PRIMORSKI DNEVNIK JSf^TSupr0™ Cena 60 lir Leto XXIII. Sl. 296 (6880) OB POPOLNEM NEZANIMANJU GRŠKEGA PREBIVALSTVA Kralj Konstantin je zbežal z letalom v Rim «polkovniki» imajo trdno oblast v rokah Kralja je podprlo samo nekaj generalov in zelo kratek čas posadka v mestu Karala - Opis ponesrečenega poskusa prevzema oblasti - Politični priporniki bodo ostali v taboriščih Manifestacije pred grškim veleposlaništvom v Rimu - Odmevi v New Yorku in Londonu ATENE, 14. — Kralj Konstantin je v spremstvu kraljice katere Friderike, princese Irene, svojih dveh otrok in ministrskega predsednika Koliasa zapustil okrog 3 zjutraj Grčijo ta prispel z vojaškim letalom ob 15.15 v Rim. S tem je dokončno propadel njegov poskus, ta bi vrgel vojaški režim in i-taajo polkovniki sedaj popolno-taa v rokah vso Grčijo, kjer Jirn je včeraj zelo naglo uspelo aretirati nekaj višjih častnikov, ki so podpirali kralja. . Položaj v Grčiji je izreden, saj i* povsod vse mirno, in poročajo J* Aten, da predstavlja edini znak, ?a se je nekaj zgodilo, velik tank, ki je pred parlamentom, tako da tahce ne bi mogel misliti na vče-fajšnji dramatični dan. Polkovniki Tudi v Solunu je danes položaj povsem normalen. Včeraj so proglasili policijsko uro, danes pa so jo že odpovedali. Z meje s Turčijo prihajajo vesti, da je položaj normalen, podobne vesti prihajajo tudi z vseh otokov, kjer se prebivalstvo ni niti zavedlo, da je šlo za poskus spremembe režima Po vesteh, ki krožijo v Atenah, obstaja možnost, da bodo polkovniki proglasili za kralja princa Petra, bratranca Konstantina, ki liživa velik ugled v vojaških krogih, & °SS,,lhK.Sit SS/rS | S »MrrS v Rim, poveljnika tretjega armad-nega korpusa Peridisa in ostale generale s severa so aretirali. Banke, trgovine, uradi so danes P° vsej Grčiji normalno odprti. Že so pričeli snemati fotografije kra-in kraljice Anne Marije, saj so Polkovniki po 21. aprilu obvezali ?se urade, da so na veliko razobesili njih portrete. Grški radio je danes sporočil, da bo današnji dan Posvečen «ljubezni» in da bodo po Vsej Grčiji nabirali prostovoljne Prispevke za reveže. Vse se je zgodilo mimo prebivalca. Celo bivše politične osebnosti desnice niso kdo ve kaj vede-*e o kraljevih namenih, in se sedaj skrivajo. Kralj je odpotoval iz Aten v torek zvečer z avtomobilom z vso družino. Neki očividec je povedal, da je kralj prispel včeraj zvečer * posebnim letalom v Kavalo v vthodni Makedoniji ob 10.45 skupaj z vso kraljevsko družino, mini-rirskim predsednikom Koliasom in drugimi osebami. Na letališču ga _ - Zatiropulos. f° se odpeljali v Kavalo, kjer je kralja pozdravila velika množica. , V spremstvu dveh tankov se je kralj odpeljal na lokalno radijsko Postajo, kjer je prečital in registn: tal svoj proglas. Magnetofonski 'rak so poslali v Lariso, kjer te taočnejša radijska postaja. . Vsi so bili prepričani, da je kralj zmagal in nihče v mestu ni verigi poročilom iz Aten, ki so govora o zmagi polkovniške vlade. ..Okrog poldne se je kralj odpeta 5 helikopterjem v Aleksandro-Polis. Ni znano točno, kaj se je jam zgodilo. Zgodaj popoldne se * vrnil v Kavalo in skoraj takoj "dpotoval v Solun, kamor pa mu di več uspelo priti, ker se je polo-*aj spremenil in so mesto ze po-vsem nadzorovali vojaki. Zvečer *d se vojaški oddelki, ki so podpirali kralja, odpeljali, da zasedejo Hm. Vrnili pa so se zjutraj brezuspešno, ker so takrat aretirali ge-Perale Peridisa, Essermana in Vi-dalisa. no in ki je bil dalj časa v sporu zlasti s kraljico Frideriko. V Atenah se ne čudijo, zakaj je kraljev poskus prevzetja oblasti na tako sramoten način in tako naglo propadel. Med drugim se navajajo naslednje