<1 , 7.Л P -> 11 3 « V Gorici/ 22. februarja 1884. „Soče" izhaja vsak petek fn velja pn Tioiti prniemana aH т Goriri ira dom Vse Ini.....f. ffil leta .......>20 Čctvrt ifta ......l.in Fri oslt.teilili iti l;ik« tudi prt „}>n-t'lintrnfi" s«1 jilnčuji" s.A luiViitluu tristoji-II» кгМо: 8 kr. t« ке tisk» 1 krat Tečaj XIV. Posamezne Številke ue doMvajo po 8 kr. v tobakariticah 7 gosposki ulici SitiKu ..ttel: kron**, na strnem trga in r usti «ki uliui ter v Trstu, via Case rum, H. Dopiüi »»j se lilagovoJjno poidejo uri iIhišJmi ..sfiki;" v Onrici na Travniku 10, L, naročnina pa opravniStvu „SoEo" Via delta Croco št. i. It. llokoptsi se no vrsinjo; dopisi rsj se blagovoljno t'rmtktijßjo, — Delaltscm In drugim iiuprcttioiSiiiin si1 umetnin» zniža, akuse oglasu prt opiavjiištvu. tam*' Izjemno stanje. Poročali em o že svoj i ni eitateljem, <1л na Dunaj i iti po drugih Dižje-avetrijekih krajih jo v vodene izjemno »tanj« za rad mnogih hudodelstev, ki so n» godila v onih krajih v zadnjih časih. Odkar но zaceli na Nemškem na peto stupnii anarhistom, to ji; ljit— dom, ki hoče'o sedanjo družbeno uravnavo prekucnili in človeiko družbo po svojih nazorih na novo sostu-viti, obrnili so hr ti ljudje v Avstrijo v tako kraje in mesta, kjer »o v dike tovarne ali fcbrik® in velik o množice delavcev, med katere so «tvoje nauke (rušili. Delavci io sil poprijeti v veliki meti r&Kdir.ljočiti umikov io so jih deloma tudi v dejanji izvrševali, kakor pojasuuje porodilo onega od se k a v državnem zboru, ki je pretresoval iztamne narodbe. Zarad zločinov prišli po anarhisti tudi pred porotnike, ktiteiim jo bilo p. i prav teža v t: o тјјпјп soditi, ker nejnirneži ao med uboj v zvezi, pomagajo itrug drugemu Ш žugajo o-uiru, ki jim kaj talega store. Zato jo vlnda odločili, naj 80 taka hudodelstva, ki so pri anarhistih ponavljajo in prestopki v ČMOptsji, SuterttgA 10 »o 1 r i i j polastili, »dvmmeju porotnikom hi dajo navadnim plačanim sodnikom, Ob опшн nuj se skrči praviu« zborovanj» in tajnost pisem, tla hi no laže prišlo na sled nevarnim spletkam, S to določbo »kupnega tnmistur-stva so s« močno prikrajšale državljanske pravice v onih okrajih, za katere velja H uredba, M i mute rs tv 9 je moglo to storili, ker ko so imeti usUvovarci večino v državnem /bora in niso mogli »praviti Cehov pod svoj Mobtsk, so skleniti postavo, ki dajo ministe rs tvu obEa.it, da moro ustaviti v nekaterih »lučajih one pravice, ki so državljanom zagotovljeno v temeljni postavi. Slovenci so bili ie takrat proti taki postavi in tirni zdaj so ne moremo popolnoma ujemati e tem, da ima izvršujoča moč tako oblast, da moro državljanske pravice krčiti, ali ker jo postava vvedo-na, ne moremo njese veljavo prezirati. Vlada je mislila, da zdaj so res take okoliščino, v katerih so sme postava dejansko izvršiti, in državni zbor jo imel izreči, a!i se ujema z vladi;; i m mišljenjem, ali pa je drugega prepričanja. Nehvaležno deto p o reč« vanj a v tej zadevi pripadlo je goriškemu poslancu dr, X o n k 11 j u, ki jo po sodbi konservativ a th listov svojo nalogo prav cast-no rešil. Prostor