Izmenjave Srednjatehniškainpoklicnašola Trbovlje,Slovenija MarjetkaBizjak Kako biopisali obdobje upravljanja in vodenja po 13. marcu2020? Kako seje vašedelo v tem ˇ casuspremenilo? Kateri vidiki vodenja soprišlidoizraza?Katerenalogesozavaspomenilenajveˇ cjiizziv? Kdovam je pri tem pomagal? Kajste se iztega nauˇ cili? To obdobje je bilo neverjetno intenzivno, tudi polno adrenalina. Ves ˇ cas je bil delovni ˇ cas. Zavedala sem se, da zaposleni potre- bujejo obˇ cutek urejenosti, varnosti, red, strukturo, da se je treba odloˇ cati hitro, ne ˇ cakati na navodila in odloˇ citve od zgoraj, ker bodo,tudi ˇ cebodo hitri,zanasžepozni.Zatojebilzaˇ cetekpodre- jen organiziranju in reorganiziranju vsega. Ukrepati je bilo treba takoj. Že v petek, 13. marca, smo imeli veˇ cino stvari pripravlje- nih. Pomembno je bilo vzpostaviti mentorsko mrežo, saj so bili sodelavci razliˇ cno vešˇ ci komunikacijske tehnologije. Ogromno so pomagali uˇ citelji raˇ cunalniških modulov in vzdrževalec uˇ cne teh- nologije.Nemogoˇ cejenašteti,kajvsejebilotrebapostoriti.Vˇ casih sem se poˇ cutila, kot bi igrala na fliperju s sto kroglicami hkrati ... Zdaj vem, kako dobro je bilo, da smo pohiteli. Še danes ne mo- remverjeti, da namje praktiˇ cno ˇ cez noˇcuspelozaˇ ceti popolnoma nov naˇ cin dela. A ravno zaradi reda na samem zaˇ cetku je lahko ostaloveˇ cenergijezavsedrugeizzive,kisoseprioddaljenemde- luzdijaki potempojavljali nakonkretniinvelikokrat tudina ˇ cisto osebniravni.Uˇ citeljisoopravljalifantastiˇ cno, ˇ cepravširšijavnosti žal veˇ cinoma skrito delo. Kateraznanja, sposobnosti in vešˇ cine so vam olajšali vodenje? Kateraznanja biše želeli pridobiti? Kako semislite tega lotiti? Morda mi je najbolj pomagala sposobnost, za katero mislim, da mi je lastna, in sicer da v kriznih trenutkih ohranim mirno kri, da imam v trenutku lahko pred seboj zelo široko sliko in potem lo- ˇ cujem bistveno od nebistvenega, nujno od zgolj pomembnega ... Zagotovo so mi kar precej pomagale pretekle izkušnje, iz katerih sem se nauˇ cila, da je treba biti zelo fleksibilen (in k fleksibilnosti spodbujati tudi sodelavce, jih na to navajati) ter da je treba dobro, avendarnepreveˇ cnatanˇ cnonaˇ crtovatizadolgoobdobje.Stvariso vodenje 3|2020: 97–100 Marjetka Bizjak krhke ...Tristvariso bile v tem obdobju zelo pomembne: sposob- nost organizacije, poznavanjeiktin pravilna komunikacija. Zna- nja na teh podroˇ cjih ni nikoli preveˇ c, in tudi sama bi ga rada pri- dobila še veˇ c. Letos bo za piljenje komunikacije zame priložnost na izobraževanju v okviru Mrež uˇ ceˇ cih se šol in vrtcev (Šola za ravnatelje),vkaterosmovkljuˇ ceni.Gledeiktsmopripravilinaˇ crt notranjega in zunanjega izobraževanja, vem pa, da bom kolege v šoli še naprej veliko spraševala in se uˇ cila od njih. Kako je izvajanje pouka na daljavo zaznamovalo izobraževalni proces od marcado junija 2020? Kaj jeto pomenilo zauˇ cence? Kateraprej pridobljena znanja in vešˇ cine sojim koristili? Kakšna podpora se je izkazala za uˇ cinkovito? Kakšneizkušnje steprenesli v naslednje