ugotovitve: 1. nižji častniki od polkovnikov navzdol niso preveč navezani na krono, koi so to samo višji častniki, ki vidijo več generacij v kroni simbol države. Nižji častniki, so iz revnejših slojev in niso dalj časa posečali vojaško akademijo. Častniki od 21. aprila so imenova’1 pri vseh vojaških enotah politične komisarje, ki so zvesti vojaškemu režimu in ki so nadzorovali četo. Polkovniki so hoteli že prej odstraniti generale predvsem iz Severne Grčije in med njimi tudi tri generale, ki so jih včeraj aretirali. Vendar se je kralj Konstantin vedno branil, da bi podpisal dekret. 2. Kralj ni dobro preračunal časa in je delal prehitro na pritisk Oaramanlisa skrajnega desničarja, ki je v Parizu pred dnevi zahteval odstop polkovnikov Kralj je računal, da se bodo oborožene sile podredile njegovemu proglasu. Izkazalo pa se je. da ni imel skoraj nobenega vpliva na vojsko. 3. Dogodki 21. aprila, kot tudi včerajšnji poskus, so zajeli izredno majhno število oseb, samo nekaj višjih in nižjih oficirjev. V bistvu torej ne gre za neko revolucijo, temveč za »prerivanja« znotraj desničarskega grškega režima. Novi ministrski predsednik polkovnik Papadopulos je imel danes svojo prvo tiskovno konferenco. Prvo vprašanje se je glasilo: Grčija je sedaj republika, ali monarhija?« Papadopulos je odgovoril, gre za ustavno spremembo, samo sedaj je kraljev namestnik n.i mesto kralja. Kralj se je sam odpovedal svojim funkcijam in v letali »Dakota« zleteli s Kavale proti Italiji. Na vprašanje, če bodo izpustili osebe, ki so jih aretirali 21. apri- da je režim vedno isti, in da ne | traj smo tudi izvedeli, da sta dve takem primeru vlada imenuje nje-1 ja> je izrecno’ dejal, da se amne-govega namestnika, kot je to pred- stija na njih ne nanaša. Politične videno v ustavi. Polkovnik je nato dejal, da bo do zelo kmalu razpisali amnestijo za osebe, ki so bile zapletene v sedanjem uporu. Nato je na kratko orisal do godke. Dejal je, da so se včeraj ob 11. uri nenadoma znašli v krizi. Takrat je bil poveljnik obo roženih sil s kraljevim pismom obveščen, da je kralj prevzel o-sebno vlado v svoje roke in da bo osebno poveljeval oboroženim silam in da bo izvršil izpremembe v poveljstvu. Zbrali smo se v »Pentagonu« in smo prevzeli poveljstvo oboroženih sil, pri čemer smo zaman skušali vstopiti v stik in najti ministrskega predsednika Koliasa in kralja. 23. zračna sila v Larisi in neka radijska postaja s severa sta nam sporočili, da je kralj izdal svoj proglas. Tako smo izvedeli, da je kralj v Kavali. Zvečer smo tudi izvedeli o uporu v tretjem armadnem korpusu, ki pa je bil takoj zadušen. Ob treh zju- Poziv odporniških organizacij Pokrajinske odporniške organizacije ANPI, ANED in ANPPIA so poslale predsedniku republike Sa- TRST, petek, 15. decembra 1967 V OZN objavljen dokument vietnamske osvobodilne fronte Dokument vsebuje program fronte, ki je bil sprejet na zadnjem kongresu • V VVashingtonu se jezijo ■ Nov bombni napad na Hanoj jetnike bodo izpustili šele takrat, ko bo to smatrala vlada za potrebno. V Atenah vlada živahno zanimanje za reakcije zapadnih vlad. V tej i ragatu pismo, v katerem protesti zvezi prihajajo iz Washingtona ve- j rajo proti vojaškemu, neofašistič sti, da bo ameriški veleposlanik ' nemu režimu v Grčiji ter prega ostal na svojem mestu in da se bodo ZDA zelo verjetno posveto- vale z ostalimi državami članicami NATO o priznanju nove grške vlade. Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da se je ctanes vrnil britansKi veleposlanik _____________ ______________ ________ V(5jZ,kegaV rebrna pred^mtonfm * Partizanov, političnih deportlran-vojaskega režima preči osmimi me cey y nacističnih taboriščih in po- njanju grških demokratov in zahtevajo, naj italijanska vlada takoj sprejme potrebne pobude, da se preneha tragični in zaskrbljujoči položaj, v katerem se je znašel grški narod ne po svoji krivdi. Omenjene organizacije bivših min.im iiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMHiiiiii n n mniniiiiiimnimiiii iiiiiiii m PO POSREDOVANJU VLADE IN RAZGOVORU S SINDIKATI Odpovedana splošna stavka glede socialnega skrbstva Kritičen položaj bolnišnic, ki ne bodo mogle izplačati plač in trinajstih plač ■ Senator Parri je potrdil resničnost pisanja tednika «Espresso» RIM, 14. — Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so preklicale splošno stavko, ki bi morala biti danes po vsej Italiji v podporo zahtev po ureditvi socialnega skrbstva. Stavko so preklicali po razgovoru z ministrom za delo in socialno skrbstvo Boscom, ki je obrazložil vladne predloge, in ko so se dogovorili, da se bodo prihod- NAROČNIKI! BRALCI! Kdor se prvič naroči na Pri morski dnevnik, bo prejemal Ust zastonj ves december 1967. Poleg tega prejme v dar lepo Slovensko knjigo. Tudi tisti, ki bo poravnal na-fočnino za vse leto 1968, dobi tapo slovensko knjigo. Med tiste, ki bodo poravnali ®«loletno naročnino do 10. februarja, bo razdeljenih deset Prikupnih nagrad. Žreb bo določil srečne dobitnike! nji teden pogajanja nadaljevala. Sindikalne predstavnike je sprejel Moro ob prisotnosti ministra Pieraccinija, nakar jeBo-sco obrazložil predloge, ki predvidevajo zvišanje pokojnin in vsaj delno uresničenje člena 39 zakona iz leta 1965, ki se nanaša na odnos med zadnjo plačo in pokojnino, tako da bi se postopno doseglo, da bi pokojnim dosegle 80 odstotkov zadnje plače. Ti predlogi so bili danes izdelani na medministrski seji, kateri je predsedoval Moro. Izredno pa se zaostruje položaj bolnišnic in je danes izvršni odbor zveze italijanskih bolnišnic FIARO sklenil, da bo od 20. decembra dalje ponovno svobodno odločal, ker še vedno niso bile izvršene obveze zavarovalnih ustanov in grozi bolnišnicam popolna paraliza. V sporočilu je rečeno, da je vlada že pred dvema mesecema sprejela zakonski odlok o kritju primanjkljaja zavarovalnih ustanov, da pa bolnišnice do sedaj še niso prejele niti prvih akontacij. Zato ne bodo mogle več izplačati plač in trinajstih plač zdravnikom ter ostalim uslužbencem in ne bodo mogle kriti dolgov, ki jih je treba __________ običajno plačati ob koncu leta. Raz- ''"'viiim.m.Hlini.....m............................... Normalno na meji nietlJugoslavijo in Grčijo .BEOGRAD, 14. - Tanjug še vejta nima neposrednih vesti svoje-f? dopisnika o položaju v Grčiji. Jjtae neposredne vesti so izjave ftanikov, ki so danes dopotovali tv* grško-jugoslovansko mejo pri j*v0jeliji in po katerih je polo jj-1 danes popolnoma normalen, če-^av je ozračje še vedno nemirno, v Solunu in v ostalih mestih se-retae Grčije so vse trgovine in lo t, ' danes odprti, na ulicah je bi , nbičajno živahno. Zaprte so bile tjtao šole. Potniki so na poti pro-,1 Jugoslovanski meji zapazili samo ^tajše vojaške enote in nekaj lan .Grške obmejne oblasti so danes »taraj ponovno odprle prehod na O?