nam tie pripušča, da bi podali či-tateljem govor, ki ga jo imsl o tej priliki v državnem zbora, aH tla bi ponatisnili poročilo, katero jo sestavil e tem oziru. Naj omenimo le to, da ustavo- LISTEK. Ženitovanje na Cerkljanskem. tKonec.) „Krancelnov večer t* To ime se bode marsikomu -idelo neznano in Čudno, Krancelnov večer ni nič družeča, kakor tisti večer pred poroko. Tukajšnji ljudje so najbrže boje, da bt sc ne bil kedo od zadnje sva-tovščiiif pozabil potice rezati ali plesati; zato napravijo neko predvajo sli poiknšnjo prihodnjemu dnevu. Kaj hoceaio, previdnost je povsod dobra 1 /e pred mrakom tega kraueetaovega večere js „svatovskasoba* popolno preoblečena. Mize so težko obložene; a soba je Se prazna — svatov še ni; k vrčema če kak „soška:11 glavo notri vtakne. OUoli ognjišča, ali bolje rečeno okoli peči (ker peč ima tukaj dve službi: peči iu ognjišča} se vrti toliko kuharic, da bi bilo težko preračun iti, ali pride ua vsako en cel lonec. Zdaj za-doui na konci vasi godba — marš (stopaj) — domačih godcev. „Svate peljejo'', zakričijo „äeäkarji* in jo uderejo naravnost na tisto stran, od koder godba prihaja. Niso se motili! Skozi vas prvi za godci ponosno koraka oče starešina, svest si svoje današnje časti. OJ domačih je prijazno in z vso spoStljivostjo sprejet, Ko je ta na svojem mestu, pride na vrsto drug in potem ostali svatje. Seveda vsi z godbo. Sramotno bilo in tega tudi aobedea ne dopusti, da b< kedo verei bo se močno p roti vili tej naredbi in du so sku-Sali spraviti sedanjo vlado dunajsko v zadreg« termi-roditi jo nepriljubljeno v delavskih krogih m pri dunajskem prebivalstvu} vendar ni se jim posrečilo. I)ob ro mi sleči delavci nimajo z anarhisti nič opraviti in spoznavajo, da sedanja vlada se prizadeva, olajSali iijill stanje. Dunajski prebivalci so pu niso čutili dosti varim na življenji m premoženji, zato jim mini-sterska naredba m bila posebno nasprotna! Oelo un ta voverci niso je mogli popolnoma zamotati, ampak grajali so bolj te nekatere njene delo. It op o t aH so mnogo iti zibali so so nekaj časa v sladki codi, da obravnava o tej zadevi jih približa nekoliko minUtur-«kim atolom, na katerih so po njih mnenji mehko iu složno sedi; ali nazaduje so sprevideli sami, da mi-nistorstvo se poslužuje pravice, katero ho mu oni dali, da za njih krik se malokdo zmeni, da na visokem mestu j" celo zelo neprijeten, zalo niti niso zahtevali, da bi poslanci o teh rečeh po imenih glasovali, ampak so se здdovolili, da so propadli z manjšino glasov, Ustavo v er» a stranka ui si' svojim krikom nič pridobila, med tem ko je desnica umogo pridobila na odločilnem maslu iu si j» dobro utrdila svojo dosedanjo veljavo, rpamo, dtt, kakor desnice izkazuje vladi svoje zaupanju, ko ga potrebuje, tako so bo tudi vlada ozirala na pravično iu postavne željo naših poslancev, kadar jih izrazijo, hrugučo si 110 moremo misliti uspešnega delovanja vlado iu državnega zbo rft. A ko zastopniki ljudstva zaupajo vladi, na j tudi visoka vlada zaupa poslancem, ko razkladajo lojalno želje in zahteve svojih voli Ice v. Skušnja nas bo učila, uit