednik Milan Kučan v našem notranjepolitičnem življenju nima ravno veliko neposredne moči. Njegova funkcija predsednika države je v glavnem zreducirana na protokolarne zadeve in še največ, kar ima, so njegove zveze z uspešnimi slovenskimi gospodarstveniki, ki so mu verjetno pripravljeni podpreti kakšno od njegovih zamisli, sam pa jim to vrača s svojo prisotnostjo na njihovih prireditvah. Predsednik se tako med drugim pojavlja na proslavi oh obletnici Mercatorja, da o tem, kako ga je mogoče videti že skoraj na vsaki večji prireditvi v slovenskih mestih ali vaseh, niti ne govorimo. Nekateri mu to očitajo, pri tem pa zanemarjajo dejstvo, da je Slovenija zaradi svoje majhnosti že od nekdaj obvladljiva predvsem po terenu. Predsednik Kučan to dobro ve in si tu pridobiva svoje glasove. Čeprav je bivši komunist, se je usedel v srce prenekaterega vernika, tako kot si je bivši nadškof dr. Alojzij Šuštar s svojim delovanjem pridobil naklonjenost množice ateistov: Zdaj, ko njegov naslednik dr. Rode nastopa veliko bolj ostro in zagreto, nam Šuštarjeva diplomatska milina še posebej manjka. Kučan je tako kot dr. Šuštar nekakšen garant slovenskega miru, kar seje ob sedanji vladni krizi še posebej pokazalo. Vlada je pač nekakšen skupek realne slovenske politike, kjer si že nekaj let nasproti stojita dva tabora - levi in desni. Pred drugo svetovno vojno so bili to liberalci in klerikalci in v zgodovini velja, da je ravno ta razdvojenost ob izbruhu vojne pripeljala do ene naših največjih tragedij. Konec tridesetih let slovenske stranke niso bile zmožne najti najmanjšega skupnega imenovalca, zato so šle ene v eno skrajnost (komunizem), druge pa v drugo (kolaboracijo z okupatorji). Zdaj vse kaže, da se bo politika spet začela odvijati v dveh velikih taborih. Desnica je že združena, levica pa še niha, saj LDS in Združena lista nekako še nista pripravljeni na skupno delovanje. Združena lista je naslednica nekdanje Komunistične partije in glede na to, daje bilo veliko liberalnih demokratov nekoč včlanjenih v komunistično stranko, je sedanje nesodelovanje toliko bolj nerazumljivo. Slovenska politična razdvojenost se najbolje vidi v parlamentu, kjer sta si oba bloka na moč enaka. Ta enakost je že pri oblikovanju Drnovškove vlade povzročila veliko zapletov, ob njegovi zrušitvi in poskusih imenovanja naslednika pa se je znova pokazala. In na tej točki je predsednik Kučan dobil priložnost, da svetu in domačim pokaže, kako je tudi predsednik države na moč pomembna funkcija. Tako odgovorna, da je predčasno zapustil srečanje predsednikov dvanajstih članic Srednjeevropske pobude v madžarskem mestu Szekesfehervar. Na ta sestanek so prišli predsedniki vseh držav, razen Italije, kjer se tako kot mi srečujejo z vladno krizo. Zato je njihov predsednik Ciam-pi ostal doma. Ker je naš Kučan vsaj prišel na Madžarsko, lahko sklepamo, da naša kriza še ni primerljiva z italijansko, čeprav je ne smemo podcenjevati. Italija je država z dolgo zgodovino, njena kultura pa je sploh pomembno oblikovala Evropo. Slovenija pa je še precej neprepoznavna država, ki jo celo naši teologi zanemarjajo v primerjavi z Vatikanom. Dr. Borut Košir, predstojnik katedre za kanonsko pravo na Teološki fakulteti, je v intervjuju za Dnevnik dejal: "Cerkev je vzvišena nad nekim konkretnim državnim pravnim redom, ker je vesoljna institucija, torej svetovni pojav. Država Slovenija - dovolite malo provo-kativnosti še meni - pa ni svetovni pojav." To je res, čeprav katoliška Cerkev v zgodovini ni bila ravno nedolžna in ima Slovenija tu precej bolj čisto vest. Bolj žalostno je, da očitno vrh naše duhovščine pred slovenstvom daje prednost centrali v Vatikanu. Če bodo takšnemu zgledu sledili še politiki, se nam vsem skupaj res slabo piše. Tudi Evropa je namreč svetovni pojav, politiki pa so se v zadnjih dneh ukvarjali le sami s seboj in pozabili, kako pomembno je biti buden ves čas našega vključevanja vanjo. Marko Jenšterle ni član nobene stranke. Komentarji so njegova osebna stališča. Se spomnite tistega? Nekako takole smo slišali: Ni stvari, ki hi nas lahko premamila od dane besede... Ali pa morda tega: Ni boga, ne predsednika, ki bi me lahko prisilil, da bi glasoval proti svojemu prepričanju, proti svoji vesti... Kmalu seje pokazalo, da nekateri najprej govorijo, šele nato pa mislijo. Napoleon je rekel, da je od vzvišenega do smešnega samo en korak. Dogodki v slovenskem parlamentu to potrjujejo. Nekateri sicer še vedno mislijo, da jih prikrivajo maske, v katerih nastopajo pred javnostjo, v resnici pa se vse pogosteje dogaja, da jim lahko pogledamo v obraz. Za takšen pogled je poskrbela tudi poslanka Polonca Dobrajc. Ne trdim, da se vedno strinjam z njenimi pogledi, vendar mije postala do neke mere simpatična pred časom ob napihnjenih razpravah o zakonsko določeni obvezni udeležbi žensk v strankarskih in državnih vrhovih. Ob ihtavem zagotavljanju slovens-*kih feministk o večvrednosti ženske pameti in intuicije, je povedala preprosto resnico, da imamo možgane enake, razlikujemo pa se samo po spolnih organih. Tudi sedaj je, vsaj za nekaj časa, postala nekakšen junak našega časa, ko je javno odgrnila del tančice iz zakulisnih dogajanj v slovenskem parlamentu in tako marsikomu dvignila masko i obraza. Razumljivo in razločno je povedala, da gre samo za prazno besedičenje, ko govorijo o svobodnem odločanju poslancev, ker je praktično vsak njihov pomemben korak pod kontrolo strankarskih vrhov. Seveda s tem ni onemogočila parlamentarnega plesa v maskah, včasih pa se vsaj zazdi, da maske padajo... Vedno mi bo ostala v spominu duhovita domislica znanca, ki je povedal, kako spoznati komunista. Rekel je, daje to človek, ki hodi okoli in sprašuje, če ima kdo kakšen problem, če česa ne ve, ker on ve vse in ho vse razložil in rešil. Drži. Komunista pa je lahko spoznati tudi, po tem, da ravna točno nasprotno od tega, kar govori in da obeša lastne napake drugim. Časi se sicer spreminjajo, tudi mi z njimi, vendar spremembe ne gredo ravno vedno v korak s časom. V nekaterih logih je ostalo toliko starega in zatohlega, da vse bolj smrdi. Mislim na tiste očitke o fašistoidnosti, o tožarjenju domovine v tujini, o trgovini z orožjem, neto-lerantosti do drugače mislečih ali pa v zadnjem času o železni strankarski disciplini. Razumljivo je, da poslance strank vežejo skupni nastopi, ko gre za globalne opredelitve. Razumljivo je lahko tudi, da lahko pride tudi do gledanja "skozi prste", ko gre za vprašanje kolegov. Vsakršno razlago je mogoče lahko razumeti, vendar je neravnost pokvarjeno, če ena stran na velika usta očita totalitarnost drugi, sama pa povsem očitno izvaja nad svojimi nasiJje. Doživeli smo, da so onemogoči/i tajnost glasovanja tako, da so razglasili obvezo svojih poslancev z neglasovanjem. To je seveda zelo lahko kontrolirati. Ali pa druga cvetka. Zbirati so podpise poslancev, ki so za volitve po sedanjem dvomljivem sistemu. Kako enostavno je potem videti, na koga je treba pritisniti in vplivati. Žalostno, vendar je resnično, da smo po desetih letih demokracije vedno bolj pod vprašajem izpolnjevanja osnovnih demokratičnih, ali če hočete, evropskih norm. Bomo vedno in vsi spoštovali zakone in ustave, ali velja to, tako kot včasih, samo za nekatere? Sedanje izigravanje odločbe ustavnega sodišča o dvokrožnem večinskem sistemu je klasičen primer. Toliko govorjenja in grmenja, da naj hi na koncu obveljal sistem, kije na referendumu dobil daleč najmanj glasov!? Pravi/o, da je takšna volja ljudi, da lako kažejo njihove raziskave javnega mnenja. To, kar vejo zagovorniki komunizma, naj bi bilo pomembnejše od zakonov in ustave. Pri stvari ne gre za to, kaj naj bi bilo boljše, ampak za spoštovanje pravnega reda, ki je žal že padel na celi črti. Ne gre samo za nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča o referendumu in voli/nem sistemu. Ne gre za prvo in enkratno dejanje. Naš državni zbor ima "na dolgu" kar nekaj neizvršenih odločb ustavnega sodišča. Tako ni dopolnil zakona o evidenci volilne pravice. Enostavno povedano ni predpisal meril, na osnovi katerih se odloča o vpisu volivcev narodnostnih manjšin. Komisije lahko sedaj očitno to delajo bolj "po domače". Tudi odločba, da morajo dobivati denar iz državnega proračuna vse stranke, ki so dobile na volitvah glasove in ne samo v pralament izvoljene stranke, ni izpolnjena. Med ustavnimi dolgovi parlamenta so tudi z/oglasne strankarske nacionalne liste. Ustavno sodišče zahteva, da morajo biti ti seznami javno objavljeni na voliščih, da bi ljudje vedeli, koga v resnici volijo... Da ne bo pomote. Ne gre za splošne očitke. Za odločitve je vedno najbolj odgovorna večina. Pri tem ne more biti navideznih popravnih izpitov. Žarko Petan je zapisal, da je življenje kot partija šaha: v končnici ne moreš nadoknaditi, kar si zamudil v otvoritvi. Resnično je, kar je neverjetno. Union Olimpija ne bo državni prvak v košarki. Še v finalu državnega prvenstva ne bodo igrali. Dvakrat so jih premagali igralci Krke iz Novega mesta. Možnosti Union Olimpije, da tudi prihodnjo sezono odigra v Evropski ligi, so sedaj zgolj teoretične. Ljubljančani, ki so preteklo evropsko sezono končali med osmimi najboljšimi evropskimi moštvi, se niso zavedli novih realnosti lige Kolinska. Prezrli so poraza s Pivovarno Laško. Tudi poraz z letos odličnim Triglavom v Kranju je bil pometen pod preprogo kol taktičen pred tekmo z Grki. Sedaj jim je Krka dokončno spodmaknila tla pod nogami. Najbolj zaslužni za mesto slovenske košarke v Evro ligi se bodo morali zadovoljiti z manj bleščečim pokalom Saporta. V najbolj cenjeni ligi bodo igrali Laščani ali pa Novomeščani. Po vsej verjetnosti uspehov Olimpije ne bodo dosegli. Toda tam, kjer so pravila znana vnaprej, in jih ne skušajo za nazaj spremeniti, štejejo rezultati in ne pretekle zasluge. Olimpija se bo morala soočiti z zmanjšanim zanimanjem pokroviteljev in verjetno odhodom najbolj atraktivnih igralcev. Vendar bosta tako moška kot ženska košarkarska liga, kjer so se morale od naslova posloviti igralke Jezice, v prihodnji sezoni za občinstvo še bolj zanimivi. Da ne bo moj prijatelj Jože slabe volje (češ, da zanemarjam rokomet), moram priznati, da bi bil vesel, ko hi namesto pri košarki do sprememb prišlo pri rokometu, in bi Celjane na rokometnem prestolu zamenjale npr. Prule. Olimpijo bo nekaj igralcev zapustilo, njihovo mesto bodo zasedli novi. So si pa okrepitve tik pred zdajci, na koncu sezone, privoščile ekipe, ki jim je grozil izpad iz lige, npr. Sežanci v moški košarki. Tokrat se jim je to obneslo, in jim omogočilo trenutno preživetje. Koliko jih je to stalo, ne vemo. Dodatnih okrepitev, čeprav samo za eno tekmo, so si zaželeli tudi igralci v slovenskem parlamentu. Pred tretjim, zadnjim glasovanjem o Bajuku, so bili novi igralci, še posebej v taboru SLS + SKD, zelo zaželeni. Oziroma zaželene. Zvezdi mini prestopnega roka sta bili namreč poslanki Polonca Dobrajc in Eda Okretič Salmič. Nevezani na svoji nekdanji poslanski skupini (eno so "izločili" osebni odnosi z vodjo poslanske skupine oz. njihova prekinitev, drugo je preveč zamikala možnost povišanja poslanske plače, česar upokojenski kolegi iz poslanske skupine niso mogli razumeti) sta se zdeli najbolj dojemljivi za kako nespodobno povabilo. Izid je znan, seveda pa je zaradi tajnosti glasovanja težko ugotavljati, ali je Polonca glasovala (po svojih besedah) kot v dosedanjih osmih letih poslanske službe in ali se okoli Ede, kot namigujejo zlobni jeziki, res sliši zven sre~, brnikov. Končni rezultat, po burki s pozabljenim glasovanjem, v kateri je Špiletič dokazoval, da poslanci SDS ne glede na označene glasovnice ne vedo niti, kako so glasovali, so eni sprejeli z aplavzom, drugi z dolgimi obrazi. Vmes sta bila (bili) vsaj dva tretja. Izid glasovanja sicer ne bo brez vpliva na slovensko politiko: Bajuk je šele tretji mandatar slovenske vlade, ta bo po dolgem času brez ljudi iz LDS. Vendar nas letošnje res pomembno glasovanje šele čaka. Odločilne bodo parlamentarne volitve. Čeprav zaradi kupljenega časa nekoliko zmanjšan, se strah pred njimi jasno kaže v spomladanskih nastopih. Bilo pa je v času od odločitve, da bo tretje glasovanje izpeljano, do samega glasovanja, poučno in zabavno opazovali liste, ki so na začetku mandata tega Državnega zbora zganjali največjo gonjo proti poslancu iz Turnišča, izvoljenemu na listi SKD, ki se je javno in argumentirano odločil dati podporo Drnovšku. Tako smo lahko poslušali voditelja Odmevov, *kako se je s sebi značilnim, nekoliko zabodenim pogledom, ob asistenci sedaj zelo priljubljenega neodvisnega strokovnjaka, katerega odločilna referenca je sodelovanje z SDS, trudil dokazati novokomponirano resnico, da so prestopi poslancev vsakodnevni pojav. Običajnost, nevredna omembe. Toliko, da nista definirala (prosto po Murphvju) Treh spomladansko prestopnih zakonitosti: Uvodna zakonitost: Prestopov poslancev pravzaprav sploh ni. Prva zakonitost: Če poslanec ali poslanka prestopi iz neprave strani na pravo, ne gre za prestop, ampak gre le za pravilno umestitev. Druga zakonitost: Če prestopi poslanka ali poslanec s prave strani na nepravo, to sploh ni prestop poslanca, saj taka oseba sploh ne zasluži mesta v parlamentu. Tretja zakonitost: Ko bo v Slovenij zavladala vsebinska (za razliko od sedaije zgolj formalne, ki pa seje ravnokar izboljšala) demokracije, bodo prestopi iz Druge zakonitosti prepovedani z Grimsovim členom Svetega dvo-krožnega zakona. Četrto (sedaj imenovano Zagožen -Pahorjevo) zakonitost je dodal predsednik SLS + SKD: Prestopi sploh niso potrebni, saj je dovolj, da od Združene liste izprosiš, da ti en glas enostavno posodijo. Dve figi (dvokrožno večinska in predčasno volilna) za eno (ustavno spremembno). V profesionalnem športu, kjer je zdravega duha sicer toliko kot zdravih teles, so nameni prestopov jasni: boljši zaslužek, boljši pogoji, možnost udeležbe pri vrhunskih dosežkih (in res, tudi nuja, ko se od tebe poslovijo). V politiki bi morda lahko ločili med idejnimi (programskimi), za katerimi stoji nek projekt, vizija ali radikalno nestri-njanje z nekim predlogom, politiko, in molčečimi prestopi, kjer nam ugibanje o razlogih ponuja zelo materialne odgovore. 408 j Taka bom, dokler bom živa I Medtem ko mi je pripovedovala svojo zgodbo, je 1 pobožala zdaj eno kosmato glavo, zdaj drugo. O I vsaki živalci mi je vedela povedati svojo zgodbo. I Nekatere so bile vesele, druge žalostne. Posebno tista, I "Živka je prijazen črn koder. Zelo radi so jo imeli. I Dokler ni, v Igri, ugriznila nekega fantka v lice. Saj i ni bilo nič hudega. Le veliko strahu in še več solza. I Namesto da bi jo dali usmrtiti, sem jo jaz vzela k I sebi. Včasih jo pridejo pogledat in ji prinesejo kakšen 1 priboljšek. S psom je treba lepo delati. Drugače se težko navadi nate..." Kljub temu da ji živali veliko pomenijo, je zanjo človek še zmeraj na prvem mestu. Zdi seji, da je svet I dobesedno ponorel v skrbi za živali. "Prepričana sem, da bi se marsikatera vojna zelo I hitro končala, če bi začeli streljati pse in mačke, "je I vneto začela razlagati svoje misli. I "Misliš, da je še komu mar, ko prebere v časopisu, I da je, na primer, lakota pomorila več sto tisoč ljudi? i Oh, ljudje so se tega tako navadili, da se še zganejo j ne. Jaz tega preprosto ne razumem." p In ker sem ji zatrdno obljubila, da ne bom izdala I njenega Imena, mije z veseljem povedala, da skoraj 1 vsak mesec daruje kakšen tisočak tudi uboge. I Nobene nakaznice, kije dobi, ne vrže stran. Samo s I tem se noče preveč hvaliti. I "Prepričana sem, da tisti, ki na vsa usta razglaša, I komu je podaril kakšen tolar, tega ne počne iskreno." I Pogovor je spet zajadral k njenim štiri nožni m pri-I jateljem. Erancki je v užitek, kojih ima okoli sebe. ~mr ^""""M HHF**,"^fc. -*Mp*»w*| i s "V vsakem človeku je, da mora za koga skrbeti. Vem, da je to res, saj sem bila zmeraj živčna, kadar tega nisem mogla početi. Toda Pavla je zrasla, se poročila, mož pa... Saj mu nisem mogla dan in noč viseti za vratom. Nazadnje, ko je bil bolan, že, drugače pa je bil dokaj samostojen. Oh, kako sem pogrešala, da bi me kdo potreboval, me za kaj prosil... Včasih sem spekla piškote za druge otroke iz ulice. Toda oni so le prišli, pojedli in se vrnili k svojim staršem. Saj je prav tako, nič ne rečem, toda občutek, da sem popolnoma odveč, je bil zmeraj prisoten. " Po drugi strani je vedela, da se v Pavlino družino nima kaj vtikati. Pa bi se, če se ne bi imela tako na vajetih, mije dejala med smehom. Zato so bili kužki zanjo pravi blagoslov. Zapolnili so praznino v njenem srcu in ji pomagali, da je na novo zaživela. "Od jutra do večera sem zaposlena. Preden jih nahranim, peljem na sprehod, očedim... oh, koli dela! Nič več mi ni treba misliti na to, da me kaj boli, da sem utrujena, nekoristna. Lepo mije in ko se zvečer uležem v posteljo, si rečem: no, pa je spet en lep dan mimo!" Z grenkobo se spomni nekaterih prepirov, kijih je imela s svojimi nekdanjimi sosedi. Po tihem je zmeraj vedela, da ni prav, ko njeni kužki zganjajo tak kraval. Po drugi strani pa je upala, da jo bodo ljudje, ki so jo poznali že več kot petdeset let, razumeli in ji stali ob strani. "Ah, kje pa! Človek je pa res zanimivo bitje! Kadar gre za njegove koristi, vse pozabi. Nikoli nisem bila grda do njih. Varovala sem jim otroke, pri meni so zmeraj dobili prvo pomladansko solato in marsikatera seje prišla k meni jokat, ko so doma nastale težave. Potem so me ustavljali na cesti in mi govorili: ja gospa Francka, paja ne! Toliko psov! Saj se vam je zmešalo! Saj ste taki kot tista Milena Močilnikova! Za hrbtom so pa vihali nosove, češ, tej "babi" se je čisto "sfuzlalo"..." Francka je, zaradi večje udobnosti, večkrat oblekla hlače in ko sojo prvič videli tako "našemljeno", so jo ves teden opravljali. "Saj je moralo res biti smešno! Jaz pa v hlačah! Toda ni mi bilo dosti mar!" Pohvalila sem jo, da res dobro izgleda. Francka seje pričela na ves glas smejati in smeh jo je pomladil za več kot dvajset let. Ti se "hecaš" mije dejala, toda videlo seji je, da so ji besede dobro dele. Potem mije povedala, kako se je čez noč odločila, da se preseli v hišo, kjer se je rodila. Že vrsto let je bila zapuščena, po smrti staršev ni v njej nihče več stanoval. "Dobila sem enega mojstra, kije na novo postavil peč, pobeli/ kuhinjo in hišo ter vežo in zame je bilo dovolj. Za moje kužke pa tudi. Vse svoje Imetje sem pustila v starem stanovanju. S seboj sem pripeljala le posteljo in za kuhinjo sem kupila štedilnik in hladilnik. Brez tega ne gre. Prav dobro se počutim. Še malo, pa bo zunaj zacvetela češnja, za hišo rastejo tepke, jablane in orehi. Tudi na vrtu bo kaj zraslo, ni vrag. Kakšen priboljšek si prinesem iz trgovine, saj ni, da bi stradala na račun mojih prijateljčkov." Stopili sva na praha in pokazala mi je, po kateri poti vsak dan gre na sprehod. Psi ji nikoli ne uhajajo. Ne mara, da bi kakšnega našel lovec in ga "po pomoti" ustrelil. "Če bi imela lastne otroke, bi verjetno ne počela tega. Preden bi namreč zrasli, bi že toliko časa hrepenela po tišini in miru, da bi mi kar "pasa/o", če bi bila na stara leta sama. Tako pa... Velikokrat si želim, da bi bila danes mlada. Prepričana sem, da bi mi zdravniki vede/i pomagati." Zanimalo me je, zakaj potem raje ne vzame v varstvo dva, tri otroke in ji ne bi bilo dolgčas. "Za to sem že prestara. Kdo bi zaupal ženski po sedemdesetemu letu?! Pa še to je: če bi mi starši dovolili, da jih še jaz "tnal vzgajam ", bi še šlo. Tako pa mi je marsikatera mamica strogo zabičala, naj se ne vtikam v njene vzgojne metode. To je bilo pa težko. Posebno še, ker so otroci danes zbirčni, razvajeni, trmasti in nihče ne bi hotel, da bi jih kdaj "po potrebi tnal po riti". Čudno je, čudno vse skupaj... Zato je toliko težav z njimi, ker jim "ta stari" vse pustijo!" Vsak izmed njenih ljubljenčkov ima svojo blažiti o, na kateri spi. In vsaka je druge barve. "Samo, daje babica srečna," mi je dejal njen vnuk Peter, koje končno prišel pome. Prisrčno sta se objela in zdelo se mije, da se bo Francka takoj vrnila domov, ko bo potrebno popaziti na prav nuka. "Tudi meni se zdi tako!" se je zasmejal Peter in babici pomežiknil. Ta pa ni rekla nič. "Ko bomo imeli mlade, pa še kaj pridi," mi je dejala, "boš kakšnega luštnega, pridnega kužka dobila zastonj!" DOBROTA NI SIROTA ureja: Danica Zavri Žl :bir 17. STRAN • GORENJSKI GLAS Nepridobitne organizacije v Sloveniji Koristi ima tudi gospodarstvo "Tipično pismo nagovarja približno takole: mi smo društvo, ukvarjamo se z neko dejavnostjo, prosimo za denar. Zraven je še pripis žiro računa ..." Kranj - Število društev, zavodov, fundacij in drugih, tako imenovanih nepridobitnih organizacij, ki v razvitem svetu že dolgo igrajo pomembno vlogo v družbi, je tudi v Sloveniji iz dneva v dan večje. Z njimi se srečujemo ne le kot uporabniki njihovih storitev, temveč tudi kot njihovi člani ali predstavniki tistih (gospodarskih) organizacij, na katere se omenjena društva, zavodi in fundacije tako pogosto obračajo s prošnjami za podporo in pomoč. Civilna družba oziroma njen nepridobitni sektor je na zahodu, posebej v ZDA, širok in razvejan, predvsem pa se dotika življenja tako rekoč vsakega posameznika. V Združenih državah je tako vanj vključenih več kot milijon različnih organizacij, ki porabijo več kot 500 milijard dolarjev letno in so veliki zaposlovalci. Američani so svoje znanje in izkušnje prek organizacije International Visitors Council, nepridobitne organizacije za mednarodno izmenjavo znanj in izkušenj, predstavili in posredovali tudi tistim, ki se /. nepridobitno dejavnostjo ukvarjajo pri nas. V začetku leta je tako skupina dvanajstih predstavnikov slovenskih nepridobitnih organizacij in podjetij tovrstna znanja pridobivala v ZDA, pred kratkim pa so projekt skupaj z ameriškimi predavatelji predstavili tudi na seminarju o izzivih in priložnostih nepridobitnih organizacij v Sloveniji. Ključna je povezanost civilne družbe z državo in gospodarstvom Tako ameriška kot tudi slovenska izkušnja govorita o tem, da je za delovanje civilne družbe ključnega pomena njena povezanost z ostalima deloma družbe: z državo in gospodarstvom. Zanimiv primer takšne povezanosti predstavlja projekt razdelil-nice hrane za brezdomce v Kranju. Pobuda zanj je prišla tudi iz gospodarstva, kar pri nas zaenkrat ni običajno. "Prav v ZDA smo izvedeli, daje v komunikaciji med civilno družbo in gospodarstvom, pravzaprav vsakršni komunikaciji med različnimi segmenti družbe, bistven osebni kontakt, česar se sama, priznam, do takrat nisem zavedala. Človek bi mislil, da se te stvari dogajajo na nekem drugem, bolj formalnem nivoju, a se v resnici ne. Na Centru za socialno delo je bila za projekt razdelilnice hrane po naključju zadolžena moja kolegica s fakultete Liviana Lesar. Povedala je, da so se prijavili na razpis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in dobili sredstva zanj. Na občinskem nivoju je pomoč obljubil župan, torej je ostalo le še vprašanje, kako do denarja za hrano. Pomislila sem, da je v Kranju pravzaprav veliko podjetij, ki imajo organizirano prehrano za zaposlene. Pripraviti kosilo za dodatnih trideset, štirideset ljudi jim ne bi smelo predstavljati prehudega zalogaja... Obrnili sva se na sosednjo Savo in Iskraemeco. Na ta način se je začelo, potem se je CSD dogo voril z Merkurjem, zdaj so skrb za hrano prevzela Živila," je povedala Gordana Jeglič, vodja kadrovskega sektorja v kranjskem podjetju lskratel, sicer tudi ena od udeleženk januarskega programa izobraževanja za nepridobitne organizacije v ZDA. Kot pravi Jegličeva, so se v njihovem podjetju na pobudo zelo dobro odzvali. "Nikomur se ni zdelo, da bi radi kaj velikega, predvsem zato, ker sicer večina, ki se z najrazličnejšimi prošnjami za pomoč obrača na nas, prosi za denar. Prispevati v materialni obliki je lažje in ceneje. Za nas sicer ne, ker nimamo svoje restavracije, v Savi pa so na primer naredili le 30 obrokov več kot za svoje delavce in s tem niso imeli velikih dodatnih stroškov." Ljudje se raje zaposlijo v uglednih podjetjih Kot pravi Jegličeva, v ZDA gospodarstvo precej intenzivneje sodeluje s humanitarnimi organizacijami kot pri nas. "Verjetno res predvsem na osnovi spodbujajoče davčne zakonodaje - če si torej profitni sektor zamislimo kot nekaj abstraktnega, ne kot konkretnega človeka, je logično, da mora od sodelo- Gordana Jeglič vanja z na primer humanitarnimi organizacijami videti neko korist. Ob davčnih spodbudah gre pri tem tudi za ugled podjetja: tako med zaposlenimi kot tudi v okolju. Ljudje radi delajo v podjetju, ki je ugledno. Obenem je pritisk okolja na spon-zorska in donatorska sredstva tako velik, da smo v našem podjetju morali poiskati koncept, prek katerega bi imeli koristi vsi, torej tudi podjetje. Ugotavljamo, da je struktura zaposlenih pri nas takšna, da večinoma visoko izobraženih delavcev ni lahko motivirati. Sodelovanje v humanitarnih projektih je prav gotovo ena od možnosti vplivanja na to, da se zaposlenim podjetje zdi bolj priljudno. Vsa leta smo tudi obdržali počitniške kapacitete, ki so jih marsikatera druga podjetja prodajala, skrbimo za prehrano delavcev, zdravstveno varstvo, rekreacijo... Zakaj? Zato, ker tako zaposlenim nudimo nekaj več kot v drugih podjetjih, da smo konkurenčni na trgu delovne sile." Kako prositi za finančno pomoč: pomemben je prvi nastop Ponavadi so nepridobitne organizacije tiste, ki tarnajo nad nerazumevanjem gospodarstva in slabim odnosom države do njih. Pa lahko tudi same storijo veliko za izboljšanje situacije, je prepričana Jegličeva: "Zdaj sem povsem prepričana, včasih nisem bila tako gotova: pomemben je osebni pristop. Naj pojasnim na primeru: ena od najpogostejših oblik zbiranja denaja je pismo. Cel kup sem jih dobila na mizo, prav takšnega dobi direktor, pa tudi v prodaji so zasuti z njimi. Ponavadi so natipkana, z izpuščenim prostorom za ime kdo ve kolikšnega števila firm, na katere so razposlali prošnjo za finančno pomoč. Ljudje se ne zavedajo, da je odziv lahko povsem drugačen, če je prošnja napisana osebno, naslovljena na konkretnega človeka, če jo nekdo osebno napove in potem vpraša, kako smo se odločili. Še bolj pomembna je seveda vsebina prošnje, ki naj bi bila predstavljena na konkreten način. Tipično pismo pa nagovarja približno takole: mi smo društvo, ukvarjamo se z neko dejavnostjo, prosimo za denar. Zraven je še pripis žiro računa. Tako pač ne gre. Sodelujemo, če nam kdo predstavi konkreten projekt, za katerega so pripravili dober marketinški načrt. Na splošno pa nas za finančno pomoč največkrat prosijo različni športni klubi. Od hokejistov do balinarjev. Nekaj jih podpiramo. Odločili smo se namreč, da bomo sponzorirali tiste dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo ali so v njih aktivni naši delavci. In seveda upoštevamo princip lokalnega okolja. Tako bo tudi v prihodnje. Doigoročno podpiramo dve, tri društva in jim na ta način pomagamo pri kontinuiteti, in lokalne, predvsem humanitarne akcije. Posameznike pa s štipendijo ah šolnino. Slednjo smo ob študentih s področja informatike in elektrotehnike, s katerega zaposlujemo, dodelili tudi dvema članoma društva Odmev, ki sta se zdravila proti zasvojenosti in sta kasneje postala tereapevta. Študirata na Visoki šoli za socialno delo. Ob tem štipendiramo še študentko glasbe in petja Barbaro Koželj, hči naše delavke. Načelno ne štipendiramo nekoga, ki se ne šola v naši stroki, torej računalništva in informatike, toda ker gre za zelo uspešno in nadarjeno dekle, ki dobiva nagrade v evropskem in svetovnem merilu, a bi za šolanje brez naše pomoči ne imela enakih možnosti, smo se odločili, da je vseeno štipendiramo. Mislim, da tega uspešnemu podjetju ni tako težko narediti." M. Ahačič Boj proti mamilom Mestna občina Kranj v boju proti mamilom Kranj - Mestna občina Kranj je ena tistih, kjer je problem mamil še posebej pereč. Vodstvo občine se je odločilo odprto soočiti s tem problemom in na pobudo župana Mohorja Boga-taJa ustanoviti Fondacijo za odvisnike. Prva sredst\>u bodo zbrali na prvem županovem Plesu 19. maja na Brdu pri Kranju. V Kranju so bitko proti mamilom začeli že pred časom in k sodelovanju povabili vodstva šol, policijo, zdravstvene in strokovne delavce, pa tudi medije. Na pobudo župana pa so se odločili nore diti še nekaj več. Ustanovili bodo Fondacijo za odvisnike, v kateri bodo zbirali sredstva, ki jih bodo podelili družinam, ki so zaradi Prevelike finančne obremenitve klonile pod bremenom, ideja je naletela*na izredno podporo, prva konkretna akcija zbiranja denarja pa bo 19. maja, ko župan prtre-k županov ples. Potekal bo na Brdu pri Kranju, pričakujejo ISO ljudi, zanimanje pa je že zdaj zelo veliko. Sredstva bodo zbirali na tri načine, in sicer preko vstopnine (ta bo znašala 20 tisočakov za dve osebi), prek sponzorstva (najmanjša vrednost sponzorskih sredstev je 200 tisoč tolarjev) ali prek donatorstva (višina sredstev ni omejena). V akcijo so se vključili tudi gorenjski zlatar/i, ki bodo na plesu prodaja/i svoje izdelke in podari/i del svojega izkupička od prodanih izdelkov. Po besedah Beti Valit; ki skrbi za organizacijo, je prvi županov ples le začetek zbiranja sredstev, načrti s fondacijo so namreč zelo veliki Letaki Pravica do odločanja o lastnem telesu Zdravnik je dolžan pojasniti potek zdravljenja Kranj - Informacija mora biti posredovana na razumljiv način brez nepotrebne uporabe strokovnih izrazov. Javnost je v zadnjem času razburilo kar nekaj primerov, ki so vzbudili dvom o zadostnem spoštovanju nekaterih pravic pacientk in pacientov. Zato so na Uradu za žensko politiko izdali informativne letake "Pravica do odločanja o lastnem telesu", ki so jih prejeli zdravstveni domovi, šole in nekatere nevladne organizacije. Kot pravi direktorica vladnega urada za žensko politiko Vera Kozmik, so zadnji primeri, zlasti koprski in mariborski, odprli vprašanje, ali smo pri nas zares dovolj natančno seznanjeni z dolžnostjo zdravnika ali zdravnice, da nam morata vedno pojasniti vse potrebne okoliščine v zvezi z boleznijo oziroma da morata dobiti od nas privoljenje za kakršenkoli medicinski poseg. Zato so se odločili izdati letake, ki bodo ljudi opozarjali na njihove pravice, da sami odločajo o lastnem telesu in da zahtevajo varstvo zasebnosti in osebnega dostojanstva, še zlasti, ko gre za najbolj intimne dele telesa. Zdravnik ali zdravnica sta dolžna pojasniti, kako bo potekalo ugotavljanje in zdravljenje bolezni, so zapisali v letake. Dolžna sta pojasniti vse diagnostične postopke, ki jih bosta uporabila, ter o vsakem načrtovanem medicinskem posegu in možni/i tveganjih in koristih. Informacija mora biti posredovana na razumljiv način brez nepotrebne uporabe strokovnih izrazov. Če menite, da česa niste razumeli, vprašajte. Zdravnik ali zdravnica brez vaše privolitve ne moreta opraviti medicinskega posega, razen v izjemnih primerih. Če menite, da so vam bile kršene pravice, imate pravico do ugovora na pristojnem organu nadzora v zdravstvenem zavodu in Zdravniški zbornici Slovenije, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali ministrstvu za zdravstvo, možne pa so tudi sodne poti, še piše v letaku. • U. P. Zupanova dobrodelna fondacija Mestna občina Kranj bo ustanovila Fondacijo za odvisnike, sredstva pa bodo namenili družinam, ki so zaradi prevelike finančne obremenitve klonile pod bremenom. tudi o lokaciji, ki bi jo namenili za delo fondacije, pripravili pa bodo tudi različne dobrodelne akcije. in dolgoročni. Zupan ra :mišlja "Ne zatiskajmo si oči, pomislimo na naše otroke, vnuke in pravnu-ke, pomislimo na ljudi okoli sebe in storimo nekaj za njih," se glasi geslo akcije, ki soji nadeli Ime Ne zatiskajmo si oči. • U. P. Ok os sre Srečanje kasneje oslepelih na Okroglem kroglo - Na Okroglem pri Kranju so se pred kratkim srečale skupine samopomoči kasneje lepelim odraslim osebam iz Kranja, Pivke in Kopra. Po besedah Bojana Volontarja je bilo * t*------— -- »canje zelo pomembno za nadaljnje delovanje in razvoj teh klubov. