G LA ASNIK Ljubljana, ?. decembra W6 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO IIL, ŠTEV. 94 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR 'ČILO O DELU IN PROBLEMATIKI BIROJA ZA POSREDOVANJE DELA, LJUBLJANA, ZA PRVO POLLETJE 1956 (Nadaljevanje poročila, objavljenega v št. 91 »Glasnika«, ki ga je podal na 11. seji zbora proizvajalcev OLO, dne 27. novembra 1956 Ciril Fain, predsednik Sveta za delo OLO.) IV. Problematika zaposlovanja invalidov in za delo manj zmožnih ljudi Zaposlovanje invalidov in za “do manj zmožnih ljudi je vsekakor eno izmed najtežjih vprašanj, 1 katerimi se bori tukajšnji Biro za Posredovanje dela. soj se večino Podjetij brani sprejeti v delovno fa*merje invalide in manj dela *toožne osebe. Le malo je takšnih Podjetij, ki imajo razumevanje in “°her odnos do tega vprašanja. Iz-S?pd teli podjetij moramo omeniti L°varno dekorativnih tkanin. Telekomunikacije ter Inštitut za, elek-1 "izveze, ki imajo pravilen odnos V.0 vprašanja zaposlitve invalidov. 'ja drugi strani pa so invalidi in zn “'“m manj zmožni ljudje večinoma "di psihično več ali manj neuravnovešeni in se večkrat zaradi ma-Pnkosti čez me.ro razburijo, tako da jORustokrat zaradi lega ne vzdržijo “®lgo časa na istem delovnem mestu. - Tuk. Biro je v času od 1. jun. do junija t')56 zaposlil 140 invalidki' oseb, od tega 50 moških in 22 ,Posk z raznimi boleznimi, 15 rno-, h m 8 žensk, ki bolehajo na TBČ. , *00%-nega invalida, 16 moških in .zenske 70%-ne invalide. It moških “ 4 ženske s 40%-no invalidnostjo “ 0 moških in I žensko s 30%-no “Palidnostio. Vsi navedeni so se za-P°slili pri lažjih in njihovemu zdravilnemu stanju primernih delili. v "Javilo se je na tuk. Biroju 51 in-*hdov z motivacijo, da ne rcflekti-na zaposlitev, ali pa so opustili o no javljanje in so bili izbrisani iz ev'dencc. j . ležko je nazorno opisati, kako . davilo in naporno je delo v zvezi s'l^'poslovanjem invalidnih ljudi. Za ernega izmed njih je namreč tre-r "neti povprečno najmanj 50—40 ,'^'ovorov in pogajanj, preden nam Y PP’ da ga zaposlimo. Če n pošte-r n*«, da je treba za vsak takšen “kRovor porabiti vsakokrat skoraj , * Uro, moramo ugotoviti, da je m delo treba ogromno vztrajnosti je Potrpežljivosti o<| uslužbenca, ki s tem vprašanjem zadolžen. 0 Gibanje nezaposlenih invalidnih i,: “ Po posameznih mesecih v letoš-t,j 111 Prvem polletju je bilo nasled-Ski, y januarju se je prijavilo 9 mo-h, j. 'n 14 žensk, skupaj 25 oseb, zu-'In I>a se je I t moških in 6 žensk, hr|.l>uj 20 oseb. V februarju se je *ku ^1° moških in II žensk, tj l1,,,,v 27 oseb. zaposlilo pa se je otoških in 6 žensk, skupno 21 Hib', v marcu sc je prijavilo 17 mo-PiKfi1” *“ *onsk. skupno 29 oseb, zali,' 0 P« se je 14 moških in 6 žensk, f"0 20 oseb. V aprilu se je pri- javilo 22 moških in 15 žensk, skupno 57 oseb, zaposlilo pa se je 25 moških in 7 žensk, skupno 52 oseb. V maju se je prijavilo 55 moških in 46 žensk, skiipuj HI oseb, zaposlilo pa se je 14- moških in 9 žensk, skupno 23 oseb. V juniju se je prijavilo 26 moških in 20 žensk, skupno 46 oseb, zaposlilo pa sc je 18 moških in 6 žensk, skupno 24 oseb. V prvem letošnjem polletju se je torej zaposlilo 100 moških in 40 žensk, v istem času pa sc je službi odpovedalo 20 moških in 31 žensk. V istem razdobju so se kot nezaposleni prijavili — 125 moških in 118 žensk, skupno 243 oseb. Iz statističnih podatkov je razvidno, da sc je zaposlilo skoraj 120% več moških kol žensk, iz česar sledi, da je moške invalide neprimerno laže zaposlili kot pa ženske, suj moškega lahko zaposlimo n. pr. kot vratarja ali čuvaja, medtem ko ženske za takšna delovna mesta niso primerne, ampak pridejo v poštev le za lažje delo v podjetjih oziroma tovarnah. pa tudi za kurirke, v kolikor imajo zdrave noge in če niso prestare. Od skupnega številu zaposlenih invalidnih oseb se je zaposlilo pri lažjem fizičnem delu 61 moških in 23 žensk, skupno 84 oseb, v pisarnah je dobilo delo 8 moških in 7 žensk, skupno 15 oseb, pri pomožnem tehničnem delu pa 31 moških in 10 žensk, skupno 41 oseh. Po stanju 30. junija 1956 je bilo nezaposlenih invalidnih ter za delo man j zmožnih oseh, vsega skupaj 234, in to• 82 moških ter 152 žensk. Od teh je bilo 7 vojaških vojnih invalidov (5 moških in 2 ženski). 101 invalid dela (42 moških in 59 žensk), preostalih 126 oseb (35 moških in 91 žensk) pa je manj zmožnih za delo zaradi raznih bolezni. Od skupnega števila invalidnih oseb je 26 moških- in 14 žensk, skupno 40 kvalificiranih delavcev, ki ne morejo več opravljati svojega poklica zaradi bolezni. Nekvalificiranih delavcev pa je 32 moških in 122 žensk, skupno 134 oseh. Uslužbencev je 24 moških in 16 žensk, skupno 40 oseb. Najtežji problem pri zaposlovanju pa predstavljajo osebe, ki bolehajo na tuberkulozi, živcih in srcu, kjer morajo takšni ljudje delati v ožjem kolektivu, oziroma morajo biti od kolektiva izolirani, kakor zlasti tu-berkulotiki, da ne bi okužili zdravih delavcev, razen tega pa ne smejo delati v pralni ali na prepihu. Skoraj isto velja za živčno bolne, ki ne morejo delati v