nam naše natlo ne splavajo po vodi. UsEavoverei so prerokovali, da v dunajskem mestu se pojavi Velik nemir, ako ministerstvo ne prekliče svojih naredoh. To so pa ni zgodilo; Dunajčani se veselijo in lovijo pusta, kakor druga leta; nikdo se »a zmeni, da živijo v izjemnem stanji, ker drugega no potrebujejo ko zaslužek in mir, da ,zaslužek uživajo. Dobro vedö, da izjemno stanj« velja anarhistom. ne pa poštenim iu mirnim državljanom, Kdino v židovskih listih vidi sä prememba, ker zdaj, ko imajo navadne sodniki in ne več porotnikov, ne pišejo več tako nesramno, ko prej, Ti listi so korajžui, dokler jim i;«varnost tto preti; ko zagledajo Šibo, eo etističjo, da jih ni videti, 'i ozirom na ta uspeh ne obžalujemo izjemnega stanja na Dunaji, kjer imajo židovski listi svoj dom ; vendar no nadejamo, da se v nedolgem času povrnejo navadne razmere. brez godbe, kakor kak ukraden svat, pricuptal v hišo, (Naj omenimo, da se ua nevestini strani godć enake ceremonije, j Soba je polna, svatje se po sei Je jo, н It lede prihajajo ua mizo iti sedaj se vsak po služi tega, kar in Kolikor mu jo drago in ljubo. Začne pa vso stare-aina ; po p red si nobeden ne upa, ker danes imajo gosti „rešpekt" pred njim. Ko so svatje želodec zado-volili, odraCtinijo tudi nogam primeren davek,— čemu bi sicer godci najlepše „štajriše* (štajerske, njim najbolj navadne plese) zbirali. Cela stvar so godi precej mirno in tiho. Največ nemira in „Sumim* delajo ti sitni „šeškaijt". „Kakošno pleme so pa ti šeškarji bo marsikedo prasal. Ker smo jih že večk-at imenovali, naj tudi nekoliko besed o njih povemo. „Seä-karji" so vsi nepovabljeni gostje! Iu ako rečem, da od otroka v naročji do starčka s palico v roci spada vse k tej častiti družbi, se gotovo nič ne pregrešim. Kaj pa delajo ? Za vali in okoli peči se stiskajo, presojujejo in pričakujejo, da ulovijo od kake strani kak kozarec vina. Druge naloge nimajo. Sicer pa šeS-karji morajo biti, Svatovščiiia brez žeSkarjev je ravno tohko vredna, kakor slavec brez glasu. Iu tako se nekateri pri plesu, drugi t. razgovorom, tretji z gledanjem in poslušanjem razveseljujejo vsak pO svoji moči pozno v noč----J Polnoči je ravno odbilo. Ženin Miha, katerega smo bili ves ta čas čisto pozabili, česar pa hvala Bogu ni zapazil, ker je skoraj vedno plesal, je že po» pohotna e vaiov a ko oblečen ia naznanja svatovlöini. O nadih šolskih prazmerah. V Koburidu, 12. februarja. Žalostno sicer, a resnično je, da dajejo nafti Iti f-havci vedno manj sinov v srednjo Solu, Lanske počitnice sva s prijateljem Štela v programu goriške glin-nazije trn Se gimnnzijivlce Iz tolminskega političnega okraja iu glej I — naätcla svfi celih 16 glav. To ja pač premajhno Število, Če premislimo, koliko hribovcev se je ftolalo pred leti v Gorici. Dobra polovica goriške gimnazije bilo je hribovcev, Iu mtd temi prav mnogo biUrih glav, ki delajo zdaj svojemu narodu in mišim lepim goram v tem ali onem stanu vso Čast, Kaj je psč temu krivo, da so imS kmet brani dati svojega sitni v srednje šole? Vsaj jo vendar obče znano, da nam uže primanjkuje slovenskih duhovnikov, da nam primanjkuje domaČih zdravnikov in domačih jnristov (pravoitmincev). Treba bi bilo tedaj, resno preudarjati, kako bi se dal pomnožiti v Hrednjilt Šolah miS slovenski immftčaj I Jaz hočem danes lo jtsduo oviro navesti, pretresli in и dejanji dokazati, vsled katere Študira tako malo hribovcev yinniazljo. 