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Kranj je uspelo na razpisu ustanove Phare za izvedbo projekta Pomoč in samopomoč kasneje oslepelim odraslim osebam. Projekt je bil izredno uspešen in prišlo je do ustanovitve kluba za samopomoč, ki pokriva kranjsko regijo, razširilo pa se je tudi v koprsko-primorsko in kraško-notranjsko regijo. Vse tri skupine so se srečale na Okroglem, da bi izmenjale mnenja in izkušnje in začrtale smernice za nadaljnje delo. Kot so ugotavljali na srečanju, se vsaka kasneje oslepela oseba sreča s stresom, travmami, sramom in strahom. Za hitrejšo prebroditev teh težav in vrnitev v normalno življenje je zato zelo pomembno povezovanje v okviru klubov za samopomoč. V rokovno pomoč, izmenjujejo izkušnje... Razprava na srečanju se je vnela /lasti njih člani dobijo tudi kasneje, ali tisti, ki je»slep že od rojstva. Kot okoli vprašanja, ali je v slabšem položaju tisti, ki je oslepel so na koncu srečanja ugotovili udeleženci, so slepi in slabovidni ena najbolj perspektivnih in zagnanih skupin med invalidi, so zelo sposobni ljudje z pritrdili geslu slepih in slabovidnih, daje teljo po izobrazbi, uspehu in karieri. In še enkrat so idi na tema, ki obstaja, neznanje. • U. P S Društvo za zdravje srca in ožilja GORENJSKA PODRUŽNICA vabi na strokovno predavanje, ki bo v sredo, 10. maja 2000, ob 18. uri v Modrem salonu Gostišča ARVAJ. Predaval bo dr. Igor Zupan: "Obravnavanje bolnikov z nerednim bitjem srca". Vstopnine ni: po predavanju se bo možno včlaniti v Društvo; dobiti strokovno gradivo, ki ga izdaja Društvo; itd. DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE ŽRTVE NASILJA P.P. 2726, 1001 LJUBLJANA tel., tac +386 61 441-993 Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja Če potrebujete pogovor ali umik v zatočišče, nas lahko pokličete vsak dan od 18.00 do 22.00, ob delavnikih pa tudi od 12.00 do 18.00 na brezplačno tel. št. 080/11-55. Od 18.00 od 22.00 smo vsak dan dosegljive tudi na tel. št. (061) 97-82. Gluhoneme(i) nam lahko pošljete opis svoje težave po faksu št. 061/441 993. Odgovorili vam bomo. Vabimo vas tudi, da se pridružite skupini za samopomoč za ženske, ki so ali še vedno doživljajo nasilje. Vsakdo ima pravico do življenja brez nasilja. Vsak dan od 10. do 22. ure Na Postojnski 12A, med Tobačno tovarno in Zdravstvenim domom Vič, telefon 4224080 in 1259829, faks 4224084; Emaih patadoks@mila.ljudmila.ors; paradoks na Internetu: www.ljudmila.0r3/parad0ks/ Žiro račun št. 50106-678-708205 pri APP, Ljubljana, davčna številka 51061333. Paradoks - Slovensko društvo za vzajemno pomoč v duševni stiski, vas vabi na obisk, skodelico kave, posovor, partijo kart ali namiznesa tenisa, topel popoldanski obrok po klubski ceni 100 tolarjev in na naslednje prireditve: Petki: ob 15 uri skupina za dopisovanje z uporabniki iz tujine, vodi Janez V. (samo 7. maja) ob 16. uri - pogovori v angleščini in italijanščini ob 18. uri likovna delavnica Sobote: ob 10. uri • samopomočna skupina za svojce vodi mas. Marinka Kapelj (samo 6. maja, s psihiatrinjo dr. Sonjo Rajar in 20. maja) ob 18. uri - Skupina za osebno rast (vodi Jožica Kosmač) ob 17. uri - sobotni družabni ples ob slasbi Marka Galeta. Nedelje: Od 10. do 22. ure se na vrtu lahko sončite, si privoščite nedeljsko kosilo, israte namizni tenis, karte in šah, se posovarjate ali sledate TV. Načrti: Soseska neobičajnih ljudi Kupili bomo hišo in zemljo, kjer bodo lahko prebivali naši člani in opravljali razne dejavnosti. Predviden je hotel za namestitev članov, za socialni turizem itd. in samopostrežna restavracija. Uredili bomo hotel za male živali in vzrejali pasemske pse in mačke, ter skrbeli za konje, ki jih bodo lastniki jahali v prostem času. Počasi bomo vzpostavili manjšo infrastrukturo trsovinic in predvidevamo, da bo soseska postala turistična zanimivost. Zsledovah se bomo po modelu majhne slovenske vasi. Iščemo soinvestitorje za nakup zemljšča in vabimo predvsem starše uporabnikov, da na ta način poskrbijo za njihovo prihodnost. Življenje v soseski je mnoso bolj zanimivo kot življenje v instituciji. ZGODBA TEGA TEDNA To so naši Dr. Lucija Vrabič, ginekologinja Vsak o sijinu loko govori, kol j<> jc z njegu odnesel. I e.e narodov Kako gornja misel velja za dogajanje v slovenskem parlamentu (v treh peklenskih krogih) smo si lahko ogledali v neposrednih TV-prenosih. Tamkaj so se naši ljubi ljudski poslanci (vsi; levi in desni, zgornji in spodnji, neodvisni in na štrikcih...) neizmerno trudili za uresničitev ljudske volje (v resnici jih pa zanima samo polnitev njihovih požrešnih žepov). Letošnji prvomajski počitniški aranžmaji so bili razprodani. Zato so sodobni praznični nomadi trpeli tantalove muke v številnih cestnih zastojih, ki so se (nepričakovano?) dogajali na številnih slovenskih cestah. A tudi naši družinski prijatelji (odpravili so se na potovanje po starodavnem Egiptu) ie niso odnesli nič bolje. Z dopusta so se vrnili še bolj utrujeni, kot so se tjakaj odpravili. Misel o vrednosti sejma seveda še toliko bolj velja za športne spopade. Naši nogometaši so prijateljsko tekmo zoper svetovne prvake v Franciji zastavili več kot odlično. Nepredstavljivo sanjsko smo po prvem polčasu vodili z rezultatom 2:0. Čeprav so nam kasneje nasprotniki zabili tri gole (odločilnega v zadnjih sekundah) smo lahko z našimi reprezentanti zelo zadovoljni. Z optimizmom ter velikimi obeti pričakujemo letošnje evropsko nogometno prvenstvo. Se pa zato ljubljanski košarkarji toliko bolj boleče poslavljajo od Evrope (kjer so sicer letos dosegli uvrstitev pod sam vrh). O tem. kako slabo so jo odnesli iz letošnjega državnega prvenstva seveda ne najdejo nobenih prijaznih Ragledniea Prešernove gore; zanimivi dokument časa besed. Pravica-skazica - poreče kak goreč gorenjski košarkarski navijač. Ko je pred časom Franci Podiipnik, trener kranjskega Triglava zatrjeval, da so se njegovi ekipi začele dogajati številne neprijetnosti s strani zveze in sodnikov (ker so za nekatere interese previsoko na lestvici) je ta izjava naletelo na gluha ušesa. Sedaj pa, ko se tresejo temelji slovenske košarke je pa (upravičeno?!?) ogenj v strehi. V sklepnem dogajanju letošnje gledališke sezone kranjsko Prešernovo gledališče abonentom dolguje še dve predstavi. Namesto nedokončane predstave Gregorja Strniše Samorog (zagrebškega lutkovnega režiserja Boureka je nezadovoljna uprava, tik pred premiero, odpustila) so v abonma uvrstili dramo Matjaža Zupančiča Vladimir (zmagovalna predstava jubilejnega tridesetega tedna slovenske drame v izvedbi SNG Drame iz Ljubljane). V tem času (maj in junij) bodo abonentom ponudili še komedijo Pier-ra Corneilla Iluzija (režija Janusz Klca) v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Kranjski publiki pa so, zaradi izrednega zanimanja, pripravili tudi dodatno predstavo imenitne monokomedije Bužec on, bušca jaz (v sredo, 17. maja. ob osmih zvečer - za Izven in KONTO) v izvedbi imenitne Saše Pavčkove. Sploh se nam v letošnjem majniku obeta še vse polno raznovrstnih dogodkov. Kranjski komedijanti imamo dogovorjena številna gostovanja po slovenskih šolah (za zaključek Bralne značke). Tako smo danes dopoldan na gostovanju na Štajerskem (OŠ Tomaž pri Ormožu in O.Š Borcev za severno mejo Maribor). Potem pa hitro nazaj v Kranj. Da ne zamudimo velike fešte na Šmarjetni gori. Kranjski župan Mohor Bogataj bo tamkaj zasadil trse najstarejše trte na svetu (iz Mariborskega Lenta). Prijazni gostitelji iz Hotela Bel lev ue (Anica Praprotnik Jekovec) bodo tudi tokrat poskrbeli za zanimivo ter prijazno prireditev (z začetkom ob 16.00 uri). Tako, kot so tudi prejšnji teden pripravili razstavo Franceta Kočarja iz Britofa. Slikar samouk pa je na ogled postavil tudi nekatere zanimive stare razglednice Šrnarjetne gore in Stražišča. V galeriji prvega nadstropja hotela Kokra na Brdu pri Kranju (direktorica Meta Benčič) si bomo prihodnji teden lahko ogledali razstavo likovnih del Zmaga Puharja. Otvoritev razstave so pripravili, tako rekoč, na sam avtorjev god (9. maj - Dan zmage). P.S.: Priprave na maturantski ples našega nadobudnega prvorojenca so v polnem zamahu. Obljubim izčrpno poročanju o vsem, kar se bo dogajalo prihodnji petek (v večernih in nočnih urah) na Gorenjskem sejmu. Najbolj ogrožena skupina so ženske po menopavzi To so ženske po petdesetem letu, ki so še vedno polno službeno obremenjene, hkrati pa v njihovem življenju prihaja do številnih sprememb, spremeni se partnerstvo, otroci odhajajo od doma. Ker se spolni hormoni prenehajo izločati, pride do raznih motenj, od slabšega počutja, oblivanja z vročino, ženske postanejo čustveno zelo občutljive, spremenljive volje in veljajo za sitne. Veliko takih žensk se pritožuje, da se jih zdravniki običajno hitro znebijo, jim napišejo kakšen apaurin in to je vse... Dr. Lucija Vrabič iz Tržiča je zdravnica ginekologinja. Svojo poklicno pot je začela v Kranju kot ginekologinja in porodničarka, pred leti pa se je posvetila ženskam v menopavzi. Z njimi se nihče ni resno preventivno ukvarjal, njej pa se je zdelo, da bi bilo dobro, da bi ženske o težavah, ki se pojavijo okrog petdesetega leta, vedele več. Inje začela predavati, pripravila nekaj oddaj za radio, začela pisati... Danes dela kot vodja medicinskega oddelka pri priznani mednarodni družbi, hkrati pa ima še vedno ginekološko ambulanto v tržiškem zdravstvenem domu. Ste ginekologinja in porodničarka. Ali je v tem poklicu več moških ali žensk? Ali po vašem mnenju ženske bolj zaupajo ženskam kot moškim ginekologom? "Težko bi rekla, ali je več moških ali žensk. Na splošno velja, da postaja medicina vse bolj feminizirana. Specializacija iz ginekologije in porodništva je izziv tudi za moške kolege, veliko je operative, ki jih pritegne. Prav tako bi težko rekla, da pacientke bolj zaupajo ženskam. So ženske, ki gredo raje k moškemu, spet druge pa raje k ženski. Zelo različno pričakujejo od svojega ginekologa; nekatere čim hitrejši pregled, druge spet, da prisluhne njihovim težavam. K meni denimo prihajajo tiste, ki pravijo, da se lažje pogovorijo z mano, da lažje zaupajo ženski. Nekatere pa dolga leta hodijo k moškemu ginekologu in so povsem zadovoljne." Odkod sploh odločitev, da postanete zdravnica, ginekologinja? Je to poklic, ki ste si ga želeli opravljati že od malih nog? "Sprva sem si želela postati učiteljica. Šele kasneje me je pritegnilo naravoslovje. Odločitev za študij medicine je bila zasnovana na moji želji, da bi za ljudi storila kaj koristnega, da bi jim lahko pomagala. Že med študijem medicine me je začela zanimati ginekologija, spoznala sem, da je prav tako kot strokovnost zdravnika za ženske pomembno, kakšen odnos ima zdravnik do njih in kako zna prisluhniti njihovim težavam. Zdelo se mi je, da so ženske še prav posebno ranljive in velikokrat nerazumljene. Že iskren pogovor z zdravnikom lahko marsikdaj veliko pomaga. In zdelo se mi je, da je v svoji intimi ženska lahko ženski najbližje." Zaceli ste kot ginekologinja in porodničarka v kranjski porodnišnici, danes pa se ukvarjate s svetovalno dejavnostjo, kajne? "Tako je, svojo poklicno pot sem začela v Kranju kot ginekologinja in porodničarka. Kmalu pa mi je postalo jasno, katera je najbolj ogrožena skupina žensk, za katere je tudi najslabše poskrbljeno. To so ženske v menopavzi. Strokovni članki so govorili o obolenjih žensk v tem obdobju in o možnostih zdravljenja po svetu, mi pa smo bili še precej na začetku. S to populacijo se nihče ni resno preventivno ukvarjal. Meni pa se je zdelo, da bi bilo dobro, da bi ženske o teh težavah vedele več. In sem začela predavati, pripravila nekaj oddaj za radio, začela pisati... Kmalu so mi ponudili mesto medicinske svetovalke v priznani mednarodni firmi, kjer danes vodim medicinski oddelek." Ukvarjate se s predavanji in raziskavami, toda ali ne pogrešate dela s pacientkami? "Še vedno ostajam v neposrednem stiku s pacientkami, saj delam tudi v ginekološki ambulanti v tržiškem zdravstvenem domu. Ta živa vez s pacientkami mi je nadvse pomembna. Tudi sicer sem z ženskami v stalnem stiku, saj zanje redno pripravljam predavanja o menopavzi. Predavanja na to temo sem imela že po vsej Sloveniji. Odziv je velik, predavanja so organizirana v sodelovanju z lokalnimi ginekologi, različnimi društvi in ženskimi organizacijami. Po koncu predavanja je vedno tudi čas za vprašanja in marsikatera ženska se kasneje napoti v ginekološko ambulanto, kjer je že leta ni bilo. Predavam tudi splošnim zdravnikom, farmacevtom, medicinskim sestram... V tesnem sodelovanju z našimi vrhunskimi zdravstvenimi ustanovami pa načrtujem in vodim klinične raziskave, katerih cilj je pomagati in zdraviti ženske. Zdi se mi, da s tem pomagam veliko večji populaciji žensk, kot bi to zmogla s svojim delom zgolj v ambulanti ali bolnišnici." Kakšno raziskavo vodite trenutno? "Trenutno se zaključuje raziskava, ki smo jo opravili v sodelovanju z Interno bolnico Trnovo in Ginekološko kliniko v Ljubljani. Proučevali smo ugoden vpliv nizkih odmerkov ženskih spolnih hormonov pri preprečevanju obolenj srca in ožilja pri ženskah po menopavzi. Raziskava je potekala tri leta, vanjo je bilo vključenih šestdeset žensk iz cele Slovenije, tudi Gorenjske. Čaka nas še obdelava podatkov in pričakujemo ohrabrujoče rezultate, ki se bodo publicirali tudi v tujini." Ženske v menopavzi veljajo za sitne Kaj ste opazili pri proučevanju žensk v menopavzi? Kakšna populacija je to? "To so ženske, stare okrog petdeset let, ki so še vedno polno službeno obremenjene, hkrati pa v njihovem življenju prihaja do številnih sprememb, spremeni se partnerstvo, otroci odhajajo od doma. Ker se spolni hormoni prenehajo izločati, pride do raznih motenj, od slabšega počutja, oblivanja z vročino, ženske postanejo čustveno zelo občutljive, spremenljive volje in veljajo za sitne. Veliko takih žensk se pritožuje, da se jih zdravniki običajno hitro znebijo, jim napišejo kakšen apaurin in to je vse. A te ženske zahtevajo celosten in individualen pristop, njihove težave so specifične. Dolgo je veljalo, da je mena pač naraven dogodek in ko so ženske prišle s težavami k zdravniku, jih je ponavadi odpravil, češ, malo vas vročina obliva, še malo počakajte, saj bo minilo. To ni res! Te težave se z lahkoto presežejo, z zdravim načinom življenja, prehrano in s hormonsko terapijo." Ali so klimakterične težave nevarne? "Te težave niso nevarne, močno pa poslabšajo kakovost življenja. Na srečo običajno v nekaj letih prenehajo. Veliko nevarnejša so obolenja srca in ožilja in osteoporoza, to je obolenje kosti, ki pa se pojavijo šele več let po menopavzi in do takrat potekajo skrito." Glede na staranje populacije se verjetno s temi težavami sooča vse več žensk? "V Sloveniji je 800 tisoč žensk, od tega je polovica starih že okrog 45 let. To pomeni, da so že imele zadnjo menstruacijo ali pa jo bodo imele v kratkem. Življenjska doba žensk se daljša, pričakovana starost je 80 let. Ženska po menopavzi torej preživi še trideset let, zato je zelo pomembno, kako kvalitetno preživi ta čas. Ni pomembno le, da si živ, ampak kako si živ. Ženske po petdesetem letu še niso za odmet, takrat se lepo življenje lahko šele začne, saj vsakodnevni problemi, ki jemljejo čas, odpadejo, hkrati pa so te ženske še polne energije, ustvarjalnosti, polne izkušenj." Kakšno pa je ginekološko zdravje žensk v menopavzi? Ali sploh še hodijo h ginekologom? "Večina teh ženske res ne hodi h ginekologu, saj so otroke rodile, kontracepcije ne rabijo več, počutijo se dobro. Zato ne čutijo nikakršne potrebe, da bi obiskovale ginekologa. Same mislijo, da nimajo več razloga, poleg tega je večini zoprno in nerodno. A v resnici so redni pregledi še vedno nujni, iz preventivnih razlogov. Le z rednimi pregledi lahko odkrijemo zgodnje oblike raka na materničnem vratu, torej raka, ki je še v predstopnji in se še ni razvil, pa tudi nekatera druga ginekološka obolenja." Rekli ste, da so pri ženskah po menopavzi zelo pogosta obolenja srca in ožilja. Zakaj? "Že precej časa vemo, da /enske pred menopavzo redko trpijo zaradi obolenj srca in ožilja. Zbolevajo in umirajo predvsem moški. Nekaj let po menopavzi pa ženske pogosteje zbolevajo za srčnimi in žilnimi obolenji in zaradi teh bolezni tudi najpogosteje umirajo. In sicer desetkrat pogosteje kot pred menopavzo, torej zadnjo menstruacijo. Vzrok je v pomanjkanju ženskih spolnih hormonov, ki jih jajčniki po menopavzi prenehajo izločati." Vsega so torej 'krivi' hormoni, kako sploh delujejo? "Ženskih spolnih hormonov je več, najpomembnejši je es-trogen. Ima ugoden vpliv na maščobe v krvi in tudi direkten vpliv na žile. Zavira procese ateroskleroze in s tem srčno-žilna obolenja. Po menopavzi pa nivo estrogena upade, njegove zaščitne vloge ni več in ženske začno umirati zaradi srčno-žilnih bolezni, kot so srčni infarkt, možganska kap... Prav tako so ti hormoni prvo zdravilo izbire pri zdravljenju osteoporoze pomenopavzalnih žensk, veliko koristnih učinkov pa imajo tudi pri ohranjanju mentalnega zdravja pozno v starost. Vse to je treba vedeti in še pravi čas začeti preventivno ukrepati." H ginekologu vsaj na dve leti Kako pogosto pa naj bi ženske obiskovale ginekologa? "Obiskovale naj bi ga na leto do dve. Ponekod v tujini, kjer je zdravstveno varstvo slabše kot pri nas, so pregledi na pet let, a to ni obdobje, ko bi lahko zagotovili, da bo ženska do naslednjega pregleda zdrava. Le z rednimi pregledi lahko odkrijemo najbolj zgodnje oblike raka na materničnem vratu. Rak namreč ne boli, napreduje pa običajno počasi, v petih ali desetih letih. Če torej ženska dolgo časa ne pride na pregled, je bolezen lahko že tako razvita, da je že zelo pozno za zdrav- 19. STRAN • GORENJSKI GLAS no prebiramo v reviji za nosečnice in mlade starše Mama. "Tako je. Nekaj časa sem pisala za revijo Otrok in družina, zdaj pa že nekaj let prijetno sodelujem z revijo Mama. Med svojo drugo nosečnostjo sem se čutila dolžno, da nosečnicam in porodnicam razdelim vsaj nekaj svojega znanja in koristnih nasvetov tudi na tak način. V ambulanti je vedno premalo časa za vse. Tako sem začela z nizom člankov, ki temeljijo na mojih lastnih izkušnjah s pacientkami in na osnovi vprašanj, ki mi jih najpogosteje zastavljajo. Tako v njih na poljuden način razlagam različne teme, povezane s predporodnim obdobjem, porodom in časom po njem. Ravnokar pišem o dvojčkih. Načrtujem, da bom zbirko člankov nekoč objavila v knjižni obliki." Tiskovna agencija #* B.P. poroča *>■ ljenje in tudi operacija nima več takih uspehov. Rak ne boli, ženske se dobro počutijo in običajno rečejo: saj mi nič ni bilo. Ja, res je, rak ne boli, a na koncu umreš... Je pa res, da smo Slovenci kancerofoben narod, raka se bojimo, je nekaj groznega, skrivnostnega." Pa se ženske zavedajo pomena rednega obiskovanja ginekologa? Ali prihajajo redno? "Že v preteklosti so ginekologi naredili veliko s stalnim opozarjanjem, kako pomembni so redni preventivni ginekološki pregledi. Kljub temu pa podatki kažejo, da petdeset odstotkov žensk še vedno ne prihaja redno na obisk h ginekologu. Tiste, ki že tako bolj skrbijo za svoje zdravje in se zavedajo, da morajo tudi same kaj prispevati k temu, prihajajo redno. Redno prihajajo tudi ženske, ki so imele neugodno izkušnjo, same ali v družini." Kaj pa so sicer najpogostejša obolenja oziroma težave žensk, ki prihajajo k vam v ginekološko ambulanto? "Redne ginekološke ambulante so predvsem preventivne, tako da prihajajo relativno zdrave ženske. Ženske v rodnem obdobju prihajajo zaradi kontracepcije, zaradi nosečnosti, sicer pa prihajajo na redne preglede. Najpogostejše težave, zaradi katerih pridejo, so motnje menstrualnega ciklusa in neobičajne krvavitve, vnetja rodil in zunanjega spolovila, bolečine v spodnjem Predelu trebuha..." Rojevanje v vodi, sede Omenili ste, da ste tudi porodničarka. Ali poleg vodenja ginekološke ambulante sodelujete tudi pri porodih? "Ne, tega dela zdaj ne opravljam, ker pač ne delam v bolnišnici, sem pa to delo opravljala v času, ko sem delala v kranjski porodnišnici. Pri normalnih porodih vodi porod babica in ne porodničar, poseže pa vmes ob vsakem zapletu." Je pa porod verjetno za zdravnika posebno doživetje. "Ja, res je posebno doživetje. Gre za rojstvo majhnega novega človeškega bitja in vedno sem začutila ogromno pozitivne energije. Sama sem se zelo zavzemala za human odnos, da bi imela ženska med porodom občutek, da ni sama, daje ob njej strokovni kader, ki ji je pripravljen pomagati. Ker je zdravnik zelo težko prisoten ves čas poroda, je zelo pomembna pomoč babic, ki so pri nas zelo dobre in izkušene in imajo pri porodu najpomembnejšo vlogo. Vse bolj pa se odkriva tudi pomen prisotnosti svojca, zlasti moža, lahko pa je to tudi mama, sestra. Najbolj zaželen je seveda partner, ker je to njun skupen dogodek in čudovit uvod za življenje v novi družinici." Tudi pri nas se vse bolj uveljavljajo različne metode rojevanja, ženske imajo različne zelje. Kakšen je vaš pogled na alternativne porode, denimo čepe, v vodi...? "Ženske lahko rojevajo v različnih položajih, ene lažje čepe, druge sede. Uporabljajo se posebni stoli, pručke, posebni obroči, da se ženska prime in drugače pritiska, otrok si z lastno težo pomaga in poišče pot. Če ženska leži, je najtežje, mora sama najbolj pritiskati. V Postojni prakticirajo tudi porod v vodi, potem je tu brezbo-lečinski porod... Možnosti je veliko in mislim, da prihaja čas, ko bodo želje pacientke prišle v ospredje. Seveda pa ne želje nekaterih nosečnic, ki mislijo, da bodo prišle in bomo kar naredili carski rez, da bi se znebile popadkov. Carski rez je rezerviran za posebne indikacije in komplikacije ob porodu. Je resen operativen poseg in ni metoda izbora, kot mislijo nekatere ženske. Je kljub vsemu operacija, ki ima vse možne zaplete operativnega posega. Najboljši je vsekakor naraven vaginalni porod, po katerem ženska najhitreje okreva, otrok se rodi po naravni poti. Po carskem rezu je velikokrat težje vzpostaviti sožitje že na začetku, saj žensko boli po operaciji, težave nastopijo pri dojenju..." Tudi sami imate dvakratno izkušnjo poroda, imate dva sina. Se vam zdi, da je bilo kaj lažje, ker ste sami zdravnica oziroma ginekologinja? "Med obema mojima porodoma je kar desetletna razlika. Prvič sem rodila, ko sem bila še specializantka, leta 1988, drugič pred dvema letoma. Prvič se mi je porod zdel nekaj groznega, sem se ga zelo bala. Ob popadkih sem mislila, joj, ko bi lahko za kakšno uro kar nekam ušla in si malo odpočila... Drugič pa je bil porod bistveno lažji, a sem ga tudi sama drugače sprejela in pričakovala. Porodničarji rečemo, da ženska pride na porod pripravljena v glavi. Kako ga ženska, sprejema, je zelo pomembno od informacij, ki jih dobi od ginekologa ali porodničarja. Tudi pri nas se pojavlja trend, da je ob porodnici prisoten tim, ki je bil vključen že ves čas nosečnosti in tudi ob porodu. Najboljši porod je tisti, ki je za žensko in otroka čim manj stresen, čim bolj naraven in hiter. Če pa se ženske bojijo, so zakrčene in posledično imajo tudi veliko bolečin, popadki so težji. Morate le vedeti, da so popadki ena najhujših bolečin, boleči popadki so po bolečinski stopnji na najvišji stopnji, enaki bolečini ob napadu ledvičnih kamnov, za katere vemo, da so na vrhu bolečinske lestvice. Je pa res, da nimajo vse ženske enakega praga bolečine. Tako sem denimo imela opravka s porodnico, ki je med popadki mirno brala knjigo. Jaz denimo te stopnje nisem nikoli mogla doseči..." Poklic zdravnika je verjetno takšen, da zahteva nenehno strokovno izpopolnjevanje, sploh vaše delo, ko opravljate različne raziskave in predavate. "Res je, moj poklic zahteva stalno strokovno izpopolnjevanje. Udeležujem se strokovnih kongresov doma in po svetu. Sem med redkimi v naši državi z mednarodno licenco za načrtovanje in vodenje kliničnih raziskav. Pri magistrskem študiju sem pred dnevi že opravila zadnji seminar in čaka me še dokončanje naloge." Poleg tega pa tudi redno pišete, vaše prispevke lahko red- Na vsako službeno pot s športnimi copati In kako ob vsem tem najdete čas za družino? Usklajevanje vsega je dostikrat verjetno dokaj naporno. "V življenju sem se torej vrsto let posvečala predvsem študiju, kot sleherni med nami sem morala reševati vrsto eksistenčnih vprašanj in se umiriti, poiskati tisto, kar me v življenju osrečuje. Posebej pomembna je zame partnerska harmonija, družina. Skušam biti kar najboljša mati svojima sinovoma. Prostega časa mi primanjkuje tako kot vsem zaposlenim ženskam. Poleg službe doma vedno čaka še precej dela. Kar mi preostane prostega časa, ga najraje preživljam v krogu družine, kamor skušam vnesti načela zdravega telesnega in duševnega zdravja. Veliko časa preživimo v naravi. Sama se zavedam, da za svoje zdravje lahko največ naredim sama. Tako že nekaj let več pozornosti posvečam telesni aktivnosti. Rada tečem, tako da imam na vseh službenih potovanjih športne copate vedno s seboj. Smučam, plavam, veliko veselja pa imam tudi z lastnim vrtičkom." Zadnje čase pa se vaše ime pojavlja tudi v politiki, odkod zanimanje za politiko? Še zlasti glede na to, da v politiki ni ravno veliko žensk... "Moram priznati, da je zame včasih beseda politika pomenila nekaj nezanimivega, nekaj na meji dobrega okusa. Enostavno sem jo enačila z vsem negativnim, kar se v politiki dogaja. Kasneje pa sem dojela drugačno bistvo politike in začela me je zanimati. Ugotovila sem, da je bolje, če se sama vključim v procese odločanja o pomembnih stvareh, sicer se vedno odločijo drugi. In skoraj vedno slabše, kot bi želela sama. Prvič sem se v politični vlogi znašla kot županska kandidatka leta 1994, vendar pa takrat to še ni bilo prav zares. Ko sem se naslednje leto v domači Bistrici angažirala proti temu, da bi brez upoštevanja krajevnih interesov gradili obsežen trgovski kompleks v središču stanovanjskega naselja, pa sem ugotovila, da je prav, da se opredeljujem do javnih zadev. Naši napori so obrodili sadove, center se na olajšanje krajanov ni začel graditi. Nato sem bila izvoljena za predsednico sveta krajevne skupnosti Bistrica. To predsed-nikovanje označujejo predvsem boj za obstoj krajevnih skupnosti, upoštevanje volje in potreb krajanov v skladu z zakoni, kar pa je sprto z ozko miselnostjo tržiškega župana. Prav to delovanje me je naučilo tega, da se je potrebno za uveljavitev lastnih pogledov na urejanje političnih zadev boriti. In tega me ni strah. Zato v politiki še nisem rekla zadnje besede." • Urša Peternel, foto: Tina Doki ## "Najlepša hvala vsem, ki ste podprli ustanovitev naše nove, bohinjske godbe na pihala! Ker prave 'pleh muz'ke' ni brez podmladka, sva se z ženo odločila za konkreten prispevek: sinčka Marka." /Franc Kramar, župan občine Bohinj; tik pred prazniki se je županova družina povečala za tretjero-jenca Marka, ki bo delal družbo sestri Urški in bratu Roku/ • • "Tole vama pa moram povedati: moj veliki konkurent z Gorenjske, ki me skuša izriniti s tržišča z zanikrnimi izbori 'Kraljice Slovenije', se je zdaj vrnil v šolske klopi in organizira izbor miss gorenjskih srednjih šol. In bo spet tako kot vselej doslej: na njegove štose bo 'padlo' nekaj sponzorjev, ki bodo potem ugotovili, da je samo izbor Miss sveta resno zastavljeno in izvedeno lepotno tekmovanje." /Zdravko Geržina, lastnik licence za organizacijo lepotnih tekmovanj za "Miss sveta" v Sloveniji; bivša miss Slovenije Miša Novak in sedanja uradno najlepša Slovenka Neda Gačnik/ ♦ ♦ "Gospod Goršič, pri nas v Murglah je postalo prestižno, kdo obiskuje gledališke predstave v Mengšu v Kulturnem domu. Štefka mi je vsa navdušena razlagala, da v komediji Žurka za punce z Jernejem Kuntnerjern in Urošem Smole-jem nastopate v tangicah, da so gledalke in gledalci navdušeni, da so vse predstave vnaprej razprodane. Bi se za naslednjo Žurko za punce, ki bo v torek, 9. maja, dalo dobili še kakšno vstopnico?" /Milan Kučan, predsednik države; Niko Goršič, dramski igralec, član žirije letošnjega TSD - Tedna slovenske drame v Kranju prejšnji mesec/ "Joj, gospa Volčjakova, globoko se opravičujem, ker Vam nikakor nisem uspel 'zrihtat' hotelske sobe v Veli Luki na Korčuli za čas prvomajskih praznikov! Že v začetku aprila so bile vse razpoložljive hotelske kapacitete v Veli Luki razprodane, ker je Odisej več kot tisoč Gorenjk in Gorenjcev tja peljal na koncert Oliverja Dragojeviča, hrvaškega pevca stoletja, minulo nedeljo zvečer. Saj bi nas od prejšnje srede do tega torka odšlo na Korčulo še veliko več, pa za cel teden nismo našli dovolj udobnih avtobusov in tudi trajekti jih niso mogli iz Splita na Korčulo, in potem še nazaj, v enem dnevu prepeljati več kot dvajset." /Igor Stare, lastnik in direktor Turistične agencije Odisej; Marija Voičjak, novinarka -urednica za gospodarstvo v Gorenjskem glasu/ Mt\ Mazda prihaja med enoprostorce z novim MPV Velikost v borbi za tržno pogačo Japonska Mazda v razredu velikih enoprostorskih avtomobilov doslej ni igrala posebej vidne vloge. Njihov stari MPV z zadnjim pogonom (kratico ima tovarna zaščiteno) je po osmih letih že krepko presegel ustrezno življenjsko dobo. Njegov naslednik z enakim imenom s polletno zamudo po predstavitvi lansko jesen, prihaja tudi na slovenski avtomobilski trg. Pri nas so si večino kolača med večjimi enoprostorskimi avtomobili razdelili volksvvagen sharan, seat alhambra in renault espace, starih Mazdinih MPV-jev je na slovenskih cestah le za vzorec. Tudi z novim se slika vsaj letos ne bo bistveno popravila, zastopnik M MS naj bi do konca leta dobil le 20 avtomobilov. Če že ne prodajno, pa je mazda MPV uspešna vsaj po merah, saj je novinec med vsemi v svojem razredu s 4,75-metrsko dolžino in 2,84-metrsko medosno razdaljo, vodilni med vsemi tekmeci. Oblikovalci so mu določili položen nos z razpoznavno masko in prosojnimi žarometi, drsnimi vrati na obeh bokih in ne pretirano ravno odrezanim zadkom. V prostorni potniški kabini je sedem sedežev, ki se v drugi in tretji vrsti zlagajo že po znani re-cepturi, skladno s tem pa se povečuje tudi prtljažni prostor, ki iz sorazmerno skromnih 294 zraste na 866 litrov pri ostranjeni tretji vrsti. Prostorna notranjost ima tudi številne odlagalne predale in police, kar še povečuje uporabnost, medtem ko ima voznik pred očmi pregledno armaturno ploščo z nekaj že znanimi mazdinimi potezami. Mazda MPV ima samo eno stopnjo opreme, a ji zato ne manjka skoraj nič od tistega, kar zagotavlja dobro udobje in varnost. Poleg električnih sistemov je opremljena še z daljinsko uprav- SALON VOZIL POOBLAŠČENI SERVIS ■mm KP«PI Hit tel.:064 652 200 ŠKOFJA LOKA-GOSTEČE 8 Ugodne cene vozil s klimo: ATOS s klimo L479.000 SIT ACCENT s klimo 1.679.000 SIT LANTRA s klimo 2.244.000 SIT DODATNE UGODNOSTI V DNEH OD 4. DO 8. MAJA V ČASU AVTOSALONA LOKA 2000 KREDIT NA POLOŽNICE - BANČNI KREDIT OD 2,5 % DALJE ljivo osrednjo ključavnico in ročno klimatsko napravo, ki je nastavljiva posebej za sprednji in zadnji del kabine. Mazdina pregovorna skrb za varnost se izkazuje v štirih varnostnih vrečah in protiblokirnem zavornem siste- mu. Tudi pri motorju vsaj zaenkrat ni izbire. Konstruktorji so se odločili za 2,0-litrski bencinski štirivaljnik s 16 ventili, ki tokrat poganja prednji kolesni par in naj bi bil s 123 konjskimi močmi dovolj dobro kos več kot poldrugo ................■ tono težkemu avtomobilu. Kaj se bo še vrtelo pod pokrovom tega avtomobila, še ni znano, bržkone Prihranek pri opremi že od 214.000 SIT! 'Nagradno vprašanje in pogoje nagradne igre dobite na našem prodajnem mestu. Partner Posebna serija Peugeot Saint Tropez |e opremljena s klimo in ekskluzivnim paketom dodatne opreme. Ponudba velja do razprodaje zalog. Avtohiša Kavčič d.o.o. Avtohiša Kavćić d.o.o.,Milje 45,42l2Visoko,tel.:064 438 0327 PEOCEOT pride najprej na vrsto turbodizel-ski motor. Kako se bo mazda MPV znašla na slovenskem avtomobilskem trgu, kjer ji enoprostorskih tekmecev ne manjka, je odvisno tudi od cene. Ta znaša 5.059.000 tolarjev, kar se morda sliši veliko, glede na prostornost in opremo pa malo manj. Slovenskim kupcem bo od maja do konca leta zaradi majhnih možnosti dobave na voljo le 20 avtomobilov. • M.G., foto: Mazda AVrOKADiVEC Šenčur, tel.: 279-0000 SUPER PONUDBA VOZIL S KLIMO UGODNOST ZA VOZILA IZ ZALOGE KREDIT OD T + 2,5 % - KREDIT NA POLOŽNICE slušahu Rado mm m mmm, k\havan Klima t ,Bft t VVVtt jft Kfimit t Wft t VWTr t 7 P KAOiVK Šmlm 064 418 00 32 KftlNVfC lesct 064 702 950 MICRA ■ W ■ m M mirni z bogatejšo opremo Serijsko sedaj že dve zračni blazini in servo volan. mia velja i* model MICKA Comfort 1,0(1) PoabkUSftlt tiishipmk za Slovenijo: NISSAN ADK1A d.o.o., Ljubljana l\vblitšćpiii tvorci r Sloveniji •AVTONISS.Liul.lmu telefon: »61 18186» •AVIOTRl NK ljuljana Je?ka.lelelon:Ool 16838$ •AVTOSERVISPIŽKM I loiiujle. lelelon-061 1627 100 •NISSAN SERVIS K III 11 M •AVTOHIŠA FER K. ManU.r. lelelon: 01.:, 224 -t?8 •NISSAN HVALIC 1'tuj. lelelon: 062/ ?