večjem ropotu ali hrupu, kakor tudi ne v večjih skupinah. V-letošnjem letu se je število nezaposlenih invalidnih oseb v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta povečalo za okrog 35%, kar gre v veliki meri na račun ponovnih in strožjih invalidskih pregledov, kakor tudi na račun podjetij, če prekoračijo določen odstotek bolezenskih izostankov in sc jim zviša zaradi tega stopnja socialnega prispevka, kar gre v breme plačilnega sklada podjetja. Zaradi tega pač vsako podjetje stremi za tem, da sc na kakršen koli način znebi tistih delavcev in uslužbencev, ki večkrat bolehajo, oziroma ki so šibkega zdravja. Seveda je med temi osebami tudi določeno število delomržnežev, ki večkrat ho-lu jejo po nepotrebnem in je v takšnih primerih pravilno stališče podjetju. ki sc hoče iznebiti takšnih • ljudi. Vendar pa bi morala podjetja, zlasti tista, ki imajo po svojem značaju delu primerna lažja delovna mesta, brezpogojno upoštevati in v zaposlitev sprejemati invalidne osebe, ki bi jim bila la delovna mestu primerna. Zal pa moramo znova ugotavljati. da poedini kolektivi za to nimajo dovolj razumevanja. Prepričani pa smo. da bi ob natančnejšem pregledu in oceni delovnih mest v naših podjetjih našli še ogromno število delovnih mest. na katerih bi se mogle zaposliti invalidne osebe. Posebno problematično je vprašanje zaposlitve tuberkulotikov v obratih gostinske in trgovske stroke, kjer pač ni mogoče tako bolnih ljudi zaposliti na takšnih mestih, da ne bi predstavljali nevarnosti okužbe za svojo okolico in istočasno ne bi bili izpostavljeni negativnim vplivom na svoje lastno zdravje. S tem vprašanjem se že dalje časa ukvarjajo Gostinska in Trgovinska zbornica kakor tudi njihove sindikalne organizacije, vendar še niso našli nobene zadovoljive rešitve tega zapletenega vprašanja. ZAVOD 7.A ZAPOSLOVANJE INVALIDOV IN ZA DELO MANJ /MOŽNIH OSEB Tukajšnji Biro za posredovanje delu in njegov upravni odbor že dve leti proučujeta in razpravljata, kako rešiti vprašanje, ki se izmed vseh krajev Slovenije morda najbolj nujno in pereče pojavlja prav v Ljubljani in ki je v zvezi s priseljevanjem velikega števila delu manj zmožnih oseb v Ljubljano. Iz drugih krajev prihajajo namreč mnogi invalidi oz. za delo manj zmožni ljudje v Ljubljano v dobri veri, da bodo morda v velikem mestu lažje dobili primerno zaposlitev. Po dolgotrajnem in temeljitem proučevanju tega vprašanja je bilo v decembru 1955 sporazumno z Okrajnim odborom RK organizirano delo, ki se je pričelo oddajati posameznim invalidnim osebam na njihove domove v izvrševanje. Pod okriljem RK je to delo potekalo vse do maja 1956, ko je Okrajni ljudski odbor Ljubljana na predlog tukajšnjega Biroja in Sveta za socialno varstvo ter delovna razmerja OLO ustanovil Zavod za zaposlovanje invalidov in za delo manj zmožnih oseb. V ta namen so bila izdelana tudi pravila, v juliju t. 1. pa je bila urejena tudi registracija Zavoda. Upravni odbor tukajšnjega Biroja je temu Zavodu odobril osnovna in obratna sredstva iz prihrankov na oskrbnini iz lanskega leta v znesku 6,000.000 dinarjev, tukajšnji Biro je dal na razpolago zasilne prostore, v katerih je ta Zavod pričel obratovati. Zavod za zaposlovanje invalidov pa predstavlja istočasno tudi prvi primer reševanja invalidskega vprašanja s takšno organizacijo in delovnimi metodami, kakršne smo uvedli pri nas. Delo našega Zavoda za zaposlovanje invalidov, ki je po odloku OLO Ljubljana pričel 1. junija 1956 redno poslovati, se uspešno razvija, saj je ta Zavod nudil zaposlitev že 120 osebam. ki .to delo opravljajo v glavnem na svojih domovih po naročilu in iz materiala, ki ga prejemajo oTl Zavoda za izdelavo določenih predmetov za določeno storitveno ceno. Dejavnost Zavoda obsegu zlasti izdelovanje papirne in tekstilne konfekcije iz odpadnega materiala, kakor zlasti otroških oblek, perila, copat, igrač, nadalje krpanje in šivanje vreč iz jute in platna, popravljanje lesne ambalaže in podobno. Zavod ?aposljuje trenutno 90 oseb, ki jih je predlagal v zaposlitev predvsem tukajšnji Biro. kakor tudi občinski socialni organi. Mesečni promet Zavoda se giblje od 1,500.000 do t.700.000 din. Ker je v našem okraju zaradi relativno visokega števila invalidnih ter za delo manj zmožnih oseb. kakor tudi socialno in moralno ogroženih poedincev potreba po dodelitvi lahke zaposlitve dokaj velika, bi dejavnost Zavoda za zaposlovanje invalidov lahko še zelo razširili, tako da bi zaposloval do 300 ljudi, seveda pod pogojem, da bi dobili primerne prostore oziroma zgradbo za nastanitev delavnic in strojev. Tako imamo v načrtu razširitev dejavnosti z izdelovanjem različne usnjene in steklene galanten je. kakor tudi ureditev remontne kniigoveznice, vendar sedanji zasilni lokali v prostorih tukajšnjega Biroja za posredovanje dela onemogoča io nadaljnje večanje kapacitete Zavoda. Zavod za zaposlovanje invalidov neiša oblika za zaposlovatiie inva-nejša oblika zn zaposljevanje invalidnih in zn delo manj zmožnih oseb, med njimi zlasti • žensk, ki imajo predpisan kraiši delovni čas ali