*®-jugoslovanski meji južno od ^djelije, ki so ga sinoči zaprle. J^od je oil danes z obeh strani J/Polnoma normalen, čeprav ne ta živahen kot običajno. J*adio postaja »Glas resnice* je |J®Vila danes poročilo, ki ga je Itptaa včeraj po sporočilu, da je h, i nastopil proti vojaški junti Grčije, V sporočilu se poudar Vn «je vsaka borba za zrušitev ilt)aško fašističnega režima borba ,k; Vzpostavitev stalnih demokrat svoboščin, za formiranje vla ■ Sestavljene iz vseh strank, ki naj omogoči grškemu ljudstvu svobodne volitve*. Komunisti in armada morajo voditi to borbo do končne zmage, se poudarja v sporočilu. Komunistična stranka Grčije je pozvala vse komuniste, naj bodo v prvih vrstah te borbe. Italijanski gospodarstveniki danes v Ljubljani BEOGRAD, 14. - Delegacija italijanskih gospodarstvenikov, ki je kot gost zvezne gospodarske zbornice na obisku v Jugoslaviji, je danes v Zagrebu obiskala več gospodarskih organizacij in bank in nadaljevala z jugoslovanskimi gospodarstveniki razgovore o praktičnih možnostih razširitve gospodarskega in tehničnega sodelovanja, člane italijanske delegacije je sprejel tu di član izvršnega sveta Hrvaške Nikola šušnjar in izmenjal z njimi misli o nad lljnjem razvoju gospodarskih stikov in * možnosti sode lovanja gospodarskih organizacij o beli držav. Sošnjar je italijansko delegacijo, ki bo jutri odpotovala v Ljubljano, zadržal na kosilu. pravljali so tudi o današnji stavki uslužbencev bolnišnic in o napovedanih novih stavkah ter so prosili za posredovanje predsednika vlade Mora. Sindikalne organizacije so namreč že napovedale novo stavko u-službencev bolnišnic, ki bo trajala 72 ur in ki se bo začela 20. decembra. Na procesu De Lorenzo - Espres-so so danes zaslišali senatorja Par-rija, Costanza Anderlina in generala karabinjerjev Loretellija. Najprej so zaslišali generala, ki je bil poveljnik mehanizirane brigade karabinjerjev, o kateri je pisal Espresso, da je bila ustanovljena zato, da okrepi njegovo avtoriteto, ter da so jo osredotočili v Rim julija 1964. leta. General je povedal, da je 2. junija 1964 sodelovala pri paradi ob dnevu republike, nato pa da so jo zadržali v Rimu, da bi sodelovala na proslavah 150. obletnice ustanovitve karabinjerjev. General Je sicer sku. šal zmanjšati obseg delovanja te brigade, nato pa je povedal zanimive podatke, da je bilo v Rimu prisotnih 32 tankov, 50 oklepnih avtomobilov in 20 prevoznih sredstev na gosenicah. Na vprašanje obrambe je povedal, da so brigado sestavili z okrepitvijo in združitvijo starih mobilnih bataljonov, katerih poveljstvo je bilo neposredno odvisno od notranjega ministrstva in prefektov, poveljstvo brigade pa ni bilo več odvisno od ministrstva, temveč je prejemalo ukaze samo od vrhovnega poveljstva karabinjerjev, in torej od generala De Lorenza. Parri je potrdil, da je govoril z Jannuzzijem in s Scalfarijem, zanikal pa je generala De Lorenza, češ da je telefoniral iz Pariza prek odv. Gattija in ga prosil, naj ne objavi popravka k članku ted nika Espressa. Nato pa je senator orisal splošni položaj, ko se je 1956. leta SIFAR, ki je bil ustvarjen izključno za vojaško varstvo države, pričel uk varjati s politiko, in to ko je bil v rokah generala De Lorenza. Med tem delom zasliševanja ie prišlo do sporov med odvetniki, tako da je predsednik celo zagrozil odvetniku zasebne stranke, da ga ho izključil. Parri Je nadaljeval, da je sprememba SIFAR predstavljala razlog za resno zaskrbljenost, ki se je še zaostrila, ko je general De Lorenzo bistveno spremenil vlogo karabinjerjev, ki se morajo boriti predvsem proti kriminaliteti ter varovali mir in javni red, in ki je končno ustanovil mehanizirano bri gado, opremljeno s tanki. Na Uk način je bila ustvarjena poleg redne vojske še paralelna vojaška sila, ki je bila sicer malo ob sežna, ki pa Je imela veliko spo sobnost. Iz teh razlogov je tudi javno nasprotoval Imenovanje De Lorenza za načelnika generalnega štaba vojske Parri |e nato orisal dogodke o krizi junija-julija 1964, in ko je bil predsednik republike Segni zaskrbljen tudi zaradi gospodar ske krize Prišlo Je do številnih vesti o