«.<849 •MG CENTER. Siiil|.m/. lelelon 02. d- 84 888 •PANADRIACelje.l.e!)e.lelelon-1)63/ i2i »70 •AVTO KUK. Slovenske Konik e. telefon: 063/753 904 • AVTOHIŠA KOS. 1'ol/el.l. telefon: 063/ 792 23« •AVTOMOĆNIK. Kr.inj. lelelon: 064/ 242 27? • AVTOSERVTS GORICA Novj Gorica, tel. 065 15*5721 •AVTOMEHANIKA EABJAN Ifranik, lelelon:«"I J7012 • AVTOMEHAN1KA V1DR1H. Oiik ti lek-lo,, ix.H- TJ 180 •AVTOMEHANIKA ZIERER. Sevnici, tel 0608/ iti 1«'; •AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA, lelelon 069/ K 209 m swz«ici Odar mm $mmm mm® mm m mm mmt m mm mm i** m mm mm m mm mm m mm MITSUBISHI MOTORS „j.UJjemperature), ko sicer temperature pogosto bistveno presegajo 30 stopinj C. Takšne temperature zaustavijo že razvite okužbe s krompirjevo plesnijo. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije sov letu 1999 registrirali prve posamezne pojave krompirjeve plesni (vidni znaki - nekroze) že v drugi dekadi maja (npr. 19. 5. v Racah - pod tkanino za prekrivanje, 28. 5. v Dravogradu - na prostem, 28. 5. v Komendi - na prostem, 31. 5. v okolici Beltincev - na prostem,...). Proti-fitoftorna služba je na osnovi spremljanih parametrov ugotovila preseganje praga in objavila obvestilo za varstvo pred krompirjevo plesnijo 28. 5.. Na področjih, ki so bila najbolj izpostavljena napadu krompirjeve plesni, so bila škropljenja v juniju opravljena že v času, ko se je bolezen že razvila oz. govorimo o kurativni situaciji. V letu 1999 smo opazili zelo močno prisotnost stc-belne krompirjeve plesni. Izvor te okužbe je navadno že okuženo seme, kar pomeni, da so rastline že na začetku rasti okužene. Pojav okuženega semena je sicer prisoten vsako leto, vendar pa so vremenske razmere navadno takšne, da se plesen na steblih v večji meri niti ne razvije. To v normalnih letih omogoča relativno dobro varstvo pred plesnijo tudi, kadar so prisotne okužbe na steblu, ki izvirajo iz okuženega semena. V primeru okuženih gomoljev je določilev časa škropljenja na podlagi napotil protifitoftorne službe problematična, saj se gliva lahko razvija kar dolgo, preden se pokažejo vidni znaki bolezni. Pridelovalci največkrat govorijo o okužbi s plesnijo, ko opazijo nekroze listnega tkiva, bolj pozorni pridelovalci opazijo tudi zgodnje nekroze stebel. Malo je pridelovalcev, ki govorijo o okužbi s plesnijo. ko se razvijejo prvi trosonosci krompirjeve plesni. To pa je že čas, ko je lahko preteklo več kot 4 dni od okužbe (prve dobro vidne nekroze na listih se navadno pojavijo teden dni po okužbi ali še kasneje). Za Ridomil Gold ali stari Ridomil velja, da kurativno delujeta do 4 dni po okužbi. Navedeno kaže na to, da so okužbe s krompirjevo plesnijo prisotne bistveno bolj zgodaj kot jih večina pridelovalcev dejansko opazi. Lastnosti pripravka Ridomil Gold Ridomil Gold MZ 68 WP - aktivna snov metalaksil-M (ali Ridomil MZ 72 WP-aktivna snov metalaksil) ima povsod po svetu v strokovnih krogih nesporno prvo mesto glede dolžine kurativnega delovanja (4 dni po infekciji), odlične porazdelitve po rastlini oz. sistemičnosti (varovanje novega prirasta), učinkovitosti delovanja, ter odpornosti za izpiranje (že po 30 minutah ga dež ne more več izprati). Zato je najboljši čas za začetek uporabe Ridomila Gold zgodaj, ko se vrste strnejo, torej v času bujne rasti in nestalnega vremena. Zaradi specifičnih lastnosti metalak-sila-M in zelo ozkega izbora zares odličnih pripravkov za zatiranje krompirjeve plesni je Ridomil Gold nenadomestljivo orodje ter nepreseženi standard pri zatiranju krompirjeve plesni, ki velja za eno od najbolj zahrbtnih in agresivnih bolezni na kulturnih rastlinah. Edini problem pri mcialaksilu-M in drugih fungici-dih iz skupine renilamidov (Galben, Sandofan, Caltan) je možen nastanek odpornosti s strani krompirjeve plesni. Nastanek odpornosti je bil bolj verjeten v Preteklosti, ko se je še uprabljal čisti metalaksilni pripravek. Danes se metalaksil uporablja le v kombiniranih pripravkih (Ridomil Gold: metalaksil-M + mankozeb), kar zelo zmanjšuje verjetnost nastanka odpornosti. Do tega pride najbolj pogosto zaradi napačne rabe fungicida ali napačnih postopkov (prepogosta raba Ridomila Gold, uporaba Ridomila Gold pozno v sezoni, kontinuirana kurativna raba Ridomila gold (koje okužba že močno prisotna) ter npr. sajenje semena okuženega z odpornimi oblikami krompirjeve plesni). K sreči pa velja, daje odpornost gliv na metalaksil-M tudi ob neustrezni uporabi le prehodna. Če prekinemo z uporabo metalaksila-M, že po eni do dveh sezonah populacija gliv spet postane občutljiva, oziroma je metalaksil-M spet normalno učinkovit. Nasploh so fenilamidi (metalaksil-M) izredno pomembna skupina fungicidov, ki imajo trajno polno učinkovitost na ciljne bolezni. Pri praktično vseh drugih skupinah fungicidov je značilno, da se odpornost bolezni gradi sicer počasi, vendar pa je nepovratna ali pa se ustrezna učinkovitost povrne po zelo dolgem obdobju. Shema programa uporabe fungicidov za varstvo pred krompirjevo plesnijo kontaktni funsicid Ridomil Gold MZ (2 x 3 X) Pravilna uvrstitev Ridomila Gold v škropilni program Osnovna navodila, kijih daje FRAC (Fungicide Re-sistance Action Committee) pri uporabi fenilamid-nih fungicidov (tudi Ridomil Gold MZ 68 WP) so: 1. Škropljenje s fenilamidnimi fungicidi (metalaksil-M) mora biti vedno preventivno oz. pred pojavom bolezni. 2. Uporaba metalaksila-M (Ridomil Gold) naj bo vedno zgodaj v rastni dobi ali med najbujnejšo rastjo v presledku od 10 do 14 dni, ob izjemno močnih okužbah tudi 7 dni. 3. Omejitev na 2 - 3 škropljenja v rastni dobi. 4. Pri prehodu na kontaktne fungicide mora biti presledek krajši (tj. presledek predpisan za kontaktno sredstvo). Ob vsem tem se lahko poraja vprašanje, kakšna je prednost kurativnega delovanja, če pridelovalci ne morejo optimalno uporabljati fungicida že po pojavu vidnih znakov bolezni. Splošno velja, da je najbolj učinkovita raba sistemičnih kurativnih fungicidov preventivna (pred pojavom vidnih znakov bolezni), izjema so le nekatere bolezni, npr. nekatere pepelas-te plesni. Bistvene prednosti lastnosti sistemčne ku-rativnosti so možnost podaljšanja intervalov med škropljenji s sistemiki, delovanje na bolezen, ki je že prisotna vendar še ni ali pa je le neznatno razvila vidne znake, dobra zaščita novega prirasta, odpornost na izpiranje. V primeru poznega kurativnega škropljenja je uspešnost odvisna predvsem od vremenskih pogojev, ki s kolebanjem vplivajo oz. celo začasno zaustavljajo razvoj bolezni. V letu 1999 pa je bil vpliv vremenskih pogojev dodatna spodbuda za neprekinj-. en intenziven razvoj krompirjeve plesni. Uporaba Ridomila v krompirju v Sloveniji jc bila v letu 1999 in v preteklosti raje praviloma kot pa izjemoma v nasprotju vsaj z enim ali pa tudi z vsemi zgoraj omenjenimi načeli. Neupoštevanje teh načel pomeni manjši izkoristek potenciala pripravka ali pa povečanje nevarnosti za nastanek odpornosti s strani bolezni. Razlika med pripravkoma Ridomil Gold MZ 68 in Ridomil MZ 72 Ko pridelovalci iščejo vzroke za probleme pri varstvu pred krompirjevo plesnijo. omenjajo kol enega glavnih možnih vzrokov, da vsebuje novi Ridomil Gold MZ 68 VVP manj aktivne snovi (4% metalaksila-M) kot do zdaj uveljavljeni Ridomil MZ 72 VVP (8% metalaksila). V resnici gre pri Ridomilu Gold MZ 68 WP in pri Ridomilu MZ 72 WP za popolnoma enako biološko učinkovitost oz. delovanje na bolezni: To je bilo strokovno izkazano v številnih laboratorijskih in poljskih preizkušanjih v razvitih državah pa tudi v času biološkega preizkušanja na poljih v Sloveniji. Zato je že ali pa bo do leta 2001 stari Ridomil MZ 72 VVP po celem svetu zamenjan z Ridomilom Gold 68 VVP. Ridomil Gold MZ 68 VVP je bil prvič registriran v ZDA v marcu 1997. Za novi .mctalaksil-M (Ridomil Gold) so značilne vse lastnosti in prednosti metalaksila (Ridomil), poleg tega pa ima bistveno bolj ugodne ekološke lastnosti. Kar nekaj sredstev za varstvo rastlin (aktivnih snovi) obstaja v racematni obliki, to je v mešanicah dveh ali več Um. optično aktivnih oblikah. Optično aktivne molekule (izomeri ali cnantiome-re) imajo enake strukturne formule, ločijo pa se po tem, kako lomijo polarizirano svetlobo (so zrcalne slike), lahko pa tudi po biološki aktivnosti (enantiospecifičnost). Kljub temu da se izomeri pogosto izrazito ločijo po biotični učinkovitosti, je bilo do zdaj uvedeno le malo sredstev za varstvo rastlin v prečiščeni obliki (izločeni neaktivni izomeri aktivnih snovi). Molekula metalaksila (Ridomil) obstaja v mešanici dveh izomerov (metalaksil-M in metalaksil-P) v razmerju 1:1. Le Metalaksil-M (Ridomil Gold) je biotično aktiven, kar pomeni, da deluje na rastlinske bolezni. Delovanje metalaksila-M je zato že v polovičnem odmerku (100 g aktivne snovi/ha) popolnoma enakovredno delovanju polnega odmerka starega metalaksila (200 g aktivne snovi/ha). S sodobnim tehnološkim postopkom so uspeli iz metalaksila (Ridomil) izločiti komponento, ki ne deluje na bolezni rastlin (metalaksil-P), preostanek pa predstavlja metalaksil-M (Ridomil Gold). Sestava novega Ridomila Gold MZ 68 WP je torej takšna, da zagotavlja ob enakih odmerkih pripravkov (npr. 2,5 kg/ha) popolnoma enako delovanje na bolezni, kot ga ima Ridomil MZ 72 WP, le da manj obremenjuje okolje (zmanjšanje količine metalaksila za polovico). Priporočila za uporabo Ridomila Gold MZ 68 Izredno je pomembno, da pridelovalci opravljajo škropljenje za varstvo pred krompirjevo plesnijo v okviru programa. Ni zaželeno, da se opravljajo škropljenja po principu gašenja požara. Na ta način je izpostavljenost situacijam, ki so bile pogoste v letu 1999, velika, nevarnost ekonomskih škod je velika, število škropljenj in/ali količina porabljenih fungicidov so lahko bistveno večji od potreb (ustrezna učinkovitost pa vseeno izostane), prav tako pa nepravilen način uporabe sistemičnih fungicidov lahko vpliva na razvoj odpornosti bolezni. Za optimalno varstvo je primerno uporabljati fungicide po programu, kar pomeni načrtovano število škropljenj ter pazljiv izbor fungicidov. Predlog programa: Glavno načelo za uspešno varstvo pred krompirjevo plesnijo je zagotavljanje preventivne uporabe fungicidov tokom celotnega časa izvajanja škropilnega programa. Protifitoftorna služba s svojimi priporočili dokaj natančno napoveduje čas, ko lahko nastopi infekcija s krompirjevo plesnijo. Napovedi se oblikujejo na osnovi podatkov z merilnih mest. Kjer pridelovalci iz izkušenj vedo, da se krompirjeva plesen pojavi bolj zgodaj (mikrolokacija, občutljivost sorte, morebitno prekrivanje pri zgodnji pridelavi...), je potrebna večja pazljivost ter začetek varstva pred krompirjevo plesnijo še pred napovedjo protifitoftorne službe. Škropljenje po programu nudi večjo zanesljivost, napovedi protifitoftorne službe pa nam,lahko pomagajo predvsem pri odločitvi kdaj začeti uporabljati sistemične kurativne fungicide. Prva škropljenja naj bodo opravljena dovolj zgodaj. To pomeni opraviti škropljenja.s kontaktnimi fungicidi, preden se strnejo vrste krompirja (npr. Dithane). Zgodnji začetek škropljenja nam zagotavlja preventivno zaščito pred krompirjevo plesnijo ter varstvo pred črno listno pegavostjo krompirja (Alternaria solani). Razmik med škropljenji mora biti 5-7 dni, odvisno od vremenskih razmer in bujnosti rasti. Za prvim blokom škropljenj s kontaktnimi fungicidi priporočamo škropljenje z Ridomilom Gold. S škropljenjem začnemo po navodilih prognostične kont. funsicidi oz. sistemiki z drusim mehanizmom delovanja (ne Galben, Sandofan aH Caltan) službe ali na osnovi izkušenj bolj zgodaj (v primerih, ki so opisani zgoraj). Navadno se ta čas ujema s strnjevanjem vrst, vendar pa lahko ugodni pogoji za razvoj krompirjeve plesni izjemoma nastopijo tudi bistveno bolj zgodaj (izkušnje iz leta 1999!). V toku vegetacije lahko škropimo samo 2-3X s fungicidi iz skupine fenilamidov (poleg Ridomila Gold so to še Sandofan. Galben in Caltan)! V tretjem bloku priporočamo uporabo lokalno sistemičnih fungicidov, ki niso iz skupine fenilamidov (npr. Acrobat MZ) Če ni opaznih znakov bolezni, je razmik med zadnjim škropljenjem z Ridomilom Gold in škropljenjem z lokalnim sistemi-kom 10 - 14 dni. V tem bloku škropimo 2X. Razmik med posameznimi škropljenji z lokalno siste-mičnimi fungicidi v blagih razmerah je 10-14 dni. V težjih razmerah je ta razmik 7-10 dni. Le v zelo blagih razmerah v tem bloku priporočamo kontaktne fungicide (npr. Dithane), vendar pa mora biti v tem primeru razmik med zadnjim škropljenjem z Ridomilom Gold in škropljenjem s kontaktnim fungicidom največ 7 dni. Po potrebi zadnja dodatna škropljenja opravimo s kontaktnimi fungicidi. Predloženi program zagotavlja dobro varstvo poznih sort krompirja, pri varstvu zgodnjih sort je število škropljenj zaradi krajše dobe rasti in karen-ce pripravkov ustrezno manjše. Posebne situacije: - Kadar obstaja sum, da je bilo seme okuženo s krompirjevo plesnijo, je primerno že prvo škropljenjem opraviti z Ridomilom Gold. - Če kljub vsemu škropimo v izrazito kurativni situaciji, škropimo s kombinacijo Ridomil Gold + Acrobat ali Tatto (oba fungicida v kombinaciji uporabimo v polnih odmerkih). Škropimo 2X v razmiku 5-7 dni. - Če je bilo nedvomno ugotovljeno, daje krompirjeva plesen razvila močno izraženo odpornost na metalaksil-M, se ravnamo po navodilih strokovnih služb (1-2 leti ne uporabljati Ridomila Gold). Zaključek Pri varstvu pred krompirjevo plesnijo je izjemno pomembno zagotavljanje preventivne uporabe fungicidov (preden so opazni vidni znaki bolezni). To velja tudi za sistemični kurativni fungicid Ridomil Gold. Ridomil Gold lahko uporabimo največ 2-3 X letno, najbolj primerna je uporaba v času najbujnejše rasti. Pravilna uporaba Ridomila Gold zagotavlja trajno odlično delovanje proti krompirjevi plesni. Kot ilustracijo lahko navedemo uporabo Ridomila Gold v vinogradništvu v Sloveniji, kjer je bilo delovanje na peronosporo vinske trte (bolezen, ki je bližnji sorodnik krompirjeve plesni) v letu 1999 zelo dobro, kljub dejstvu, daje bila intenzivnost peronospore v letošnjem letu največja v zadnjih 40 letih. Vzrok za to je že izoblikovan pristop vinogradnikov, da škropijo v programu, kjer začnejo z uporabo kontaktnih fungicidov zgodaj in tokom vegetacije vzdržujejo preventivno situacijo. Vasja Hafner Novartis Agro, d.o.o. Kržičeva 3, 1000 ljubljana Tel.: 061/ 136-12-03 fax.: 061/ 136-12-14 NOGOMET Slovenske nogometne lige KRANJČANI IN DOMŽALČANI ZMAGALI Kranj, 5. maja - Domžalčani so katastrofalno, s 6 : 1, premagali Feroterm Pohorje in nato še Potrošnika, Živila Triglav pa v Kranju z 1 : 0 Železničarja iz Maribora. Zmagal je tudi Bled v tretji ligi. V prvi slovenski nogometni ligi so Domžalčani visoko s 6 : 1 premagali Feroterm Pohorje. Zadetke za Domžalčane so dosegli Sulejmani, Hribar, Protega, Jeršin, Krepek in Žinič. Vodilni Maribor Pivovarna Laško je po zmagi nad Olimpijo že osvojil naslov državnega prvaka. V drugi ligi so Živila Triglav v Kranju premagali Železničarja iz Maribora z 1 : 0. Edini zadetek za Kranjčane je dosegel Tasič v 14. minuti. Priložnost za zadetek so imeli tudi gostje, vendar so dvakrat zadeli vratnico. Tekma je bila zanimiva. Koper z 58 točkami in Tabor s 55 točkami sta si že zagotovila uvrstitev v prvo ligo. Živila Triglav so osma s 34 točkami. V 3. ligi center je Casino Bled doma s 3 : 1 premagal Avtodebevc iz Doba, Zarica pa je doma s 5 : 0 zgubila z vodilnim Viatorjem Vektorjem. Ta vodi s 50 točkami pred Belo krajino, ki jih ima 49. Blej-ci so deseti s 23 točkami, Zarica pa dvanajsta z 21 točkami. V 2. slovenski kadetski in mladinski ligi sta moštvi Flok Komenda Kamnik igrali neodločeno s Taborjem Sežana (mladinci), kadeti pa so zmagali z 1 : 2. Moštvi Jesenic sta bili poraženi z Elanom, Domžalčani so pri mladincih igrali 1 : I z Ilirsko Bistrico, kadeti pa so zmagali s 5 : 0. • J.K. "NOGOUMETNIK" VABI NA TEČAJ Kranj, 5. maja - V okviru Nogometnega kluba Triglav Creina deluje Nogoumetnik, ki skrbi za vzgojo mladih nogometašev, starih od 5 do 10 let. Z resnejšo vadbo se začenja pri devetih letih. Maja bo organiziran vpis za letnike 91 in 92. Enomesečna vadba se bo začela z vpisom 5. maja (danes) ob 18. uri v Kok^škem logu na Primskovem. Otroci naj prinesejo s seboj športne copate, nogavice, brisačo, kratke hlače, majico in nogometno žogo št. 4. S seboj naj imajo tudi 3000 tolarjev za prijavnino. Vadba bo vsebovala 9 treningov, ki bodo potekali ob ponedeljkih in petkih ob 18. uri. Treninge bo vodil višji trener Aleš Kenda. Dosegljiv je po telefonu 041/571 155. • J. K. NOGOMETAŠI AMBASADORJI UNICEF Ljubljana, 5. maja - Jutri, 6. maja, bo rta Plečnikovem trgu pred Maximarkctorn v Ljubljani slovesna razglasitev slovenske nogometne reprezentance za nacionalne ambasadorje Unicef za leto 2000. Ob tej priložnosti bodo začel« prodajati izdelke FIFA - UNICEF. Organiziran bo turnir v malem nogometu, na katerem bodo sodelovali tudi nekateri reprezentanti, nastopile pa bodo tudi znane zabavne skupine. Izkupiček od prodaje gostinskih storitev bo šel za Unicef. Prireditev se bo začela ob 9. uri, slovesna razglasitev nogometašev za ambasadorje pa bo ob 11.45. Številne praznične prireditve TRIATLON ZEPIC ZNOVA ZMAGAL Trst, maja - V Trstu je bilo 2. zaporedno prvo majsko mednarodno tekmovanje v sprint triatlonu, ki je štelo za točke italijanskega pokala. V močni mednarodni konkurenci 214 tekmovalcev, reprezentantov iz Evropskih držav, je že drugo zaporedno zmago v štirinajstih dneh dosegel slovenski triatlonec Damjan Žepič (Avtohiša Lušina, Emona Merkur) in tako pokazal dobro formo pred začetkom serije triatlonov združenih v Blue Reebok pokalu, ki se začenja naslednji teden s tekmo v italijanskem San Marinu. • N. P. Ž. Rezultati žrebanja 17* kroga ...2S....4.. 2000. IZŽREBANE ŠTEVILKE 1,2,5, 7,8,12,17,18, 20,21,22,23,30,31,33, 34,37,38,44,47,51,53,54,55,56,60,62,64, 67,72,75. SONČKI: 50,68,11. Dobitki _Št. dobitkov_Vrednost glavni dobitek krog dobitek dobitek trije sončki dobitek dveh vrst dobitek ene vrste PRENOS 1 PRENOS 63 2.298 318.404 SIT 207.655 SIT 27.687 SIT 5.493 SIT 428 SIT Zadnji dan za izplačilo je 1.7.2000, sklad za 18. krog bo povečan za 500,00 SIT. Žrebanje vsak ponedeljek ob 18.10 na POP TV. V igrah 8.5.2000 bodo sodelovali: KVIZ KOLO Marija Mikolič, Log 55, Boštanj Jasna Kotnik, Kettejeva 20, Maribor Pavlina Drmota, Otoče 2, Podnart HIŠA ZVEZD Fani Romšak, Gorenjskega odreda 4, Kranj KOMORA Simona Hanc, Jakobovo naselje 64, M. Sobota LABIRINT Primož Franca, Partizanska 11, Koper Žrebanje od torka do petka ob 18.10 na POP TV. KOLESARJI IN TEKAČI Domači in tuji kolesarji so nastopili na dirki v Šenčurju in na nekaterih dirkah v tujini, tekači pa so imeli nekaj zahtevnih tekaških preizkušenj. Kranj, 5. maja - Občina Šenčur in Kolesarsko društvo U Sistem Power Fit s Prebačevega sta na praznični 27. april organizirala kolesarski kriterij po ulicah Šenčurja, ki je štel tudi za kriterij slovenskih mest. Veliko nagrado Šenčurja je dobil kolesar Perutnine Ptuj Radenske Rog Rajko Petek. Izkazal se je kot odličen sprinter. Tekmoval je tudi naš profesionalec Martin Hvastija, član italijanske ekipe Alessio, vendar se je moral zadovoljiti z desetim mestom. Od kranjskih kolesarjev so se med prvih deset uvrstili Stare, Križnar in Žepič na 5., 6. in 7. mesto. V posebni konkurenci članov do 23 let je bil prvi Borut Božič (PP RR) pred kolesarjema Save Matejem Staretom in Markom Žepičem. Članska dirka je bila kakovostna, čeprav med udeleženci ni bilo Novo-meščanov, ki so bili na dirki v Španiji. Med starejšimi mladinci je zmagal Lazič (Radenska Rog), Rozman (Sava) pa je bil tretji. Med mlajšimi mladinci je Grega Bole (Bled) znova ugnal konkurenco in dokazal, da se razvija v odličnega kolesarja. Ob šenčurskih ulicah se je zbralo blizu 3000 ljudi. Ekipa kranjske Save je zastopala Slovenijo na dirki za svetovni pokal kolesarjev do 23 let v Ne-graru. Od naših je bil najboljši Matej Stare na 20. mestu, Pod-gornik, Miholjevič, Žepič, Šilar in Blažek pa so bili 24., 25., 32., 34. in 53. Šilar in Stare pa sta najboljša med našimi na 173 kilometrov dolgi dirki Giro del Belvedere. Bila sta 13. in 22. S kolesarske dirke za nagrado Šenčurja. Mladi kolesarji so tekmovali na 17. pokalu Lavantala v Wolfs-bergu. Slovenski kolesarji so bili znova v ospredju. V solo vožnji je zmagal Grega Bole (Bled), član Save Filip Tišma pa je bil 3. Jure Cuderman, Gašper Pilar in Miha Švab (vsi Sava) so bili 4., 7. in 10. V Borovljah je bila tudi dirka mladih kolesarjev. V kategoriji do 12 let je svojo prvo zmago dosegel Nejc Rakuš (Bled). Na 4. Memorialu Vicen-tini se je izkazal Janez Rozman (Sava), ki jebi! med 114 kolesarji tretji. Filip Tišma je dobil gorski cilj, vendar je bil na koncu 7. Članska ekipa Save pa tekmuje na etapni dirki Abruzo UCI 1,5. Na startu je 28 moštev, med njimi 20 poklicnih. V prvi etapi sta bila v ospredju savska kolesarja Matej Stare in Uroš Šilar (oba Sava). BALINANJI TRAČANI ZA EVROPSKI POKAL Trata pri Škof ji Loki, 5. maja - Jutri se začenja nova sezona v državnih balinarskih ligah. Gorenjci imamo v najvišji, super ligi, letos kar štiri predstavnike: ekipo Jesenic, Mile - TELA, Huje in Lokateks Trato. Aktualni državni prvaki, Tračani, pa so minulo sredo že odigrali prvi krog (22:2 so premagali ekipo Polja), saj jih jutri, v soboto ob 14. uri, na domačem balinišču čaka prva četrtfinalna tekma evropskega pokala. Njihovi nasprotniki bodo državni prvaki Bosne in Hercegovine, ekipa BK Grude, ki je v prvem krogu predtek-movanja .premagala jugoslovanske prvake, v drugem pa je iz nadaljnjega tekmovanja izločila še Švicarje. "Imeli smo srečo pri žrebu, saj smo v lažji od obeh skupin v evropskem klubskem pokalu. Naši prvi nasprotniki so jutri balinanji iz Bosne in Hercegovine in naša morebitna zmaga nad to ekipo bi najbrž že pomenila, da lahko dosežemo svoj cilj: to pa je uvrstitev na zaključni turnir najboljše četverice, ki bo junija v Franciji. Prihodnjo soboto sicer odhajamo še na gostovanje v Italijo, vendar iz vsake skupine gresta v finale najboljši dve ekipi in to računamo, da bomo ob Italijanih prav mi," pravi predsednik traškega balinarskega kluba Bojan Buden, ki je ob začetku sezone zadovoljen s pripravljenostjo ekipe državnih prvakov: "Fantje so vsi po vrsti res v dobri formi, tako da se nam odhoda Zorana Rednaka in Davorja Janžiča v prestopnem roku nič več ne poznata. Odlično igrata novinca v prvi ekipi, Darko Zubak in mladi Dejan Smeh, seveda pa se zanašamo na tradicionalno vrhunsko igro Uroša Veharja, Damjana Sofronievskega in Gregorja Moličnika, pa tudi starejši igralci na sezono res dobro pripravljeni. Tako seveda jutri pričakujemo zmago." Ob balinarjih Lokateksa Trate bodo jutri na balinišča stopili tudi ostali ligaši, ki se bodo potegovali za točke v državnem prvenstvu. V super ligi so pari: Skala Casino Kbar - Sloga, Milje Tela - Jesenice in Železničar - Huje, v 1. ligi igrajo: Antena Portorož - Šiška, Jadran Izola - Jadran Pakirka, Bistrica - Center, SGP Gorica - Mlinar Moro Sport in Brda - T1B Terminal, v II ligi - vzhod pa so pari: Velenje Premogovnik - Fužine Balinček, Duplica - Planina. Svoboda -Krško, Zarja - EIS Budničar ter Sodček Kočevje - Radovljica Alpe-tour. • V. Stanovnik VATERPOLO SLOVENCI V HANNOVRU Kranj, 5. maja - Po zadnji prijateljski tekmi s Kanado v Kranju, ki sojo dobili Slovenci z 8 : 7, je slovenska vaterpolska reprezentanca včeraj odpotovala v Hannover na kvalifikacijski turnir za nastop na olimpijskih igrah. Ob trenerju Igorju Štirnu in pomočniku Tomu Baldermanu so v Nemčijo odšli vratarja Igor Belofastov in Matjaž Homovec ter igralci Branko Hajdinjak, Jernej Seljak, Matej Nastran, Boban Antonijevič, Tadej Peranovič, Teo Galič, Erik Bukovac, Aleksander Mertelj, Primož Troppan, Krištof Štromajer in Žiga Balderman. Jedro reprezentance je iz kranjskega kluba Triglav Živila, razen Seljaka, ki je iz Probanke Leasing Maribor, in Kranjčana Erika Bukovca, ki igra pri Cataniji na Siciliji. Z igralci so odšli še fizioterapevt Branko Skubic, Jože Jenšterle in Veroljub Čpajakovič, mednarodni sodnik Boris Margeta in naš poročevalec Jože Ma-rinček. Uvrstitev na olimpiado je težka naloga, saj v skupini B, kjer je Slovenija, igrajo še Jugoslavija, Nizozemska in Brazilija. Če bi Slovenci premagali Nizozemsko in Brazilijo, bi bile možnosti za olimpiado realne. Slovenija bo igrala prvo tekmo jutri, 6. maja, s favorizirano Jugoslavijo. • J. Marinček Tekači na Visokem in na Dobrči Deseti tradicionalni Tek trmastih je bil na Visokem v športnem centru Rapa. Udeležilo se ga je 290 tekačev iz vse Slovenije. Na srečo je vreme zdržalo in prireditev je uspela. Najprej so startali najmlajši na 3 kilometre dolgi progi, kjer sta bila generalno najhitrejša Tadej Jenšterle-in Elzina Husukič. Med dečki do 10 let je zmagal Tilen Šenkr, med deklicami do 10 let Cita Cvirn, med dečki od 11 do 15 let Tadej Jenšterle in med deklicami od 11 do 15 let Elzina Husukič. V teku moških na 11 kilometrov so bili najhitrejši Jože Petkovšek (ŽAK Mass Ljubljana), Boštjan Hrovat (Begunje) in Tomaž Kalan (Novice Extreme), med ženskami pa Darja Kokalj (Lukovica), Špela Kržan (Domžale) in Jana Zupančič (Visoko). V teku na 21 kilometrov so bili med moškimi najhitrejši Lado Urh (Kamnik), Milan Kotnik (ŠD Radovljica) in Anton Holdinar (AK Lenart), med ženskami pa Anica Živko (DM Celje), Lidija Perše (Novice Extreme) in Mateja Slatnar (Ljubljana). Na 1. maja je ŠD Mošnje organiziralo 20. Tek na Dobrčo. Start 8 kilometrov dolge proge s 1000 metri višinske razlike je bil v Mošnjah, cilj pa pri koči na Dobrči. Najstarejši udeleženec je bil 75-letni Stane Bobek iz Kranja, najmlajši pa 13-letni Davor Stoj-kovič (ŽAK Ljubljana). Marko Šubic (Goropeke Žiri) je bil najhitrejši med vsemi (57.42,43) in je poldrugo minuto zaostal za rekordom proge. Rezultati - članice: 1. Jasmina Pitamic (Kobarid) 1,15.59,18, 2. Olga Grm (Klub trmastih Preddvor), 3. Sonja Ce-rar (Bobek in sol Kranj); člani do 30 let: 1. Ivan Razpet (Svobodni umetnik Cerkno), 2. Sandi Trpin (Hrušica), 3. Klemen Triler (Naklo); člani od 31 do 40 let: 1. Marko Šubic (Goropeke Žiri), 2. Jani Bogataj (Škofja Loka), 3. Dare Bavdek (Termoflor); člani od 41 do 50 let: 1. Jože Štefe (Peko Tržič), 2. Zvone Kemperle (Vrtače Komenda), 3. Darko Hrova-tin (Vipava); člani od 51 do 60 let: 1. Pavel Erlah (Snakovo team), 2. Boris Tram puž (Opčine), 3. Luka Rožič (GRS Tržič); člani nad 60 let: 1. Rok Štros (Ljubno), 2. Janez Ambrož (Snakovo team), 3. Jaka Reš (ŠD Mošnje). • J.K. Slika T. Doki VABILA, PRIREDITVE Malonogometni turnir v Kopru - V Kopru bo turnir v malem nogometu, ki ga bo neposredno prenašala TV 3. Turnir se bo začel 3. junija na Bonfiki v Kopru, končan pa bo 20. julija. Za najboljše so predvidene visoke nagrade: za 1. mesto 500.000 tolarjev, za 2. mesto 150.000 tolarjev in za 3. mesto 50.000 tolarjev. Prijave sprejemajo do 10. maja. Informacije po telefonu 066 409 218. Radovljiške športne prireditve - Športna zveza Radovljica prireja 6. in 7. maja na radovljiških teniških igriščih regijski turnir za deklice in dečke do 12 let. Balinarski dvoboj pri gostilni Adrijan na Črnivcu bo v sredo, 10. maja. Nogometni spored - V 31. krogu prve slovenske lige bodo Domžale v nedeljo, 7. maja, ob 16. uri igrale s SCT Olimpijo. V drugi ligi bodo Živila Triglav v nedeljo gostovala pri Aluminiju v Kidričevem. V slovenski kadetski in mladinski ligi bodo igrali jutri. Kadeti Triglava Megamilka bodo igrali jutri ob 14.30 z SCT Olimpijo, z Olimpijo pa bodo ob 16.30 v Kranju igrali tudi mladinci Triglava Simšporta. V 3. ligi center bo Zarica jutri gostovala pri Slovanu, Casino Bled pa bo v nedeljo igral na tujem z Belo krajino. V drugi mladinski in kadetski ligi bosta moštvi Flok Komenda in Kamnik igrali jutri doma z Ilirijo, moštvi Jesenic Horveja pa bosta v nedeljo igrali s Taborjem Sežana. Rokometni spored - V končnici 1. A moške državne lige za uvrstitev od 1. do 6. mesta bo Termo jutri igral na tujem s Pre-ventom, v prvi ženski ligi pa bo Jelovica za uvrstitev od 5. do 10. mesta v nedeljo igrala doma z Baje Daevvoo Izola. V I.B državni ligi bo Preddvor v soboto gostoval v Ormožu, Chio Besnica pa prav tako jutri v Sevnici. Skupščina kranjskega skakalnega kluba - Danes, 5. maja, ob 18. uri bo v smučarskem skakalnem središču na Gorenji Savi redna letna skupščina najboljšega slovenskega kluba v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji. Po skupščini bo prijateljski večer. Pohod na Blegoš - Planinsko društvo Gorenja vas organizira v sodelovanju s Planinskim društvom Škofja Loka v nedeljo, 7. maja, 24. spominski pohod na 1563 metrov visoki Blegoš. Vpisno mesto bo pri koči pod Blegošem, kjer bo ob 11. uri tudi priložnostna prireditev. Poti bodo dobro označene in varovane. Prevozi z avtobusi in osebnimi avtomobili so v Poljanski dolini mogoči do Javorij in Leskovice, v Selški dolini pa do Zalega Loga oziroma do Potoka z manjšimi vozili. Pojasnila posredujejo Pavle Razložnik (064 682 688), Pavle Čadež (064 681 240) in PD Škofja Loka (064 620 667). Košarkarski turnir na Jesenicah - Ženski košarkarski klub Jesenice organizira v nedeljo, 7. maja, ob 9. uri v osnovni šoli Prežihovega Voranca košarkarski turnir, na katerem bodo igrala moštva Ingrad Celje (letošnji državni prvak), Imos Jezica, Odeja Marmor in Jesenice. Koflerjev momorial v Vratih - Postaja GRS Mojstrana prireja v nedeljo, 7. maja, ob 10. uri pod severno steno Triglava 28. mednarodno smučarsko tekmovanje gorskih reševalcev za Koflerjev momorial. Gorenjska nogometna liga -VI. ligi bodo jutri ob 17.30 igrali Šenčur Protect : Naklo, Britof : Velesovo, Sava : Polet, Domel Železniki : Jesenice Horvej in Ločan : Lesce. V II. ligi bodo jutri ob 17.30 igrali Visoko : Podgorje, Bohinj : Hrastje, Kranjska Gora : Trboje, Alpina : Kondor in Bitnje : Podbrezje. Kolesarski spust na Starem vrhu - Stop team prireja jutri in v nedeljo na Starem vrhu 1. dirko slovenskega pokala gorskih kolesarjev v spustu. Tekmovanje se bo začelo oba dneva ob 9. uri. Start bo nad vmesno postajo sedežnice, cilj pa bo na spodnji postaji sedežnice. • J.K. ASTROLOŠKI ^ kotiček tVse najboljše HOjenlm u gnamenju bikal "uhajajoče leto v življenju vseh, Id ste rojeni v znamenju laka, ha polno najrazličnejših sprememb. Čeprav je za ras značilno, da jih nikakor ne želite, pa jih hoda planetarni vplivi hočeš nočeš povzročali. Gostitev planetov v znamenju Inka bo vplivala na vse (jadi. Še posebej pa na rojene v tem znamenju, ker prošla i ljute svoj praznik r tem obdobju (z astrološkimi besedami govorimo a Revoluciji Sonca), hodit položaji planetov ob vašem rojstnem dnevu rut ras vplivati celo leto. Zavzeti boste z delom, da vam vse ostalo splali ne ho taka zelo pomembno. Sir ras ne ho ustavilo pri doseganju ciljev, pavsoil boste želeli hiti prvi. C.e boste ambicijam, kijih obeta Jupiter, dodali trohico Saturnovega razuma, bo vse, česar se boste latili r prihajajočih dvanajstih mesecih, prineslo uspeli, ki se ga boste še dolgo spominjali. izkoristite možnosti. Id vam jih ponuja Mars za dober zaslužek. Lahko se vam ponudi ugodna pviložnast za dodaten zaslužek, čeprav ho treba vlažiti nekaj truda in prostega časa. Intuitivno hoste vedeli, da nekaj odtekanja lahko kasnije prinese mnogo koristi. Poslovneži boste uspešnejši od konkurence. Ce ie dolgo časa pr<'mlevate in kujete načrte, ali hi zamenjali službo ali ne. boste zagotovo prav kmalu sprejeli končno odločitev. Kvadrat Urana vodnarju z tenero. Jupitrom in Saturnom v biku, bo v i iis povzročal notranji nemir. I ran vas ho prisilil, dn boste začeti drugače razmišljati, o lakih stvareh, o katerih ste še včeraj zamahnili z roko. češ kaj bi ta. Dal vam ho ključ, da hoste tudi vi odprli vrata v svet duhavnos-ti in stopili na pot spoznavanja šotnega sehe. Kar naenkrat se vam ho posvetilo, da denar ni sveta vladar, da /<■ sicer potreben, m pa nujen pogoj za vašo srečo. Sprememba nikakor ne ho prišla čez noč. začutili pa has-te spremembe, na tal, ali drugačen način. Veliko boste razmišljali o sebi. Vogovor z drugimi bo razjasnil marsikatero dilemo. To bo posebej vidno pri otrocih, ki so rojeni v zna-menpi bika. ki jih boste starši težka umiriti - pa sicer niso tal,o živahni. Mars in I eneru v biku ro/enim v mesci u maju obetata 'iizcvet romantičnih čustev. I ulilio se Zgodi, da boste v naslednjih mesecih spoznali pomembno osebo (kar posebno velja za rojene 18. maja) ali pa utrdili svoj odnos s partnerjem. Družinsko življenje ho harmonično. Tega pa žal ne moremo trditi za tiste, ki ste praznovali aprila, kaje Veneru bivala v znamenju ovna. 1'ovzmčalu ho nestrpnost in poslavljala ultimativne pogoje v vašem odnosu da družine in partnerja. Ce se boste zavedali njenega vpliva in hoste ostali strpni, ho to pozitivno vplivalo na dogajanje okrog vas. I nasprotnem primeru se lahko Zgodi, da "is odnos m- ho vrč enakopraven, ker ho letieta Spodbuja-l|| ta prevlado nad partnerjem, • KOM No, saj šc ni poletje, ampak po sončku, ki tako lepo greje, se nezadržno bliža. Modro poletje pa je bila med drugim španska mladinska nadaljevanka, v kateri je nastopal tudi fantič z imenom Tito. Ups... ura je ravno 20-letni-ca, ko so, 4. maja 1980 zatrobile sirene in je Tomaž Terček izjavil tisto "ni ga več..." Za trenutek sem odložil delo... Sedaj nadaljujem. Le kdo se še spom-ne Titeja, mladi sploh ne vedo zanj, mi pa še kdaj kakšno po-točimo, ah to pa glih ne... Važno je, da je muzika, v kranju se bliža Teden Mladih, ki nam bo postregel tudi z nekaj odličnimi koncerti... Spremljajte objave o tem. Bliža se čas veselic, to bo veselja. Predlagam vam, da ste čimvečkrat zraven, ker vam bo z vsakim letom, ko boste starejši, /al, da niste hodili... Nikar ne pazite na korake... Zato, da pazijo na korake so Kingstoni. Tisti, ki ste zadnjič pravilno odgovorili ste šli v žrebalni boben in evo srečnega izžrebanca. To je: Mo-horič Andreja, Dolenja vas 27, 4227 Selca. Čestitke. Počakati dopis, potem pa z njim zvizzz... v Muziko Aligator v Kranj po nagrado (ki je kaseta ali nekaj takega po želji). TOF 3 L Natalia Oreiro 2. Sting - Brand New Day 3. Pantera - Rcinventing the Steel NOISOZT/ TUJE: Chicane - Behind the Sun, Taxiride - Imaginatc. Neil Young - Silver & Gold, Toni Braxton - Heat, Cvpress Hill -Skull & Bones, Guano Apes -Don't give me names, Bon Jovi - It's my life (singel); Film - Dogma, America Beuty, American Pie, Jebiga; SLO: Kingston -Pazi na korake, Babevvatch - Dilema, Siddharta - maxi singel; Kalendarji še vedno po 500 si-tov kos - pa rečte ne splača na koledar gledat' samo pol leta.V prodaji so tudi stripi Zoran Smiljanič: Hardfuckers, Družinske zgodbe, zadnja vojna in 1943 - 1945, Andrej Štular - Lus-tri. Prišle so tudi nove majice, jasno tudi uradne fuzbalske za Euro 2000)... KOHCEKTI ,'nu Pantera, 8. maja v Ljubljani (3900) Jethro Tuli: 11. maja, takisto v Hali Tivoli (3500 tolarjev), Sting: 14. maja, v Hali Tivoli (6 jurčkov), Iron Vlaiden, 9. junija v Izoli (4000 sitov); Pearl Jam, 19. junija v Hali Tivoli (5000 sitov), jasno z Aligatorjem gremo tudi na koncert Tine Turner, 23. julija v Munchcn in 1. avgusta na Dunaj (aranžmaja koštata 15.000 oziroma 14.000 jurčkov, za Tino na Dunaju pa so na voljo tudi samo vstopnice (6600 sitov). 