lažjo zaposlitev in ki zaradi svojih zdravstvenih hib niso sposobne za tezic delo. Razen invalidov štejemo sem zlasti ljudi, ki liolehnjo na tuberkulozi, živčnih in srčnih lmleznih. nadalje osebe, ki so bile zaposlene v živilski, trgovski, gostinski — in drugih podobnih strokah, v katerih prav zaradi svoje bolezni — z ozirom na značaj dela v teh strokah — ne morejo oz. ne smejo več biti tam zaposleni. Razen teh pridejo v poštev za zaposlitev v našem Zavodu osebe brez znatnejših zdravstvenih hib, ki pa so trenutno nezaposlene oziroma ne morejo dobiti dela v svoji stroki. Med takšnimi osebami je zlasti mnogo priletnih nekvalificiranih žensk, ki bi sicer bile navezane na oskrbnino pri tukajšnjem Biroju ali na pomoč socialnega skrbstva. Z njihovo zaposlitvijo v tem Zavodu pa seveda te socialne dajatve ostanejo družbi prihranjene. Zaposlenih imamo tudi nekaj šivilj in pletilj, ki delajo na svojih domovih s svojimi lastnimi stroji. Te osebe bi sicer imele vse zakonite pogoje za sprejemanje oskrbnine, katero bi tudi prejemale, pri tem pa bi imele možnost šušinurskega zaslužka z lastnimi stroji brez obrtnega dovoljenja — v dvojno družbeno škodo, medtem ko jim je z zaposlitvijo v Zavodu takšna možnost preprečena. Zavod torej poleg vsega drugega predstavlja tudi najuspešnejši instrument za preprečevanje špekulantskih tendenc. Zaposlovanje invalidnih ter bolnih oseb pa istočasno predstavlja uspešno delovno terapijo za vse tiste, ki jim značaj njihove bolezni onemogoča zaposlitev v delovnih kolektivih kakor n. pr. zlasti tuberkulozni in živčni bolniki, ki imajo po določeni dobi zaposlitve v našem Zavodu možnost, da se zdravstveno popravijo in konsolidirajo, nakar sc zopet lahko vključijo v normalno delo v kolektivih. Nadalje se je izkazal Zavod posebno' primeren za zaposlitev socialno iu moralno ogroženih oseb, ki iz družinskih ali kakršnih koli drugih razlogov potrebujejo Bujno oziroma takojšnjo pomoč, ne morejo pa najti svoje redne zaposlitve, kakor n. pr. žene, ki jih možje zapustijo, osebe, ki prihajajo iz vzgojnih zavodov, pa so brez svojcev in podobno. Zavori za zaposlovanje invalidov pa nam istočasno omogoča uspešno preprečevati izkoriščevalske tendence posameznikov, ki prejemajo oskrbnino in se vztrajno branijo sprejeti kakršno koli zaposlitev oziroma ki pri nobenem delu dalje časa ■ ne vztrajajo z izgovorom, da za težje delo niso sposobni. Sedaj imamo možnost, da takšnim ljudem ponudimo začasno lahko delo v našem Zavodu, kjer ob solidnem in lahkem delu s primerno pridnostjo morejo zaslužiti od 6000 do 9000 dinarjev na mesce. Če pa ponudeno delo odklonijo, imamo s tern zakonito osnovo za ukinitev njihove oskrbnine. Medtem, ko so takšni ljudje prej predstavljali dokaj trdovraten problem, ker so imeli formalno pravico do oskrbnine, k težjemu delu pa jih zaradi bolehnosti nismo smeli siliti, lahkega dela pa nismo imeli na razpolago pa je sedaj položaj čisto drugačen. Tako smo imeli že nekaj primerov,- ko smo posameznikom ponudili delo v Zavodu, katerega pa niso hoteli sprejeti, nakar smo jim ukinili oskrbnino. V mnogih takšnih primerih so si ti ljudje že v najkrajšem času sami brez naše pomoči našli primerno službo. Iz tega sledi, da je marsikaterega oskrbovanca prejemanje podpore tekom časa moralno pokvarilo, tako da se je pričel boriti za to, da bi oskrbnino obdržal kar za zmeraj, namesto, da bi se zanimal za redno zaposlitev, kar je tudi razumljivo, saj prejemanje oskrbnine skozi daljšo dobo daje človeku sčasoma potuho, da prične družbeno pomoč smatrati za svoj stalni zakoniti temeljni prejemek. Izredno pridobitev pa predstavlja Zavod zn zaposlovanje invalidov predvsem za invalide-amputirance, brez nog oziroma z bolnimi nogami, ki nimajo prevoznih sredstev in ki zaradi tehničnih in istočasno psihičnih ovir niso sposobni za delo v kolektivih, medtem ko doma lahke opravljajo ročno delo za naš Zavod, kur j takšne invalide brez dvoma predstavlja tudi močan pozitiven mentalno-higienski faktor, saj je jasno, da invalid brez dela spričo svojih malenkostnih prejemkov oziroma podpor ne propo,da samo ekonomsko, ampak ga z brezdeljem zvezano tuhtanje in zagrenjenost zavaja v razne nemoralne navade kot n. pr. v alkoholizem, kvartopirstvo, poniževalno zaslužkarstvo itd. Seveda je jasno, da od tega Zavoda ne pričakujemo rešitve celotnega kompleksa invalidskega vprašanja, saj je njegov osnovni namen rešiti najbolj kritične primere in jih spraviti v normalen tir. Tudi nima Zavod ’ namena, da bi si ustvarjal stalno delovno silo iz invalidnih oseb, ampak prvenstveno nudi začasno zaposlitev tistim, ki zaradi zdravstvenih ali socialnih razlogov morajo čakati na redno normalno zaposlitev. Občinski ljudski odbori oziroma njihovi oddelki za socialno varstvo zelo forsi-rajo, da bi na delo v ta Zavod sprejeli tudi tiste podpiranec socialnega skrbstva, ki so še sposobni za nekatera lažja dela, saj bi se na ta način izdatki za socialne namene dokaj zmanjšali, vendar Zavori za enkrat na žalost še ne more ustreči vsem potrebam, ker zaposluje prvenstveno