šolsko leto? Zelososeobrestovalavsaznanjaspodroˇ cjaikt.Opazilismotudi, da se je pri dijakih okrepilo timsko ali vsaj skupinsko delo, delno zaradi spodbude uˇ citeljev, delno pa so se organizirali sami. Prav tako so precej skrbeli za nenehno povezanost, seveda tudi preko družbenih omrežij. To povezanost bo treba gojiti še naprej in pri tem paziti, da ne bi kdo ostal ob strani. Številni uˇ citelji so naˇ cin povezave in prenosa informacij iz spomladanskega ˇ casa ohranili tudi po vrnitvi v šolo. Deluje. No, od septembra naprej pa so vsi uˇ citelji po skupnem dogovoru sistematiˇ cno kombinirali delo v ži- vo in (zlasti seveda domaˇ ce) delo v okolju Teams. Ob nedavnem ponovnem zaprtju šol in delu na daljavo nam to pride zelo prav. Ni namreˇ c dovolj samo poznati takšno obliko dela, treba jo je tudi vaditi, utrjevati, biti vztrajen. Obzaprtju šolin po njem smopogosto zasledili izraz »Maslow pred razcvetom«.Strokovnjaki poudarjajo, da je treba najprej zadovoljiti otrokove osnovne potrebe, šele ko sote zadovoljene, lahko pridobiva znanje. Kaj mislite,v kolikšnem obsegu smomedpandemijo šolsko okolje na novo ovrednotili? Zagotovo smo bili spomladi vsi zavestno ali nezavedno usmerje- ni k temu, da je najpomembnejše, da dijakov »ne izgubimo«. Da oni ne izgubijo delovne kondicije, da se ne izgubijo v skušnjavi, utvari, da gre za nekakšne podaljšane poˇ citnice. Ali še huje, da gre za stanje, ki ne bo nikoli veˇ c takšno, kot je bilo, in so zato tudi cilji že vnaprej izgubljeni ali nesmiselni. Treba si je bilo pridobiti njihovo zaupanje, njihovo pozornost. Uˇ citelji so z njimi navezali 98 Srednja tehniška in poklicnašola Trbovlje, Slovenija veˇ c individualnih stikov kot prej, ogromno so se ukvarjali z nji- mi – govorim o odnosih, o skrbi za vsakogar od njih, o tem, da so jimdajali obˇ cutekpripadnosti. Natojesledilaskrbzaznanje.Zelo zelo težka naloga. Uˇ citelji so bili v stiski – koliko ciljev žrtvovati, kajjepomembneje –,vdilemi, alizadržati dijaka v(oddaljeni) šo- li ali se kot pijanec plota držati vsega, kar piše v katalogih znanj. Neverjetno semizdi, koliko jimje uspelo! Pomladanski meseciso pokazali,dasodobriodnosiosnovazadelo.Kosmojulijaevalvira- lisvojedelo,sejetolepopotrdilo.Zdisenam,datedobreizkušnje prenašajo tudi v novo šolsko leto. Obdobje uˇ cenja na daljavo je prineslo tudi pozitivne izkušnje. Ste ali boste katero od njih vpeljali v prakso v novem šolskem letu? Del domaˇ cih zadolžitev se po skupnem dogovoru v tem šolskem letu odvija na daljavo – tudi ˇ ce smo vsi v šoli. Vse bolj je namreˇ c jasno, da bodo vsi, ko bodo zaposleni, morali uporabljati kompe- tence,kijimbodoomogoˇ caleuspešnodelonadaljavo,inzatosmo jih dolžni usposabljati. V programu tehnik raˇ cunalništva pa bomo sistematiˇ cno poskušali izvajati kombinirani pouk – gre za triletni projekt, ki bo (tak je naš namen) dobro prakso in spoznanja širil naprej. Kajbi bilo na podlagi izkušenj izobdobja, ko sobile šole zaprte, treba na sistemskiravni šespremeniti? Zagotovo bi zlasti srednje šole, ki so trenutno tovrstno