397: Eno malo bolj zamotano vprašanje (ali pa tudi ne?). Festival Druga godba ima že dolgoletno tradicijo, na sporedu bo tudi letos junija. V katerem slovenskem mestu? Odgovore na dopisnice, te v nabiralnike, sledi pošta in potem Gorenjski glas, pripis "Jodlgator", Zoisova 1, 4000 Kranj, do kdaj, seveda do srede, 10. maja. Čav Na prvi način sem pojasnjeval v Franciji, leta 1996, na Portugalskem, leta 1998 in v Grčiji, leta 1999. Francozu, Portugalki, Grku, trem povprečnim predstavnikom svojih narodov, ki so o Sloveniji mogoče že kdaj slišali, a jih je ta zanimala manj, kot ime čokolade, kije bila Usti dan v bližnjem megamarketu zni-žna za pol cene. Drugi način Pojasnjevanja je postal aktualen lansko jesen, po znameniti ukrajinski noči. ko si je v Kijevu Slovenska nogometna reprezentanca z zgodovinskim golom Mirana Pavlina in skupno zmago nad Ukrajino, priborila udeležbo na zaključnem turnirju Evropskega prvenstva v nogometu. Na spektaklu, imenovanem Euro 2000, kol dogodek leta v Evropi oglašujejo mediji. Vsem dvomljivcem V poduk - vstopnice zet vse nogometne tekme V Belgiji in na Nizozemskem, kjer bo prvenstvo potekalo, so bile že dva meseca pral uradno otvoritvijo le-tega, razprodane. Pravzaprav je nekaj prostih sedežev le še za tekmo "otttsi-derjev", reprezentanc Jugoslavije in Slovenije. Domač dvoboj, bi rekli fugonostalgi-ki. Slovenci si že od razglasitve lastne države naprej trudimo, da bi svet izvedel za nas. V kakršnem koli že pozitivnem smislu. V želji pO priključitvi različnim združbam držav, tanovam, smo včasih uspešni bolj, včasih manj. K priključevanju nas vodijo tako državniški in gospodarski interesi kot interes Slovencev, kot naroda. Gre za željo po osebno. Nas Slovence, iz Slovenije, ki je v Evropi, ta pa na zemlji, ki je del vesolja... Torej. Ko v roke dobimo tujca, mu ponavadi v njegovo torbo spomina "nabašemo" tistih nekaj naših naravnih Glosa Glej, glej, glej Slovenija gre naprej Pojasnjevanje prvič: Slovakia? Ne? Slovenija? Kje, kdo, ne za Slovenijo, še nisem sfišal. Vojna? War? Aha, Bosnia, Croatia, ex Jugoslavia. Blizu, a bolj severno? Saj Slovakia. In tako v nedogled. Neuspešno. Pojasnjevanje drugič: Slovenija je v nogometu premagala Ukrajino in... Ja, poznam, uvrstili ste se na Euro 2000, evropsko prvenstvo v nogometu in boste igrali v skupini z Jugoslovani, Norvežani in Španci. Uspešno. Ugotovitev: nogomet je zadnje pol leta glasnik Slovenije v svetu, zagotovo pa ta trenutek naša najboljša oglaševalska akcija. Lahko bi govorili o Sloveniji pred in po uvrstitvi na Euro 2000. dokazovanju naše skupne identitete, ki v očeh Francoza, Portugalke in Grka, skratka svetovne globalne vasi, zaznamuje tudi nas in kti/turno-zgodovlnski/i znamenitosti. Se še spomnite, kam ste najprej peljali vašega prijatelja iz Hamburga/ Na Bled, v Postojnsko jamo, v Ljubljano, do Portoroža..., morebiti sem spada še predstavitev naše kulinarike. Prav to v svojih promocijah doma in po svetu počne tudi institucija za promocijo nacionalnega turizma. Vabi. Enkrat z večjim, drugič z manjšim uspehom. Predstavljajte si slogan "Dobrodošli v Sloveniji, deželi odličnih nogometašev". Zakaj ne, saj je vendar šport naš največji izvozni artikel, kot politiki ponavadi poudarjajo ob slovenskih športnih uspehih. Šport je namreč ena najpomembnejših stvari, s katero si človek v razvitem svetu zapolnjuje prosti čas, bodisi kot aktivni udeleženec bodisi kot opazovalec. Potrditev. Nedavno nogometno tekmo med Slovenijo in Francijo v Parizu si je, kljub manjšem pomenu, tekma je bila namreč "le'prijateljska, ogledalo kar 60.000 Francozov. Dvomim, da si pri tem niso zapomnili, s kom so igrali njihovi nogometaši, aktualni svetovni prvaki. In naši so se dobro odrezali, saj so šele v podaljšani zadnji minuti prejeli tretji gol za poraz. Zato le zapojmo: "Glej, glej, glej. glej sonce na hodu, glej glej, glej. Sloven-na pohodu, glej, glej, glej, : hribe in doline, glej. glej glej v slavo domovine! Z nekaj sreče nam bo tudi Evropa tako bližje. • Igor K. v; ce če: ZA GORENJKE IN GORENJCE! 24 UR DOBRE GLASBE!!! LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 40 1./2. PREZIOSO FEAT. MARVIN - LET ME STAY 2/4. FLOORFILLA-ANTHEM 3. /2. QUIK FEAT. CHARLOTTE - NEED YOU TONIGHT 4. /5. KIM LUKAS - LET IT BE THE NIGHT 5/3. MARTINA - CRAZY FOR YOU 6./7. T 42 FEAT. SHARP - RUN TO YOU 7:/9. BAMBLE B - CRIME OF PASSION 8/10. MORE-AROUND THE VVORLD 9./6r MRICKY & DAN I ELI - TU 10/14. PIERROT - BLUE EYES BABE 11/8. SASH FEAT. TINA COUSINS - JUST AROUND THE HILL 12. /11. MASTER MOOD - COME AND FLY 13. /15. VIRTUALMISMO - I TRY TO FIND 14. /NOVOST SUNDEE - MAGIC SUMMER 15. /12. GREEN HOUSE FEAT. GERIDEAU - ALL IN NEED 16. /17. ANN LEE - RING MY BELL 17. /13. CE LE LEE - OLE LE LE ... 18. /18. RANDY LEE - I VVANNA STAY 19. /NOVOST Y2K - ONCE IN A LIFETIME 20. /19. SNOOK FEAT. DEEP L. - I JUST CAN MOVE 21/16. BLANK AND JONES - THE NIGHTELY 22. /20. FISH & CHIPS - THE POVVER 23. /22. 666 - D.E.V.I.L. 24. /NOVOST BALOON - PUSSYLOVER 25. /21. ROLAND BRANT - HEAVEN 26. /NOVOST HAPPY FRIENDS - AMICI 27. /25. BARBARA TUCKER - STOP PLAYING WITH MY MIND 28. /NOVOST JUMPY - MOVE YOUR FEET 29. /26. KLUBBHEADS - TURN UP THE BASS 30. /NOVOST URBAN - THE WAY 31/28. MALONE INDUSTRY - DOLLY 32727. TAUCHER - SCIENCE FICTION 33./NOVOST THE COACH & THE PLAYER - THE FROG 34729. THE HORNY CREVV - ME SO HORNY 35732. VVACKSIDE - VVHATS ON YOUR MIND 36./NOVOST LESY & K PAUL - ELECTRIC KINGDOM 37/31. SOUL FLAVOUR - EVERYTIME A GOOD TIME 38734. REGINA - YOU AND ME 39739. NAIVE - VVELCOME TO PARADISE 40./NOVOST LOVE POTION - DANCE AROUND THE VVORLD LESTVICA NAJPOPASTIH 20 1 ./2. MAMBO KINGS - I TEBE SAM SIT KAFANO 273. MARC ANTHONY - YOU SANG TO ME 3./NOVOST LUNA & CECA - DRUGARICE 4/2. ANTON AUS TIROL FEAT. DJ OTZI - ANTON AUS TIROL 5/5. EIFFEL 65 - TOO MUCH OF HEAVEN 6/8. VVESTLIFE - FOOL AGAIN 7. /NOVOST BON JOVI - ITS MY LIFE 8. /NOVOST ALI EN - WHO IS THE REAL KEKEC 9. /4. VENGA BOYS - SHALALA LA LA 10715. LARA FABIAN - I VVILL LOVE AGAIN 11. /NOVOST BRITNEY SPEARS - OOPS I DID IT AGAIN 12. /7 BLINK 182-ALL THE SMALL THINGS 13. /10. ENRIOUE IGLESIAS - BE VVITH YOU 14. /9. PASSION FRUIT - VVONCERLAND 15. /6. MADONNA-AMERICAN PIE 16. /13. TONI BRAXTON - HE VVASNT MAN ENOUGH 17. /14. A HA - SUMMER M OVE D ON 18. /18. RICKY MARTIN & NEJA - PRIVATE EMOTION 19/19. SASHA - LET ME BE THE ONE 20./NOVOST - LOONA - LA VIDA ES UNA FLOOR LESTVICI NAJPOPASTIH DVAJSET IN NAJGIBLJIVEJŠIH ŠTIRIDE SET STA NA SPOREDU RADIA SALOMON VSAK PONEDELJEK MED 14. IN 18. URO. LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH DVAJSET, KI JE DEL LESTVICE NA NAJGIBLJIVEJŠIH ŠTIRIDESET, JE ENKRAT TEDENSKO NA NAS LEDNJIH RADIJSKIH POSTAJAH: RADIO SALOMON, RADIO GLAS LJUBLJANE, RADIO ROGLA, RADIO CERKNO, RADIO LASER, RA DIO ŠTAJERSKI VAL, RADIO 94 POSTOJNA, RADIO MAXI, RADIO POLZELA, RADIO STUDIO D, RADIO CELJE, RADIO VELENJE, NO TRANJSKI RADIO, RADIO PTUJ, RADIO VIVA, RADIO NOVA, RADIO BREZJE, RADIO ORMOŽ, RADIO KOBARID, RADIO GEOSS. Selani v Selu pri Vodicah Četrto srečanje bo v soboto, 24. junija. Selo pri Vodicah, 4. maja - Kaže, da bodo letos na 4. srečanju Selanov v Selu pri Vodicah zabeležili rekordno udeležbo krajev in hkrati tudi rekorden obisk. Lani v Janškovem Selu so se namreč zbrali prebivalci 26 Sel iz različnih krajev Slovenije. Bilo jih je skoraj tisoč. Letos, ko bo srečanje pod pokroviteljstvom občine Vodice v Selu pri Vodicah, glavni medijski sponzor pa bo Gorenjski glas, pa pričakujejo še veliko številnejšo udeležbo krajev z imenom Selo, Sela, Sele ali še veliko več obiskovalcev. Udeleženci se bodo zbrali v Selu pri Vodicah na prireditvenem prostoru pri Koči smučarskega društva Strahovica ob izteku poznane smučarske skakalnice. Predstavili se bodo domačini iz različnih krajev Slovenije, se pomerili v igrah, kulturnih nastopih in ob dobri volji ter plesu nazdravili skupnemu srečanju. Posebno zanimivi bodo nastopi s predstavitvami posameznih značilnosti ali zanimivosti iz posameznih Sel. Na sestanku organizacijskega odbora pod vodstvom predsednika Alojza Kosca iz Sela pri Vodicah so predstavniki posameznih Sel poudarili, da je za tovrstna srečanja po Sloveniji vse več zanimanja. Za prihodnje 5. srečanje leta 2001 se še posebej zavzemajo v Selu pri Žireh. • A. Ž. Kulturni dom Mengeš Rigoleta in Žurka za punce Mengeš, 5. maja - V kulturnem domu v Mengšu bo drevi (danes, petek), ob 20. uri gostoval Cafe teater iz Ljubljane. Predstavil se bo s komedijo Rigoleta, v njej pa nastopajo Goj-mir Lešnjak-Gojc, Mojca Partljič, Mateja Golob, Branka Kran-er in pianist Miran Juvan. V torek, 9. maja, bo v Kulturnem domu v Mengšu predstava komedije Žurka za punce. Predstava bo ob 20. uri. Vstopnice so v prodaji pri blagajni doma. • A. Ž. VSE SORTE V maju izbiramo GORENJKO/GORENJCA meseca APRILA 2000 "Ta bol'" režiserka in "Prvi glas" Na Gorenjskem vsak mesec, leto 2000 je že sedmo zaporedno leto, s teden' skimi glasovanji na tri različne možnosti v sedmih medijih poteka NAJ-NAJ-NAJ vsegorenjska akcija popularnosti pod naslovom "GORENJ KA/GORE-NJEC MESECA". V njej sodelujete: bralke in bralci Gorenjskega glasa; poslušalke in poslušalci vseh štirih gorenjskih nekomercialnih radijskih postaj • Radia Kranj, Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenc ter gledalke in gledalci GTV ■ Gorenjske televizije. Doslej je v akciji popularnosti sodelovala tudi televizija ATM Kranjska Gora; za nekaj časa je glasovanje v oddajah ATM prekinjeno. Danes, prvi petek v maju 2.-, fA", hU|.:.:*«,».riMli...».»':i.,i V mesecu maju, v mesecu ljubezni, smo tudi mi razpoloženi v tem smislu Pred vami je spet deset novih glasbenih predlogov in če vam je kateri še posebej všeč, pošljite svoj glas zanj na naš novi naslov: Radio SORA, Kapucinski trg 4, 4220 Škofja Loka ali p.p. 95. Tudi Založba MANDARINA skrbi za nagrade, GORENSJKI GLAS pa za objavo naše lestvice in glasovalni kupon. Mesec ljubezni preživite čim lepše, do naše naslednje oddaje pa lep pozdravček! Andreja Čamemik NEDELJA, 7. MAJA 2000 TVS 1 7.20 Marketing 7.25 Napovedniki 7.30 TV prodaja 8.00 Živ žav 7.40 Franček, risanka serija 8.00 Krtek, risana nanizanka 8.25 Barbar, risana nanizanka 8.50 Ozare, ponovitev 8.55 Zlata maša škofa V. Grmiča, prenos iz Žalca 10.00 Evangeličansko bogoslužje, prenos iz Puconcev 11.05 Svet morij, angleška poljudnoznanstvena serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Kop-er-Capodistria 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.10 Vremenska panorama 13.30 Homo turisticus, ponovitev 13.50 4x4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 14.20 TV poper, oddaja TV Koper -Capodistria 14.50 Športni kviz 2000, ponovitev 16.05 Prvi in drugi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.45 Alpe-Donava-Jadran 18.15 Tehniška dediščina Slovenije 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 ZOOM 21.40 Portret 22.35 Poročila, šport, vreme 23.00 G. verdi: Trubadur, posnetek opere iz Veronske Arene ka humoristična nanizanka 0.00 Železničar, italijanska drama 1.50 Črno-belo v barvah, ponovitev 4.50 Hrvaški glasbeni program, ponovitev 5.30 Amerika - življenje narave, ponovitev TVS 2 8.00 Vremenska panorama 8.20 Napovedniki 8.25 Videospotnice 9.00 Noro zaljubljena, ameriška humoristična nanizanka 9.20 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka 10.05 Popolna tujca, ameriška nanizanka 10.30 Zvezde Hollywooda, ameriška dokumentarna serija 11.00 Parada plesa, ponovitev 11.30 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 12.00 Folk Art, ljudska glasbila 12.30 TV prodaja 13.00 Šport 16.25 Košarka NBA Action 16.55 Evrogol 17.55 Ljubljana: DP v rokometu Robit Olimpija - Krim Neu-tro Roberts, prenos 19.30 Videospotnice 20.05 CIA: Ameriški skriti bojevniki, ameriška dokumentarna serija 21.00 Murphv Brovvn, ameriška nanizanka 21.30 Trend, oddaja o mudi in vizualni pop kulturi 22.00 Šport v nedeljo 23.00 Nizozemski film 0.45 Videospotnice, ponovitev 1.15 EP v namiznem tenisu F dvojice in 1/4 F posamezniki, posnetek iz Bremna KANALA 6.00 Video strani 7.00 TV Prodaja 8.00 Zajec dolgouhec in prijatelji, risanke 9.30 Možje v črnem, risana serija 10.00 Družinske zadeve, humoristična nanizanka 10.30 Nora hiša, humoristična nanizanka 11.00 Tomov show, humoristična nanizanka 11.30 Zmenkarije, ponovitev 12.00 Pri Zlati opici, akcijska nanizanka 13.00 Kung fu, akcijska nanizanka 14.00 Nedeljska matineja: Črnobrada pošast, film 15.50 Klik; Vitezi za volanom, akcijska nanizanka; Miza za pet, nadaljevanka; Polnočna poročila, nanizanka 19.00 Duh bojevnika, akcijska nanizanka 20.00 Film tedna; Kapitan kljuka, ameriški film 22.30 Stilski izziv: Klobuki 23.10 Vampira, film 1.00 Video strani POP TV 8.00 Družina Zakaj, risana serija 8.30 X-Man, risana serija 9.00 Hroščeborgi, mladinska nanizanka 9.30 Pri Addamso-vih, mladinska nanizanka 10.00 Knjižni molj VVishbone, mladinska nanizka 10.30 Pop'n'Roll, ponovitev 11.25 Herkul, ameriška nanizanka 12.15 Xena, ameriška nanizanka 13.05 Otroci ne lažejo, ameriška oddaja 13.40 Formula 1; Barcelona, prenos dirke za VN Španije 16.00 Mala Daniela, mehiška nadaljevanka 17.00 Dvojčici, ameriška humoristična nanizanka 17.30 Modna potovanja 18.00 Pod srečno zvezdo 19.15 24 ur 20.00 Hitri in mrtvi, ameriški film 22.00 Športna scena 22.45 Fun Bali 23.00 Sola golfa 23.30 24 ur, ponovitev GAJBA 15.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 16.00 Izberi me!, ameriški film 18.00 Beverly Hills 90210, amer. nadaljevanka 19.00 Vse o družini, humoristična nanizanka 19.30 Veronikine skušnjave, humoristična nanizanka 20.00 Privid zločina, ameriška nadaljevanka 21.00 Dosjeji X, ameriška nadaljevanka 22.00 Vse je relativno, ameriški film HTV 2 8.15 Ponovitve 9.00 Praznično jutro 10.45 Portret cerkve in mesta 11.00 Maša, prenos iz Zagreba 12.00 Praznično jutro 12.25 Klic duha 12.30 Zgodba Jamesa Minka, ameriška drama 14.00 Mir in dobrota 14.35 Dnevi grmenja, ponovitev filma 16.15 Kapitan Pogum, ameriški opustolovski film 18.10 Risana serija 18.35 Živeti v ekstremnih razmerah, dokumentarni film 19.30 Dnevnik 20.10 Triler 21.10 Brezskrben, angleška nadaljevanka 22.00 Chocolat, francoska drama 23.35 Svetovni muzeji AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 9.15 Formula 1: Dirka za VN Španije, prenos ogrevanja iz Barcelone 10.10 Otroški progranm 12.00 Športni pregled 12.30 Nogomet: Liga prvakov 13.00 Formula 1: prenos dirke za VN Španije iz Barcelone 16.15 Nogomet: 1. avstrijska zvezna liga 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Babe, avstralsko-ameriška komedija 21.45 Policaj iz Tolza: Smrt v internatu, nemška TV kriminalka 23.10 Columbo: Vražčja inteligenca, ameriška TV kriminalka 0.30 Igra s strahom, ameriška kriminalka 2.00 Sanje o sreči, ameriška komedija 3.25 Canasta, mehiški film 5.05 Raztresena Allv, ponovitev HTV 1 7.50 TV koledar 8.00 VVimziejina hiša 8.25 Action Man 8.50 Skočidan 10.30 Grimmove pravljicve 11.00 Zemeljski jastrebi, lutkovna serija 11.25 Pustolovščine na Hrvaškem 12.00 Dnevnik 12.40 Sadovi zemlje 13.35 Risanka 14.55 Hruške in jabolka 15,20 Poročila 15.45 Komisar Rex, pilot nemško-avstrijske nanizanke 17.15 Če bi imel/a pet minut 18.15 Felicitv, nadaljevanka 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.10 Dramski program alentiču 21.05 Tretja sreča 22.55 Dnevnik 23.30 Še! Še!, ameriš- AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Italija, potopisna reportaža 9.35 Gola arhitektura, dokumentarni film 10.30 Teden kulture 11.00 Novinarska ura 12.00 Visoka hiša: iz parlamenta 12.30 Orientacija, magazin 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domivina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani, tedenska revija 14.20 Mogočna Himalaja, dokumentarni film 15.05 Heidi in Emie 15.35 Nisem Casano-va, avstrijska komedija 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 19.00 Zvezna dežela danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki in kultura 19.45Vreme 19.50 Pogledi od strani 20.15 Ljubezen na Mallorci, nemški romantični film 21.45 Čas v sliki 21.55 Mau-thausen 2000, slovesnost 23.20 Čuvaji 23.50Čas v sliki 23.55 Ferrucio Busoni, dokumentarni portret 0.40 Vizije 0.55 An-nie Hali, ameriška komedija 2.20 Teden kulture, ponovitev 2.45 Pogledi od strani, ponovitev 2.35 Dober dan, Hrvati 3.05 Dober dan, Koroška 4.15 Domovina tuja, domovina, ponovitev 4.45 Mauthausen 2000, ponovitev GORENJSKA TELEVIZIJIA ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST ... Videostrani 9.50 Gorenjska televizija danes 9.55 GTV priporoča I. 10.00 Nagajivček - otroški program, v živo s Sabino na tel.: 064/33-11-56 II. 00 S.E.M. - kako biti zdrav in zmagovati? 11.30 Kuhajmo skupaj, 2. del 12.00 Kanonade 12.45 Kako nastane čip (izobr. film) 13.00 GTV priporoča II 13.05 Gorenjska poročila 1270 13.20 Do zdravja tudi tako 14.20 Zeleni vodnik - prod. Vi-Tel 14.50 GTV priporoča III. ... Videostrani, TV prodaja 16.55 Predstavitveni spot Gorenjske televizije 16.50 GTV priporoča I. 17.00 Do zdravja tudi tako, po. z Maksimom Krilovom 19.00 Gorenjska poročila 1270 19.15 PTP - gorenjski obzornik 19.30 Igrotres, produkcija TV Pika 19.55 GTV priporoča II. 20.00 Kanonade - pon. s Tonetom Vogrincem 20.30 Odprti ekran, vodita Sabina in Sladjan 21.40 GTV priporoča III. 21.45 Gorenjska poročila 1270 22.00 Drugačne zvezde, 6. del filmskih zabeležk Zvoneta Šeruge 22.30 Brez šminke 23.00 Kanonade 23.30 PTP regijski obzornik 23.45 Gorenjska poročila 1270 00.00 Videostrani ... sledi GTV jutri, TTX 24 ur, videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Popotnik Turkmenija produkcija VI-TEL Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja -ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Otroški program 19.00 TV ponudba 20.00 Zgodovina avtomobilizma 20.30 Za sprostitev 22.00 TV ponudba R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva -citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Glasbeni prispevek: 9.50 EPP 10.00 Prispevek 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.25 V središču, gost župan Občine Škofja Loka, Igor Draksler 20.45 Motor sport Mundial 21.15 Nedeljski film: Avstralska divjina 22.45 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. 18.45 Aktualno v občini 19.00 Iz arhiva - lonec medu 19.25 Predstavlja se -ansambel Strmina 20.00 Glasbeni koncert ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.17 Kronika tedna 18.40 C radio renc Oddajamo od 7.00 do 19.00 na 88,9 in 95 MHz UKV. R TRIGLAV 00.00 Nočni program 6.40 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Oglasi 7.50 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.00 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.25 Popevka tedna 9.30 Pogled, ceste, vreme (Bohinc) 9.40 Oglasi 9.50 Makler Bled 10.00 Aktualno (tema ali kontakt) 10.15 Obvestila 10.40 Oglasi 11.00 Mali oglasi - po telefonu 11.40 Oglasi 12.00 BBC, novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.15 Voščila 12.40 Oglasi 13.00 Nedeljska tema: Avto šola po novem 14.00 Voščila 14.40 Oglasi 14.45 Nedeljska tema 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Voščila 16.25 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Nedeljska tema: Nikoli več vojne 17.40 Oglasi 17.30 Novice, Pogled v današnji, jutrišnji dan 18.00 Aktualno 18.40 Oglasi 19.00 Minute za ljubitelje resne glasbe (Drago Ariani) 19.30 Večerni glasbeni program R SORA 8.00 Napoved programa - dogodki danes, jutri 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Aktualna tema - Poslanska pisarna 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Narodnozabavne viže 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki danes-jutri 11.40 Osmrtnice 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 Danes godujejo 12.40 Kino 13.00 Čestitke in pozdravi 14.50 Nasvet za kosilo 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Daj - dam 18.00 Horizont 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 06.30 Duhovna misel 6.45 Horoskop 07.00 Dobro jutro 07.15 Novice, ceste, vreme 07.20 Nočna kronika 07.35 Vreme 08.05 Glasbena želja 08.55 Dolenjski utrip 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 11.30 Uganka Rgl 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Pasji radio 13.35 Želje, čestitke 15.05 Štajerski mozaik 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črn kronika 18.30 Športne novice 18.40 Vreme 18.57 Izbranka tedna 19.00 DJ TIME 20.00 Dvoglavi levji car 01.45 Horoskop R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 7.25 Kličemo 113 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.50 Meteorologi o vremenu 08.00 Kmetijska oddaja 08.50 Spominjamo se 8.30 Prenos maše 10.00 Oznanila za prihodnji teden 10.15 Sveto-letne cerkve 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.00 Zvonjenje, ponovitev svetnika dneva 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.20 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 17.00 Sakralna glaba 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Slovencem po svetu in domovini 19.30 Poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Klasična glasba 21.30 Radijski roman 22.00 Ponovitev sobotne oddaje Naš gost 23.00 Nočni glasbeni program POP TV ob 20.00 HITRI IN MRTVI, ameriški vestern Igrajo: Sharon Stone, Leonardo DiCaprio, Gene Hack-man, Russell Crovve V Hitrih in mrtvih vas bodo pred televizijske sprejemnike prikovali Sharon Stone, Leonardo DiCaprio, Gene Hackman in Russell Crovve. Zgodba je postavljena na ameriški divji zahod, v leto 1878. Takrat spoznamo skrivnostno Ellen, ki vkoraka v mestece Redemption, po naše Odrešitev. Ob svojem boku nosi nabito pištolo, v srcu pa gorečo željo po maščevanju. Poravnati mora stare račune, ki jih ima z vladarjem mesta Herodom. Ta pripravlja smrtonosen turnir v streljanju, ki se ga udeležijo revolveraši od daleč in blizu. Za najboljšega med njimi pa velja prav Herod, zato se Ellen v želji, da končno obračuna z njim, brez pomislekov prijavi na tekmovanje... KANAL A ob 20.00 KAPITAN KLJUKA, ameriški avanturistični film Igrajo: Dustin Hoffman, Robin VVHliams, Julia Roberts, Bob Hoskins Peter Banning (Robin VVilliams) je 40-letni izjemno uspešen ameriški odvetnik, poročen z ljubečo ženo, s katero imata dva očarljiva otroka. Vse lepo, a Peter je pozabil, kako ostati v stiku z otrokom, ki se skriva v vsakem od nas, in mu dati krila oz. prostost. Ko njegova otroka ugrabijo starodavni pirati in ju odpeljejo v oddaljeno deželo, se je Peter prisiljen soočiti s svojimi strahovi in zamenjati poslovni svet pogodb in terjatev za pravljični svet z vilami in krvoželjnimi pirati, Tu, v kraljestvu pravljic, mora tvegati svoje življenje, da bi rešil svoja otroka, in odkril Petra Pana, otroka, ki biva v njem. ■S raPRI CrfVnO UKV - STEREO 97,2 99,5 90,9 Mhz, AM 594 kHz Teb 065 173 808__ KINO CENTER amer. druž. kom. MIŠEK STUART LITTLE ob 15.30 in 17. uri, amer. grozlj. BREZGLAVI JEZDEC ob 19. in 21. uri STORŽIČ jug. kom. drama NEBEŠKA VABA ob 16. in 20. uri, amer. kom. drama ČLOVEK Z LUNE ob 18. in 22. uri ZELEZAR amer. pust. drama OBALA ob 18. in 20.15 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. kom. AMERIŠKA PITA ob 18. in 20. uri BLED slov. kom. JEBIGA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. AMERIŠKA PITA ob 18. in 20. uri DOVJE mlad. ljub. drama NEPOPISAN LIST ob 18. uri SLOVENSKA KINOTEKA RETROVIZOR ob 18. in 20. uri I 29. STRAN • GORENJSKI GLAS PONEDELJEK, 8. MAJA 2000 TVS 1 7.25 Napovedniki 7.30 IV prodaja 8.00 Utrip 8.20 Zrcalo tedna 8.40 4x4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 9.10 Vesela hišica, lutkovna nanizanka 9.35 Rdeči grafit 10.05 Dogodivščine iz živalskega sveta, nemška dokumentarna nanizanka 10.50 Modro 11.25 Dosežki 11.45 Na vrtu, oddaja TV Maribor 12,10 Novi raziskovalec, ameriška poljudnoznanstvena serija 12.30 Prvi in drujgi 13.00 Poročila, Sport, Vreme 13.10 Vremenska panorama 13.30 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 14.20 Polnočni klub 15.30 Gibljive slike 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Radovedni Taček 17.00 Otroška nanizanka 17.35 Marketing 17.45 Volja najde pot 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.25 MarKeting 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Klinika pod palmami, nemška nanizanka 21.00 Zaklad dolenjske princese, dokumentarec meseca 21.50 Marketing 22.00 Odmevi 22.25 Univerzitetni razgledi 22.35 Kultura 22.40 Šport 22.45 Vreme 22.55 Gospodarska panorama: Bobu bob 23.55 Volja najde pot, ponovitev ameriška srhljivka 1.30 Poročila 1.40 Oči brez obraza, francoska grozljivka 3.25 Ameriške pokrajine HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih krajev 9.05Umazane laži, ponovitev 9.50 Razžaljena, ameriška drama 11.50 Hruške in jabolka, ponovitev 13.30 Imagein obraz, ponovitev 15.00 Iz sveta razvedrila 15.35 Poročila za gluhe in naglušne 15.40 Kraljestvo divjine 16.05 Otroški program 17.00 Prijatelji, ponovitev 17.30 Hugo 18.00 Gozdarska hiša Falkenau, nadaljevanka 18.50 Zloženka 19.05 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.30 Pacific Palisades, nadaljevanka 21.00 Prijatelji, ponovitev 21.00 Klavir, novozelandsko-avstralsko-francoska drama 23.40 Svetovni muzeji AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 9.35 Apollo 13, ponovitev ameriškega filma 11.45 Otroški program 14,55 Obalna straža na kolesih 15.40 Deep space nine 16.25 Herkul 17.10 Princ iz Bel Aira 17.35 Vsi pod isto streho 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Varuška 19.00 Caroline v velemestu 19.30 Čas v sliki in kultura 19.55 Vreme 20.00 Šport 20,15 Policist in pol, ameriški akcijski film 21.45 Lov na sonce, ameriška srnljivka 23.45 Smrtonosna bitka: Ogenj in led 0.30 Slaba družba, ameriška srl-hjivka 2.10 Rokomet 2.30 Upor v podzemlju, ameriška kriminalka 4.15 Sled v nič. ameriški film 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: HORN 2000, gostje v studiu 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Prispevek: Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.10 Helios, kontaktna oddaja 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Športna oddaja 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.20 Prispevek: gost v studiu župan občine Naklo 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Pometamo doma 20.30 Evergrini 22.00 Glasba C radio renc AVSTRIJA 2 TVS 2 8.00 Vremenska panorama 9.25 Videospotnice 10.00 Zlata mrzlica, katalonska nadaljevanka 10.50 Skrita področja znanosti, amer. dokumentarna serija 11.45 Euronevvs 12.40 TV Prodaja 13.10 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 13.40 Sobotna noč, ponovitev 15.40 Domače obrti na slovenskem: Tkalci in predice 16.05 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski, ponovitev 16.35 Glasba odrašča, angleška glasbeno-dokumentarna serija 17.30 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor 18.00 Marketing 18.05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 19.00 Lingo, TV igrica 19.30 Videospotnice 20.05 Štafeta mladosti 21.00 Studio City 23.00 SP v hokeju na ledu, skupina A, posnetek 1.00 Brane Rončel izza odra 2.00 Videospotnice, ponovitev KANALA 7.00 Videostrani 7.20 TV prodaja 8.20 Uboga Marija, nadaljevanka 8.50 TV prodaja 9.20 Rosalinda, nadaljevanka, ponovitev 10.10 Luz Maria, nadaljevanka, ponovitev 11.00 Oprah show, ponovitev 12.00 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 13.00 TV prodaja 13.30 Nora hiša, nanizanka 14.00 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 14.30 Jake in debeluh, nanizanka 15.30 Oprah Show: Pisma Garvju Zukavu 16.20 Uboga Maria, nadaljevanka 16.50 Rosalinda, nadaljevanka 17.40 Luz Marija, nadaljevanka 18.30 Stilski izziv, ponovitev 19.00 Seinfeld, humoristična nanizanka 19.30 Malcolm in Eddie, humoristična nanizanka 20.00 Zvezdna vrata: SGI, znanstvenofantastična nadaljevanka 21.00 Filmske uspešnice: Moj ata, film 22.40 Mag-gie, humoristična nanizanka 23.15 Svilene sence, akcijska nanizanka 0.15 Dannyjeve zvezde, vedeževanje, ponovitev 1.15 Video strani POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 9.00 TOP shop, televizijska prodaja 9.30 Tri ženske, nadaljevanka, ponovitev 10.30 Divji angel, nadaljevanka, ponovitev 11.25 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka, ponovitev 12.20 Športna scena, ponovitev 13.20 Top shop, televizijska prodaja 13.50 Odvetnikove karte, ameriška nanizanka 14.45 Pasji policist, kanadska nanizanka 15.15 Smeh v hiši: Jesse, humoristična nanizanka 15.45 Cosby, humoristična nanizanka 16.15 Tri ženske, mehiška nadaljevanka 17.15 Divji angel, argentinska nadaljevanka 18.10 1, 2, 3-žrebanje 18.15 Za tvojo ljubezen, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar - kviz z Jonasom 21.00 Največji TV romani: Tri skrivnosti, ameriški film 22.45 Prijatelji, amer. nanizanka 23.15 Družinski zgled, amer. nanizanka 0.00 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 0.30 Na zdravje!, ameriška humoristična nanizanka 1.00 24 ur. ponovitev 6.05 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Nabodeno v Avstriji, kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 10.10 Da, tako je to z ljubeznijo, ponovitev 11.45 Vreme 12.