le še osebe, ki so na tukajšnjem Biroju za posredovanje dela prijavljene kot nezaposlene, med njimi zlasti tiste, ki bi sicer imeli pravico do oskrbnine. To pa je — kot smo že poudarili — posledica pomanjkanja primernih prostorov oziroma dejstva, da nam do sedaj še ni uspelo dobiti primerne druge zgradbe za ureditev delavnic in s tem za razširitev kapacitete dejavnosti našega Zavoda. Tudi v gradbenih podjetjih je silno malo delovnih mest, ki bi bila primerna za zaposlitev invalidov oziroma zdravstveno šibkih oseb. Zato je razumljivo, da moramo v takšnih primerih iskati delovna mesta za te osebe le v tistih podjetjih, kjer so takšna delovna mesta na razpolago. Iz prakse tukajšnjega Biroja pa je ugotovljeno, da je pri naj-intenzivneišem iskanju mogoče najti približno komaj okrog 30 delovnih mest na mesec, na katera lahko zaposlimo invalide oziroma za delo manj zmožne osebe, medtem ko je dotok takšnih ljudi, ki iščejo primerno zaposlitev — neprimerno večji. Zaradi tega je razumljivo, da mnoge nezaposlene invalidne osebe čakajo na primerno redno zaposlitev tudi po 1 leto in celo več. To čakalno dobo premostiti pa nam omogoča imenovani Zavod z dajanjem zaposlitve tem. osebam. NUJNI UKREPI 7,A NADALJNJI RAZVOJ ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDOV Kakor je tudi delo Zavoda za zaposlovanje invalidov edina realna rešitev tega vprašanja spričo obstoječih pogojev, pa je obenem razumljivo, da se mora ta Zavod boriti še z mnogimi velikimi težavami, kar pa tudi ni čudno, saj predstavlja povsem novo obliko in metodo dela, ki še ni regulirana z ustreznimi zakonskimi predpisi. Pri tein sta posebno nujna in pereči* naslednja dva problema, glede katerih smo predložili že izčrpen elaborat Zavodu za socialno zavarovanje, s prošnjo, da podvzamc potrebne ukrepe za čimprejšnjo rešitev naslednjih dveh življenjsko nujnih vprašanj in v soglasju z Zveznim izvršnim svetom ter Zveznim zavodom za socialno za- varovanje izposluje odgovarjajočo rešitev. Ta vprašanja so naslednja: I. Ureditev delovnega razmerja za vse osebe, ki imajo začasno zaposlitev pri tem Zavodu. Po obstoječih zakonskih predpisih namreč ni všteta v delovno razmerje zaposlitev, pri kateri ,se na račun delodajalca izvršujejo določene storitve na domu delojemalcev, ker v tem odnosu manjka osnovni element rednega delovnega razmerja oziroma polne zaposlitve — t. j. delovni čas. Smatramo, da bi se začasna zaposlitev v našem Zavodu vštevala na podlagi kriterija po določeni minimalni količini dela, o kateri hi Zavod vodil točno evidenco po določenih normativih delovne storilnosti, ki bi odgovarjali storilnosti v normalnem polnem delovnem času, pri čemer pa bi seveda morali upoštevati tudi telesne hibe oziroma bolezeh vsakega posameznika. Seveda pa pri tem ne bomo mogli jemati za osnovo tovarniško industrijsko storilnost, saj je to delo ročnega — obrtniškega značaja, ki razumljivo ne more doseči takšne komercialne norme kot industrijska proizvodnja. Iz te ugotovitve pa izhaja naslednji zaključek, t. j. da tu Zavod nima zadostne ekonomske rentabilnosti, da bi zmogel isti 40% prispevek plačevati Zavodu za socialno zavarovanje, kot ostula produktivna podjetja, ampak bi sc moral ta prispevek iz omenjenih razlogov primerno zmanjšati Kalkulacije v Zavodu za zaposlovanje invalidov so pokazale, da bi spričo njegove realne ekonomske zmogljivosti bil realen in primeren 20% prispevek za socialno zavarovanje. Po našem mnenju je tako za Socialno zavarovanje kakor tudi za celotno družbo vsekakor koristnejše v ekonomskem in hkrati v socialno-političnem pogledu. da sc Zavodu zu zaposlovanje invalidov omogoči nadaljnji razvoj z znižanjem prispevka zn socialno zavarovanje in s priznanjem zaposlitve v Zavodu v delovno dobo, saj v Zavodu zaposleni ljudje predstavljajo dviganje družbene proizvodnje v korist skupnosti — čeprav v nekoliko manjši meri kot normalna proizvodnja. kar pa je še vedno bolje, kot če hi živeli v popolnem brezdelju, samo od socialnih dajatev in pri tem ekonomsko ter moralno propadali. 2. Uvidevajoč družbeno važnost Zavodu za zaposlovanje invalidov — je Okrajni ljudski odbor Ljubljana sprejel pravila tega Zavoda in izdal odlok o njegovi ustanovitvi pod naslovom socialne ustanove. Vendar smatramo za potrebno, da sc tozadevni pravno-ckonomski ter socialni položa j oziroma status tega. Zavoda uredi še v sporazumu z Zveznim zavodom zn socialno zavarovanje ter Zveznim izvršnim svetom z ustreznimi zakonskimi določili. Za nadaljnji razvoj bo nujno potrebna novogradnja zn ureditev poslovnih prostorov in, delavnic Zavoda za zaposlovanje invalidov, v katerih lx> treba urediti skladišča in prostore za sprejemanje in oddajanje materiala in izdelkov, pa tudi ros tore zn začasna stanovanja oseb, i so iz družinskih ali drugih razlogov prepuščene same sebi kakor n. pr. i n va fi d i -a m pu t i ra n ci, ki so samci brez družin itd. Razen tega je Zavodu potreben tudi večji obratni ter investicijski kredit za razširitev dejavnosti* nabavo strojev, opreme, prevoznih sredstev zn