'Га ovira je paSu goriška gimnazija наша 11 Naše ljudske Sole so slovenske, kar ju popolnoma pravilu«; nemščina hodi iz ljudske Solo popolnoma izključena. To zahteva zdrava pamet in prava pn* bigngika (veda o podiičuvanji) I Otrok naj se nauči v svojem materinem jeziku misliti, govoriti iu piaati I Kakor je znano, vstopiti more deček v kako srednjo šolo, ako dokaže, da zna to, kar podaje ljudska Sola. To velja po celem avetu iu tudi v naäcm cosuntvu gletlč drugih narodov, le ne glcdö Slovencev (razen na Kranjskem) iti goriških Italijanov. NaS učenec se na ljudski šoli ne uči ncmSčiue, iu brez dobrega znanja nemškega jezika se ne sprejme v nemško gimnazijo v Gorici. Kaj je tedaj storiti našemu kmetu, ki hoče dati šolati svojega sinu? Ne ostaje mu drugega, nego da vpiše svojega dečka v c. k. vadnico v Gorici, da se mu tukaj vtepe v glavo uclcaj blažene nemščine, da bode potem sposoben za višje uke I A koliko to stane časa, t rada iu denarja 1 Dve dolgi leti se mora učenec po končani ljudski Soli pripravljati za gimnazijo in Se je uprašanje, ali prebije trdi vzprejemni izpit iz nemščine. Iu vendar bi lehko takoj vstopil iz domače šole. v gimnazijo, ako bi bila naša goriSka nižja gimnazija slovenska, kar bi bilo pričakovati iu kar bi smeli po božjih in Človeških postavah zahtevati, Da bi to bilo, poslal bi marsikateri kmetič svojega dečka na gimnazij, če bi videl, da sinček dobro da se podajo na nevestin dom. Ako Še povemo, da ga neko posebno nagacnje, neka ne^trpljivost tako zgodaj tje vleče, mu tega gotovo nobeden ne zameti, ker — moj Bog, eaj tudi nam se ni drugače godilo. Na že-niQovo opombo so hitro vsi pripravljeni in tudi res kmalu odidejo. Da se to godi s hrupom in da jih skoro do nevestinega doma veduo godba spremlja, je že razumljivo, Kljub vsem težavnim potom dospejo vendar srečno tje. Vrata na neveatioout domu uidejo tnlo zaprta in pri vsakem oknu enega stražnika, Miha, Miha, kaj bo tol Oče starcšiua, povsod prvak in voditelj, se hoče tudi tukaj kot tak pukazati. Pogumno, kakor kak vojskovodja, stopi bliže iu v imenu postave zahteva, naj se vrata odprejo! Seveda ostaue vse njegovo ostro zahtevanje brez uspeha, dokler se prebivalci ne prepričajo, s kom imajo opraviti. Ko se pa porazu mejo in spoznajo, da so le svojci, jim odprejo io kličejo: dobro doäli. Sedaj izdelujejo skupno nalogo krancelnovega večera. Nekateri plešejo, drugi se pogovarjajo, zraven še godci-šaljiv« katero vmes vržejo, in to traja ne le do Solnčncga vzhoda, ampak še dosti čez---ä Ob enajsti je napovedana maša in ura poroke. Sedaj je deseta. Treba bo tedaj končati in se podati proti cerkvi. Svatje so hitro svatovsko napravljeni in za odhod pripravljeni, če Šteješ, naštejeS jih vse, samo — nevesta Se manjka. „Oče,. kje je