-00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Naši Hagenbeckovi 14.25 Gozdarska hiša Falkenau 15.15 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.50 Poseban oddaja: OVP 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Julija - nenavadna ženska 21.00 Tema 22.00 Čas v sliki 22.30 Srečanje. Kultura, kulturni večer 0.00 Čas v sliki 0.30 Periera, italijansko-francoski film 2.10 Pogledi od strani, ponovitev 2.15 Annie Hali, ponovitev ameriške komedije 3.45 Velika parada smeha MGM, ameriška komedija 5,10 Deep Space Nine, ponovitev GORENJSKA TELEVIZIJIA ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST -VIDEOSTRANI 18.50 Predstavitveni spot Gorenjske televizije 18.52 Gorenjska televizija nocoj 18.55 GTV priporoča I. 19.00 Poročila Gorenjske 1271 19.15 Gorenjski glas jutri 19.20 Ponedeljkov šport - raport 19.30 Zeleni vodnik, prod. Vi-TEL 19.55 GTV priporoča II 20.00 Do zdravja tudi tako, kontaktna oddaja tel. 233-11-56 20.50 Videospoti 21.00 Oder občutkov, prod. Te-ve Pika 21.40 GTV priporoča III. 21.45 Poročila Gorenjske 1271 22.00 Prisega vojakov, Kranj, april 2000, reportaža 22.40 Olimpijski kotiček, OKS 22.45 Potujte z nami, 3. del 23.15 Jam SQ - glasbena oddaja 00.15 Gorenjska poročila 1271 00.30 GTV jutri... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV GAJBA 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Novice za gluhe in naglušne 10.00 Raznovrstna obvestia na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Novice za gluhe in naglušne 21.05 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev 21.25 Kako biti zdrav in zmagovati 21.55 Posnetek rokometne tekme RD Termo /RK Pivovarna Laško 23.10 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Moderna tehnologija in silicij - International Filmservice Netvvork 20.00 "BUM' -glasbena oddaja 21.25 Iz arhiva_ ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.17 Otvoritev razstave 18.40 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.35 Satelitski program DW 22.00 Videostrani Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95 Mhz UKV. R TRIGLAV 00.00 Nočni program 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah - AMZ Slovenije 6.15 Vreme (Robert Bohinc) 6.30 Pogled v današnji dan 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo. porod nišnici 7.40 Oglasi 8.00 Kronika (OKC) Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Jemo malo, jejmo zdravo" kontaktna oddaja 8.15 Obvestila 8.30 Novice Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 8.50 Nemogoče je mogoče 9.00 Popevka tedna 9.05 Made in ltaly 9.15 Voščila in dobre želje 9.30 Novice 9.40 Oglasi 9.45 Made in ltaly 10.10 Relax 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: Kamen spotike 11.20 Novice 11.40 Oglasi 11.45 Gorenjska črna kronika 12.00 BBC obvestila, vreme 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.45 Ponedeljkov športni pregled 13.30 Novice, Pogled današnji dan 13.40 Oglasi 13.45 Dogajanja na cestah v preteklem tednu 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Novice, borzno poročilo 14.40 Oglasi 14.50 Makler Bled 15.00 Merkurjeva športna stavni ca 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktual no 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v današnji, jutrišnji dan 18.1" Oglasi 18.30 Občinski tednik Kranjska Gora 19.00 Zimzelene melodije in Drgo Arijani 19.15 Voščila, Zimzeleni večer 20.30 Večerni glasbeni program R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved pro grama 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodk danes, jutri 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovisnki spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes jutri 8.50 Pregled tiska 9.10 Vaš komentar prosim 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes - jutri 10.10 Oddaja za invalide 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj-dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Nasvet za kosilo 14.55 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Računalniške novice 16.50 Pregled tiska 17,00 Dogodki danes - jutri 17.30 Obrtniki sebi in vam 18.00 Brbotavček 19.30Nočni glasbeni program RA Sora 25 Napovedniki 30TV Prodaja 00 Mostovi 00 Stare japonske pravljice: Starka postane otrok, risana nanizanka 5 Radovedni Taček 30 Igrana nanizanka .00 Živahni svet iz zgodb Richarda Scarrvja. risana nanizanka .25 Otroška oddaja .50 Volja najde pot 40 Zgodba o telesu, angleška dokumentar-serija .05 Klinika pod palmami, nemška nanizanka .00 Poročila, Šport, Vreme .10 Vremenska panorama 3.40 Alica, evropski magazin 4.10 Zaklad dolenjske princese, dokumentarec meseca 5.00 Gospodarska panorama: Bobu bob 6.00 Prisluhnimo tišini 6.30 Poročila, vreme, šport 6.45 Sprehodi v naravo: Trnuljčičin park 7.00 Kako rad(a) imam šolo, francoska nanizanka 7.15 Moja žival in jaz, francoska nanizanka 7.45 Besede, ponovitev 8.45 Risanka 8.55 Marketing 19.00 Kronika 9.25 Marketing 9.30 TV Dnevnik, šport, vreme 20.05 Razkošje, francoska nadaljevanka 20.55 Marketing 21.00 Aktualne teme 21.50 Marketing 22.00 Odmevi 22.30 Marketing 22.35 Kultura 22.40 Šport 22.45 Vreme 22.50 Marketing 22.55 Danska drama 23.30 Danska drama 0.15 Besede, ponovitev__ 9.00 24 ur, ponovitev 9.30 Borzni monitor 15.00 Živa - magazin, ponovitev regionalnega programa 16.00 Mestni fantje, ameriška mladinska nanizanka 16.30 Ameriška gimnazija, ameriška mladinska nanizanka 17.00 SeaOuest, ameriška nanizanka 18.00 Zvezdne steze: Voyager 19.00 Živa - novice 19-15 VVilliam Teli pustolovska nanizanka 20.10 Klub Paradiž, ameriški film 22.00 Živa -magazin, regionalni program 23.00 Newyorš-ka policija, amer nanizanka 0.00 Glavni na vasi, ameriška risana serija 0.30 Dragi John. ameriška humoristična nanizanka HTV 1 6.00 Risana serija 6.20 Risana serija 6.50 TV koledar 7.00 Dobro jutro Hrvaška 9.05 Dokumentarna oddaja 10.00 Poročila 10.05 Predšolska vzgoja 10.40 Razredni pouk 11.15 Angleščina za otroke 11.25 Halo svet, mladinska dokumentarna oddaja 12.00 Dnevnik 12.20 TV koledar 12.35 Umazane laži, nadaljevanka 13.20 Trenutek za domači kotiček 14.00 Poročila 14.10 Najboljša prijatelja, ameriška komedija 15.45 Risanka 16.00 Ljubezen je čudna, izobraževalni program "•7.30 Obnova Hrvaške 18.00 V iskanju min-u|ega časa 18.35 Kolo sreče 18.55 Risana Serija 19.30 Dnevnik 20.10 Kapelski kresovi, nadaljevanka 21.25 Pustolovščina na Hrvaškem, dok. serija 21.55 TV intervju 23.00 Dnevnik 23.35 Ne verjemi tujcem, TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Športne novice 18.15 Sosedi - nadaljevanka 18.45 TV ponudba 19.00 Športne novice 19.15 Zgodovina avtomobilizma 20.00 Športne novice 20.15 VB -40 21.00 Izmemava programa 22.00 Športne R KRANJ 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Telovadba R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MH LJUBLJANA: 105,1 MHz 06.00 Dobro jutro 06.15 Novice, ceste vreme, 06.20 Nočna kronika 6.57 Izbranka tedna 07.00 Horoskop 07.35 Vreme 07.50 Skriti mikrofon 08.05 Štajerski dogodki 8.30 Jutro je lahko 8.50 Glasbena želja 09.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljan* 10.30 Šport 11.30 Uganka Rgl 12.00 BBC novice 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 Rgl obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kro nika 17.20 Gospodarske novice 18.30 Športni pregled 18.45 Vreme 18.57 Izbranka ledna 19.30 Horoskop 20.00 Med rjuhami R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovedni programa 06.00 Svetnik dneva 06. Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-bam- bom 7.20 Kličemo 113 07.30 Poročila, osmrtnice, ob vestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.00 Kmetijski nasvet 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 10.00 Poročila 11.00 Poročila '-Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12 Koledar prireditev 14.00 Poročila 14.20 Kul turni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15"' Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbe voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 bor Vaše pesmi (Ivan Hudnik) 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19 Napovednik programa za jutri 20.00 Rad Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Pri jatelji radia Ognjišče (Franci Trstenjak) 22 " Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22 Ponovitev nedeljske oddaje Sakralna glasb 3.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER amer. druž. kom. MIŠEK STUART LITTLE ob 17. uri amer grozlj BREZGLAVI JEZDEC ob 18.30 in 20.30 uri STORZIC jug komična drama NEBES KA VABA ob 17. in 21. uri. amer. kom. drama ČLOVEK ^KcMrnJE^ amer. pust. drama OBALA ob 18. uri, amer rom drama KONEC AFERE ob 20 15 un SLOVENSKA KINOTEKA fin. film SENCE V RAJU ob 18. uri, slov. film PORTRET METKE KRAŠOVEC ob 20. uri, slov. film M.ARK.OBREC.EU ob 21.30 uri TOREK, 9. MAJA 2000 TVS 1 HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih krajev 9.05 Umazane laži, ponovitev 9.50 Cher-bourški dežniki, francoska glasbena komedija 11.25 Kraljestvo divjine, ponovitev 11.50 Hruške in jabolka, ponovitev 12.30 Tigrova dežela, dokumentarna oddaja 13.20 Imagein obraz, ponovitev 14.40 Usodena orožja, serija 15.10 Nvveobremenjen, ponovitev 16.00 Poročila za gluhe 16.05 Kraljestvo divjine 16.30 Otroška oddaja 17.00 Deček zre v svet, nanizanka 17.30 Hugo 17.50 Zloženka 18.00 Gozdarska hiša Faikenau, nanizanka 18.50 Zloženka 19.05 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.30 Hladna vojna, ameriška dok. serija 21.25 Newyorška policija, ameriška nanizanka 22.15 Mladi gangster, ameriška kriminalka 0.00 Svetovni muzeji R KRANJ AVSTRIJA 1 5.40 Otroški program 7.50 Brine iz Bel-Aira 8.20 Sam svoj mojster 8.40 Vsi pod isto streho 9.05 Varuška 9.30 Herkul, ponovitev 10.10 Policaj iz Tolza 11.45 Otroški program 14.55 Obalna straža na kolesih 15.40 Deep Space Nine 16.25 Herkul 17.10 Princ z Bel Aira 17.35 Vsi pod isto streho 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Varuška 19.00 Caroline v velemestu 19.30 Čas v sliki 19.55 Vreme 20.00 Šport 20.15 Zdravniški helikopter 117 21.00 Življenjski prostori/Življenjske sanje 21.10 Moški so kot čokolada, nemška komedija 22.40 Nogomet: Liga prvakov, pregled 23.30 Cleo - Leo, ameriška komedija 1.00 In-tomna priznanja, erotična nanizanka 1.25 David Duchovny predstavlja: Erorični dnevnik 1..50 Slaba družba, ponovitev ameriške srhljivke 3.30 Lov na sonce, ponovitev 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 Telovadba 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tis*a 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Unichem 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.10 Prodaja rabljenih vozil 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.15 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Telekom ISDN 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Prispevek: 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računališke novice 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 19.30 Študentski program 22.00 Glasba G radio TVS 2 8.00 Vremenska panorama 9.25 Videospotnice 10.00 Snežna reka, avstralska nanizanka 0.50 Štafeta mladosti 11.45 Euronevvs 2.40 TV Prodaja 13.10 CIA: Ameriški skriti bojevniki, amer. dok. serija 14.00 Ameriški film 15.30 Studio Citv 17.30 Po Sloveniji, oddaja TV Koper - Capodistria 18.05 Gimnazija strtih src, avstralska nadaljevanka 19.00 Noro aljubljena, amer. nanizanka 19.30 Videospor-nice 20.05 Šport 20.35 Liga prvakov v nogometu 22.35 Svet poroča 23.05 Minuta za umor, slovenski film 0.20 Brahms in pojoče deklice, film 1.15 Videospotnice, ponovitev KANALA AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi. nadaljevanka 10.10 Rdeči mak, ponovitev 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Evro Avstrija 12.30 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Naši Hagenbeckovi 14.25 Gozdarska hiša Falkenau 15.15 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Uganka gladkega kita, dokumentarni film 21.00 Življenjski prostori/Življenjske sanje 21.10 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču, reportaža 23.00 Najlepše dekle daleč naokoli: Lepotna tekmovanja otrok v ZDA, dokumentarna reportaža 0.00 Čas v sliki 0.30 Pearl: Sama v Nevv Yorku 0.55 Življenje z Rogerjem 1.20 Uganka gladkega kita, ponovitev 2.05 Pogled o strani 2.10 Periera, ponopvitev 3.50 Dobrodošla, Avstrija 5.35 Življenje z Rogerjem, ponovitev 7.00 Video strani 7.20 TV Prodaja 8.20 Uboga Maria, nadaljevanka, ponovitev 8.50 TV prodaja 9.20 Rosalinda, nadaljevanka, ponovitev 10.10 Luz Maria, nadaljevanka, ponovitev 11.00 Oprah show, ponovitev 12.00 Atlantis, ponovitev 13.00 TV Prodaja 13.30 Nora hiša, nanizanka 14.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 14.30 Jake in debeluh, humoristična nanizanka 15.30 Oprah show: Gary Zukav o odločitvah 16.20 Uboga Maria, nadaljevanka 16.50 Rosalinda, nadaljevanka 17.40 Luz Maria, nadaljevanka 18.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka 19.00 Seinfeld, humoristična nanizanka 19.30 Malcolm in Eddie, humoristična nanizanka 20.00 Puščavski vitezi, film 21.30 Nizki udarci, nadaljevanka 22.30 Maggie, humoristična nanizanka 23.00 Svilene sence, akcijska nanizanka 0.00 Dannvjeve zvezde, vedeževanje, ponovitev 1.00 Odklop, ponovitev 1.40 Video strani POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 9.00 Top shop, televizijska prodaja 9.30 Tri ženske, nadaljevanka, ponovitev 10.30 Divji angel, nadaljevanka, ponovitev 11.25 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka, ponovitev 12.20 Lepo je biti milijonar - kviz z Jonasom, ponovitev 13.20 Top shop, televizijska prodaja 13.50 Odvetnikove karte, ameriška nanizanka 14.45 Pasji policist, kanadska nanizanka 15.15 Smeh v hiši. Jesse, humoristična nanizanka 15.45 Cosby, humoristična nanizanka 16.15 Tri ženske, mehiška nadaljevanka 17.15 Divji angel, argentinska nadaljevanka 18.10 1, 2, 3 - žrebanje 18.15 Za tvojo ljubezen, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Resnične zgodbe: Najmočnejša ljubezen, ameriški film 21.45 Urgenca, ameriška nanizanka 22.35 Prijatelji, ameriška humoristočna nanizanka 23.15 Družinski zgled, ameriška nanizanka 0.00 M A S.H., ameriška humoristična nanizanka 0.30 Na zdravje!, ameriška humoristična nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev GORENJSKA TELEVIZI JIA 18.50 Predstavitveni spot Gorenjske televizije 18.55 Gorenjska televizija danes 18.55 GTV priporoča I. 19.00 Poročila Gorenjske 1272 19.15 Sklad Janija Koklja 19.30 Ajd, dijo 19.55 GTV priporoča I 20.00 Utrip Kranja -Skozi Rafkov objektiv 20.15 Skrbimo za zdravje -vodi M. zagoričnik, tel. 233-11-56 21.00 Znani neznani obrazi - Marija Vreček, predstavlja M. Kleč 21.35 Olimpijski kotieč, OKS 21.40 GTV priporoča II! 21.45 Gorenjska poročila 1272 22.00 Vesele tačke, prod. TV Celje 22.25 Olimpijski kotiček, OKS 22.30 Potujte z nami, 4. del 23.00 Zeleni vodnik, prod Vi-tel 23.25 Olimpijski kotiček OKS 23.30 Neskončna belina - dok. oddaja 00.00 Gorenjska poročila 1272 00.15 Gorenjska televizija jutri... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. Oddajamo od 5.30 do 22:00 na 88,9 in 95 Mhz UKV. R TRIGLAV 00.00 Nočni glasbeni program 6.00 Dobro jutro, Razmere na cestah 6.15 Vreme Robert Bi-tenc 6.30 Pogled v današnji dan 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 7.35 Danes v Dnevniku - Miran Šubic 7.42 Oglasi 7.58 Oglas 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Iskrice iz osnovnošolskih klopi 8.15 Obvestila, vsebina Gorenjskega glasa 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 8.43 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.05 Zborovska popotovanja 9.30 Novice 9.40 Oglasi 10.05 Uvod, napovednik 10.10 Gibljive slike 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 Drug z drugim (gost: svetnik Jože Resman) 11.30 Novice 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.20 Prosta delovna mesta 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.30 Novice, Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Pozdrav 16.30 Obvestila, osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Labirint znanja 17.30 Včeraj, danes, jutri - informativna oddaja 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan 18.15 Oglasi 18.30 Tednik občine Bohinj 19.15 Voščila 19.30 Lestvica izpod Triglava 21.00 Ura za sanjarjenje 21.55 Slovo 22.00 Večerni glasbeni program R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes, jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Nop ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Dogodki danes, jutri 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.30 Črna kronika 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes, jutri 10.30 Pogled v zvezde 11.00 Vrelci zdravja in lepote 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Nasvet za kosilo 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Novice 18.00 Pogovor z županom občine Žiri 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL GAJBA 9.00 24 ur, ponovitev 9.30 Borzni monitor 15.00 Živa - magazin, ponovitev regionalnega programa 16.00 Mestni fantje, ameriška mladinska nanizanka 16.30 Ameriška gimnazija, ameriška mladinska nanizanka 17.00 SeaOuest, ameriška nanizanka 18.00 Zvezdne steze: Vovager 19.00 Živa - novice 19.15 VVilliam Teli, pustolovska nanizanka 20.10 Videnje, ameriški film 22.00 Živa - magazin, regionalni program 23.00 Newyorška policija, ameriška nanizanka 0.00 Glavni na vasi, ameriška risana serija 0.30 Dragi John, ameriška humoristična nanizanka LOKA TV 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kaplica 9.05 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev 9.25 Motor sport Mundial, ponovitev 9.55 Raznovrstna obvestila na videosraneh iz oddajnika na Lubniku K51 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 As-trologinja Roža, v živo 21.00 Iz produkcije ZLTV - TV Ruj 21.30 Film: Avstralska divjina, ponovitev 23.00 Raznovrstna obvestila na videostranha iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri preko VCR. 19.00 Domača obrt na vasi 19.30 Zanimivosti -zbiralec starega orožja 20.00 Glasbeni koncert ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.17 Torkov športni pregled 18.30 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Med notami, kontaktna oddaja 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani HTV 1 6.00 Risana serija 6.20 Risana serija 6.50TV koledar 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.05 Dokumentarna oddaja 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.25 Otroška oddaja 11.40 Risanka 12.00 Dnevnik 12.20 TV koledar 12.35 Umazane laži, nadaljevanka 13.20 Trenutek za... domači kotiček 14.00 Poročila 14.10 Denar s strani, ameriška drama 16.00 Prizma 17.00 Hrvaška danes 17.30 Iz jezikovne zakladnice 18.00 Gaudeamus 18.35 Kolo sreče 19.05 Risana serija 19.30 Dnevnik 20.15 Zlata ribica 21.20 V velikem planu 22.05 Boka - katoliška dediščina, dokumentarna oddaja 22.40 Dnevnik 23.10 Evromagazin 23.35 Poročila 0.05 Mularija, ameriška drama 1.55 Brez kože, italijanska drama 3.25 Dokumentarna serija 4.15 Ariel, finska črna komedija TV SISKA ...Videostrani 19.50Napoved sporeda20.00 Telemarket 20.05 3, 2,1 GREMO - oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Športne novice 18.15 Otroški program 18.45 TV ponudba 19.00 Športne novice 19.15 Video top 20.00 TVL - kontaknta oddaja 21.20 TV ponudba 21.30 Sosedi - nadaljevanka KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBL-JANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.57 Izbranka tedna 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.05 Štajerski dogodki 8.30 Jutro je lahko 9.30 Vaše mnenje o 10.05 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema RGL 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.50 Odgovori poslušalcem 12.57 Izbranka tedna 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Kamniške novice 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča, komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Na sceni 16.55 Gospodarske novice 17.30 Osir 18.00 S Sašo Einsiedler 19.00 izbranka tedna 19.30 Horoskop 19.40 Športni pregled 19.50 Vreme 20.00 Zaprta vrata 21.00 Glasbene legende R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-bam- bom 7.20 Kličemo 113 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.00 Kmetijski nasvet 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 O zdravju (vsak 2. in 4. Torek) 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Sport na radiju Ognjišče (do 19.00) 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Sončna pesem 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev opoldanske oddaje O zdravju 23.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER amer. druž. kom. MIŠEK STUART LITTLE ob 17. in 18.30 uri, amer. grozlj. BREZGLAVI JEZDEC ob 20.30 uri STORŽIČ amer. kom. drama ČLOVEK Z LUNE ob 17. in 21. uri, jug. kom. drama NEBEŠKA VABA ob 19. uri ZELEZAR Danes zaprto! SLOVENSKA KINOTEKA fin. film SKOZI ŽICO ob 18. uri, fins. film JUHA ob 20. uri, fin. film KALAMARI ZVEZA ob 22. uri ft SREDA, 10. MAJA 2000 TVS 1 7.25 Napovedniki 7.30 TV prodaja 8.00 Odmevi 8.30 Dober dan, Koroška 9.00 Sprehodi v naravo: Tmuljčičin park 9.15 Kako rad(a) imam šolo, francoska nanizanka 9.30 Moja žival in jaz, francoska nanizanka 9.40 Babar, risana nanizanka 10.10 Mozartova druščina, risana nanizanka 10.30 Besede 11.30 Obzorje duha 12.05 Razkošje, francoska nadaljevanka 12.55 Marketing 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.10 Vremenska panorama 13.50 Film 15.00 Aktualne teme 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pod klobukom 17.45 Živalski razum, angleška poljudnoznanstvena serija 18.45 Risanka 18.55 Marketing 19.00 Kronika 19.25 Marketing 19.30 TV Dnevnik Šport. Vreme 20.05 Sedmi pečat: Živeti v pozabljenju, ameriški film 22.00 Odmevi 22.35 Kultura 22.40 Šport 22.50 Vreme 23.00 Zvočnost slovenskih pokrajin: Gorenjska 23.15 Finale Mednarodnega baletnega tekmovanja za veliko nagrado Lozone 2000 0.50 Živalski razum, angleška poljudnoznanstvena serija TVS 2 8.00 Vremenska panorama 9.25 Videospotnice 10.00 Gimnazija strtih src, avstralska nadaljevanka 10.50 Minuta za umor, slovenski film 12.05 Euronevvs 12.45 TV prodaja 13.15 Alpski večer '99 14.55 Babes boom, francoski film 16.25 Nogomet: 1. tekma finala za slovenski pokal, prenos 18.25 DP v košarki finale končnice, 2. tekma, prenos 0.00 Liga prvakov v nogometu 23.00 V Fros-tovem slogu, angleška nanizanka 0.40 Videospotnice KANALA 7.00 Video strani 7.20 TV Prodaja 8.20 Uboga Marija, nadaljevanka, ponovitev 8.50 TV prodaja 9.20 Rosalinda, nadaljevanka, ponovitev 10.10 Luz Maria, nadaljevanka, ponovitev 11.00 Oprah show, ponovitev 12.00 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 13.00 TV Prodaja 13.30 Nora hiša, nanizanka 14.00 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 14.30 Jake in debeluh, nanizanka 15.30 Oprah Show: Gary Zukav o odvisnosti 16.20 Uboga Maria, nadaljevanka 16.50 Rosalinda, nadaljevanka 17.40 Luz Maria, nadaljevanka 18.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka 19.00 Seinfeld, humoristična nanizanka 19.30 Malcolm in Eddie, humoristična nanizanka 20.00 Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev z Mitom Trefaltom. kviz 21.00 Providence, nanizanka 22.00 Roka pravice, nanizanka 22.50 Maggie, humoristična nanizanka 23.20 Svilene sence, akcijska nanizanka 0.20 Dannvjeve zvezde, vedeževanje ponovitev 1.20 Video strani POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program na M MTV. Tele 59, TV Robin 9.00 TOP shop, televizijska prodaja 9.30 Tri ženske, nadaljevanka, ponovitev 10.30 Divji angel, nadaljevanka, ponovitev 11.30 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka, ponovitev 12.20 Pod srečno zvezdo, ponovitev 13.20 Top Shop, televizijska prodaja 13.50 Odvetnikove karte, ameriška nanizanka 14.45 Pasji policist, kanadska nanizanka 15.15 Smeh v hiši Jesse, humons-tična nanizanka 15.45 Cosby, humoristična nanizanka 16.15 Tri ženske, mehiška nadaljevanka 17.15 Divji angel, argentinska nadaljevanka 18.10 1, 2, 3-žrebanje 18.15 Za tvojo ljubezen, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 TV kriminalka: Popolna mati, ameriški film 21.45 Udarci pravice, ameriška nanizanka 22.35 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 23.15 Družinski zgled, ameriška nanizanka 0.00 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 0.30Na zdravje1, ameriška humoristična nanizanka 1.00 24 ur. ponovitev GAJBA 9.00 24 ur, ponovitev 9.30 Borzni monitor 15.00 Živa - magazin, ponovitev regionalnega programa na Euro PTV, RTS in Idea TV 16.00 Mestni fantje, mladinska nanizanka 16.30 Ameriška gimnazija, mladinska nanizanka 17.00 Seaquest, ameriška nanizanka 18.00 Zvezne steze Vovager, ameriška nanizanka 19.00 Živa - novice, regionalni program 19.15 VVilliam Teli. pustolovska nanizanka 20.10 Ne meč'te se stran, ameriški film 22.00 Živa -magazin, regionalni program 23.00 Mož pravice, ameriška nanizanka 0.00 Glavni na vasi, ameriška risana serija 0.30 Dragi John, ameriška humoristična nanizanka HTV 1 6.00 Risana serija 6.20 Risana serija G.50 TV koledar 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.05 Dokumentarna oddaja 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.25 Za vse čase, mladinska dokumntarna serija 12.00 Dnevnik 12.20 TV koledar 12.35 Umazane laži. nadaljevanka 13.20 Trenutek za.. 14.00 Poročila 14.10 Nepremišljeno srce, ameriški film 15.45 Risanka 16.00 Etno 16.30 Grenka mineštra, dokumentarna oddaja 17.00 Hrvaška danes 17.30 Zdravnik v hisi 18.35 Kolo sreče 19.05 Risanka 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.30 Poslovni klub 21.05 Ekran brez okvirja 22.20 Zvezni prah 22.55 Dnevnik 23.05 Povabilo v gledališče 1.25 Rodio Triojov 96 CORCnifKn 69.6 Je/enio«. 101.S Bohinj 101.1 Kranjska Goro Poročila 1.35 Dnevnik Davida Holzmana, ameriška drama 3.25 Svetovni vidiki 4.15 Igrani film HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih krajev 9.05 Umazane laži, nadaljevanka 9.50 Nadomestilo za strah, francoski film 11.40 Kraljestvo divjine 12.05 Izziv, ponovitev 12.35 Hladna vojna 13.30 Gozdarska hiša Falkenau 15.00 Komisar Rex 16.00 Poročila za gluhe 16.05 Kraljestvo divjine 16.30 Za vse čase 17.00 Ljubitelji živali 17.30 Hugo 18.00 Dokumentarna serija 18.50 Zloženka 19.05 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.30 Veronikine skušnjave, nanizanka 21.00 Plen. nadaljevanka 21.45 Naravni sovražnik, ameriška srhljivka 23.30 Svetovni muzeji AVSTRIJA 1 5.40 Živali našega sveta 5.55 Otroški program 7.55 Življenje z Rogerjem 8.25 Vsi pod isto streho 8.45 Varuška, nanizanka 9.10 Columbo: Vražja inteligenca, ponovitev 10.20 Babe. ponopvitev filma 11.45 Otroški program 14.55 Obalna straža na kolesih, nanizanka 15.40 Deep Space Nine 16.25 Herkul 17.10 Princ z Bel Aira 17.35 Vsi pod isto streho 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Varuška 19.00 Caroline v velemestu 19.30 Čas v sliki in kultura 20.15 NogometLiga prvakov 22.50 Prihajajo divje gosi, ameriški akcijski film 1.00 Roka, polna umazanije, ameriški dilm 2.50 Gorila, francoska TV kriminalka 4.20' Moški moje višine, francoska komedija AVSTRIJA 2 6.05 Video strani 7.00 Vrems 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 10.15 Nisem Casanivam avstrijska komedija 11.35 Salve smeha 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Poročilo, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Naši Hagenbeckovi 14.25 Gozdarska hiša Falkenau 15.15 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.50 Loto 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Help 22.00 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 22.30 Nikoli več vojne, dokumentarni film 23.15 Pozor, meja: Koroška, Furlani-ja, Slovenija 0.00 Čas v sliki 0.30 Apropos fi-olm 1.00 ŽMjenje z Rogerjem 1.20 Na prizorišču 0.55 ŽMjenje z Rogerjem 1.20 Na prizorišču 1.45 Pogledi od strani, ponovitev 1.50 Pozor: meja 3.35 Deep Space Nine, ponovitev 3.20 Dobrodošla, Avstrija, ponovitev GORENJSKA TELEVIZIJI A ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST ... Videostrani 18.50 Predstavitveni spot Gorenjske televizije 18.55 GTV priporoča I. 19.00 Gorenjska poročila 1273 19.15 Aktualno: Danes o... 19.30 Gorenjske grče 19.55 GTV priporoča II 20.00 Krila na nebu (oddaja o letalstvu) pripravlja Marko Malec 20.30 Tudi tako do zdravja - kont. oddaja tel. 233-11-56 21.30 Aktualno 21.40 GTV priporoča III 21.45 Poročila Gorenjske 1273 22.00 Resnica o vinu 22.25 Olimpijski kotiček OKS 22.30 Znani neznani obrazi, predstavlja M Kleč 23.00 Krila na nebu 23.30 Adrenalin za vsak dan 00.00 Gorenjska poročila 1273 00.15 Tv prodaja GTV jutri... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE - TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU. 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 9,00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Kako biti zdrav in zmagovati 9.35 V središču, gost župan Občine Škofja Loka Igor Draksler 9.55 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K 51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri preko VCR. 19.00 Risani film 19.15 Kako nastane čip -Filmservice Intenrational Netvvork ATM TV KR. GORA Videostrani... 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.17 Šolska košarkarska liga 19.10 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Oglasi 20.02 Torkov športni pregled, ponovitev 20.20 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) -kontaktna oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Lokalne novice 18.15 Sosedi - nadaljevanka 18.45 TV ponudba 19.00 Lokalne novice 19.15 Zgodovina avtomobilizma 20.00 Lokalne novice 20.30 812-100 - kontaktna oddaja 21.40 TV ponudba 22.00 Lokalne novice R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Telovadba 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Krka 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Ponudba nepremičnin 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.15 Fidipharm: 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Biovremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Gorenjska lekarna 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice "7.20 Prispevek 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Oddaja o modi Eleganca 22.00 Glasba C js*. radio •.»trnu m ^B#wtB^b# Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 in 95,0 Mhz UKV R TRIGLAV 00.00 Nočni glasbeni program 6.00 Razmere na cestah 6.06 Dobro jutro 6.15 Vreme (Robert Bohinc) 6.30 Pogled v današnji dan 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika (prenos R SL) 7.25 Dobro jutro, napovednik 7.30 Halo, porodnišnica 7.35 Danes v Dnevniku (Miran Šubic) 7.44 Oglasi 8.00 Kronika, OKC Kranj, zadnjih 24 ur 8.05 Nasvet iz zdravnikove torbe 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.05 Nasvet veterinarja 9.15 Voščila, dobre želje 9.30 Novice, menjalniški tečaj 9.40 Oglasi 9.55 Pozdrav, napovendik (ekipa II) 10.00 Olimpijski kotiček olimpijske novice 10.30 Včeraj, danes, jutri - informativna oddaja 11.00 Zlata kočija, formula 1 (glasbena vodena oddaja -zimzelene melodije) 11.30 Novice 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Vedeževanje 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Sredin glasbeni vrtiljak 13.30 Novice, Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.40 Oglasi 14.50 Makler Bled 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R SL) 16.10 Pozdrav, napovednik 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice, obvestila 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri - informativna oddaja 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan 18.15 Oglasi 18.30 Občinski tednik Jesenice 19.15 Voščila 19.30 Večer s Suzano Adžič 20.30 Lahko noč, večerni glasbeni program R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programn 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Dogodki danes - jutri 8.50 Pregled tiska 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.30 Kuhajte z nami 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes - jutri 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj-dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Nasvet za kosilo 14.55 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Dogodki danes - jutri 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100.2 MHz - ŠANCE: 99.5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice. AMZS, vreme, nočna kronika 6.57 Izbranka tedna 7.00 Hoioskop 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.05 Štajerski dogodki 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.50 Glasbena želja 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kr>m danes v Ljubljani 10.30 Tema RGL 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.50 Odgovori poslušalcev 12.57 Izbranka tedna 13.05 Iz tujega tiska 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča - komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Politik, to sem jaz 16.40 Gospodarske novice 17.00 Glasovanje za izbranko tedna 18.30 Športni pregled 18.45 Vreme 18.57 Izbranka tedna 19.00 Filrn 20.00 Vedeževanje 21.00 Odprta dlan 1.45 Horoskop R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-bam-bcm 7.20 Kličemo 113 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah -AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.00 Kmetijski nasvet 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Mali oglasi 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati zvoki 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Pogovor o ... 