prevoz materiala neposredno iz tovarn, kakor tudi za razvaža n je istega težkim oziroma nepokretnim i vali dom na njihove domove ter zn prevzemanje gotovih izdelkov. Vse te investicije bodo služile izključno zn rehabilitacijo invalidov in zu zaposlovanje šibkih oseb. Zaradi tega smatramo, da bi bilo primerno in prav, če bi tudi Republiški zavod za socialno zavarovanje prispeval nekaj f.inanč' n,ih sredstev za pospeševanje dejavnosti našega Zavodu, saj v njem dobijo zaposlitev ljudje iz najrazličnejših krajev Slovenije, ki prihajajo v Ljubljano zaradi rehabilitacije ozi; roma iskanja njihovi invalidnost primernega lažjega dela. Razen tega pa moramo to povsem novo dejavnost intenzivno pospeševati, saj na® odpira široke in še neizkoriščen« možnosti za uspešno in družben« edino pravilno reševanje invalidskega vprašanja tako v ekonomske® kakor tudi v družbeno-socialnem pogledu. Dosedanji uspehi tega našega Zavoda so otipljiv dokaz, da so vse investicije v njegovo dejavnost vložene v vsakem pogledu v družbeno korist za vse naše skupnosti. Zato predlagamo, da Izvršni odbor republiškega zavoda za socialno zavarovanje iz svojega sklada za rehabilitacijo dodeli primeren znesel kot investicijo za nadaljnje pospe-j Sevanje dejavnosti tega Zavoda, k’ po eni strani zvišuje našo proizvodnjo v korist družbe, po drugi strani pa omogoča, da prihranimo velike vsote proračunskih sredstev, ki bi jih sicer morali potrošiti za socialne dajatve nezaposlenim, invalidom ter za delo manj zmožnim članom naš« ljudske skupnosti. Tako tu zavod na uspešen način pomaga pasivne in neproduktivne ljudi preustvnrjati v aktivne in delovne državljane. Zavod za zaposlovanje invalidot bo lahko nadalje širil svojo dejaV' nost, kakor hitro bo dobil za to p0-trebim zgradbo za ureditev posloV' n ih prostorov in delavnic, kar ml’ bo poleg drugega omogočilo tud1 organizacijo najrazličnejših usluž' nostnih dejavnosti, kakor na prime« krpalnic, šivalnic, likalnic itd., ka' kršne so se do sedaj po terenih sla' bo obnesle, ker jih je zadušila p ra; velika lastna režija, medtem ko b1 večina režijskih stroškov nosil Z®' vod. ki hi lahko izravnal z.ačetn« primanjkljaje uslužnostnih obrate«| in jim tako preko začetnih teža* pripomogel k aktivnosti in renta' ni 1 nos ti. Nadalje hi Zavod lahW| prevzemal polizdelke za izdelav6 gotovih izdelkov, kakor je to vpc' ljano pri nekaterih podjetjih, k° i n. pr. Volnenka, Tovarna dekoratR' n ih tkanin, Tekstil in druga p pomanjkanja l Uernegn nadzorstva in vzgoje v?z.svojcev in staršev zabrede v ^'•uinal ali prostitucijo, čemur sle-v 5°pet prestajanje kazni v zavodih *ek xmc družbe, tako je bil tako let . v vodo vržen denar, ki ga je o/ >»> desetletja dajala družba za V/bo in vzgojo fanta oz. dekleta lu»vodu. Iz vseli navedenih dejstev r J,n.° izhaja zaključek, da bomo tu U,. VI8 Ivu kompleksni socialni in 'tol i’‘Hopolitični ter ekonomski •iti “e1 n mogli rešiti edino le na na-:0kakršnega zgoraj predlagamo, lo/c' z ustanovitvijo primernega j« takšne osebe, ki predstnv- 5p '..domovi obstajajo že v vseh 'Uuiiri '■ R glavnih mestih, vsak z ie n'Jiv.?stjo 150 do 200 ljudi, pa k|0i,1 'Ijana v tem pogledu edina lla izjema v vsej naši državi. Tako imn n. pr. Sarajevo takšen dom, ki po svoji naravnost idealni gradnji in notranji ureditvi lahko tekmuje s podobnimi ustanovami v najbolj" kulturnih državah. ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDOV IN PREHODNI DOM ZA BREZDOMCE NA | BOSTA ZDRUŽENA POD SKUPNO STREHO Z gradnjo predlaganih prostorov lahko istočasno dosežemo dva cilja in pričnemo reševati dvoje perečih problemov, t. j. ustanovimo dom za zača^po nastanitev socialno in moralno ogroženih oseb in brezdomcev, obenem pa v tem domu uredimo vse potrebne poslovne prostore in delavnice za Zavod za zaposlovanje invalidov. S tem bi tudi vsi varovanci tega doma imeli možnost takojšnje začasne zaposlitve v istem poslopju, kur l)i omogočalo moralno kontrolo, istočasno pa bi si sami zaslužili za stroške; vzdrževanja, dokler sc zanje ne hi našla primerna stalna zaposlitev. Takšno rešitev smatramo za najbolj ekonomično tako v gradbenotelmičnem pogledu, istočasno pa kot najprimernejša v moralnovzgojnem pogledu. V ta namen smo se že informirali pri Zavodu za stanovanjsko izgradnjo, ki je po kalkulaciji izračunal, da bi znašala cena kompletne izgradnje, skupno z vso notranjo opremo in ureditvijo, okrog 1 milijon dinarjev na eno posteljo, kar bi znašalo pri zmogljivosti 150 do 200 postelj 150 do 200 milijonov dinarjev, kar je še vedno zelo malo v primeri z ogromnimi stroški, ki jih ima družba 'z vzdrževanjem asocialnih oziroma amoralnih ljudi v najrazličnejših oblikah. Vendar vse te oblike predstavljajo reševanje teh problemov v njihovi zadnji fazi, ko gre samo zgolj še za ekonomsko vprašanje, medtem ko je žc malo upanja, da bo takšen posameznik postal zopet koristen član naše družne. Način pa, kakršnega smo si zamislili in ga tem potom predlagamo, je neprimerno boljši, ker z njim uničimo zlo pri korenini in s tem preprečimo nadaljnji razvoj