nezadovoljstvu vojaških krogov ln končno do stališča Ue Lorenza ter do Izredne manifestacije ob 1 SOletnicl karabinjerjev ir Istočasno do proglasa, ki ga je 'Z dal De Lorenzo Vrhunec Je bil, ko so se po gajanja zapletla zaradi zahtev manjših laičnih strank in ko je predsednik republike formalno zah. teval od Mora, da. v dveh dneh, in to do 17. julija, sestavi vlado, in ko je prav v teh dneh pokh-cal na razgovor generala De Lorenza. Na vprašanje javnega tožilca, če je predsednik republike poklical na razgovor tudi načelnika generalnega štaba obrambe generala Rossija, je Parri odgovoril, da je Se gni poklical Rossija 15. julija. Toda razgovor z Rossijem ni bil opažen. Razgovor z De Lorenzom pa je vzbudil presenečenje in zaskrbljenost v političnih krogih. Parri je v tej zvezi dejal, da se spomni, da je imel občutek strahu. Takrat so pričeli krožiti glasovi o državnem udaru in se je govorilo o vrhovnem sodišču. Parri je dejal: »Bolje rečeno, nekdo, za katerega ne morem povedati ime, mi je rekel: »To je vprašanje vrhovnega sodišča.« «Prišlo je do glasov o izrednih vojaških ukrepih, in čeprav takrat nismo vedeli, kakšni naj bi bili konkretno ti ukrepi, pa je bilo že takrat znano, da so bili sestavljeni seznami, za kar je poskrbel SIFAR in da so bili poslani poveljstvu divizije v Rimu ter notranji skupini v mestu:« ((General De Lorenzo je večkrat zahteval razgovor z njim in do njega je prišlo 1966. leta nekaj mesecev potem, ko je bil general imenovan za načelnika generalnega štaba vojske. General je hotel vedeti, zakaj mu nasprotujem, jaz pa sem ga vprašal glede njegovega obnašanja in glede izrednih ukrepov, ki so bili sprejeti julija 1964. De Lorenzo mi je odgovoril, da dogodki tega leta niso bili posebno pomembni, na vsak način pa je interveniral, da bi odsvetoval predsedniku republike, da bi vztrajal na svojih namerah, pri čemer mi ni obrazložil, za kakšne namere je šlo.« Javni tožilec: «Ste v tistem trenutku jasno razumeli, za kaj je šlo?« Parri: «Slo je za različne možne rešitve ln so tudi namere predsednika republike bile lahko različne. Kot sem že rekel, mi De Lorenzo ni obrazložil namere predsednika republike in niti nisem zahteval pojasnil. Dejal pa mi Je, da je pre-pričeval predsednika republike, ker je uvidel, da njegovi načrti niso preveč resni za rešitev krize. Spomnim se, da je De Lorenzo omenil možnost ustanovitve izven parlamentarne vlade, ki naj bi jo vodil notranji minister. Razgovor se je zaključil z vprašanjem vojaškega značaja.« Na vprašanje predsednika, zakaj so drugi levičarski krogi ocenjevali generala De Lorenza za demokrata, je Parri dejal, da so ga ocenjevali kot človeka odporniškega gibanja. Sam pa mu je nasprotoval zaradi njegovega škodljivega dela pri SIFAR in kot poveljnika karabinjerjev Zadnja priča, poslanec Luigi An-derlini, bivši podtajnik za zaklad in sedaj neodvisni socialist, Je na zasedanju poslanske zbornice 3, maja letošnjega leta prvi govoril o državnem udaru. Po tem govoru se je sestal z Januzzijem, kateremu je povedal, da so leta 1964 resnično bili sprejeti izredni ukrepi, da je prišlo do sestanka nekaterih častnikov, da so bili pripravljeni seznami nekaterih osebnosti, ki |ih je bilo treba aretirati, in kar se je govorilo o državnem udaru. Glede virov informacij je med drugim omenil poslanca Schia. na, ki je bil dobro obveščen in ki je bil že dvakrat podtajnik za mornarico. Proces se bo nadaljeval v soboto. šeni ni bilo problema, ker je kralj ostal na svojem mestu. Sedaj pa položaj natančno proučujejo. Italijanski zunanji minister Fan-fani se je v Bruslju pogovarjal z generalnim tajnikom NaTO Bro-siom nato pa