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 1 Luč v temi, 2 Dodajati življenje dnevom, 3. Vs-tani in hodi, 4. Karitas 21.30 Radijski roman 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev popoldansko oddaje Pogov or o 23.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER amer. druž. kom. MISEK STUART LITTLE ob 17. uri, amer. grozlj. BREZGLAVI JEZDEC ob 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ in ZELEZAR Danes zaprto! SLOVENSKA KINOTEKA nem. film NAJEL SEM POKLICNEGA MORILCA ob 18. uri, nem. film UTRUJENA SMRT od 20. uri, fin. Šved. film LENINGRAJSKI KAVBOJI GREDO V AMERIKO ob 22.30 uri ČETRTEK, 11. MAJA 2O00 TVS 1 7.25 Napovedniki 7.30 TV Prodaja 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi, ponovitev 9.00 Pod klobukom 9.50 Zgodbe iz školjke 10.20 Otroška oddaja 10.30 Živalski razum, angleška poljudnoznanstvena serija 11.30 Tehniška dediščina Slovenije 12.00 Dokumentarna oddaja 12.55 Marketing 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.10 Vremenska panorama 14.10 Portret 15.00 ZOOM 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Na liniji, oddaja za mlade 17.20 Lažnivi kljukec, posnetek gledališke predstave SLG Celje 17.35 Marketing 17.45 Oddaja o znanosti 18.10 Svet čudes, avstralska dokumentarna serija 18.35 Ljudje Evrope: Šport 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Tednik 21.05 Homo Turisticus 21.25 Osmi dan 21.55 Marketing 22.00 Odmevi 22.30 Marketing 22.35 Kultura 22.40 Šport 22.45 Vreme 22.55 Pisave 23.25 Zgodba o Kim. kanadska dokumentarna oddaja 0.10 Svet čudes, avstralska dokumentarna serija 0.35 Ljudje Evrope, ponovitev 0.45 Oddaja o znanosti, ponovitev TVS 2 8.00 Vremenska panorama 9.25 Videospotnice 10.00 Nič svetega, ameriška nanizanka 10.50 TV prodaja 11.20 Svet poroča 11.50 Liga prvakov v nogometu 14.50 49. vzporednik, angleški čb film 16.40 Podeželski utrip, anglešsška nadaljevanka 17.30 Po Sloveniji 18.00 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka 18.25 St. Peterburg: SP v hokeju na ledu, skupina A, prenos 20.45 Predstavitev videospotov za Evrosong 2000 21.30 Poseben pogled: Bros, nizozemski film 22.45 Bistvo jazza, angleška dokumentarna oddaja 23.10 Videospotnice KANALA 7.00 Video strani 7.20 TV Prodaja 8.20 Uboga Marija, nadaljevanka, ponovitev 8.50 TV prodaja 9.20 Rosalinda, nadaljevanka, ponovitev 10.10 Luz Maria, nadaljevanka, ponovitev 11.00 Oprah show, ponovitev 12.00 Adrenalina, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Nora hiša, ponovitev 14.00 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 14.30 Jake in debeluh, humoristična nanizanka 15.30 Oprah Show: Gary Zukav o zdravljenju odvisnosti 16.20 Uboga Maria, nadaljevanka 16.50 Rosalinda, nadaljevanka 17.40 Luz Maria, nadaljevanka 18.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka 19.00 Seinfeld, humoristična nanizanka 19.30 Malcolm in Eddie, humoristična nanizanka 20.00 Vrnitev v Hvperion, nanizanka 20.50 Življenjske zgodbe: Ujetniki, film 22.40 Maggie, humoristična nanizanka 23.15 Svilene sence, akcijska nanizanka 0.15 Dannvjeve zvezde, vedeževanje, ponovitev 1.15 Odklop, ponovitev 2.00 Video strani POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program na MMTV, Tele 59, TV Robin 9.00 TOP shop, televizijska prodaja 9.30 Tri ženske, nadaljevanka, ponovitev 10.30 Divji angel, nadaljevanka, ponovitev 11.30 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka, ponovitev 12.20 Udarci pravice, ameriška nanizanka 13.20 TOP shop, televizijska prodaja 13.50 Odvetnikove karte, ameriška nanizanka 14.45 Pasji policist, kanadska nanizanka 15.15 Jesse, humoristična nanizanka 15.45 Cosby, humoristična anizanka 16.15 Tri ženske, mehiška nadaljevanka 17.15 Divji angel, argentinska nadaljevanka 18.10 1,2, 3 -žrebanje, mehiška nadaljevanka 18.15 Za tvojo ljubezen, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 TV Dober dan, slovenska nanizanka 21.00 Bogovi so padli na glavo, ameriško-boc-vansk film 23.00 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 23.30 Družinski zgled, ameriška nanizanka 0.30 MAS H., humoristična nanizanka 1.00 Na zdravje!, ameriška humoristična nanizanka 1.30 24 ur, ponovitev GAJBA 9.00 24 ur, ponovitev 9.30 Borzni monitor 15.00 Živa - magazin, ponovitev regionalnega programa na Euro PTV, RTS in idea TV 16.00 Mestni fantje, mladinska nanizanka 16.30 Ameriška gimnazija, mladinska nanizanka 17.00 Seaquest, ameriška nanizanka 18.00 Zvezdne steze: Voyager, amer. nanizanka 19.00 Živa - novice, regionalni program 19.15 VVilliam Teli, pustolovska nanizanka 20.10 Obraz, ameriški film 22.00 Živa - magazin, regionalni program 23.00 Mož pravice, ameriška nanizanka 0.00 Glavni na vasi, ameriška risana serija 0.30 Dragi John, ameriška humoristična nanizanka HTV 1 6.00 Risana serija 6.20 Risana serija 6.50 TV koledar 7.00 Dobi o jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.25 Otroška oddaja 12.00 Dnevnik 12.35 Umazane laži, mehiška nadaljevanka 13.25 Trenutek za domači kotiček 14.00 Poročila 14.10 Pomladno prebujenje, ameriški tilm 15.40 Risanka 16.00 Živeti z... 16.30 Trenutek spoznanja 17.00 Hrvaška danes 17.30 Morje 18.00 Kulturna dediščina 18.35 Kolo sreče 19.00 Risana serija 19.30 Dnevnik 20.10 Spomini na domiovinsko vojno 21.00 Ko mineva čas, kviz 21.45 Pol ure kulture 22.15 Odkrito 22.55 Dnevnik 23.25 Koncert klasične glasbe 0.35 Chunging ekspres, hongkonška drama 2.20 Poročila 2.30 Film 4.15 Film HTV 2 8.00 Panorame hrvaških turističnih krajev 9.00 Umazane laži, nadaljevanka 9.50 Šanghaj ekspres, ameriškla drama 11.35 Kraljestvo divjine, ponovitev 12.00 Zvezni prah 12.30 Potovanja 13.30 Plen, ponovitev 14.15 Newyorška policija, nanizanka 15.00 Praksa, ponovitev 16.00 Poročila za gluhe in naglušne 16.05 Kraljestvo divjine 16.30 Hrtič - hitič, ponovitev 17.00 Deček zre v svet, nadaljevanka 18.00 Zgodovinske vode, dok. serija 18.50 Zloženka 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.30 Seinfeld, ameriška humoristična nanizanka 21.00 Urgenca, ameriška nanizanka 22.20 Vem, kam grem, ameriška drama 23.50 Svetovni muzeji AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program 7.55 Princ z Bel Aira 8.15 Sam svoj mojster, ponovitev 8.40 Vsi pod isto streho 9.05 Varuška 9.30 Herkul 9.35 Zdravniški helikopter 17 10.20 Policaj in pol, ponovitev ameriškega akcijskega filma 11.45 Otroški program 14.55 Obalna straža na kolesih 15.40 Deep Space Nine 16.25 Herkul, ameriška fantazijska pustolovska komedija 17.10 Princ z Bel Aira 17.35 Vsi pod isto streho 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Varuška 19.00 Caroline v velemestu 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Komisar Rex 21.05 Alarm za kobro 11 21.55 Inšpektor Fow-er: Ostrejši, kot dovoli policija 22.25 Absolut Life 23.00 Tohuvvabohu, televizijska zmešnjava 23.00 Umetnine: Re- play, prenos otvoritve razstave o začetkih medijske umetnosti v Avstriji 1.40 Cleo - Leo, ponovitev ameriške komedije 3.10 Trilogija groze, ameriški omnibus 5.15 Življenje z Rogerjem, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.35 Drzni in lepi, ponovitev 10.10 llona in Kurti, ponovitev avstrijske komedije 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Milijonsko kolo 12.30 dežela in ljudje 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharska oddaja 13.40 Naši Hagenbeckovi 14.25 Gozdarska hiša Falkenau 15.15 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Mrtvo morje, dokumentarna reportaža 21.05 Vera 22.00 Čas v sliki 22.30 Evro Avstrija, magazin 23.00 Primer za dva 0.00 Čas v sliki 0.30 Caroline v velemestu 0.55 Življenje z Rogerjem 1.20 Mrtvo morje, ponovitev 2.05 Pogledi od strani 2.10 Tu je spal George VVashington, ameriška komedija 3.40 Dobrodošla, Avstrija 5.30 Živalski raj GORENJSKA TELEVIZI JIA ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST... Videostrani 18.50 Gorenjska televizija danes 18.55 GTV priporoča I, 19.00 Poročila Gorenjske 1274 19.15 Gorenjski glas jutri 19.20 Aktualno 19.30 Adrenalin za vsak dan - športna oddaja 19.55 GTV priporoča I! 20.00 Tudi tako do zdravja, gost MIČ Mengeš, vodi Jana Debeljak, v živo, tel. 233-11-56 21.00 S.E.M. kako biti zdrav in zmagovati, avtor Rudi Klarič 21.30 Lenzing - Lyocell 21.40 GTV priporoča III 21.45 Poročila Gorenjske 1274 22.00 Zvezdni okruški... z astrologinjo Rožo Kačič - živo po tel. 064/33-11-56 22.55 Olimpijski kotiček OKS 23.00 Oder občutkov 00.00 Gorenjska poročila 1274 00.15 Gorenjska televizija jutri... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 3G-JAM, glasbena oddaja 10.00 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 SO-JAM, glasbena oddaja 21.00 Rokomet: Termo : Trebnje 22.15 Iz produkcije ZLTV - TV Ruj, ponovitev 22.45 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Glasbena oddaja 19.30 Odrska predstava ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.17 SQ Jam 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Oglasi 20.02 Med notami, ponovitev 21.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 20.20 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ...Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket ... Telemarket... Napoved sporeda ... Videostrani IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Lokalne novice 18.15 Otroški program 18.45 TV ponudba 19.00 Lokalne novice 19.15 Izmenjava 20.00 TVL 21.15 Sosedi - nadaljevanka 21.45 TV ponudba 21.50 Kako ostati zdrav in zmagovati R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.30 Teiovadba 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat, Halo Radio Capris 8.20 Oziramo se KINO 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Prešernovo gledališče 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.15 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Oddaja o prometni varnosti 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.20 Borzni komentar 14.30 Planinsko športni kotiček 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 16.55 Novice 17.00 Čez pregrade dc Merkurjeve nagrade 17.20 Prispevek 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasbena oddaja 20.00 Parnas - oddaja o kulturi 22.00 Glasba Oddajamo od 5.30 do 22. ure na 88.9 in 95,0 Mhz UKV R TRIGLAV 00.00 Nočni program 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.30 Pogled v današnji dan ; 6.40 Oglasi 6.50 Vreme (Robert Bohinc), oglas Trg Bled 7.00 Druga jutranja kronika 7.25 Danes v Dnevniku (Miran Šubic) 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način življenja - izobraževalna oddaja 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 8.50 Trg Bled 9.00 Popevka tedna 9.30 Novice 9.40 Oglasi 10.00 Pozdrav, napovednik 10.10 Gibljive slike 10.30 Včeraj, danes, jutri - informativna oddaja 10.40 Oglasi 11.00 Mavrica (oddaja o kulturi) 11.30 Novice 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.50 Šport za vse 13.00 Aktualno 13.30 Novice, pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.05 Povver play 14.15 Obvestilo 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Pozdrav, napovednik 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice, obvestila 16.40 Oglasi 17.00 * Podjetniški cik - cak, novice za podjetnike 17.30 Novice t7.40 Oglasi 18.00 Pogled v današnji, jutrišnji dan 18.15 Oglasi 18.30 Občinski tednik Radovljica 19.15 " Voščila 19.30 Študentska oddaja na Radiu Triglav ... Večerni glasbeni program R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes, jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenije 8.00 Dogodki danes, jutri 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes, jutri 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC -novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj-dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Nasvet za ' kosilo 15.00 Dogodki danes-jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Novice 17.30 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99.5 MHz -LJUBLJANA: 105.1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, vreme, nočna kronika 6.57 Izbranka tedna 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.05 Štajerski dogodki 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.00 Gospodarstvo 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema RGL 11.30 Uganka RGL 12.30 Šport in rekreacija 12.50 Odgovori poslušalcem 12.57 Izbranka tedna 13.00 Turizem na RGL 14.00 Pasji radio 14.30 Radio Pirat 15.00 RGL obvešča - komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Odprti mikrofon 16.40 Gospodarski pregled 17.30 Šport 18.00 Jugonostalgija 19.00 Izbranka tedna 19.30 Horoskop 19.50 Vreme 20.00 Kultura 20.30 Z Mariom Galu-ničem R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-bam-bom 7.20 Kličemo 113 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.00 Kmetijski nasvet 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Doživetja gora in narave 10.00 Poročila 10.15 Odkrivajmo domovino in svet 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ognjišče - Ognjišče 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Maestral 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasbeni gost 19.00 Radie Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Zabavni veče: 1. in 3. Slovenc Slovenca vabi, 2. in 4. Karavana pri- ' jateljstva 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev dopoldanske oddaje Doživetja gora in narave 22.30 Rane mladih -vsak 2. četrtek kontaktna oddaja do 24.00 23.30 Nočni glasbeni program RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. krim. PRAVICA DO UMORA ob 20. uri SLOVENSKA KINOTEKA Animirani film ob 18. uri, nem. film DR. MABUSE. IGRALEC ob 20. uri, nem. film INFERNO, LJUDJE SVOJEGA ČASA ob 22.15 uri 31. STRAN • GORENJSKI GLAS Delati začeli zasebni izvršitelji in pooblaščeni vročevalci Z novimi rubežniki ne bo šale Pravosodni minister Tomaž Marušič je imenoval petdeset zasebnih izvršiteljev, izvršiteljev poskrbeli za prisilno izvršbo več kot 200.000 pravnomočnih sodnih odločb Kranj, 5. maja - Znano je, da so izvršbe ena od velikih težav slovenskega sodstva, ki je bilo na tem področju dokaj neučinkovito. Sredi aprila sta začela veljati odredba o začetku opravljanja dejanj izvršbe in zavarovanja po izvršiteljih ter pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev, pravosodni minister pa je imenoval tudi petdeset zasebnih izvršiteljev, ki so člani Zbornice izvršiteljev Slovenije. Ali bo njihovo število zadoščalo, bo seveda največ odvisno od morebitnega naraščanja števila prisilnih izvršb. Glede na finančne spodbude, Novi rubežniki bodo po vsej ki se izvršiteljem obetajo ob us- verjetnosti delali tudi popol-pešno opravljenem rubežu, se dne, ponoči in ob dela prostih ni pretirano bati, da novi izvršitelji ne bi bili učinkovitejši od sodnih. Plačilo je določeno s pravilnikom o tarifi. Za 10.000 tolarjev vreden pred dneh, saj jim bo to prineslo dodatne denarje, hkrati pa bodo v dneh in urah, ko jih ljudje ne bodo pričakovali, gotovo tudi uspešnejši v svojem nič kaj pri- met, ki ga bo na podlagi sklepa jaznem poslanstvu. Za storitve ali odredbe sodišča zarubil, bo dobil 4000 tolarjev, za milijon vrednega 40.000 tolarjev, zgornja meja plačila storitve pa je 200.000 tolarjev. ki jih bo po nalogu sodišča opravil po četrti uri popoldne do osmih zjutraj naslednjega dne, bo dopil še pol več, enkrat več pa, če bo rubil ob koncu tedna oziroma ob dela prostih dneh. Upravičen je tudi do stroškov prevoza, prenočevanja, dnevnic in kritja nekaterih drugih stroškov dela. Za prisilno izpraznitev stanovanja pripada rubežniku 40.000 tolarjev, za poslovne prostore pa glede na njihovo velikost od 40.000 do 120.000 tolarjev. Zasebni izvršitelji, detektivi ali detektivske družbe, ki so dobile dovoljenje pravosodnega ministra, po novem lahko nastopajo tudi kot pooblaščeni vročevalci sodnih pisem. 28. aprila je namreč začel veljati pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati pravne ali fizične osebe za opravljanje vračanja po zakonu o pravdnem pos- kl bodo namesto sodnih in za zavarovanje terjatev. topku, ter pravila za njihovo delovanje. Novost je narekovala praksa, saj je znano, da se naslovniki pogosto izmikajo prevzemu sodnih pisem od poštarjev ali sodnih vročevalcev. Za navadno vročitev bo pooblaščeni vročevalec dobil 1050 tolarjev nagrade, za osebno vročitev pa 10.050 tolarjev. Upravičen je tudi do povrnitve potnih stroškov, v izjemnih primerih pa tudi drugih stroškov. Po zakonu o pravdnem postopku se sodna pisma lahko vračajo od 6. do 20. ure bodisi v naslovnikovem stanovanju njemu osebno ali odraslemu članu gospodinjstva, hišniku ali sosedu, bodisi na delovnem mestu, lahko tudi sodelavcu, ali na sodišču. • H. J. 21-letnega Hrvata Damirja Grdeniča iščejo okrepljene policijske enote Lov na domnevnega morilca Ubežnik naj bi umoril zakonca Pavlin iz Celja, policija pa domneva, da beži v Avstrijo - Blokada na območju Krvavca Kranj, 5. maja - Lov na nevarnega 21-letnega hrvaškega ubežnika Damirja Grdeniča iz Donje Stubice poteka tudi na Gorenjskem. Kot je povedal poveljnik posebne policijske enote pri Policijski upravi Kranj Drago Zad-nikar, je policijska blokada postavljena na širšem območju Krvavca. V njej sodelujejo pripadniki posebne policijske enote in urada kriminalistične policije. Grdeniča, ki je iz hrvaških zaporov ušel že 11. aprila, sedaj pa se zadržuje na ozemlju Slovenije, bodo iskali do preklica iskalne akcije, v kateri sodelujejo PIJ Celje, Ljubljana, Kranj, Slovenj Gradec in Krško. O ubežniku sta obveščena tudi Interpol in koroška policija. Organizirana iskalna akcija oboroženega in zelo nevarnega hrvaškega kriminalca sc je začela po nedeljskem odkritju zoglenelih trupel zakoncev Pie. 63, in Petra, 67, Pavlin v njunem vikendu v Zaloki nad vasjo Leskovšek v okolici Šoštanja. Za dvojni umor so osumili hrvaškega kriminalca. Pred tem, 22. aprila, je namreč vlomil v stanovanjsko hišo zakoncev Hudobreznik v bližnjih Belih Vodah in jima grozil s puško, ki jo je ukradel že na Hrvaškem. Pri njiju se je najedel, nato pa na srečo odšel. Isti dan je streljal na policijsko patruljo v okolici Hrastnika, a ni nikogar ranil. Policija sumi, da se ubežnik želi prebiti proti Avstriji. V ta namen si prilašča motorje in osebne avtomobile, s katerimi se Prepelje del poti, jih zapusti in ukrade novo vozilo (predvsem golfe). Iskalno akci- NESREČE V organizirani policijski akciji se je okrepilo delo patrulj, aktivirali so redne enote (helikopter, konjeniki, vodniki službenih psov), sodelujejo pa tudi posebne enote za preiskavo terena in postavljanje blokad. Foto: arhiv jo je začela celjska policijska uprava, medtem se je ubežnik premaknil proti severozahodu Slovenije, zato je obveščanje javnosti prevzela generalna policijska uprava. Pred dnevi naj bi ga tako opazili na območju Velike Planine. Policija opozarja, da je Grdenič nevaren. Ker redno vlamlja v vikende in hiše, policija opozarja, naj se vsak, ki pride z njim v stik, vede previdno, mirno, naj se ne upira ali izziva in naj takoj, ko bo to mogoče, ob- vesti policijo, tudi po številki 113. Damir Grdenič je star 21 let, vitke postave, visok okoli 170 centimetrov, svetlo rjavih las, počesanih nazaj, in temnejše polti. Najverjetneje je oblečen v temnejšo daljšo jakno in hlače iz blaga, v pulover temnejše barve z belimi vzorci, basebalsko kapo temnejše barve, obut je v ponošene črne čevlje, na rokah pa ima črne rokavice z odrezanimi naprstniki. Govori nerazločno slovensko s hrvaškim naglasom. • S. Šubic KRIMINAL Vlomilca zanimala erotika Begunje - Radovljiški kriminalisti so obravnavali primer velike tatvine, ki je je osumljen 29-letni V. K. iz Tržiča. Ta naj bi 27. aprila popoldne vlomil v počitniško hišico v Begunjah. Odnesel je le dve video kaseti ž erotično vsebino in dvanajst erotičnih revij, saj sta ga med dejanjem presenetila lastnika. Vlomilca so s službenim psom prijeli približno kilometer proč ter ga pridržali. Ustrelil sosedinega pava? Trstenik - V torek zjutraj so kranjski policisti posredovali na Trsteniku, kjer jc bil ustreljen pav. Ustrelil naj bi ga sosed, ki naj bi se nenehno pritoževal, da pav preveč kriči. Čeprav je mož dejanje zanikal, je policistom prostovoljno predal zračno puško, ki sojo začasno zasegli. Orožje bodo primerjali z izstrelkom v pavu. Analiza bo pokazala, ali je pava dejansko ustrelil sosed ali pa je morda rahljal živce še komu tretjemu. Delal škodo Mojstrana - V noči s sobote na nedeljo je neznanec vlomil v Počitniško hišico v Kladjah v Mojstrani. V hišici je polomil Postelji, leseno mizo, štiri stole in omarico. Vse skupaj je nato zmetal skozi okno. Lastniku je naredil za pol milijona tolarjev škode. Policisti za storilcem še poizvedujejo. V hotel po tehniko Jesenice - Med 17. in 26. aprilom je nekdo vlomil v hotel ter pregledal gostinski lokal v pritličju in klet. Vlomilca je očitno zanimala samo tehnika. Odnesel je glasbni stolp z zvočniki, računal- GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si nik, več zgoščenk, ojačevalec, dva CD plaverja, kasetofon, mešalno mizo z vsemi priključki, light shovv in štiri zvočnike znamke marantz. Lastnika je oškodoval za približno štiri milijone tolarjev. Priklopnik odpeljal, ograje pustil Kranj - Izpred stanovanjske hiše na Hujah v Kranju je neznanec med 28. aprilom in 2. majem, ko lastnikov očitno ni bilo doma, odpeljal priklopno vozilo znamke Zidar adria 450. Na njem je bilo na paleti naloženih 36 kosov montažnih ograj. Ograje je kasneje s priklopnika zložil in jih pustil ob makadamski cesti blizu kranjskega pokopališča, za vozilom, vrednim vsaj milijon tolarjev, pa policisti še poizvedujejo. Ilegalca pri Hrušici Hrušica - V sredo so mejni policisti s Karavank zunaj Hrušice prijeli 26-letnega C. N. iz Moldavije in 33-letnega R. N. iz Romunije. 29. aprila naj bi se po naključju srečala v Avstriji ter se dogovorila, da ilegalno odideta v Italijo ter si tam poiščeta delo. Ob treh zjutraj sta, prepričana, da gresta v Italijo, pripešačila po železniški progi skozi Karavanški predor. Policisti so ju vrnili v Avstrijo. Na tuj račun po internetu Škofja Loka - Da se da ukrasti različna uporabniška imena in gesla uporabnikov interneta ter se na njihov račun sprehajati po IRC kanalu, kažejo tudi zadnji trije primeri, ki so jih uspešno ra ziskali škofjeloški policisti. Državnemu tožilstvu so ovadili 19-let-nega M. V. i/ Slovenj Gradca, 42-letno D. V. iz Maribora in 17-letnega Mariborčana, zaradi katerih je Siol obremenil lastnico impulzov za okrog petnajst tisočakov. • H. J. Nesreča posledica kapi Strahinj - V soboto, 29. aprila, ob 21.15 se je na ulici v bližini cerkve v Strahinju zgodila smrtna prometna nesreča. Ko je 66-letni Jože P. iz Naklega z mopedom peljal po klancu navzdol, je v desnem ovinku iz neznanega razloga zavil naravnost in trčil v travnati nasip. Kot se je potrdilo kasneje, pa zanj ni bil usoden padec, pač pa kap, ki je bila pravzaprav povod za nesrečo. Policisti zato primer obravnavajo kot nezgodo in ne prometno nesrečo. Tako ostaja število mrtvih na gorenjskih cestah v tem letu še naprej šest. Nezgoda v livarni Škofja Loka - V livarni v Vincarjih je 1. maja prišlo do delovne nezgode, v kateri je bil lažje ranjen delovodja. Taje skušal odpraviti motnje na robotiziranem stroju ABB Robotics švedske izdelave, ki samodejno odvzema aluminijaste odlitke iz pnevmatske stiskalnice in jih odlaga v hladilni stolp. Škofjeloška kriminalista sta ugotovila, da seje zaradi nekvalitetnega odlitka stroj sam izklopil. Delovodja je vzel ročni upravljalec in z njim sprostil opri-jemalne klešče. Robot je izpustil odlitek, pri tem pa je zaradi sprostitve roke zadnji del robota sunkovito udaril v desno ter delovodjo zadel v obraz. Odpeljali so ga v škofjeloški zdravstveni dom. Zasilni pristanek letala Brnik • V torek dopoldne je pilot šestsedežnega britanskega letala Piper PA-34 zaprosil za zasilni pristanek na brniškem letališču. Letalo, ki je bilo na ambulantnem letu iz Bukarešte do Torina, je nato kljub težavam v zraku varno pristalo. Približno 60 kilometrov vzhodno od letališča je pilot na višini 3000 metrov zaznal okvaro na motorju, ker je nenadoma izteklo olje. Motor seje začel pregrevati, zato ga je pilot izključil in prešel v jadranje. Pred pristankom je motor ponovno vžgal in se spustil na stezo. Reševalcem, pripravljenim na najhujše, k sreči ni bilo treba posredovati. • H. J. Premraženi planinci Bohinj - Na poti z Ukanca na Vogel je 29. aprila družino z dvema majhnima otrokoma zajela nevihta. Zaradi premraženosti niso mogli nadaljevati poti. Na pomoč so odšli bohinjski gorski reševalci, ki so družini pomagali v dolino. K sreči nihče ni bil ranjen. Močno premražen je bil tudi Italijan, ki se je 30. aprila tik pod vrhom zaplezal v severni steni Storžiča. V reševalni akciji so sodelovali tržiški gorski reševalci ter ekipa helikopterja Slovenske vojske. • H. J. Gasilci niso spali Kranj, 5. maja - Čeprav med prazniki na Gorenjskem ni bilo večjih požarov, prvomajski kresovi so uspešno dogoreli, dež pa je preprečeval tudi požare v naravi, gasilci vendarle niso sedeli križem rok. Precej zaposleni so bili jeseniški poklicni gasilci, ki so 27. aprila popoldne gasili ogenj na odpadu podjetja Dinos na Jesenicah. Zagorelo je v zabojniku, od koder se je ogenj polotil še petih odpadnih avtomobilov ob njem. Škode ni, slabše volje pa je bil verjetno lastnik juga, kije naslednjo noč zagorel na Koroški Beli. Jeseničani so 29. aprila posredovali še v stanovanjskem bloku na C. Maršala Tita. Stanovalec je zaspal med kuhanjem večerje, ki se je zažgala. Iz dima so ga spravili sosedje, gasilci pa so s štedilnika odstavili lonec in stanovanje prezračili. Na "gospodinjski" požar so 1. maja pohiteli tudi kranjski poklicni gasilci. Gospodinji s Savske ceste seje vnela mast na štedilniku. 3. maja so odbrzeli v Drulovko, kjer so otroci kurili kres, ognja pa ne do kraja pogasili. • H. J. Tipo zažgal še katro Kranj, 4. maja - Nekaj minut čez 14. uro je voznik avtomobila znamke Tipo z ljubljansko registrsko številko pripeljal na parkirišče stanovanjskega bloka Kebetove 3 v Kranju in parkiral zraven "katrce" s kranjsko registrsko številko. Voznik je odnesel ključe v stanovanje v bloku, ko pa seje vrnil, seje iz njegovega avta kadilo. Hitro se je vrnil v stanovanje po ključe, vendar je bilo prepozno. Avto znamke Tipo je zagorel in vnela se je tudi zraven parkirana "katrca". Zgorela avtomobila so pogasili kranjski poklicni gasilci. Voznik avta znamke Tipo je povedal, da je malo pred tem do vrha napolnil rezervoar z bencinom. • A. Ž. Kranj | tel: 064 - 380 900 I Radovljica | tel: 064-703 777 I 3 HALO • HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. p pošti - do ponedeljka do 12.30 in četrtka do 12.30 urei Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna, KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si ROZMAN BUS Rozman, tel: 064/715-249 .Šenčur: 411-887, 25-11-887 METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje HO KO - kombi prevozi Tel.: 596-38-76, 595-77-57 POKRITI OLIMPIJSKI BAZEN KRANJ AVTOBUSNI PREVOZI DRI NOVEC PAVKI. AVTO BIJ SNI PREVOZI Janez Ambrožič BORZA ZNANJA Podrobnejše informacije o učnih ponudbah so vam na voljo: - na telefonski številki 01/42-66-197 ■ osebno v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30 v Ljubljani - ali pa nam pošljejo e-niail na naslov: ljuhljana@horzaznanja.mss.edus. si TRGOVINA No9 V ZADRUŽNEM DOMU PRIMSKOVO SAVI, d.o.o. Proizvodnja in montaža aluminijastih oken in vrat VOZNIŠKI IZPIT PREDAVANJA IZ TEORIJE B&B KRANJ, tel. 202-55-22, 8. maja, ob 9.00 in ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel. 531-49-60, 15. maja, ob 18.00 B&B JESENICE, tel. 568-33-00, 8. maja, ob 18.00 B&B ŠK. LOKA, tel. 515-70-00, 8. maja, ob 9.00 in 17.00 Palmanova + tovarna čokolade 2.6. Madžarske Toplice od 25.do 28.5. Lenti 29.4., 13.5., 20.5. Trst 23.5., Lenti 6.5. od 25. do 28.6. 13.5., 20.5. 252-62-10 041/660-658 Lenti čet. in sob., Trst sreda, Celovec pon.. Trbiž, Udine, Palmanova in ostalo po dogovoru. Čas dopustov - prevozi na letališča, pristanišča, toplice, morje GSM: 041/734-140 Rekreacijsko kopanje od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure in od 20. do 23. ure, sobota od 11. do 22. ure, nedelja od 8. do 22. ure. Cena: odrasli pon. - petek 600 SIT, sobota - nedelja 800 SIT, otroci, dijaki, študentje, upokojenci 400 SIT; temperatura vode: olimpijski bazen 27 stopinj C, otroški bazen 30 stopinj C. Tel.: 214-440 Gardaland 26. 6.; Trst 18. 5., 1. 6. Lenti 13. 5., 26.5. Holandija 17. 5. - 22. 5. Pariz 24. 5. - 28. 5. 533-10-50 041/744-160 572-54-27 041/723-823 V podatkovni bazi ljubljanske Borze znanja se nahajajo najrazličnejše učne informacije: - instrukcije osnovnošolskih, srednješolskih in univerzitetnih predmetov - nasveti izkušenih cvetličarjev, vrtnarjev in bio-kmetovalcev, - računovodska in managerska znanja, - popotniški namigi in poglobljene informacije o tujih deželah ter navadah, - najrazličnejši svetovni jeziki in dialekti, - glasbene in likovne umetnosti, - športne veščine in številni konjički za prosti čas. MAJICE ZA OTROKE IN ODRASLE OD 499 SIT DALJE; KRATKE HLAČE ZA OTROKE IN ODRASLE OD 499 SIT DALJE. Alu okna, vrata, alu polkna, menjava starih oken, zimski vrtovi, zasteklitev balkonov in streh, notranje predelne stene. Izdelujemo po naročilu in v vseh barvah. Brezplačno svetujemo, opravimo ogled in pripravimo predračun ter nudimo ugodna posojila. Informacije: Celovška c. 291, Ljubljana: 01/519-20-82 Ul. Mare Husove 3, Sežana: 05/734-13-58 GLASOV KAŽIPOT Teden upokojencev 0d 8. do 13. maja bodo s programom športnih iger 16. Teden upokojencev obeležili upokojenci občin Žirovnica, Jesenice in Kranjska Gora. V ponedeljek, 8. maja, se bo ob 9. uri v dvorani TVD Partizan začelo tekmovanje v namiznem tenisu, ob 9.30 uri pa na kegljišču v Podmežakli ekipno tekmovanje v kegljanju na asfaitu. V torek, 9. maja, se bo ob 10. uri na strelišču strelske družine Javornik v stavbi restavracije Turist na Javorniku začelo ekipno tekmovanje v streljanju z zračno puško. 