vseh omenjenih škodljivih pojavov, ki ne spadajo v socialno družbo in ki skupnosti povzročajo neprimerno večja bremena, kot pa bi znašale investicije za tu dom, ki bi se torej žc zgolj z ekonomskega stališča v najkrajšem času rentiral, da o ozitivnem družbenopolitičnem učin-u ne. govorimo. Za ta dom pa je brezpogojno potrebna novogradnja, ker naš Delavski dom ne ustreza tozadevnim sanitarnim predpisom. Fi- nančna sredstva zn investicije hi vzeli iz prihrankov na oskrbnini. Zato predlagamo, da Okrajni ljudski odbor apelira na Izvršni svet, da se vsa finančna sredstva, ki jih naša Posredovalnica za delo vsako leto ustvari kot prihranke na izdatkih, nalagajo v ta namen, ki -služi izključno omiljevanju nezaposlenosti, in to na način, ki je v skladu š specifičnim položajem, ki ga ima Ljubljana v tem pogledu kot glavno mesto naše republike. Določen delež za gradnjo tega doma pa naj prispevajo tudi posamezne občine iz svojili stanovanjskih skladov in socialnih fondov, pa tudi Zavod za socialno zavarovanje naj bi prispeval iz sklada za rehabilitacijo invalidov, saj so vsi zainteresirani za uspešno rešitev tega problema, saj bi se s tem tudi njihovi stroški za socialne namene znatno zmanjšali, ker jim ne bo več v breme toliko asocialnih brezdomcev brez eksistence. Ne samo naša, ampak “dolžnost vse skupnosti je, poskrbeti, da ne bodo ekonomsko in moralno propadli posamezniki, med njimi zlasti mlajši ljudje, ki po prestani kazni pridejo na svobodo, kjer sami sebi prepuščeni zabredejo na stranpota. S tem bomo tudi dopolnili delo vzgajnlišč. iz katerih mladina prinaša s seboj vse moralne pogoje zn pošteno in delavno življenje, ki pa sama sebi prepuščena izgubi in postane plen razkrajajočega moralnega vpliva ulice, skratka — rešili bomo problem, ki je v interesu ugleda naše družbene stvarnosti. Z A POSLOV AN 1E INVALIDOV S POMOČlO STALNIH SOCIALNIH DELAVCEV V PODJETJIH Pri reševanju invalidskega vprašanja moramo izboljšati tudi način ugotavljanja oz. iskanja primernih delovnih mčst za invalide v posameznih podjetjih. Sicer je razumljivo, du se mnoga podjetja iz objektivnih razlogov branijo sprejemati v službo invalidne in za delo manj zmožne osebe. V nekaterih podjetjih tudi zaradi same narave njihovega dela ni objektivnih možnosti za sprejem invalidov oz. bolehnih ljudi, kakor n. pr. v podjetjih živilske stroke, gradbenih podjetjih itd. Ugotovljeno pa je, da bi sc v marsikaterem podjetju s primerno dobro voljo našlo še dokaj invalidom primernih delovnih mest, če bi nekatera podjetja ne imela tako slab odnos do tega vprašanja. Iz lastne prakse nam je znano, kako silno težko je iskanje primernih delovnih mest za invalide po posa- meznih podjetjih, saj jih organi tukajšnjega Biroja najdejo komaj kakih 50 na mesec. Dokler po bodo naši organi pri tem delu navezani le samo na sebe, si tudi ne moremo obetati nobenega izboljšanja. Zaradi tega predlagamo, da se zaradi iskanja primernih delovnih mest za invalide v vsakem podjetju, ki ima nad 200 delavcev, namesti posebnega stalnega socialnega delavca, ki bi bil zadolžen s tem delom. Tn socialni delavec bi na podlagi podrobnih analiz in ugotovitev na lica mesta šele lahko ugotovil, koliko je takšnih delovnih mest, ki jih zasedajo zdravi delavci, katera pa bi lahko uspešno izvrševali tudi invalidi, ki bi na takšnih delovnih mestih zamenjali zdrave, ti pa bi se lahko zaposlili na druga težja delovna mesta. Socialni delavec bi moral svoje delo organizirati v tesni povezavi s tehničnim in političnim vodstvom v podjetju, po potrebi pa naj bi se v podjetju formirala tudi posebna komisija za to vprašanje. Z zaposlitvijo invalidov na njim primerna delovna mesta pa bomo vsaj delno prispevali k rešitvi vprašanja pomanjkanja moške delovne sile, ki se bo na posameznih delovnih mestih sprostila. To vprašanje ni samo stvar birojev za posredovanje dela, ampak družbeni problem, s katerega pozitivno rešitvijo v predlaganem smislu bomo prihranili ogromno družbenih izdatkov, ki jih prejemajo invalidi, z njihovim vključevanjem v proizvodnjo pa se bo istočasno povečal narodni dohodek. Da gre tu za ogromne vsote, je razvidno iz dejstva, da je v naši državi poleg 680.000 vojnih invalidov še 220.000 delovnih • invalidov, ki imajo določene- prejemke. Tej ogromni armadi večji del neproduktivnih ljudi, ki se vzdržujejo v breme družbe, pa se vsako leto pridruži še okrog 25.000 novih delovnih invalidov. Razen teli pa je še precej takšnih invalidov, ki nikjer niso evidentirani, kot n. pr. na podeželju med kmečkim prebivalstvom. Na tukajšnjem Biroju za posredovanje dela imamo registriranih zaradi zaposlitve okrog 300 invalidov, zaposlimo pa jih ob najintenzivnejšem iskanju delovnih mest komaj do 30 na mesec, medtem ko dotok novo prijavljenih invalidnih in za delo manj zmožnih osel) znaša 50 do 70 prijav-ijcncev na mesec. Vsa navedena dejstva nas kričeče opozarjajo, da je treba takoj podvzeti primerne ukrepe , za uresničenje našega predloga, to je. za obvezno namestitev socialnih delavcev v vseh podjetjih z nad 200 delavci. Predpisi občinskih ljudskih odborov OBČINA LJUBLJANA-BE2IGRAD Na podlagi 2. odstavka 15. in 79. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52), lil. razdelka, 2. pogl., priloge I/B zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 34/55) ter 3. člena zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 58/55) izdaja občinski ljudski odbor Ljubi jnna-Bežigrnd o sklepu 14. redne seje dne 25. okto-ra 1956 ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi sklada zn stanovanjsko komunalno graditev na območju občine Ljubljana-Bcžigrad 1. člen V odloku o ustanovitvi Sklada za stanovanjsko komunalno graditev na območju občine Ljubljana-Beži-grad, ki je bil objavljen v »Glasni-ku< OLO Ljubljana št. 51 z dne (>. julija 1956, sc spremeni besedilo 3. člena tako, da se glasi: V sklad se stekajo naslednja sredstva: 1. sredstva od prodaje hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, ki so splošno ljudsko premoženje; 2. del najemnin od stanovanj in poslovnih prostorov, in Sicer določeni odstotek po odloku o stanovanjski tarifi, razdelitvi najemnin in skladih; 3. obresti'od sredstev sklada, ki so naložena v banki; 4. sredstva, ki sc plačujejo po odloku o zagotovitvi povračila inve- sticijskih stroškov za komunalne naprave; 5. sredstva, ki so določena po družbenem planu in dotacije iz proračuna; 6. sredstva skladov za samostojno razpolaganje gospodarskih organizacij. ki jih za komunalno graditev določijo delavski, sveti gospodarskih organizacij; 7. sredstvo iz posojil, ki so razpisana za kreditiranje graditve komunalnih naprav. 2. člen Besedilo 6. člena v prejšnjem člena imenovanega odloka se spremeni tako, da- se glasi: Upravni odbor sklada sestavljajo po dva člana Sveta za stanovanjske zadeve. Sveta zu družbeni plan in fi- k nance, Sveta za komunalne zadeve, katere imenuje občinski ljudski odbor in tajnik sklada, ki je vsakokratni Šef Stanovanjske uprave Ljubljana-Bežigrad. Posebej pa imenuje občinski ljudski odbor Ljubljana-Bežigrad predsednika upravnega odboru sklada izmed člano\ sklada. "V člen V istem odloku se spremeni besedilo 7 člena tako. da se glasi: Pravila sestavi upravni odbor sklada in jih predlož.i občinskemu ljudskemu odboru v potrditev. 4. člen V istem odloku se za 6. členom doda nov člen (>u. ki se glasi: Predloge o načrtu in uporabi sredstev sklada sestavljata Svet za stanovanjske zadeve in Svet za komunalne zadeve in jih predložita v potrditev občinskemu ljudskemu odboru. 5. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v uradnem glasilu OLOLjubljana »Glasnike. 5. člen Po pravnemu, nosti odločbe je take prostore uporabljati samo v stanovanjske namene. 6. člen Pristojni organ občinskega ljudskega odboru za stanovanjske zu-dev<- odredi prisilno izpraznitev prostorov, ki so zasedeni v nasprotju z določili tega odloka. Prisilna izselitev po tem členu se izvrši takoj, in sicer po predpisih, ki veljajo za izvršitev upravnih odločb. 7. člen Kršitve določil iz 4. in 5. člena tega odloka se kaznuje z denarno kaznijo do 3000 dinarjev. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v uradnem glasilu OLO Ljubljana »Glasniku«. Predsednik 'Občinskega ljudskega odbora: Franc Drobež Po pooblastilu predsednika ljudski odbornik: Andrej Kumar 1. r. se spremeni tako, dn oslnne višina dohodkov in izdatkov proračuna Obč. 1.0 ista, izvede pa se nova notranja razvrstitev kreditov v posebnem delu proračuna. 2. člen Spremenjeni posebni del proračuna je priloga k temu odloku. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uporablja, pa se od 1. januarja 19%. Predsednik » Občinskega ljudskega odbora: Ciril Fuin l. r. OBČINA LJUBLJANA-POLJE Na podlagi 5. člena uredbe o družbenih investicijskih skladih (Ur. list FLRJ št. 22-257/56), 1. točka, priloga I/A-b/XXVII, zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 54/55). L točke 15. člena uredbe o posojilih za gospodarske investicije (Ur. list FLRJ št. 4/54) ter 4., 8. in 24. členu statuta občine Ljubljana-Polje je občinski ljudski odbor Ljubijana-Polje na svoji XI. seji 20. novembra 1956 sprejel ODLOK o ustanovitvi občinskega investicijskega sklada L člen Ustanovi se investicijski sklad občine Ljubljana-Polje kot družbeni sklad. 2. člen Namen-sklada je dajanje posojil: L gospodarskim organizacijam, zadrugam in drugim družbenim organizacijam; 2. kmetijstvu; 3. obrtništvu za njegovo dejavnost; .4. za negospodarske investicije. 3. člen V občinski investicijski sklad se stekajo: 1. obresti od osnovnih sredstev komunalnih podjetij; 2. del dobička gospodarskih organizacij, ki pripada občinskemu investicijskemu skladu po predpisu o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij; 5. obresti in anuitete investicijskih posojil in obresti od kreditov iz tega sklada; 4. 50°/o protipravno pridobljenega premoženja in denarne kazni po 71. in 76. členu uredbe o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi gospodarskih organizacij. 5. drugi dohodki, ki so določeni s posebnimi predpisi. 