je imel tudi razgovore z Ruskom glede položaja v Grčiji. Iz italijanskih uradnih krogov se ocenjuje položaj kot zapleten in se podčrtuje včerajšnja Fan-fanijeva izjava na zasedanju atlantskega sveta, da ni mogoče ostati neprizadet pri izginevanju demokratičnih oblik v nekaterih državah, članicah zavezništva. V Rimu so napredne organizacije priredile popoldne pred grškim veleposlaništvom manifestacije, pri čemer je policija zelo ostro nastopila. Okrog veleposlaništva je več kordonov policistov in karabinjerjev in so vsi vhodi zastraženi. Nekaj poslancev je interveniralo zaradi policijskega postopanja pri predsedniku vlade Moru, ki je zagotovil, da so vse priprte že izpustih. Kraljeva družina je sedaj v vili Polisena, ki je v bližini grškega veleposlaništva, v središču večjega parka. Tudi ta vila je strogo zastražena. Cujejo se govorice, da bo kraljeva družina v soboto odpotovala na Dansko. Grška igralica Medina Mercouri je danes obdolžila kralja Konstantina, da je omogočil sestavo vojaške vlade in da je podpisal ostavko preko 500 častnikov in tako sodeloval pri epuraciji, ki jo je sklenila junta. Včeraj je trdil, da je 90 odstotkov vojske z njim, zvečer pa je zbežal v Rim. Na rimskem letališču je med splošnim presenečenjem izjavil, da nima ničesar reči. Igralka nadaljuje: «Jaz mislim, da ima kaj reči grško ljudstvo, in to da je dovolil nastanek vojaške vlade, je omogočil, da se je vlada okrepila in da je nato zbežal. Sedaj ni več kralja, Je samo grško ljudstvo«. Igralka je takole zaključila: »Sedaj je kralj zbežal. Ostala je samo Grčija, fašizem in vojska. Treba jih je izolirati in postaviti v karante- litičnih preganjancev v svojem pismu predsedniku republike med drugim poudarjajo, da teptanje svobode, zapori, deportacije in mučenja vzbujajo splošno ogorčenje in da si sploh ni moč zamisliti, da bi moral grški narod, ki je že dovolj pretrpel, ponovno preživ ljati .take grozote in najhujše kri- NEW YORK, 14. — Dokument, ki ga je južnovietnamska narodnoosvobodilna fronta poslala tajniku OZN U Tantu, vsebuje v celoti program fronte, ki ga je avgusta letos odobril izreden kongres. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da ((proučujejo« vprašanje ((korektnosti« u-radne razdelitve tega dokumenta Dodal je, da «ne ve«, ah je U Tant obvestil ameriško predstavništvo, preden je razdelil delegacijam »propagandistični« dokument, v katerem se ZDA ostro na padajo. Pozneje so javili, da je bilo u-radno razdelj’eno delegatom pismo romunske delegacije, kateremu je priložen program osvobodilne fronte. Romunsko pismo poudarja, da je Romunija hotela razširiti dokument, da popravi potvorjeno verzijo o razmerah v Vietnamu, kakor so jih prikazovale med sedanjim zasedanjem glavne skupščine nekatere delegacije v poskusu, da bi opravičile vojna dejanja proti vietnamskemu ljudstvu. V ameriškem državnem departmaju so še vedno zelo rezerviram v zvezi z govoricami, da bodo ameriški poveljniki v Vietnamu pooblaščeni ((zasledovati« osvobodilne sile, «če bi se te zatekle čez mejo v Kambodžo.« V Sajgonu je južnovietnamski podpredsednik Kao Ki sporočil, da so se sporazumeli o štiriindvajseturnem premirju za božič in novo leto ter o oseminštirideseturnem premirju od vietnamskem novem letu. Kakor je znano, je osvobodilna fronta napovedala premirje za omenjene tri praznike, ki bo trajalo skupno 13 dni. Južnovietnamske osvobodilne sile so sinoči močno obstreljevale z minometi ameriške topniške položaje v bližini Dak To na področju osrednje planote. Približno 4j minut se ameriški vojaki niso mogli zganiti. Pozneje je nastopilo ameriško topništvo skupno s helikopterji. Sinoči