nevesta P" vpraša starešina. „O, pa bo btez že pn-fila«, rou ta kratko ogovori, „O Franca I O France" ( napreduje, bi ga z veseljem äe dalje podpiral in mu pomagal po svojih moče!.. A kakor je dau danes, je malo prehudo in preveč! Dve leti še po ljudski Soli dijaka v Gorici vzdrževati jediun le zarad1 blažene nemščine, to je prevelik ia prehud davek l lega naš kmetič ue more prenesli! Kaj mu je tedaj storiti ? Kad bi dal svojega sinčka v šole, a «Ive leti zamuditi zaradi nemščine, to je prehudo 1 V tem hudem, težkem boji bila je meseca septembra lanskega leta znana narodna družina v Kobo-rido, družina, ki sme ponosna, da je vzredila znanega notranjskega rodoljuba. K sreči jc prišel notar nekoliko dioi douw и* počitnice. Vz me tedaj dečka t roke, ga тарп ^ше v slovnici, v računstvu in drugod ter vidi, tU bi bit deček popolnoma sposoben za pivi fcimitr nlni i red. Ali nemščina, nemščina, ta nam del", te -ve. Naš juirk zna le za silo nemško čiHti in pi 111 JWrj se spomni nc/^r, da je v Ljubljani ni/'ft feimr- s'ovam.k.i, Hn'di tedaj * desetletnim d čkoin v L'ubln 'iol Tuka: prebije vzprejenmi lEpit, Le tiei in f 4o t v stoo u. pi edn'e, da jc bil uže koncem prvega »i." ■> me' 65 diafci sedmi. In kakor mi je p' "d prii. teli ie l/ublj nc, se je nadejati, da bode r 1 uČem c v drugem tečaii celfi z odliko. Iu vendar je liabl' uska gimnr-.re. znana ket jed-ua najöstre'sih v h g mar ii v Avstriji l Se vč da v.s kdo ui v tem srečnem položaji, da bi poslal svo4_,a 'i, v Ljubljano. Zato je рд treba ; zahtevati, d;i se '.em*ka oiž'a gimnazija v Goric: preu- j. stroji v sloveasko u i'liiaosko nižjo gimnazijo; višja i gimntziia pa bodi ne,«Ška, kakor v Ljubljani, vsaj ' »Časao I Bcwäii'm b n3i se vč da po četiri «re na teden obligaten pedniet; prepričan iu uverjen sem, da se dijak v štirih letih toliko nemščine nauči, da bode na višjej gimnaziji lehko napredoval. Kvo vam dokaz! Kakor mi poroča prjatelj iz Ljubljane, podučuje tam v slovenskem oddelku čdtrtega gimnazijskega razreda i nemščino znani nemški profesor, ki je zvat nekdaj j našo lepo domovino „Schweiueland*. Ta Nemec je se slovenskimi dijaki v četrtem razredu tako zadovoljen, | da je dal izmej 54 dijakov samo jeducinu iz nemšči- j ue kljuko; tudi pravi ta nemški profesor, da nc vidi t nikake razlike v nemščini mej nemškimi in slovenskimi 'lijaki. Kaj hočem tedaj povedati, slovenski stariši ? Slovenske občine, zahtevajte slovensko nižjo gimnazijo v Gorici I Pošiljajte prošnje v tem smisla na deželni odbor in na vlado v Trstu 1 če vam jeden k rat prošnjo odbijejo, pa prosite še jedenkrat I Pa bodite složni in gotovo dosežete svoj namen vam in vaši dec! na korist. Peteutibns jura I Kdor prosi, dobi. Nekoliko besed o snaženji hleva in živali. Vsaka živa stvar, naj hode žival ali rastlina, se more le tedaj dobro razvijati, ako i шг. dosti svetlobe. Hlevi morajo biti tore svetli ue samo za to, da se navadna dela v njih laže opravljajo, ampak še bolj zavoljo zdravja živine. Živina si lahko tudi oči pokvari, ako p u biiju pogosto iz temnega hleva na svetlo. Goveji živini in drobnici (kozam in ovcam) tie škoduje utko uaglo ko konjem, konji pa ue le da obule na očeh vsled teme in premembe s svetlobo, lahko tudi popolnoma os lepe. Kakor je prevelika tema škodljiva, prav tako tudi prevelika Boinčaa svetloba. Zavoljo tega morajo biti hlevi tako urejeni, da solnčna svetloba ne pada živali naravnost v oči. V tem so posebno konji jako občutljivi; ako jim solnčna svetloba mnogo Časa bije v oči, začne se jira lahko v glavi vrteti ter niso potem za nobeno rabo. Razen svetlobo je jia, kakor za človeka, tako tudi za žival oeobhoduo potreben čist in zdrav zrak, V hlevu mora biti čist, za dihmje popolnoma zdrav zrak. — V živalskem guoji se namreč lazvija amonijak (zbadljiva, smrdijiveo), kterijeza rastlinsko hrano največje važnosti, ia živalsko dthi j« je pa zelo škodljiv. Zraven te^a iulihavajo živali šj dnijj plin (gas), ki ga imenujem» ogljenčevt» kisli-u o. Ta dva piiua sta za dihmje živalsko neporablji-va ter jako škodljiva; ako hočemo imeti živili zdravo iu krepki» v hlevu, moramo na vsak način gl "liti, da ta pitna odstranimo. Da tolikokrat zanikrnim kmetovalcem živali zbolijo ia celo poginejo, so največ sami krivi, ker ue dajejo ubogi živali čistega ш zdravega zraka. Dn nezdrav zrak iz hlev>t udby*. morajo se napraviti o d d u š k i (ventili) skozi ktere more gorfci m pokvarjeni zrak odhajati nt dra< čist »rak dohajati. Ti uddiiški s« itлrede na stropu; ako to ni urngoče, uarede se bli/u stropa štiri tog late majhne luknje (okna). Zi zdrav zrak, ako ga dovolj ne prihaja pi i oknih ali pri vratih, »e imrede pri tleh v steno tak« luknje, pa tako, da sapa ne piha naravnost na žival. Kar zadeva hlevsko g o r k o t o, ugaja navadno vsem živalim najbolj gork >U od tO do 15 slopitij po Reau-mirji, goveji živini največ 15.0 R,, ovcam 8.« El., svinjam pa 12.0 It — Le v takem hlevu, kjer iiua žival primemo gorkoto, ne gre klaja nič v zgutbo. Ako ima žival mrzel, hladen liiev, inoiti več hrane dobiti, da si more primerno gorkoto vzdržati. — Kdor hoče imeti z-iravo iu krepko živino, mora jo tudi suažiti. Ako se živini koža ue »miži, ua-redi nesnaga skorjo, zavoljo k tore se uaredč mnogokrat dolgotrajne, večkrat tudi nevarne kožne bolezni. Ker se živina ne more potiti, se izcituijo tudi lahko nevarne notranje bolezui. Ljudski pregovor pravi: „Snaga je pol brane". Po tem pregovoru se ravnaj m d iu tako bodemo imeli vedno lepo iu zdravo živino. Pri »ap f a vlj au j i guoja moramo posebno paziti na popred imenovani amonija!; alt zbadljive, da nam v gnoji ostane, ako hočemo doii^r gn»j imeli. Kdor pusti amonijak iz gnoja in gnojnico z dvorišču, dela prav tako, kakor oni, ki bi meso kuhal in bi n.t zadnje ohaail samo kosti, meso in juho bi pa zavrgel. Da ta jako redivni amonijak v gnoji ostane, moramo gnoj večkiat potrositi z mavcem {gipsom), ki ima to lastnost, da amonijak veže t. j. mu ne pusti iz gnoja uhajati. Mavec jc pa tudi že satti na sebi dober gnuj, posebno za detelje, ker obstoji iz žvepla ia apna, Kdor pa mavca nima, more za silo navadno zemljo rabiti, čeravno toliko ne pmiaga kolikor mavec, vfcudar