0 nadaljnjih prireditvah vas bomo obvestili v torkovem Gorenjskem glasu. Dirka za Pokal Non Stop Stari vrh nad Škofjo Loko - V soboto in nedeljo, 6. in 7. maja, bo na Starem vrhu potekala 1. dirka slovenskega pokala v spustu 200, ki ga organizira Stop team Ljubljana. V soboto se bo ob 18. uri začel uradni trening, v nedeljo pa bodo ob 10. uri najprej kvalifikacije, ob 13. uri bo na sporedu finale, nato pa bo sledila še podelitev nagrad. Kronski večer Škofja Loka - V sredo, 10. maja, se bo v Kroni v Škof ji Loški začel 13. Kronski večer. Tema tokratnega večera bo Mestni trg - dnevna soba mesta. Večer z Ifigenijo Simonović Kamnik - V Galeriji Veronika se bo danes, v petek, ob 20. uri začel literarni večer z Ifigenijo Simonović ob razstavi njene umetniške keramike. Kasaške dirke Lesce - Na hipodromu v Lescah bodo v nedeljo, 7. maja, potekale kasaške dirke. Začele se bodo ob 15. uri. Srečanje in praznovanje invalidov Škofja Loka - Društvo invalidov Škotja Loka prireja v soboto, 13. maja, tradicionalno srečanje invalidov in proslavo ob Svetovnem dnevu invalidov, ki bo v okrepčevalnici LIO (bivše podjetje Geradis) na Trati v Škofji Loki. Srečanje se bo začelo ob 15. uri. Na prireditev bodo organizirani posebni prevozi za invalide in sicer: iz Železnikov ob 14.30 uri z avtobusne postaje; iz Gorenje vasi ob 14.30 uri prav tako z avtobusne postaje. Vse podrobnejše informacije invalidi dobijo pri poverjenikih. Vse o osteoporozi Kranj - Društvo za osteoporozo Kranj vabi vse svoje člane, bolnice z osteoporozo in vse, ki jih ta problematika zanima, na srečanje, ki bo v četrtek, 11. maja, ob 18.30 uri v stavbi Društva upokojencev Kranj na Tomšičevi 4. Predstavili bodo program dejavnosti društva, z dr. Alenko Pegam pa se boste lahko pogovorili o vaših težavah v zvezi z osteoporozo. Pazi, oblak! Breznica - Skavtski rod Breznica prireja v soboto, 6. maja, okoljsko modno revijo z naslovom Pazi, oblak! Če vas zanima, kaj marsovci lahko sporočijo zemljanom, pridite to pogledat jutri, v soboto, ob 20. uri v kulturno dvorano na Bceznici. Praznovanje upokojencev Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na praznovanje dneva upokojencev, ki bo v soboto, 6. maja, z začetkom ob 16. uri v Domu krajanov na Zg. Beli. Mednarodna razstava nemških ovčarjev Škofja Loka - Klub ljubiteljev nemških ovčarjev Škofja Loka prireja jutri, v soboto, 6. maja, od 9. do 18. ure na igrišču v Puš-talu veliko mednarodno razstavo nemških ovčarjev. Sodelovali bodo tudi razstavljavci iz Slovenije, Avstrije, Italije, Hrvaške, Nemčije in seveda domačini iz Škofje Loke. Nikoli več vojne! Begunje - Nikoli več vojne! je letošnje sporočilo Organizacijskega odbora Begunje 2000, ki vabi na spominsko prireditev ob 55-letnici osvoboditve jetnikov iz tamkajšnjih zaporov. Letošnja svečanost bo jutri, v soboto, 6. maja, ob 11. uri na prostoru poleg Gasilskega društva Begunje. V kulturnem programu bodo sodelovali Leska godba na pihala, vokalni oktet LIP Bled, dramski umetniki ter učenci begunjske osnovne šole. Slavnostni govornik bo radovljiški župan Janko Stušek. 44. pohod okoli Ljubljane Kranj - DU Kranj - pohodniška sekcija tudi v letu 2000 organizira in vodi pohod okoli Ljubljane. Pohod bo jutri, v soboto, 6. maja. Zbor udeležencev bo ob 6. uri na avtobusni postaji v Kranju. Pohodniki, ki se bodo letos petič ali desetič udeležili pohoda, naj imajo s seboj kartončke zaradi evidence ob podelitvi priznanj. Vransko -Gora Oljka Zavodje Kranj - DU Kranj organizira v torek, 23. maja, izlet na Vransko, goro Oljko, Zavodje do Legna. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijavite se lahko v društveni pisarni. Preko Neveljskega sedla v Rezijo, Benečijo in Furlanijo Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge zainteresirane na izlet v naslovu navedena območja. Izlet bo v torek, 16. maja, ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v društveni pisarni. Na Mali Lošinj Kranj - Društvo upokojencev Kranj bo zaradi velikega povpraševanja po možnosti letovanja na Malem Lošinju v hotelu Bellevue organiziralo dodatno počitniko-vanje od sobote, 23. septembra, do torka, 3. oktobra. Prijave z vplačilom akontacije sprejemajo v društveni pisarni do 30. maja oziroma do zasedbe mest (50 oseb). Razliko bo potrebno vplačati do 20. avgusta. Odhod avtobusa bo v soboto, 23. septembra, ob 6. uri izpred hotela Creina. Iz Lošinja se boste vraćali v torek, 3. oktobra. Na planinski izlet z DU Škofja Loka Škofja Loka - DU Škofja Loka vabi na planinski izlet v torek, 9. maja. Smer pohoda je Škofja Loka - Sora - Govejk - Tošč -Grmada - Katarina. Zborno mesto bo ob 7. uri v Šolski ulici, odhod s posebnim avtobusom pa ob 7.15 uri. V primeru slabega vremena bo izlet preložen na prihodnji teden. Zaradi prevoza z osebnimi avtomobili se udeleženci pnjavite na tel.: 620-664 ali 685-204. Pohod na Blegoš Gorenja vas - Planinsko društvo Gorenja vas organizira v sodelovanju s Planinskim društvom Škofja Loka; 24. rekreativno-spominski pohod na Blegoš. Letošnji pohod bo v nedeljo, 7. maja. Vpisno mesto bo pri koči pod Blegošem, kjer bo ob 11. uri tudi priložnostna prireditev. Pohod bo v vsakem vremenu. Koča pod Blegošem bo oskrbovana, prav tako zavetišče na Jelen-cih. Vse dodatne informacije posredujejo Pavle Razložnik, tel.: 682-688; Franci For-tuna, tel.: 681-117 in Pavle Čadež, tel.: 681-240. Jesenice - Planinsko društvo Jesenice organizira v nedeljo, 7. maja, pohod na Blegoš. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri, izpred Čufarja. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva, še danes, 5. maja, do 11. ure. Od Osojskega jezera do Judenburga Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira turistični izlet od Osojskega jezera do Judenburga v torek, 9. maja, z odhodom ob 7. uri izpred Globusa v Kranju. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva. Kobariška zgodovinska pot Žabnica - Bitnje - Sekcija za pohodništvo pri DU Žabnica - Bitnje vabi pohodnike na nenavadno in zelo zanimivo pohodniško turo, imenovano Kobariška zgodovinska pot, ki bo v sredo 10. maja, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina in s postanki na vseh avtobusnih postajah v Stražišću, Bitn-jah in Žabnici. Prijave sprejema Meta Pečnik, Sp. Bitnje 27/a, tel.: 312-288 do zasedbe mest v avtobusu. Prijave sprejemajo z obveznim vplačilom. Pohod na Slivnico Kranj - Pohodniška sekcija DU Kranj organizira 11. maja izlet na Slivnico, goro čarovnic nad Cerknico. Z avtobusom se boste odpeljali ob 7. uri, izpred hotela Creina. Dobra obutev in pohodne palice ne bodo odveč. Žabnica - Bitnje - Pohodna sekcija pri DU Žabnica - Bitnje vas vabi na lahek planinski izlet na Slivnico, ki bo v sredo, 17. maja, z odhodom avtobusa ob 7. uri, izpred hotela Creina in bo imel vse postanke na vseh AP v Stražišču, Bitnjah in Žabnici. Prijave z obveznim vplačilom sprejema Meta Pečnik, Sp. Bitnje 27/a, tel.: 312-288 do zasedbe mest v avtobusu. Creina bo ob 15. uri. Nezahtevne hoje bo približno za 3 ure, prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj, Koroška 27, tel.: 20 25 184 do zasedbe mest v avtobusu. Planinski tabor Kranj - Mladinski odsek Planinskega društva Kranj vabi vse osnovnošolce na planinski tabor, ki bo od 3. do 7. julija na Javorniškem Rovtu (v domu Pristava). Dodatne informacije dobite v pisarni PD Kranj ali po tel.: 04 25 72 276-Urša. Ambrož - Kamniški vrh Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na planinski pohod Ambrož - Kamniški vrh. Pohod bo v torek, 9. maja. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri z vseh avtobusnih postaj od Brega do Rodin. Zmerne nezahtevne hoje bo za okoli 4 ure. Potrebna je planinska oprema in palice. Prijave sprejema Vilma Mežek, tel.: 803-142. Pohod na Kamniti lovec - Višarje pa je predviden za junij. V Moravske in Atomske Toplice Kranj - Medobčinsko društvo invalidov VeSOlje VdDl Kranj obvešča člane, da že sprejema vplačila za 7-dnevno zdravljenje v Moravskih Toplicah, ki bo od 13. do 20. maja in za 7-dnevno zdravljenje v Atomskih Toplicah za čas od 5. do 12. junija. Vplačila se sprejemajo v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10, vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure, tel.: 223-433. Odprte planinske postojanke Planinsko društvo Škofja Loka obvešča, da je v maju koča na Blegošu odprta vse sobote in nedelje, od 10. junija naprej pa bo odprta vse dni v tednu, razen ob ponedeljkih. Upravni odbor Planinskega društva Dovje - Mojstrana obvešča, da je planinska postojanka Aljažev dom v Vratih odprta. PD Jesenice sporoča, da so stalno oskrbovane njihove postojanke; Koča pri izviru Soče v Trenti, koča na Golici, Erjavčeva koča in Tičarjev dom na Vršiču. Krvodajalska akcija Kranj - Krvodajalska akcija bo v Kranju potekala 18., 19., 23. 24. 25 in 26. maja. Teniški tečaj Kranj - Pri DU Kranj je zanimanje za tenis veliko, zato vabijo vse upokojence, ki imajo veselje do igranja, da se začne začetni teniški tečaj v ponedeljek, 15. maja, ob 8. uri. Zbor bo na stadionu v Kranju, ob vsakem vremenu. Vse informacije v zvezi s tečajem dobite na tel.: 224-143 pri Zinki Šarabon, ali 222- 874, DU Kranj. Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta v Radovljici bo v torek ponovno na vrsti torkov večer. Tokrat bo dr. Dušan Petrač ob diapozitivih predaval o človekovem prodiranju v vesolje in o projektu mednarodne vesoljske postaje. Predavanje se bo začelo ob 19.30 uri. Na Olševo Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi ljubitelje gorništva na planinsko turo na Olševo (1929 m), ki bo jutri, v soboto, 6. maja. Tura je primerna za vse pohodnike, med potjo si poste ogledali tudi Po-točko zijalko. Prijave in informacije v prostorih društva in na telefonski številki 064 715-544 oz. 04 531 55 44. Na Klek Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi v soboto, 13. maja, na planinski izlet na Klek, ki mu pravijo tudi hrvaški Triglav. Odhod posebnega avtobusa izpred hotela O srčni aritmiji Kranj - Gorenjska podružnica Društva za zdravje srca in ožilja bo tudi drugo sredo v mesecu maju (10. maja), pripravila strokovno predavanje v Modrem salonu Gostišča Arvaj. Predaval bo dr. Igor Zupan, govoril bo o bolnikih z nerednim bitjem srca. Vstopnine ni, začetek predavanja bo ob 18. uri. Pomladansko sajenje Dovje - Turistično društvo Dovje - Mojstrana vabi na predavanje ge. Ruth Reš z naslovom Pomladansko sajenje. Predavanje bo danes, v petek, 5. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu na Dovjem. 1 RESTAVRACIJA ',pri 1°«™" Begunje & GALERIJA Glasbene prireditve so ob 19. uri. petek, 5.5.2000 - hišni ansambel JOŽOVC sohotn, 6.5.2000 - hišni ansambel JOŽOVC torek, *>.5.2000 - hišni ansambel JOŽOVC INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA ŠT.: 04/5307-030. Pomagaj si sam Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na predavanje z naslovom "Pomagaj si sam". Tema predavanja je energetska sestava telesa, zaščita pred boleznijo, pravilno kombiniranje hrane, pozitivno mišljenje in alternativne oz. dopolnilne oblike zdravljenja. Predavanje bo v prostorih I. nadstropja DU Kranj, Tomšičeva 4, in sicer v ponedeljek, 8. maja, ob 18. uri. Predavala bo Ines Logar mag. farm. spec. Razstavlja Zmago Puhar Kranj - V torek, 9. maja, bodo ob 20. uri v galeriji prvega nadstropja hotela Kokra na Brdu odprli razstavo likovnih del Zmaga Puharja. Slike Vojka Gašperuta Radovljica - V Galeriji Kašča v Radovljici bodo danes, v petek, 5. maja, ob 19.30 uri odprli razstavo slik Vojka Gašperuta iz Kopra. V kulturnem programu se bodo predstavili folklorna skupina iz Osnovne šole Antona Janše iz Radovljice in člana Zveze paraplegikov Slovenije z recitacijo svojih pesmi. Avtorja in njegovo delo bo predstavil dr. Cene Avguštin. Fotografije Izidorja Trojarja Koroška Bela - Farno kulturno društvo Koroška Bela vabi na otvoritev in ogled dokumentarne toto razstave Izidorja Trojarja z naslovom Prelepa Koroška Bela. Otvoritev bo danes, v petek, 5. maja, ob 20. uri, ogledate pa si jo lahko do 19. maja. Prelepa Koroška Bela Koroška Bela - Izidor Trojar vabi na odprtje in ogled dokumentarne foto razstave "Prelepa Koroška Bela", ki bo danes, v petek, 5. maja, ob 20. uri v Kulturnem hramu na Koroški Beli. Razstava bo odprta do 19. maja, ob nedeljah od 9. do 12. ure, ob delavnikih pa od 18. do 19. ure. Fotografska razstava Škofja Loka - V ponedeljek, 9. maja, ob 19. uri bo v Knjižnici Škofja Loka odprtje fotografske razstave članov Fotografskega kluba Anton Ažbe. Koncert kvarteta Yost Kranj - V torek, 9. maja, bo ob 19. uri v dvorani Glasbene šole Kranj koncert Kvarteta Yost, ki ga sestavljajo: Slavko Goričan (klarinet), Vera Belič (violina), Svava Bernhardsdottir (viola) in Ivan Šoš-tarič (violončelo). Rodoljubac in Kontrabanda Škofja Loka - Klub škofjeloških študentov vabi danes, v petek, ob 21. uri v prostore Pri rdeči ostrigi, kjer bo koncert skupin Rodoljubac in Kontrabanda. Pozdrav Mariji Tunjice - V cerkvi sv. Ane v Tunhjicah bo v nedeljo, 7. maja, ob 16. uri srečanje oktetov z naslovom Pozdrav Mariji. Nastopili bodo: Trsteniški oktet, Oktet Mekinje, Oktet Voglje, Tunjiški oktet in Kranjski kvintet. Jubilejni koncert Kamnik - Jutri, v soboto, 6. maja, se bo ob 20. uri v Šolskem centru Rudolfa Maistra začel jubilejni koncert ob 25-let-nici ustanovitve Ženskega pevskega zbora Solidarnost Kamnik. Micki je treba moža Tacen - Kulturno umetniško društvo Tacen vas vabi na veseloigro Vinka Korzeta "Micki je treba moža", v režiji Jožeta Ježka. Prva ponovitev bo danes, v petek, 5. maja, ob 20. uri v dvorani Gasilskega doma v Tacnu. Glavni trg 6 4000 Kranj, Slovenija Telefon blagajne (064) 222-681 Telefon uprave (064) 380-490 Faks (064) 380-49-33 e-mall: presern-gled@s5.net 9 Prešernovo gledališče ° Kranj Blagajna gledališča obratuje: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sobotah od 9. do 10.30 ure, ter eno uro pred predstavo, telefonska številka blagajne: 222 681 Matjaž Zupančič : VLADIMIR , (SNG Drama Ljubljana) v soboto, 6. maja, ob 20.00 uri za abonma SOBOTA 2, IZVEN in KONTO v torek, 9. maja, ob 20.00 uri za abonma ZELENI, IZVEN in KONTO v sredo, 10. maja, ob 20.00 uri za abonma RUMENI, IZVEN in KONTO M. Tomšič, S. Pavček: BUŽEC ON, BUŠCA JAZ, sreda, 17. maja, ob 20.00 uri za IZVEN in KONTO S. Makarovič: TETA MAGDA, sreda, 20. maja, ob 20.00 uri za IZVEN in KONTO EVANGELIJSKA CERKEV, urad; Prešernova cesta 58, 4260 Bled, Slovenija, Tel./fax: 04/ 75 43 966 Vabimo vas na redna bogoslužja ob nedeljah, ob 9.30 v TV dvorano v hotel Astoria na Bledu s predavanji o Svetem pismu. Vsako soboto oh 7.50 na Radiu G ore ne, 88,9 MHz odduju (i/as evangelija. GORENJSKI GLAS • 33. STRAN MALI OGLASI ~g 201- 42 - 47 g 201- 42 - 48 S 201- 42 - 49 APARTMAJI - PRIKOLICE HRVAŠKA otok Pag, bližina Novalje, oddajam APARTMAJE, dvoposteljni in štiri posteljni. Pogled na morje, parkirišče, privatna hiia, 50 m do plaže. ZELO UGODNO V PREDSEZONI! Tt 00-385-51-267-713 in 0>385-53-667-157 6616 ODDAM APARTMA - je tik ob morju v Povijanu na Pagu. B 00385-23-692-086 8430 ODDAM LESENO BRUNARICO v Čateških toplicah in sicer od 14.5. do 21.5.. Tt 041/366-709 8545 ČATEŽ v centru term oddam HIŠICO s 3 spalnicami. Najemnina 6000 SIT dnevno. Tt 041/582-166 8584 Ugodni polpenzioni v Moravskih toplicah, samo 2000 SIT. W 069/48-533 8634 CA RAVAN CENTER TRIGLAV, BLATNICA 2.IOC TRZIN prodaja uvoženih počitniških PRIKOLIC HOBBY KNAUS, TEC. Tt , fax 061/162-25-84 8658 APARATI STROJI VILiČAR 3,5 t, hidravlični volan, dobro ohranjen, prodam. Tt 041/693-772 • 8307 Prcdam samonakladalno prikolico SIP 16 in rotacijsko kosilnico SIP 135. B 730-049 8309 PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, pro-dam. Tt 041 /878-494 8486 Kupim 1 m3 smrekovih COLARIC in nekaj plohov. Tt 241-069 8659 LOKALI Prodam GRADBENO DVIGALO. 742 Tt 451- 8505 Prodam TRAKTOR T.V.521 in motorno žago Homelite. Tt 622-033 8519 Prodam TRAKTOR ZETOR HMT s kabino, brezhiben, 35 km., I. 93, 780 ur, registriran, cena po dogovoru. Tt 710-306 8531 NAKLADALKO za seno, PUHALNIK za seno, SILOKOMBAJN Mengele, KULTIVA-TOR, FREZO, OKOPALNIK za sladkorno peso, SEJALNICO za žito, prodam. Tt 513- 22-69 8544 Elektro motor, elektro kovina 3 KW 1400 obratov, ugodno prodam. Tt 332-601 8549 Prodam SAMOHODNI OBRAČALNIK Reform. Tt 04/5101-300_ 8550 Kotno ŽAGO za les, kotno BRUSILKO, VRTALNI STROJ, prodam. Tt 563-268 8562 Prodam samonakladalno PRIKOLICO, 17 m3, brezhibno, s hidravličnim dvigom, SIP Šempeter Tt 041 /600-307 8573 VILICE za okrogle bale, vilice za palete, stroj za pranje krompirja, repe, korenja, kumaric in podobno, prodam. Tt 328-238, 041/652-285 8629 Prodam PUHALNIK Tajfun z motorjem in 10 m cevi. Tt 061/611-132 8655 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KAMNIK ind. cona oddamo cca 500 m2 proizvodnih površin,KRANJ Planina III oddamo opremljen trgovski lokal 25 m2, 60.000 SIT/mes, KRANJ Center poslovno stan. hiša, 540 m2 uporabne površine + parkirišča ugodno prodamo, Kranj Center prodamo GOSTINSKI LOKAL s stanovanjem nad lokalom, KRANJ - okolica: prodamo ali oddamo večjo delavnico z večjim parkiriščem, 538 m2 koristne površine, 244 m2 v etaži. DOM NEPPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222_566 KOKRA - Jezersko - Ob cesti Preddvor -Jezersko prodamo gospodarski objekt, 238 m2 uporabne površine, star 9 let, primeren za različne dejavnosti - delavnice, gostinsko dejavnost. V mansardi možnost izdelave apartmajev. Cena: 12.912.000 SIT, AS-GARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 - 048 KRANJ CENTER v bližini središča prodamo 160 m2 (PR+K) poslovnih POVRŠIN primernih za gostinstvo, odvetništvo... DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222_2384 PODNART - POSEBNA PONUDBA!!! V novejši hiši prodamo okrepčevalnico - bar v obratovanju s pokrito teraso, poslovni prostor, savna, parkirišča, vsi priključki, zelo ugodno! PIA NEPREMIČNINE Tt 212-719, 212-876 7073 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRANJ ob cesti oddamo trgovski lokal (ne živila) 30 m2 + 10 m2 + WC, 125.000 SIT/mes, odkup inventarja. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222_7191 BLED pet lokalov I. nadstr., velk. 51 do 80m2 možnost združevanja. Primerni za trgovine, salone, pisarne, učilnice ipd. Možnost kreditiranja. RADOVLJICA prodamo 128 in 61 m2 pisarniški prostori, učilnice ipd. Oddamo GOSTINSKI LOKAL 253,60 m2 z možnostjo odkupa. Oddamo pisarniške prostore 39 m2. Tt 700-190 in 041/715- 64 9 8513 MORAVSKE TOPLICE - gostilno komplet opremljeno, prodamo. "B 069/48-533 86.ih MOTORNA KOLESA Prodam motorno KOLO Aprilia RS 50 su-persport 1700 km, I. 99. "B 736-365 8552 Prodam motor KAVVASAKI GPZ 500 S, I. 95, temno lila barve, ali menjam za osebni avto. 'B 2028-498, 041/228-611 040/227-776 8583 BLED okolica (1 kmjugodno prodamo starejšo hišo z gospod.poslopjem na parceli 1000 m2, 15,5 mio SIT, KRANJ Planina I prodamo enonadstropno hišo dvojček na parceli 200 m2, 280 m2 uporbne površine, primerno za poslovno dejavnost, 28 mio SIT, LEŠE POD DOBRČO, ugodno prodamo manjšo kmerijo s hišo potrebno temeljite obnove, gospodarskim poslopjem in dvema garažama, 4,8 ha kmetijskih površin na sončnem pobočju Dobrče. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 562 ANTENSKE NAPRAVE prodaja-servis-montaža-svetovanje - satelitski in zemeljski sistemi za enega ali več uporabnikov, ojačevalniki, antene in pribor; SAT komponente Kranjska c. 42, ŠENČUR Tel.: 064/411-962 OBLAČILA GARAŽE RIJA izposojevalnica poročnih, obhajilnih ter krstnih oblačil z vsemi dodatki. Tt 472- 737 8489 ^--——- Prodam fantovsko obhajilno obleko. Tt 730-056 8494 RIJA - izposojevalnica poročnih, obhajilnih ter krstnih oblačil, vas pričakuje vsak dan od 16-19. ure. Tt 472-737 8556 OTR. OPREMA Kombiniran voziček HAUCK in STOLČEK za hranjenje, ugodno prodam. "B 682-643 8495 Prodam ZIBELKO z opremo. B 563-359 8503 ODDAM GARAŽO v Kranju na Planini, kasneje možen odkup. TJ 352-570 6447 GARAŽO PRODAMO: Zlato polje, Kidričeva ul. prodamo zidano GARAŽO, 12,5 MIO SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222_7192 ODDAM GARAŽO na Planini. Tt 041/809-976 OSTALO Prodam GOBELINA, izdelujem jih po naročilu. Tt 714-905 po 16. uri_8493 Prodam CISTERNO za olje, 411-910 3000 I. Tt 8569 PRIDELKI GR. MATERIAL OPAŽ, suh, smrekov, 1. klasa 700 SIT, 2. klasa 500 SIT ali ladijski pod ter brune. Cena 1300 SIT/m2. Možna dostava. Tt 041 /753- 596 8294 Prodam ŽAGAN LES hrast, javor, smreka, je- _——-CPMn o_ Be|a n sen, 50,30 in 25 mm. Tt 031 /525-730 8488 Prodam SENO. bpLBe»i_ SMREKOV OPAŽ, ladijski pod in žagan les, prodam. Tt 641-207 8496 Prodam balirano SENO v kockah. Tt 740-128 849i Prodam OLEANDRE kos 1000-1500 in pelargonije kos 140 SIT. Tt 323-435 8498 JABOLČNI KIS in SADIKO BANANE, pro-dam. Tt 242-331_ esi2 Ugodno prodam večjo količino KVALITETNIH SADIK SOLATE. Tt 041/774-287 8537 GORENJSKA kupimo enodružinsko hišo z malo vrta za znanega kupca, KRANJ kupimo vrstno hišo na manjši parceli, lahko tudi nadomestno gradnjo, KRANJ z okolico najamemo hišo za podjetnika z družino. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 563 PARCELE KUPIMO GORENJSKA zazidljive parcele za gradnjo hiš ali vikendov. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333,041/333-222 565 HIŠE PRODAMO: KRANJ okolica (8 km) visoko pritlična hiša (20 let) na sonči, ravni parceli 799 m2, podkletena, lahko dvostanovanjska, 39,9 mio SIT, BOHINJ ST. FUŽINA prodamo lepo, sončno, zazidljivo parcelo ob potoku, 647 m2, 16000 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333,041/333-222 2382 HLEBCE pri Lescah - ugodno prodamo dve ZAZIDLJIVI PARCELI, 734 m2 in 1044 m2, KRANJ - okolica: 2 km; na robu vasi prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO, el., voda v bližini, KRANJ STRAŽIŠČE ugodno prodamo 3/4 hiše (3ss+1ss), podkletena, na parceli 310' m2, 14,9 mio SIT, CERKLJE ugodno prodamo pritlično, starejšo hišo potrebno delne obnove, 17x11 m, na parceli 500 m2, v hiši je tudi manjša delavnica, cena 13,9 mio SIT, CERKLJE prodamo novejšo (12 let) kvalitetno grajeno, visokopritlično hišo na parceli 500 m2, 9x11 m2, 297 m2 uporabne površine, poslovni prostor v kleti, cena 32,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,369-333,041/333-222 3757 HIŠE PRODAMO MEDVODE UGODNO prodamo novejšo (15 I) in starejšo hišo (60 I) tik ob prvi, na parceli 555m2. V obeh hišah je centralno ogrevanje na olje, kanalizacija Nakup je možen samo obeh hiš hkrati. Cena 17 mio SIT + 14 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 22 3300, 369-333,041/333-222 4330 PARCELE PRODAMO RADOMLJE - na robu elitnega naselja v bližini arboretuma in golf igrišča prodamo dve zazidljivi parceli 1600 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33 00,369-333,041/333-222 438i PARCELE PRODAMO PODLJUBELJ zazidljivo parcelo 1121 m2 z veljavno gradbeno dokumentacijo za gradnjo hiše in prizidka, parcela ob asfaltu, voda na parceli, 7200 SIT/m2, PALOVIČE pod Dobrčo prodamo zazidljivo, sončno vikend parcelo v hribu, 2500 m2 ali manj, lep razgled. APNO ugodno prodamo zazidljivo parcelo cca 500 m2 z lepim razgledom, el. voda ob parceli. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333,041/333-222 4930 DOSLOVCE - Prodamo dvostanovanjsko hišo, 250 m2 uporabne površine, parcela 1000 m2, dve garaži, novo. Cena: 25.825.000 SIT, ASGARD Tel. 064 863 -312; 041 673-048 POTOKI - Prodamo dvostanovanjsko hišo 400 m2, na parceli 642 m2, hiša je obnovljena. Sončna lokacija. Cena: 27.891.000 SIT, ASGARD Tel. 064 863 - 312; 041 673 -048 TRŽIČ-CANKARJEVA: OB STANOVANJSKIH BLOKIH PRODAMO GARAŽO ZA 1,25 MIO SIT02.000 DEM). PRIMO d.o.o. Tel 564-550, 524- 300 TRŽIČ-PRISTAVA: OB STANOVANJSKIH BLOKIH PRODAMO GARAŽO ZA 1,15 MIO SIT (11.000 DEM). PRIMO d.o.o. Tel 564-550, 524-300 GOZD MARTULJEK, vikend 113 m2 na parceli 570 m2, odlična lokacija, z vsemi priključki in dokumenti, CK na olje, telefon, star 10 let. Cena: 23,5 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 ŠK. LOKA- Sv. Andrej: Prodamo starejšo hišo, lahko tudi za vikend, 2100m2 ravne parcele, voda je, elektriko potrebno napeljati. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296 ZA GRADNJO - V Novi vasi pri Radovljici prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 900 m2 na sončni lokaciji ob potoku, cena pa znaša 7 mio SIT, urejamo lokacijsko dokumentacijo. Informacije MAKLER BLED d.o.o., tel. 064 742 333 ali 041 647 974 ZA GRADNJO - Na Bledu prodamo zazidljivo parcelo na odlični legi, NA ROBU NASELJA, z pravnomočnim lokacijskim dovoljenjem, popolnoma komunalno opremljeno (voda, elektrika, kanalizacija na parceli) v izmeri 873 m2, cena 13.9 mio SIT. Informacije MAKLER BLED d.o.o., tel. 064 742 333 ali 041 647 974 ZA GRADNJO - Na Jesenicah prodamo zazidljivo sončno parcelo, ki leži ob Stražišarjevi ulici, meri skoraj 700 m2. Lokacijsko dovoljenje pred izdajo. Cena parcele je 3,6 mio SIT. Informacije MAKLER BLED d.o.o., tel. 064 742 333 ali 041 647 974 NEPREMIČNINE poiing K unij. I INŽENIRING d.0.0. 'o-l 1111 i, »iT.:-.' 34 •• lo MAKLER BLED d.0.0. PBOPAJA NEPREMIČNIN I 4260 Bled, Ljubljanska cesto h-u)oi//v>.-vy\ 743-334 _74J>-yyj_ Za simbolično ceno ODDAM stara okna, vrata, schiedel cevi. Tt 331-409 8504 Prodam novo žel. ZAPORNICO za dvorišča ali parkirni prostor ter drobni elektro material Tt 041/602-395_ssoe Prodam LES za ostrešje. Tt 641-111 8632 Prodam MODULARNI BLOK cca 3000 kosov, cena 50 SIT/kos. Tt 041/704-690 8662 ^IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA pomoč nudi profesor za vse šole. Tt 041/564-991 __ NEMŠČINA - priprava na maturo, instrukcije z native speakerjem. Hitro, kakovostno. Tt 312-520 856i Instruiram matematiko in osonove elektrotehnike za srednje šole in fakultete. Tt 202-62-71 8588 __KUPIM ODKUPUJEMO smrekovo hlodovino in celulozni les. Les prevzamemo tudi na panju. BRAZDA, do o Tt 731-615, 041/680- 92 5 6582 ODKUPUJEMO HLODOVINO smreke, hrasta, jesena ter bukve, nudim tudi odkup tesa na panju. Tt 682-212, 0609/639-348 7499 ODKUPUJEMO HLODOVINO, smreke, jelke, 11 in III. klasa, lubadarice, sušice in borovce. Plačilo takoj. B 041 /584-233_ Kupim LOKAL, cca. 20 m2 v okolici Vodovodnega stolpa. Tt 041/530-727 sisi Prodajamo bršljanke, pokončne pelargonije, surfinije, novo- gvinejske vodenke. Tt 451-532__86i2_ Prodam SENO in OBRAČALNIK za seno. Tt 2332-973 _8620 Prodam KRMILNI KROMPIR. P 310-122 Prodam krmilni KROMPIR. TI 041/378-913 POSESTI KRANJ okolica-Besnica prodamo enonadstropno hišo (9,80x 10,20 m) na parceli cca 1000 m2. hiša je potrebna obnove in ima nedokončano zgornjo etažo, 22 mio SIT, Kranj Primskovo v mirni soseski prodamo vzdrževano, vrstno, enonadstropno hišo (8x10 m) z izdelano mansardo, podkletena, CK olje, 28 mio SIT, KRANJ Primskovo ugodno prodamo dvostanovanjsko hišo dvojček na lastni parceli 500 m2, podkletena, garaža, CK olje, (24 let), 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 369-333 041/333-222_559 KRANJ CENTER prodamo poslovno stan. hišo, 540 m2 uporabne površine z lastnim parkiriščem in garažo, 65 mio SIT, RADOVLJICA v urbanem mirnem naselju prodamo novejšo visokoprilično hišo na parceli 480 m2 (11x8m), 36 mio SIT, SENIĆNO v mirnem, zelenem okolju prodamo novejšo pritlično stan. hišo na parceli 402 m2, uporabne poršine 212 m2, 100 m2 gos. površin, 33 mio SIT, DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 GS5 CS 5 STANIČ, k.d. družba za promet z nepremičninami Linhartov trg 20, 4240 Radovljica tel /fax 715-009, 736-325 mob .0609/65 3-790 KMETIJSKA ZEMLJIŠČA lahko večje kvadrature ODKUPIMO za gotovino. Tt 368- 000 5005 KRANJ na dobri lokaciji (Primskovo) oddamo enostanovanjsko hišo, priključki, ugodno!!! KRANJ - na dobri lokaciji oddamo opremljeno garsonjero, 25 m2, nizek blok, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876_5305 KRANJ CENTER prodamo nadstandardno hišo s poslovnimi prostori, CK, tel. SATV, alarm. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212- 876 5840 POSLOVNA PRILOŽNOST - Bled, Lisice, v poslovnem objektu prodamo še šest NOVIH poslovnih prostorov v I. nadstropju, v izmer-ah od 50 - 80 m2, primernih za pisarne, trgovine, ordinacije, salone. Cena kvadr. metra lokala je 200.000,00 SIT - možnost kredita do 50 % vrednosti lokala, informacije MAKLER BLED d.0.0., tel. 064 742 333 ali 041 647 974_ DOSLOVCE - Prodamo stanovanjsko hišo 95 m2 bivalne površine, parcela 450 m2, CK, telefon, sončna lokacija. Cena: 10.154.000 SIT, ASGARD Tel.: 064 863 -312; 041 673-048_ KOKRA - Jezersko - Prodamo 2/3 stanovanjske hiše, 125 m2, parcela 800 m2, CK, stara 9 let. Cena: 12.500.000 SIT, ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 -048 PLANINA POD GOLICO (Jesenice) - Prodamo vikend, parcela 686 m2, garaža Cena: 12.950.000 SIT, ASGARD Tel.: 064 863-312; 041 673-048 KRANJSKA GORA - strogi center - Prodamo stanovanjsko hišo cca 500 m2 parcele, možnost nadomestne gradnje ali adaptacije, plačani vsi prispevki, pridobljena vsa soglasja za gradnjo petih apartmajev. Cena po dogovoru, ASGARD Tel.: 064 863 -312; 041 673-048 ZA GRADNJO - Bohinjska Bela, zazidljiva parcela za gradnjo stanvoanjske hiše v izmeri 720 m2, poteka postopek za lokaicjsko dovoljenje, sončna lega, cena 6,2 mio SIT. informacije MAKLER BLED d.0.0., tel. 064 742 333 ali 041 647 974 ZA GRADNJO - Ribno pri Bleud, zazidljiva parcela v izmeri 644 m2, sončna lega, cena 7,3 mio SIT. informacije MAKLER BLED d.0.0., tel. 064 742 333 ali 041 647 974 PODLJUBELJ, več zazidljivih parcel različnih cenovnih razredov, na ravni in sončni lokaciji. Cena: 3.3 - 4.4 MIO sit/ugodna. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 JAVORJE-POUANSKA DOLINA: Prodamo zazidljivo parcelo 4500m2, možnost tudi raz-parceliranja. RATEĆE-PLANICA: Zazidljiva parcela 450m2,sončna ravna, vsa dokumentacija. TRSTENIK-ORLOVE GLAVE: Parcela 100m2, ravna sončna, vsa dokumentacija - za vikend. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296 KUPIMO NA GORENJSKEM KRANJ OKOLICA, TRŽIČ OKOLICA, VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL PRIMO d.0.0. Tel 56.4-550 , 524-300 TRŽIČ-KOVOR: PRODAMO ZAZIDLJIVO PARCELO 750 m2. CENA PO DOGOVORU. PRIMO d.0.0. Tel 564-550 , 524-300 TRŽIČ-BISTRICA: PRODAMO ZAZIDLJIVO PARCELO 1292 m2. CENA PO DOGOVORU. PRIMO d.0.0. Tel 564-550 , 524-300 TRŽIČ-ŽIGANJA VAS: PRODAMO ZAZIDLJIVO SONČNO PARCELO SKUPAJ 3218 m2 (MOŽEN NAKUP TUDI PO DELIH). CENA 12.000 SIT(115 DEM) /m2. PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300 TRŽIČ-KRIŽE: PRODAMO VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL,VSAKA PO CCA.1000 m2. CENA 8.400 SIT/m2(80 DEM). ZIDAVA MOŽNA NA PODLAGI ZAZIDALNEGA NAČRTA (V IZDELAVI). PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300_ TRŽIČ-KRIŽE: PRODAMO ZAZIDLJIVO PARCELO 19.000m2. PREDHODNO JE POTREBNO IZDELATI ZAZIDALNI NAČRT. CENA 5.200 SIT/m2 (50 DEM). PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300_ TRŽIČ-PALOVIĆE: PRODAMO ZAZIDLJIVO PARCELO 2335 m2 V BREGU, PRIMERNO ZA VIKEND. MOŽEN NAKUP V DVEH DELIH PO CENI 4160 SIT/m2 (40 DEM/m2). PRIMO d.0.0. Tel 564-550 , 524-300 TRŽIČ-KRIŽE: PRODAMO 2046 m2 KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA - NJIVE PO 625 SIT/m2 (6 DEM/m2) PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300 POSLOVNA priložnost za gostinca - Prodamo planinski dom na Planini pod Golico, ki obsega gostinski del v pritličju in 9 sob v dveh nadstropjih, dodatni apartmajski objekt pa se sestoji iz 3. apartmajev. Cena 46 miso SIT informacije MAKLER BLED d.0.0., tel. 064 742 333 ali 041 647 974 POSLOVNA PRILOŽNOST - gostinski objekt imenovna "Pikova dama" na izredno prometni legi na Jesenicah. Obsega gostinskj lokal v pritličju v izmeri 229 m2 in nočni lokal v kletnme delu objekta v izmeri 170 m2 s pomožnimi prostri v izmeri 50 m2. Cena znaša 39 mio SIT. informacije MAKLER BLED d.0.0., tel. 064 742 333 ali 041 647 974 POSLOVNA PRILOŽNOST - RADOVLJICA, center, oddamo novejši poslovni prostor v I. nadstorpju v izmeri 23 m2, mesečna najemnina znaša 52.000,00 SIT, inforamcije MAKLER BLED d.0.0.,. tel. 064 742 333 ali 041 647 974 NA GORENJSKEM, prodamo izredno dobro vpeljani gostinski lokal z vso opremo cca. 220 m2, veliko parkirišče, dobra lokacija, vsi priključki. Cena: po dogovoru. GRADEX nepremičnine, 041-607-014. KRANJ-center, PREDDVOR, HRUŠICA, JESENICE - center, ŠKOFJA LOKA - center, TRŽIČ- mestno jedro, RADOVLJICA, oddamo ali prodamo poslovne prostore različne velikosti za razne poslovne dejavnosti. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296 TRŽIČ-NEPOSREDNA BLIŽINA: PRODAMO NOV POSLOVNI PROSTOR ZA TRGOVINSKO ALI STORITVENO DEJAVNOST 42 m2ZA 11 MIO SIT (105.000 DEM). PRIMO d.0.0. Tel 564-550 , 524-300 KRANJ-OREHEK: PRODAMO LOKAL V POSLOVNOSTANOVANJSKI HIŠI (PREJ TRGOVINA Z ŽIVILI), V IZMERI 101 m2 S PRIPADAJOČIM SKLADIŠČEM IN KLETJO ZA 15.6 MIO SIT (150.000 DEM). PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300 Poslovno stanovanjski objekt z vpeljano gostilno v okolici Kranja prodamo; informacije dobite v pisarni agencije, Mike & Co. d.0.0. 