4. člen Sredstva Občinskega investicijskega sklada si' nalagajo pri Komunalni banki, ki izvršuje proračun občinskega ljudskega odbora. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku« 01.0 Ljubljana, Predsednik Občinskega ljudskega odbora: , Leopold Maček 1. r. Na podlagi 15. in 50. Člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52), zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 34/55), 4., 8., 23. in 30. člena statuta občine Ljubljana-Polje z dne 1. okt. 1956, 2. čl. uredbe o cestnih skladih (Ur. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Frane Drobež Po pooblastilu predsednika ljudski odbornik: Andrej Kumar 1. r. Na podlagi 2. odst. 15. in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52) in zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 34/55), v zvezi s 4., 8. in 24. členom statuta občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Bežigrad ter na podlagi 86. člena uredbe o_ upravljanju stanovanjskih hiš (Ur. list FLRJ št. 29/54 in 19/56) je občinski ljudski odbor Ljubijana-Beži-grad sprejel na predlog Sveta za stanovanjske zadeve ObLO Ljubi ja-na-Režigrad na 14. redni seji dne 25. oktobra 1956 ODLOK o vrnitvi stanovanjskih hiš in stanovanj, ki se uporabljajo v nestano-vanjske namene na območju občine Ljuidj. - Bežigrad svojemu namenu. 1. člen Vse stanovanjske hiše in stanovanja. ki sc na območju občine Ljubljana-Bežigrad uporabljajo v druge namene in ne za stanovanja, se morajo vrniti svojemu prvotnemu namenu. 2. člen Svet občinskega ljudskega odbora, pristojen za komunalne zadeve, po svoji komisiji ugotavlja po 1. čl. tega odloku, katere hiše in prostori so bili grajeni kot stanovanjski in se sedaj uporabljajo v nestanovunj-ske namene. 3. člen Po ugotovitvi, kateri prostori, ki se sedaj uporabljajo v nestanovanj-ske namene, naj sc vrnejo za stanovanja, izdaja po sklepu Sveta o tem odločbe pristojni organ iz 2. čl. tega odloku. 4. člen Do ugotovitve ali so prostori, kateri so se do sedaj uporabljali v nestanovanjske namene, stanovanjski, je dopustna sprememba uporabe teh prostorov le s pristankom upravnega organa občinskega ljudskega odboru pristojnega za komunalne zadeve. ■ Na temelju 2. člena zakona o pokopališčih (Ur. list LRS, št. 49-160/55) je občinski ljudski odbor Ljubljana-Bežigrad na 14. redni seji 25. oktobra 1956 sprejel naslednji ODLOK o pokopališkem okolišu S t o ž. i c e 1. člen Pokopališki okoliš Stožice obsega naselja: Stožice, Savlje, Kleče, Ježica in Mula vas. od naselja Brinje pa samo del, ki leži vzhodno od kitove ceste. 2. člen Vsi, ki umrejo na pokopališkem okolišu Stožice, se praviloma pokopljejo na pokopališču v Stožieah. 3. člen Ta odlok stopi v veljavo od dneva objave v »Glasniku« OLO Ljubljana. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Franc Drobež Po pooblastilu predsednika ljudski odbornik: Andrej Kumar I. r. OBČINA UUBLJANA-MOSTE Na podlagi 10. in 23. členh Statusa Obč. LO ter 73. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13/56) izdaja .Občinski LO Ljui)ljana-Moste na svoji seji dne 5. X. 1956 ODLOK 0 spremembi proračuna Obč. LO Ljubljnna-Mostc za leto 1956 I. člen Proračun Obč. LO Ljubljana-Moste za leto 1956 s posebnimi prilogami, ki znaša: L Občinski proračun z dohodki v znesku 80,746.000 din z izdatki v znesku 80,746.000 din 11. Predračune finančno samostojnih zavodov z dohodki v znesku 23,141.000 din z izdatki v znesku 28,379.000 din s presežkom dohodkov nad izdatki 186.000 din in presežkom izdotkov nad dohodki 5,424.000 din IH. Predračune posebnih skladov z dohodki v znesku 8,034.000 din 1 izdatki v znesku 8,034.000 din list FLRJ št. 19/56), je občinski 1 jud ski odbor Ljubljana-Polje na svoj seji dne 20. nov. 1956 izdal naslcdnj ODI ,O K o ustanovitvi občinskega cestncgl sklada 1. člen Ustanovi se »Občinski cesto sklad« za občino Ljubljana-Polj kot proračunski sklad. 2. člen Sredstva cestnega sklada so ni' menjena za vzdrževanje cest, ^ konstrukcijo in modernizacijo cel1 IV. reda. 3. člen V občinski cestni sklad sc st* kujo: 1. dohodki stalnih virov po ure« bi o cestnih skladih in drugih prev piših; 2. dotacije iz proračuna občif skega ljudskega odbora; 3. darila, posojila in drugi p0, sebni dohodki. 4. člen Stalni dohodki občinskega cesto* ga sklada so: 1. občinske takse na motoro' vozila in 30 "/o zvezne takse & vprežnih vozil po predpisih o tak šali (tar. št. 61 in 62 tarife zakbna 1 taksah); ; 2. prometni davek od prevozne storitev zasebnih lastnikov cesti'1 3' vozil (po predpisih od taksah in P1 * tarifi prometnega davka); , 3. dohodki od prodaje trave, s*» ju in dreves cestnega zemlji*^ IV. reda. 5. člen Sredstva občinskega cestnega skh' se nalagajo na poseben račun P1 komunalni banki, ki izvršuje Pr* račun občinskega ljudskega odbor« OBČINA LJUBLJANA-RUDNlK na Temeljnega zakona o proračun (Ur. list FLRJ št. 13/56) po pr' logu Svetu za družbeni plan in nance izdaja Občinski ljudski odi' Ljubijana-Rudnik na svoji 12. rc<* seji cine 27. okt. 1956 v t. člen ,|l V posebni prilogi proračunsM izdatkov, sprejeti z Odlokom PO računa za leto 1956 na 9. redni s