amonijak večji del v gnoji ostane. —č. Dopisi. V Gorici, 21 tebr. — Zupel je imela naša čitalnica eden ouiti prijeiuiii večerov, ki drnz.jj v njenih prostorih zavedne goriške Slovence, razne uijudite sosede iu ljube gjste. Oikar je oživel pevski z k) ji pod neumornim m požrtovatmm vodstvom g. M., oži vele tO tudi čitalnične besede m zabave. Pevski zbor, ki se je lansko leto odičil z lepim vencem nežnih pevk, privabi k vsaki veselia ш zabavi obilno števiiv poslušalcev, ki »e radujejo prijetnega pe-j* in uživajo slast ubranih glasov, ki izražajo globoko sklada tet jo Vit občutke tako, kakor jim jih je vdihnil. Lepe pesmi zaslužijo, da bi jih vsak omikani Slovenec hodil poslušat; žaloval bi vsak, kdor besedo opusti, ako bi vedel, kaj zgubi. Ne le petje sauvi ua sebi, ampak tudi vestilj« do paj.t iu trud, ki ga imajo pevci iu pevkiaje, da bi čita!oič;vjem ustregli, in z ado volj nos t, katera po vsakem dovršenem k.»sii poslušalce prevzema, daje udeleževala iepiii veČJcov povoljue hrane za kratkih par uric, ki naglo pretečejo. Pri zadnji bese Ji, kt je bila v soboto IS. t, m. zvečer, pel je mešani zbor Pavliuovlčev „Ustaj I", katerega je uglasil naš rojak Fr. S. Vilhur. Se goriški zabivljivuc, ki išče dlake v jajci, molči o tej pesmi, kar »pfič'ije, da ni mi„rf:l najti na nji hibe ni v besedi ni v izwš-.!uji. SüUdatelj Mibovil Pavlinovič, dal-niatiitski duhoven, bil j-.* iiiuogo let deželni iu državni poslanec, zdaj je kanonik zavoda sv. Jurouima v Rimu. Prehodil je v.-io Ii>süo in Hercegovino, ko je bila še pod tnršk'» oblastjo, Vid«! je trpljenje kršanake raje in v pmruškem duhu je bul)! tlačeni nirod, naj u stane fcupae svote se odšteje kuharicam, a brez vse «lovesuusti, med tem kg se pri godcih to z uekako častjo zgodi. Pokrijejo namreč štiri ali pet krožnikov. Na eden se dene določena avota ш godec mora paziti, da pravi krozniü poginil. Asii ptavi zaduiie, je ujema v casl, če ue, pa v Zastueli. i'ttcdo se jo že daniti, ko svatje uaiuj-tjo. Tudi tu se ne godi na tibeiu, am^ak vsaiti-ga pjseb.'j sjjieui.ja Uviiotiku ča.ia godlja. L\ Uiikaj treiiotiuv jo v hiši prav Ufeto, ko pred kianceluovim večerom, satuo Z laztuckom, ua se, je diužina Za euo glava pomnožila, Hiša hiia sedaj novega gospodarja m srečni Miha mlado äeuico. Leto pozneje sem pri ua.it priložnosti Milo o-bisiial. Potica je ona intro ua mizi. Pravil mi je, da e Franco prav z-idovoi^no tu uiinio živita, ,Lvj bi sam ne iii^o., Ol öüo.j -i'; viiijvoi, ita ji; pri Uko nuiem izbiranji neveste vendar le toliko ^reenili zakonov4 > mu opomnim. „Upnica je, šar praviš. Glej Tone 1 Ako preuiiaijam nas« navado, m raviio nlaba. ima namreč tO pieituost, ia uns vsaj га nos ue morejo voditi; meti tem ko se U drugod Uiüo rado prigodi. Pa kaj ti uom pravil, saj si morda že satu poskusil.^ „Prav imaš, Mtlial4 mu odgovorim. „Dve reči ti še želim: da bi stara navada povsod laku douru zadela, kakor pn tebi, in da bi tvujih ottok otroci ravno lato praznovali ženUovanjo, tusor t„" „tfjg daj I" mi še ongovoi'i; poslovita sva se — iu uiktUar več se nisva videla. Uižmarjev Tone,