zelo za- nemarjene in podhranjene, morale imeti z drugaˇ cnimi normativi bistveno veˇ c podpore pri zagotavljanju tako tehniˇ cno kot didak- tiˇ cno kakovostnega pouka na daljavo. Skratka, zaposlenih ljudi s tovrstnimi znanji. Upanje daje nov predlog glede del in nalog or- ganizatorjainformacijskihdejavnosti,kipajenormativnožalpre- cej skromen in ne bo v celoti pokril potreb šol, ˇ ceprav je v osnovi rešitev dobra. Tudi vzdrževalca uˇ cne tehnologije je priznanega veliko prema- lo. Normativ je enak kot pred dvajsetimi leti. Koliko raˇ cunalnikov je bilo takrat na šolah? ˇ Ce se to ne bo hitro spremenilo, se bodo stvari zaˇ cele rušiti. Na naši šoli imamo sicer zaradi specifike izo- braževalnegaprogramakarnekajstrokovnjakovinvelikomedko- legialne podpore, a na sistemski ravni vendarle ne more biti toli- ko prepušˇ ceno entuziazmu in morda še nakljuˇ cnemu dodatnemu znanju posameznih uˇ citeljev. 99 Marjetka Bizjak Kajlahko spremenite sami,v okviru lastne avtonomije? Kot sem rekla – ˇ crpamo iz znanj, ki na šoli že obstajajo. Uˇ cimo sedrugoddrugega,sipomagamo,vzpostavljamosvojsistem.Šola kot uˇ ceˇ ca se organizacija je k sreˇ ci termin, ki pri nas že precej dolgo živi, in to zares, ne samo na papirju. In zlasti ne ˇ cakamo predolgo na pomoˇ c in vse odgovore, ki naj bi jih od nekod dobili. Kerjihnebomo.Vemo,dabodonekateravprašanjavednoostajala odprta. Zavedamo se odgovornosti, ki jo prinaša avtonomija, zato odgovorepoišˇ cemosami.Takšneprave,kidelujejonanašišoli,za nas, in niso v nasprotju z zdravo pametjo. Enaindvajsetega avgusta seje poslovil britanski strokovnjak zaizobraževanje KenRobinson, ki jerekel: »Veˇ cinaod nas nima težav s tem,da sizastavi visoke cilje injih potem ne doseže. Nasprotno, težava jev tem,kermerimoprenizko in smopri tem uspešni.« Kako primerenjedanašnji ˇ cas za zastavljanje visokih ciljev? Kateri cilj stesipri vodenju letos zastavili vi? Vedno so nas uˇ cili, da si je treba postaviti cilje malo nad sposob- nostmi, tako da nismo prehitro zadovoljni in potencial ne ostane neizkorišˇ cen. In to naj bi veljalo tudi pri pouˇ cevanju. Mislim pa, da je pri zastavljanju ciljev vendarle treba biti hkrati drzen in re- alen. Kljuˇ cno je le vedeti, katerim ciljem je meja lahko nebo in za katere je nujno, da ostanejo v realnih okvirjih. Prav tako se spre- minja koliˇ cina drznosti, ki je potrebna za to, da cilj dosežemo – vˇ ceraj se je zdel nedosegljiv, danes postane standard in njegovo doseganje samoumevno. In nasprotno, za prej samoumevne cilje so naenkrat potrebne nove poti in tudi kar nekaj poguma. Tak je tudimojletošnji cilj – v tehnenormalnih ˇ casih omogoˇ citi dijakom in uˇ citeljem obˇ cutek normalnosti in jim zagotoviti, da bodo imeli za svoje delo vse, kar je bilo do nedavnega samoumevno. Šola je doslejvsakoletorastla,našmoto,daomogoˇ cimorastvsakemudi- jaku ali dijakinji, smo ponotranjili. Doseˇ ci ga tudi letos je moj cilj in hkrati najveˇ cji izziv. MarjetkaBizjakje Ravnateljica Srednje tehniškein poklicnešole Trbovlje. marjetka.bizjak@guest.arnes.si 100