226-172, 211-276 Prodamo: KRANJ (center) - poslovni prostor 30 m2 v pritličju hiše, primeren za trgovino ali mirno dejavnost, K3 KERN d.0.0., tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: KRANJ (center) - več pisarn, primernih za različne dejavnosti, cena= po dogovoru, K3 KERN d.0.0., tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (center) - gostinski lokal 35 m2 + 20 m2 kleti + 22 m2 skladišča, cena z inventarjem =17,5 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 064 22 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ - center popolnoma prenovljeno hišo veliko 21 x 9 m s poslovnimi prostori v pritličju in luksuznimi stanovanji v nadstropju in mansardi, K3 KERN d.0.0., tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Kranj - prodamo starejšo, delno adaptirano hišo, staro cca 80 let, na 200 m2 zemljišča, bivalno pritličje in mansarda, vsi priključki. CK na olje, prevzem možen po dogovoru, cena 13 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Cerklje - prodamo, starejšo deloma adaptirano hišo, na cca 500 m2 zemljišča, po sobah parket, kopalnica potrebna prenove, vseljivo takoj, cena 14 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Cerklje - prodamo hišo staro cc 12 let, kom-letno izdelana, bivalno pritličje in mansarda, celotna hiša podkletena, v kleti trenutno tudi poslovni prostor, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 34,3 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Spodnje Duplje - prodamo hišo staro cca 50 let, brez zemljišča, bivalno pritličje in prva etaža, mansarda neizdelana, vseljivo po dogovoru, cena 14 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 HIŠA- Bled - Zasip stara stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem, 75 rr>2 stanovanjske površine, pritlični del je dotrajan, nadstropje pa popolnoma obnovljeno in takoj vseljivo, zemljišče meri 750 m2, Cena 14 mio SIT informacije MAKLER BLED d.0.0., tel. 064 742 333 ali 041 647 974 HIŠA - Bled, na odlični lokaciji na robu naselja, 1 km iz centra, prodamo novo nedograjeno stanovanjsko hišo, 270 m2 stanovanjske površine in na 510 m2 zemljišča. Hiša je razdeljena na stanovanjski in apartmajski del. Cena znaša 37 mio SIT. Informacije MAKLER BLED d.0.0., tel. 064 742 333 ali 041 647 974 HIŠA - Jesenice, nekdanja depandansa hotela Korotan, kot samostojni objekt primeren za stanovanjsko hišo. Objekt ima okrog 130 m2 stanovanjske površine in je vseljiv takoj, zemljišče pa meri 450 m2. Cena 9 mio SIT. Informacije MAKLER BLED d.0.0., tel. 064 742 333 ali 041 647 974 TRŽIČ-NEPOSREDNA OKOLICA: PRODAMO LEPO VZDRŽEVANO HIŠO DVOJČEK, DVOSTANOVANJSKO, SONČNA LEGA, CK, ZA 20 MIO SIT (195.000 DEM). PRIMO d.0.0. Tel 564-550, 524-300 TRŽIČ-MESTO: PRODAMO MANJŠO OBNOVLJENO HIŠO Z LOČENIM VRTOM ZA 11,5 MIO SIT (110.000 DEM). PRIMO d.0.0. Tel 564-550, 524-300 TRŽIČ-MESTO: PRODAMO STANOVANJSKO HIŠO Z VRTOM, ZA 15,6 MIO. SIT (150.000 DEM) PRIMO d.0.0. Tel 564-550 , 524-300 TRŽIČ-MESTO: PRODAMO STANOVANJSKO HIŠO S PRIPADAJOČO GARAŽO IN DVORIŠČEM ZA 15,5 MIO SIT (149.000 DEM). PRIMO d.0.0. Tel 564-550 , 524-300 PIA nepremičnine podružnica Šk Loka, Kapucinski trg 13 tel.:064/656-030, 622-318 P.L KRANJ, Zoisova 1, tel.:212-719 www.pia-nepremicnine.si/ TRŽIČ-RAVNE: PRODAMO 1/2 HIŠE (4SS) S PRIPADAJOČIM VRTOM, KLETNIMI PROSTORI, PODSTREHO (MOŽNOST PRIDOBITVE DODATNIH STANOVANJSKIH PROSTOROV NA PODSTREHI) IN GARAŽO, VSI PRIKLJUČKI ZA 14 MIO SIT (135.000 DEM).PRIMO d.0.0. Tel 564-550, 524-300 KRANJ - SPODNJA BESNICA: PRODAMO STANOVANJSKO HIŠO 10 x 10 m NA PARCELI 1016 m2. NA HIŠI JE POTREBNO DOKONČATI DOLOČENA GRADBENA IN OBRTNIŠKA DELA. CENA 23 MIO SIT (220.000 DEM). PRIMO d.o.o. Tel 564-550, 524-300 TRŽIČ-OKOLICA: V DOLGOROČNI NAJEM ODDAMO OPREMLJENO NOVEJŠO STANOVANJSKO HIŠO Z VSEMI PRIKLJUČKI IN PRIPADAJOČIM VRTOM. NAJEMNINA PO DOGOVORU. PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300 064/226-172 KUPIMO NA GORENJSKEM VEČ HIŠ IN VIKENDOV. PRIMO d.0.0. Tel 564- 550, 524-300 MEDVODE - novejšo, lepo urejeno atrijsko hišo na parceli 774 m2, prodamo. Mike & Co. d.0.0. 226-172, 211-276 BESNICA - polovico hiše, pritličje, vrt, prodamo, Mike &Co. d.o.o. 226-172, 211-276 ŽELEZNIKI - starejšo hišo, potrebno obnove, parcela 580 m2, prodamo, Mike & Co. d.0.0 226-172, 211-276 KRANJ - lepo urejeno hišo-dvojček, parcela 550 m2, prodamo Mike & Co. d.0.0. 226-172, 211-276 cilpdom nepremičninsko! poslovanje HIŠA - Žirovnica, enodružinska stanovanjska hiša na sončni legi z zelo lepim razgledom proti Bledu in goram, ki obsega 170 m2 stanovanjske površine in stoji na 250 m2 zemljišča. Hiša je novejša in večinoma dograjena. Cena 18.3 mio SIT. informacije MAKLER BLED d.0.0., tel. 064 742 333 ali 041 647 974 Stanin Tbksinn - 064/242 754 HIŠA - Mojstrana, stara večstanovanjska hiša z preko 300 m2 stanovanjske površine, stoječa na zemljišču v izmeri 740 m2. Primerna za bivanje dveh ali treh družin. Lega je sončna in ob potoku. Cena 15,4 mio SIT informacije MAKLER BLED d.o.o., tel. 064 742 333 ali 041 647 974 HIŠA - Gobovci pri Podnartu, na sončni legi ob gozdu, prodamo starejšo stanovanjsko hišo v izmeri 160 m2 koristne površine, na 1.170 m2 zemljišča, takoj vseljivo, cena znaša 18,2 mio SIT. informacije MAKLER BLED d.o.o., tel. 064 742 333 ali 041 647 974_ HIŠA - Bohinjska Bistrica, stara stanovanjska hiša z 96 m2 stanovanjske površina na zemljišču v izmeri 240 m2, cena znaša 12,9 mio SIT informacije MAKLER BLED d.o.o., tel. 064 742 333 ali 041 647 974 PODNART hiša, 106 m2 na parceli 1249 m2, vsi priključki, sončna lega. Cena: 20,2 mio SIT GRADEX nepremičnine, 064/362-681 TRŽIČ, okolica, 400 m2 na parceli 1100 m2, hiša za zahtevne kupce, zelo kvalitetna gradnja, z vsemi priključki, CK, telefon, opremljena, 9 let, lepa okolica. Cena: dogovor. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 BLED samostojna hiša, 220 m2 na parceli 650 m2, 20 let, vsi priključki, sončna lega, mirna in urejena okolica. Cena: 36.5 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 TRŽIČ-RADOVUICA - LESCE - KRANJSKA GORA-ŽIRI in KRANJ okolica: prodamo več stanovanjskih hiš, različnih dimenzij in različnih cenovnih razredov. ITD+NEPREMIČ-NINE 04/236-66-70, 041/755-296 KOKRICA - adaptirano hišo z vsemi priključki, s parcelo 538 m2 prodamo, Mike & Co. d.o.o. 226-172, 211-276 MEDVODE - dvodružinsko hišo s parcelo 779 m2, lepa lokacija, prodamo, Mike & Co. d.o.o. 226-172, 211-276 DRULOVKA - novejšo vrstno hišo, na parceli 168 m2, prodamo, Mike &Co. d.o.o. 226-172, 211-276_ ŽIROVNICA - urejeno dvostanov. hišo, tri etaže, dve garaži, parcela 600 m2, prodamo, Mike &Co. d.o.o. 226-172, 211-276 KRIŽE - okolica, stanov, hišo z vsemi priključki, na parceli 799 m2, prodamo, Mike &Co. d.o.o. 226-172, 276_ KRANJ - dvostanovanjsko hišo, staro 6 let, parcela 756 m2, prodamo, Mike & Co. d.o.o. 226-172, 211-276 ZG. BESNICA - parcelo 575 m2 prodamo,, Mike &Co. d.o.o. 226-172, 211-276 KRANJSKA GORA - okolica, prodamo parcelo 1219 m2 za poslov.-stanov.objekt, Mike &Co. d.o.o. 226-172, 211.276 Prodamo: KRANJ (v bližini) - starejša obnovljena hiša na parceli 500 m2 za 14,5 mio SIT, zraven je prizidana nova hiša z možnostjo poslovnega prostora v pritličju, parcela 480 m2, cena = 33,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (Čirče) - hiša dvojček 10 x 10 m na parceli 450 m2, stara 25 let, cena = 30,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: PODLJUBELJ - zazidljiva parcela 1.900 m2, od tega 1.000 m2 travnika, ostalo gozd, cena ugodna = 3,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: pri MAVČIČAH - ravna zazidljiva parcela 762 m2, cena = 9.200,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: 5 km pred Gozdom Martuljkom stavbno zemljišče 2.000 m2 ob glavni cesti, primerno za poslovno dejavnost, cena ■ 5.150,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: pri Jesenicah na mirni lokaciji brunarica vel. 5 x 4 m na parceli 125 m2 (z možnostjo dokupa večje parcele), cena ■ 4,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: na PRIMSKOVEM se z vstopom na glavno cesto prodaja parcela 1.000 m2, primerna za poslovno dejavnost. Za poslovni objekt je že izdelan idejni projekt. Gradnja objekta je soinvestitorska, K3 KERN d.o.o., tel. 064 222 353, 222 566, fax. 221 785 Prodamo: industrijska cona (Primskovo) -stavbno zemljišče 20.000 m2 za poslovno dejavnost, možen nakup tudi samo polovice, K3 KERN d.o.o., tel. 064 222 353, 222 566, fax. 221 785 Prodamo: KRANJ (Stražišče) - dvostanovanjsko, podkleteno hišo 11,50 x 9, stara 8 let, s prizidek garaže, na parceli 636 m2, možnost odkupa opreme, cena = 43,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 064 222 353, 222 566, fax. 221 785 Prodamo: v okolici MEDVOD manjšo hišo na parceli 1356 m2, sončna lokacija z lepim razgledom, cena po dogovoru, K3 KERN d.o.o., tel. 064 222 353, 222 566, fax. 221 785 Prodamo ŠKOFJA LOKA - poslovno-stan.objekt v mestnem jedru (možnost gostilne), obnovljen, za 38,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 064 222 353, 222 566, fax. 221 785 Prodamo: v bližini KRANJA starejšo hišo, obnovljeno s CK, za hišo garaža na parceli, ki je v zakupu, cena = 14,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 064 222 353, 222 566, fax. 221 785 LESCE HRAŠE prodamo dve zelo lepi zazidljivi parceli 681 m2 in 701 m2. IDA NEPREMIČNINE, 361-880,041/331-886 5983 V bližnji okolici Kranja takoj kupimo zazidljivo parcelo. IDA NEPREMIČNINE, 361-880, 041/331-886 5984 BOHINJSKA BISTRICA IZREDNA PRILOŽNOST prodamo več ravnih, sončnih, komunalno opremljenih parcel z gradbeno dokumentacijo na lepi lokaciji za gradnjo samostojnih hiš, dvojčkov ali turističnih apartmajev. ZG. JEZERSKO prodamo kvalitetno grajen in opremljen vikend na parceli cca 365 m2, 126 m2 uporabne površine, CK olje, 23 mio SIT. ŠKOFJA LOKA prodamo novejšo hišo na manjši parceli z lepim razgeldom, 200 m2, uporabne površine, 31 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 369-333,041/333-222 6036 KRANJ BESNICA prodamo zazidljivo parcelo, 666 m2, ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 6046 V Bašlju prodamo izredno zanimivo, atraktivno, v sodobnem stilu grajeno hišo, z več kot 300 m2 bivalne površine, na parceli vel. 708 m2. IDA NEPREMIČNINE 361-880, 041/331-886 632? Na dobri lokaciji v Radovljici prodamo PARCELO, velikosti 883 m2, z možnostjo gradnje POSLOVNO STANOVANJSKE HIŠE ali več vrstnih hiš. IDA NEPREMIČNINE, 361-880,041/331-886 6328 ŠKOFJA LOKA prodamo samostojno novejšo stan. hišo 200 m2 uporbne površine z vsemi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 656-030, 622-318 6789 Na Drulovki pri Kranju prodamo na manjši parceli vrstno hišo, podkletena, vsi priključki. IDA NEPREMIČNINE, 361-880, 041/331- 88 6 6838 Na Primskovem prodamo vrstno vzdrževano, enonadstropno hišo, podkletena, vsi priključki, tudi mansarda že izdelana. IDA NEPREMIČNINE, 361-880, 041/331- 886 6839 ŽIRI - prodamo starejšo hišo, vzdrževano, vsi priključki, stan.pov. 200 m2, parcela 500 m2, cena zelo ugodna. IDA NEPREMIČNINE « 361-880, 041/331-886 7075 ŽIRI - prodamo manjšo starejšo enodružinsko hišo, možna je izdelava mansarde, parcela 330 m2, cena zelo ugodna. IDA NEPREMIČNINE Tt 361-880, 041/331- 886 7076 Pod Kofcam prodamo vikend parcelo 688 m2, zazidljiva, cena zelo ugodna. IDA NEPREMIČNINE Tt 361-880, 041/331- 886 7078 JESENICE (Poljane) na lepi lokaciji prodamo zazidljive parcele, priključki, cca 500 m2, ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 7487 VELESOVO hiša, starejša potrebna obnove, na parceli 511 m2, prodamo. IDA NEPREMIČNINE 361-880, 041/331-886 7554 PREDDVOR hiša, kvalitetno grajena na ravni in sončni parceli 1500 m2 prodamo. IDA NEPREMIČNINE, 361-880, 041/331- 886 7555 KRANJ okolica takoj kupimo za gotovino za že znanega kupca hišo do 50 mio SIT. IDA NEPREMIČNINE 361-880, 041/331- 886 7556 KRANJ širša okolica kupimo 1/2 hiše za že znano stranko. IDA NEPREMIČNINE, 361-880,041/331-886 7557 KRANJ ILOVKA prodamo zazidljivo parcelo, vel. 733 m2. IDA NEPREMIČNINE 361-880,041/331-886 7766 LUŽE prodamo dvostanovanjsko hišo na parceli 542 m2, biv.povr. 122 m2 v etaži, čudovit razgled na Krvavec. IDA NEPREMIČNINE 361-880, 041/331-886 8084 CERKLJE prodamo na zemljišču 762 m2 dve hiši, možna nadomestna. IDA NEPREMIČNINE 361-880,041/331-886, eoes CERKLJE prodamo kmetijsko zemljišče 3000 m2, cena po dogovoru. IDA NEPREMIČNINE, 361-880, 041/331-886, 041/386-930 8086 SELŠKA DOLINA prodamo dve HIŠI na zemljišču 1500 m2, možnost nakupa v dveh delih. IDA NAPREMIĆNINA, 361-880, 041/331-886,041/386-930 8240 Do 25 let staro HIŠO, vrstno ali dvojček do 27 mio SIT, kupim. TT 323-663 8306 K.O. Zg. Brnik prodamo v enem kosu 36500 m2 njiv, travnikov in gozdov. IDA NEPREMM. 361-880, 041/331-886 8451 KRANJ neposredna bližina prodamo lepo stan hišo, na parceli 1000 m2, cena po dogovoru. IDA NEPREM. 361-80, 041/331- 886 8452 CERKLJE bližina prodamo dve stan. hiši, na parceli 860 m2. IDA NEPREM. 361-880, 041/331-886 8453 NAKLO okolica prodamo 1/2 hiše, 60 m2 biv.por. oz. 2 ss, ter 1028 m2 zazidljiva parcele, cena zelo ugodna. IDA NEPREMIČ-Nine 361 -880, 041 /331 -886 8454 NAKLO okolica prodamo cca 2000 m2 zaz. parcele, cena zelo ugodna. IDA NEPREM. 361-880, 041/331-886 8455 KOVOR pri Tržiču prodamo 790 m2 zaz. parcele. IDA NEPREM., 361-880, 041/331-886 8456 GOLNIK prodamo dve zelo lepi zazidljivi parceli, vel. 1100 m2 in 900 m2. IDA NEPREM. 361-880, 041/331-886 8457 V okolici Tržipa kupimo bivalni VIKEND oz. manjšo enodružinsko HIŠO. Šitra: TRŽIČ 8468 ODDAM VELIK TRAVNIK pri Cerkljah ob gozdu in potoku. TT 061/813-877 8487 V Zapogah prodajam ZAZIDLJIVO PARCELO. Ogled in informacije 061/824-428 8560 DRULOVKA, vrstna hiša (8 let) zelo funkcionalna, vredno ogleda, ugodno prodamo. Tt 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE_8605_ MEDVODE, vrstna hiša s parcelo 320 m2, komplet adaptirana, 24 mio SIT, prodamo. Tt 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE_seoe Kupim zazidljivo parcelo v okolici Poljan. Tt 041/821-395 8614 Prodam pol hiše z vrtom, sadovnjakom in 244 m2 zemlje. Tt 041/821-395 8616 AGENCIIA ZA PROMT1T Z NEPREMIČNINAMI Trg Svobode: G tel.:564-35lK 041/646-902 SEBENJE prodamo več lepih parcel. BON NEPREMIČNINE 362-990, 041/759-003 864i ŠKOFJA LOKA, okolica, prodamo samostojno stanovanjsko hišo, CK, vsi priključki, 8000 m2 velika parcela, od tega 600 m2 zazidljive. PIA NEPREMIČNINE 656-030, 622-318 8646 ŽELEZNIKI prodamo novo vrstno tris-tanovanjsko hišo v celoti izdelano, delno opremljeno, zelo ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 656-030,622-318 8648 PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI in ZABAVE NUDI TRIO BONSAJ. Tt 421-498, 041/885-044 2933 TRIO ALI DUO vam igra domačo in zabavno glasbo s petjem za vse priložnosti. TT 312- 327_ 7249 GLASBO za ohceti, obletnice, nudi DUO po dogovoru, spremljam poroko. Tt 731- 015 8396 POSLOVNI STIKI Kupim DELNICE Jelovice, Iskre Mehanizmov. Nudim takojšnje plačilo. Tt 491- 487 6892 POZNANSTVA 36-LETNO DEKLE Z DEŽELE, želi spoz-nati resnega prijatelja. Tt 090-42-17 od 15- 22. ure 8482 POMLADNI VETER, če si osmaljena, vdova, ločena, pokliči 061/334-212 od 12. ure do 23. ure, Ag. Stik Lj. 8595 RAZNO PRODAM Zaradi selitve ugodno prodam PRALNI STROJ, še v garanciji, HLADILNIK s hladilno skrinjo, TV Gorenje in zakonsko posteljo (ortopedsko). Tt 326-899 7943 DRVA meterska, razžagana, butare in bukove krajnike, prodam. Možnost dostave. Tt 041/718-019 8165 Prodam ALEKO I. 92, vozen za rezervne dele Dam rabljeno strešno kritino špičak-brezplačno. Tt 403-126 B327 Prodam BOJNE JOPICE in toke za različne vrste pištol. Tt 031/520-430_85vi_ Prodamo MONTAŽNO HLADILNICO. Tt 041/642-215_854i_ Prodam 10 m BUKOVIH DRV, polsuhih. Tt 041/593-788 8557 STAN. OPREMA Nove kuhinje po ugodni ceni. Tt 431- 673 7815 STORITVE ROLETE, ZALUZIJE, LAMELNE PLISE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE -lahko naročite na Tt 211-418 ali 041/732-519 2 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. Tt 242-037 in 041/691-221_1 SENČILA ASTERIKS, Senično 7,Križe, Tt 555-170, 557-581, 041/733-709 - ZALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KAR-NISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času! 153 ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMUNIKACIJE, ADAPTACIJE - hitro in ugodno! Tt 041/865-112 229 PREVOZI, SELITVE - LAHKO tudi pomoč pri natovarjanju, zelo ugodno. Tt 041/737- 24 5 5007 ELEKTROINSTALACIJE, adaptacij, kompletne prenove in novogradnja. EL.TOM, Tt 041/428-968 Km OBDELAVA MANSARD v Knauf izvedbi s predelnimi stenami, montaža spuščenih stropov Armstrong. Tt 041/771-637, 491- 425 6448 ASFALTIRANJE DVORIŠČ, cest in dovoznih poti, tlakovanje dvorišč, strojni izkopi in odvozi, komplet zidarska dela, novogradnje in adaptacije, keramična in pleskarska dela, fasade. Tt 041/853-954, 041/643-529 646/ MISO, s AVTOMOBILSKIH BLAZILCEV^MONROES AUDI 100 QUATRO, I. 91, metal srebrne barve, lepo ohranjen, ugodno prodam Cena po dogovoru, » 041/227-236 8654 NISSAN MAXIMAV6 2.0, 24 V, SLX, 1.96, 140 KM, srebrne kov. barve, z vso opremo, prodam IT 242-277 8657 Prodam JUGO SKALA 55. 1.88. reg. do 30.9.2000, cena po dogovoru. » 863-34 Prodam GOLF diesel, 1.83, dobro ohranjen. Jerič Jože, Galetova 29, Kranj » 245- 011 8691 ZAPOSLITVE Nudimo redno ali honorarno zaposlitev na področju prodaje tehničnih artiklov- uspeh zago-tovljen. It 524-790, 031 /634-584 7515 Dekle z izkušnjami v strežbi zaposlimo za delo v popoldanskem času v dnevnem baru v Cerkljah. TT 041/271-537, od 19 - 21. ure 7519 Zaposlimo NATAKARICO na relaciji Šk Loka - Žiri. Tt 041/774-737 7941 KV MIZARJA zaposlimo takoj ali po dogovoru. Tt 558-802 8176 Takoj zaposlimo POKLICNEGA VOZNIKA C in E kategorije za vožnje v mednarodnem prometu. Tt 5 2 5-36 0 820? ZAPOSLIMO MIZARJE. FIBRA.d.o.o., Škofja Loka. Tt 041/661-805_823c Zaposlim TESARJA, KROVCA ali STAVBNEGA KLEPARJA z možnostjo priučitve. Tt 041/662-557 8297 IZ KRANJA IN RADOVLJICE Z OKOLICO za popoldansko delo zaposlimo osebo starosti od 25-45 let s SŠI. Komunikacija, ambicioznost in navdušenje naj bodo vaše vrline. Tt 041 /636-295 8328 MK zaposli ZASTOPNIKA za prodajo izobraževalnega programa. Zaslužek od 200.000 SIT mesečno. Prijave sporočijo na Tt 041 /620-560 hita POSEBNA DIREKTNA PRODAJNA ENOTA, KI SE UKVARJA Z ZBIRANJEM NAROČIL ZA DODATNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM NUDI REDNO ZAPOSLITEV VSEM TISTIM, KI JIM DELO NI ODVEČ. DELO POTEKA V POPOLDANSKEM ČASU. Tt 651-060, 041/637-492 8497 KV KUHAR z delovnimi izkušnjami ala cart dobi redno ZAPOSLITEV za nedoločen čas. Tt 498-068, 041/628-068 8514 V okolici Kranja zaposlimo TRGOVKO v živilski trgovini. Tt 331-326 8518 Iščem KUHARJA za delo v pizzeriji v Kranju. Tt 041/755-326 8521 Zakonca - nepokretna gospa in gospod slabega zdravja, iščeta prijazno gospo, ki bi jima za primerno plačilo nudila vsakodnevno nego in pomoč v dopoldanskem času (8.-12.uro). Informacije so vam na voljo na tel.št. 743 159 med 18. in 19.30 uro ali osebno na njunem domu na Bledu, Prisojna ul. 3 8522 Iščem ZIDARSKA DELA, delam poceni in kvalitetno. Tt 224-730, po 20. uri 8529 Delo dobi ŠIVILJA, lahko tudi začetnica do 25 let. Tt 04/25-72-736 8536 Za razvoz pizz zaposlimo ŠOFERJA. Tt 041/642-215 8540 Agrarna skupnost Planina pod Golico išče PASTIRJA za pašo OVC na Golici. Interesenti naj pokličejo po 19. uri. Tt 800-033, 800- '332 , 8548 Gostinski lokal na Bledu zaposli DEKLE ali FANTA za strežbo. Tt 744-044 8567 Zaposlim več deklet za delo v baru. Tt 041/704-396,041/978-764 8570 Redno zaposlimo NATAKARJA-ico z ustrezno izobrazbo. Tt 041/834-249 8576 Če nimate zaposlitve in imate čas, se pridružite KLUBU PARTNER. Nudimo redno zaposlitev in pripravništvo Tt 742-5 58, 041/669-785 8577 Za obnavljanje pogodb pri že znanih strankah redno zaposlimo nove sodelavce. Tt 041/751-091_8580 Iščemo več deklet za delo v strežbi. Tt 245-171 8581 STUDIO ZALOŽBE OBZORJA d.d. Maribor v Kranju vabi k sodelovanju dame za telefonsko prodajo bogatega knjižnega programa. Tt 326-838, 365-320 ali 365-331 8586 Družina s 3 otroci v bližini Celovca išče pomoč v gospodinjstvu. Zaželjeno osnovno znanje nemščine. Tt 00-43-42-72-82-859 8586 Zaposlim redno ali honorarno SLIKO-PLESKARJA iz okolice Bleda. Tt 041/710-347, 725-187 8590 DEKLE z izkušnjami v strežbi v dnevnem baru v Cerkljah, zaposlim Tt 041/257-678 8592 DEKLE oz ŠTUDENTKO z izkušnjami za delo v strežbi ob vikendih v dnevnem baru v Cerkljah, zaposlimo. Tt 041/257-678 8593 KUHAR zaposlimo mladega kreativnega in inovativnega KUHARJA iz okolice Škofje Loke ali Kranja. Tt 031 /574-975 8594 Zaposlim VOZNIKA C kategorije v mednarodnem transportu. Tt 631-951, 041/767- 310 8613 IZMENOVODJA v proizvodnji elektro mehanskih komponent, s tehnično izobrazbo, do 35 let, zaposlimo v Šk. Loki, R0DEX d.o.o teL 064/6474)63 ali 041/661-205 Gostilna v okolici Tržiča zaposli dekle redno ali honorarno za delo v strežbi. Tt 595- 8909 8617 Išem simpatično dekle za delo v gostinskem lokalu. Tt 041/676-800 seis Za' delo na terenu zaposlimo fanta do 35 let, s končano poklico šolo strojne ali elektro smeri. Ponudbe pošljite pod Šifra: VESTNOST IN POŠTENOST 862i Zaposlimo PIZ00PEKE za delo na kopališču v Radovljici in Kranju. Tt 041/682-159 ZAPOSLIMO MIZARJE FIBRA, d.o.o. Puštal 106 4220 Škofja Loka INFORMACIJE PO TEL: 041 /661-805 Za novo trgovino z TV, HI-FI IN VIDEO iščemo PRODAJALCA za samostojno vodenje trgovine. Pogoj, večletna praksa v tej stroki. » 70-27-27,0049-172-8001588 8630 Na bledu zaposlimo KUHARICO in NATAKIRCO. Tt 742-35 3 8633 KAVA BAR v Radovljici nudi zaposlitev NATAKARICI. Tt 57-44-413, 0609/637- 558 8660 ZA GOREN1KE IN GOREN1CE! 24 UR DOBRE GLASBE!!! ŽELITE PRODATI VAŠ AVTO TAKOJ? Oglasite se ali pokličite TALON, d-o.o., PE Zg. Bitnje 32 TEL.: 064/316-180, kjer vas čaka seznam kupcev. Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. ■ 99.5 MHz 166.2 MHz 164.8 MHz n u L studio 161 31 3G marketing 161 30 60 MarinžeK Zaposlimo NATAKARJA - ICO in KUHINJSKO POMOČNICO. Tel: 472-220 VOZNIKA C in E kategorije, z izkušnjami v mednarodnem prometu redno zaposlimo. Tt 236-77-33,041/614-722 8661 ŠOFER iz Šenčurja ali bližnje okolice dobi honorarno delo za razvoz pizz. Tt 041/515- 098 8665 KUHAR ali PIZZOPEK dobi honorarno delo v Šenčurju « 041/515-098 8666 Simpatično dekle staro 20 - 30 let, dobi honorarno delo za strežbo v Šenčurju, v popoldanskem času. Tt 041/515-098 8667 Zaposlimo SKLADIŠČNIKA za nabavo in prevzem materiala. Zaželjen lesarski tehnik. Inf. na Tt 242-064 8688 Iščemo KV KUHARICO ali priučeno. Gostilna Adrijan, Črnivec 27 A, Brezje Tt 738- 440 8689 ŽIVALI Prodam PRAŠIČE od 100-140 kg, cena 250 SIT. Kurirska pot 11, Kranj, 242-672 RJAVE JARKICE, stare 9 tednov, prodam. Oman, Zminec 12, Šk. Loka, 621-55 0 8441 Prodam 15 ČEBELJIH DRUŽIN na AŽ satju, so močne in zdravniško pregledane. » 641-277 8442 Prodam dva PRAŠIČA krmljena z domačo krmo, težka cca 120 kg in kupim KONJA vajenega kmečkih del. Tt 621-275 8490 Prodam MLADIČE KRAŠKI OVČAR cepljene in z rodovniki Tt 062/68 53 001 8499 Prodam KRAVO sim., TELICO križanko, breji 9 mesecev. Tt 491-111 8501 Prodam BIKCA simentalca težkega 150 kg. Tt 725-283 8517 Prodam OVCE pasme JSR, za nadaljno rejo ali zakol. Tt 731-609_8530 Prodam PRAŠIČKE od 40-50 kg. Tt 061/823-192 8532 * DOM * NEPREMIČNINE KRANJ,STRITAR JEVA 4 22 33 00.369 333 Prodam TELICO simentalko, težko 200 kg, vajena paše. Tt 646-317 B634 Prodam INDIJSKEGA KOSA, cena po dogovoru. Tt 422-910 8535 Prodam BIKCA simentalca, star 8 tednov. » 25-31-353 8539 BIKCA simentalca, težkega 180 kg, prodam. Tt 01 /832-51 -80 8546 Enoletne KOKOŠI nesnice, prodam. Rima-hazi, Sp. Gorje 12, 725-656 855i PRAŠIČE od 20-150 kg, ugodno pripeljem na dom. Tt 041 /730-990 8558 Prodam KOBILO Norik v tretjem letu starosti, tr 802-036 8559 Prodam TELIČKO simentalko, težko 140 kg. Tt 041 /686-909 8564 Prodam TELICO simentalko, brejo 9 mesecev in PRAŠIČA za zakol. Tt 250-30-25 8565 I <*&Kt$* Agent - Kranj Tavčarjeva 22, Kranj j tel.:365-360,365-361 i I NEPREMIČNINE > AGENCIJA z najnižjimi j 1 stroški našega p<)sredaivanja \ Prodam JAGNJETA. Tt 422-147 8571 ODDAM PSIČKA mešanca od jazbečarke, starega dva meseca. Tt 491-397 8572 Prodam TELICO simentalko, brejo 9 mesecev. Frelih, Žabnica 74, 312-462 8579 Prodani TELICO simentalko brejo v 9 mesecu. Tt 731-236 8582 Prodam BIKCA simentalca težkega cca 180 kg in TELIČKO simentalko, težko cca. 260 kg. Cena po dogovoru. Tt 041/429- 954 _858J_ Prodam mlado KRAVO za zakol. Tt 738-244 8610 ODDAMO LEPEGA PSIČKA, mladiček, mešanček. star 5 mesecev Zelo nežen in ljubeč »801-221 040/247-266 861I DOBER ZASLUŽEK ponujamo z obdelavo, predstavitvijo in prodajo novih in priporočljivih likovnih pripomočkov po šolah, vrtcih, zavodih. PIVNIK, d.0.0., Maribor tel.: 062/250-17-83 Dobrim ljudem podarim mlade mucke. Tt 324-338 8619 Prodam črnobelega TELETA težkega 150 kg. » 471-23 7 8623 Rjave in grahaste jarkice ter bele piščance za dopitanje. Stanonik, Log 9, Škofja Loka, 685-546 8626 Prodam čistokrvne ZLATE PRINAŠALCE. » 634-351_8628 Prodam TELIČKO sim. težko 250 kg. » 0417233-150 8653 PVC OKNA, VRATA in VRTOVI TERMODO nnnmnmmnmmmmm Jeranova 8, Šmarca, Kamnik telefon 810 090, faks 810 095 s i lili 1 Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.:064/211-847 Črnobelega BIKCA starega 10 dni prodam. » 041/820-487 JARKICE, rjave, grahaste, črne, prodam. Hraše 5, Smlednik » 061/627-029 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA ali TELIČKO simentalca 10 dni star. » 423-228_8416 Kupim BIKCE simentalce. » 041/944- 287 8502 Kupim TELICO ali KRAVO s teličkom ali visoko brejo. » 422-689 R547 Kupim BIKCA simentalca starega 10 dni. » 491-465 8578 GOSTILNA LOGAR PRENOČIŠČA Hotemaze 3a 4205 Preddvor Tel: 064/431-267 BOLTEZ ROS STEREO 89.8 91.2 96.3 »- AKRIS do.o. KO UGASNE ŽIVLJENJE PREVOZI, UPEPELITVE, POKOPI, PREKOPI AlflUfl OBNOVA GROBOV, SVETOVANJE, lSKJVU ORGANIZACIJA, IZVEDBA Nova vas 17, 4240 Radovljica, Tel.:064/733-365 NON-STOP RADIO SORA Tel.:064/605 605, 624 039 e-mail: info@radio-sora.si Petek. 5. mai PETKOV KLUB V sodelovanju s KŠK SANGRIA LATI NO V&ČER OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil ANTON SKRT upokojeni vodja Poslovne enote Gorenjske banke, d.d., Kranj na Jesenicah Od njega smo se poslovili v četrtek, dne 4. maja 2000 Aktiv upokojencev, Gorenjske banke, d.d., Kranj NEPREMIČNINE* tt 71 "v III. m.KDl'm^l.KMiU ZAHVALA Ob slovesu našega dragega FRANCETA CVENKLA se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in zdravstvenemu osebju ZD Radovljica, Splošne bolnišnice na Jesenicah, osebju Doma dr. Janka Bcnedika v Radovljici, ki ste storili vse, da bi ga nam ohranili. Hvala sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste mu v bolezni stali ob strani in nam ob urah slovesa nesebično pomagali. Toplo se zahvaljujemo vsem lovcem in lovskim družinam. Gorenjski lovski zvezi kakor tudi Lovski zvezi Slovenije, posebej pa še LD Dobrča za organiziranje zadnjega slovesa. Hvala vsem govornikom, ki ste toliko lepega povedali o njem in njegovem delu. Zahvala gre tudi Osnovni šoli, KS in ZB iz Ljubnega, njegovim učencem iz Gabrja in Horjula kakor tudi Pihalnemu orkestru iz Lesc, Lovskemu pevskemu zboru i/. Škofje Loke, raglar ju v ljubenski cerkvi in domačemu gospodu župniku ter vsem. ki ste ga tako številčno pospremili na njegovi poti v poslednji dom. Lepa hvala vsem za številna ustna in pisna sožalja. za lepe misli in cvetje, sveče ter prispevke za obnovo ljubenske cerkve, kakor tudi za potrebe Kulturne ga društva Ljubno. Hvaležni, da ste bili / njim in / nami, žena Micka, hčerka Mojca in sin Boštjan z družinama Ljubno na Gorenjskem; 3. maja 2000 HIT Hoteli Igralnice Turizem, d.d. KDelpinova 7a, 5000 Nova Gorica, Slovenija Telefon: +386 (0) 65/12 640 Faks: +386 (0) 65/26 430 Hoteli Igralnice Turizem E.maj|. jnfo@hjt sj K SODELOVANJU VABIMO KANDIDATE ZA TEČAJ ZA CROUPIERJE POSEBNIH IGER NA SREČO (IGRE S KARTAMI) ZA IGRALNICO V KRANJSKI GORI K sodelovanju vabimo kandidate, ki so se pripravljeni vključiti v izobraževanje za izvajanje posebnih iger na srečo - za igre s kartami. Kandidati morajo imeti zaključeno srednjo šolo V. stopnje, zaželeno je pogovorno znati italijanski in nemški jezik, biti stari med 21 in 30 let, imeti primerno višino; za moške kandidate je zaželen odslužen vojaški rok. Pred začetkom izobraževanja bodo s kandidati vodeni razgovori, opravljeno bo testiranje psihomotornih sposobnosti, opravljen bo preizkus znanja tujih jezikov in preverjeno bo zdravstveno stanje. Izobraževanje bo predvidoma zaključeno v juniju mesecu. Pisne prijave z življenjepisom, dokazili o izpolnjevanju pogojev, potrdilom o državljanstvu, rojstnim listom, potrdilom o opravljeni vojaščini in potrdilom, da niste v kazenskem postopku oz. da niste bili obsojeni zaradi kaznivega dejanja, pošljite do 15. maja 2000 na naslov: HIT, d.d., Nova Gorica, Delpinova 7/a, 5000 Nova Gorica. G -re«c IZLETNIŠKI KAŽIPOT GORENJSKEGA GLASA IN RADIA GORENC MEDVED MARJAN s.p. Staretova 32. 4000 Kranj AVTO K L E PA R ST.V.O MEŠANJE - PRODAJA BARV' sikkEns odkupujemo poškodovana vozila in Vam nudimo KVALITETNA POPRAVILA PO IZREDNO UGODNIH CENAH. MOŽNOST PLAČILA S ČEKI, Z ZAMIKOM. ZAPOSLIMO: SAMOSTOJNEGA KVALIFICIRANEGA AVTOUČARJA Pisne ponudbe pošljite na zsoraj navedeni naslov. HVALA ZA ZAUPANJE, SE PRIPOROČAMO! /-»-\ ' VELIKO INVESTITORJEV SE ODLOČA ZA 1 KAKOVOST GRADBINEC GIP d.o.o. NAZOR JEVA 1, KRANJ TEL.: 04/202 63 00 FAX.: 04/201 27 74 POLETJE 2000 IN POTOVANJA . 3fiO 10-1© DOSTAVA \QF POŠILJK V ISTIM DNEVU EMS - hitro, varno in zanesljivo dopoldne oddano - popoldne vročeno na vaši pošti se pozanimajte za EMS pošiljke Vaia PoŠta www.posta.si NAREDI SAM STENSKE OBLOGE VRATNE KLJUKE DBLC OKVIRJI ZA SLIKE MIRKA VADNOVA 14, KRANJ, Tel.: 064 215 030, Fax: 064 215 042 D Alf A MET EVImVffIE I ŽENSKE 1.DRL RD JELOVICA: ZRK IZOLA jutri, v soboto, 6.5.2000 ob 18. uri v dvorani Poden d JELOVICA MS, Mm MS, IVf KOJ r Breval d.o.o. Kompozicija je preobširen predmet, da bi z njim lahko tako na kratko opravili, pa vendar nekaj osnov, /^*~^> zelo kratkih ne bo škodovalo. Poleg že omenjenega, ni Spravilno, če portretirancu odrežemo del glave, ali pa noge tik nad stopali. Pravilno je, da ima oseba ostrino / nastavljeno na oči, če je teža fotografije na osebi, potem je večinoma vse ostalo ozadje odveč, zato za fotografiranje izberemo teleobjektiv ali pa se osebi približamo. Najboljši pokrajinski, pa tudi porlretni posnetki nastanejo praviloma v zgodnjem dopoldanskem »j -g in pozno popoldanskem času, ko so sence daljše in dajo fotografiji modulacijo, pa tudi barve so takrat toplejše, bolj prijazne očesu. Če želimo še bogatejše barve, potem uporabimo še polarizacijski filter, ta polarizira svetlobo, s čimer odpravi reflekse, kar ima za posledico bogatejše barve. Jan in Tito Predvčerajšnjim se je znan Škofjeločan lotil zanimive akcije: prodajal je različne knjige o Titu. Okrogla obletnica maršalove smrti je bila dobra iztočnica za to, da se preveri nakupne namere Škofjeločank in Škojjeločanov natanko na dan, ko je samostojna Slovenija dobila novega mandatarja nove vlade. Rezultat prodaje je bil kaj klavrn. Tako rekoč piškav. Povpraševanja po Titu ni bilo. Še senkanih' izvodov so se vsi otepali. Pač pa je bilo istočasno prodanih nekaj deset zgoščenk najbolj priljubljenega škofjeloškega glasbenika Jana Plestenjaka. Njegova zgoščenka Latino je pomladni prodajni hit. Poznavalci pravijo, da predvsem zato, ker se na sončni strani Alp ob poslušanju Plestenjakovih akordov vse več ljudi uči španščino, ki še kako pride prav pri gledanju južnoameriških telenovel na obeh slovenskih komercialnih televizijah. Če brez podnapisov razumeš Gabrielo Spanic in druge lepotice, spotoma lahko kuhaš, likaš, itn. Od predvčerajšnjim pa utegne imeti učenje južnoameriške govorice še eno korist več. QMI PTFE - Teflonska zaščita * do 88 % manjša obraba * min 80.000 km zaščite * povp. 12 % višja kompresija * lažji zagon * povp. 5 % manjša poraba goriva * povp. 7,3 % večja moč * manjša poraba olja * zaščita pri hladnem zagonu * doziranje ob menjavi olja: 20 % QMI + 80 % olja QMI - VERTIGO, d.o.o., Mestni trg 27, 4220 Škofja Loka tel.: 064/624 228, tel., fax: 064/623 087 Ponudba na višini... \ Ponudba velja do 6. maja za izdelke v zalogi v vseh prodajalnah ŽIVILA in DELIKATESA Jesenice. Pivo Zlatorog, Pivovarna Laško, 0,5 l Mešano meso za žar, Kraljeve mesnine, 1 kg Pralni prašek, Persil - Green povver, IVILAjj ... cene na dnu. ^Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Povečini bo jasno, v petek popoldne in zvečer bodo lahko krajevne plohe in nevihte. DAN PETEK SOBOTA NEDELJA VREME T min / T max 6/20 7/21 8/21 DANES ^ PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA OBČINO MEDVODE