so ameriški bombniki »B-52« bombardirali področje 20 kilometrov od Dak To. Na tem področju je bila prejšnji mesec krvava bitka, v kateri so po ameriških trditvah imeli partizani 1600 mrtvih. O svojih izgubah Američani ne poročajo. V današnjih prvih jutranjih urah so osvobodilne sile obstreljevale z minometi tudi ameriške položaje 40 kilometrov južno od Sajgona. Ameriško letalstvo je davi bom-gardiralo Hanoj in predmestja. Ha-nojski radio je javil, da sta bili sestreljeni dve ameriški letali, drugi dve pa sta bili sestreljeni nad drugimi področji Severnega Vietnama. Poseben pododbor odbora za o-borožene sile v ameriški predstavniški zbornici je priporočal vladi, naj pooblasti bombardiranje se-vernovietnamski obrambnih položajev na gosto naseljenih področjih. Dalje priporoča blokado pristanišča Hajfong ter nasprotuj« prekinitvi bombardiranja. Sajgonska vlada je objavila izjavo zunanjega ministrstva, v katerem je rečeno, da bi morala samo Sajgon in Hanoj brez osvobodilne fronte imeti možnost udeležiti se razprave v varnostnem svetu OZN o morebitnem sporazumu. V izjavi je rečeno, da Južni Vietnam ne sprejme predstavništva narodnoosvobodilne fronte kot ločenega telesa od Severnega Vietnama. vice ........................................Illlllllllllllllllllil.................................................................................................Illlllllllllllllllllll URADNO POROČILO 0 ZASEDANJU SVETA NATO Harmelov načrt bo podlaga za nadaljnje proučevanje problemov Iskanje popustitve napetosti med vzhodom in zahodom, toda hkrati krepitev vojaške meči BRUSELJ. 14. — Danes se je zaključilo zasedanje sveta ministrov NATO z objavo uradnega sporočila, ki je priloženo poročilu sveta o prihodnjih nalogah zavezništva. Dokument ima 17 členov in poudarja, da je «Harmelov načrt« pokazal, da je zavezništvo dinamična in čvrsta organizacija, ki se stalno prilagojuje spremenljivim pogojem. Rečeno je tudi, da je zavezništvo imelo veliko vlogo »pri zaustavljanju komunizma v Evropi«. Sovjetska zveza je postala ena svetovnih velesil, »toda komunistični svet ni več monohtičen«. Čeprav je še vedno razlika med močjo ZDA in evropskih držav, se je Evropa zopet dvignila in napreduje po poti k enotnosti. Proces dekolonizacije je spremenil odnos Evrope ostalim svetom, in hkrati so nastali novi važni problemi v odnosih med razvitimi in manj razvitimi deželami. Po tem uvodu in po ugotovitvi, no. Nesprejemljivo je, da bi jih t da ima atlantsko zavezništvo dve priznali.« I bistveni nalogi, t. j. ohraniti svojo > j4*5feo moč tol zadostno politično solidarnost, da odvrne od napada in druge oblike pritiska ter nalogo braniti ozemlje držav članic v primeru napada, pripominja dokument, da se ne more izključiti možnost krize, dokler ne bodo kritična politična vprašanja v Evropi in predvsem nemško vprašanje rešena. Nestabilnost in negotovost ne dopuščata še uravnovešenega zmanjšanja vojaških sil in v takih pogojih bodo zavezniki obdržali zadostno vojaško moč, da zagotovijo ravnotežje sile in ustvarijo s tem ozračje stabilnosti, varnosti in zaupanja. V tem okviru zavezništvo lahko izpolni svojo drugo funkcijo, t. j. lahko nadaljuje napore, da se u-stvarijo stabilnejši odnosi, ki naj omogočilo rešitev temeljnih političnih vprašanj. Dokument pravi, da vojaška varnost in politika popuščanja napetosti nista v protislovju, temveč sta komplementarni. Kolektivna obramba je dejavnik stabilnosti v sve- ■lllllllllllllllllllllll•llllllllllll•llllllllllllll•llllllll*||«*,,||*,|,,|,|,l,,,•,,,,,ll|m,,M«l,,,,,,ul,,ll,ul,,,,,,,,,,,l,t,,,,,,,,,ll,I,,l,l,,l,l,,,,,,,l,,,,,l,,,,,,l,l,,,,lll,ll,,,,,,ll,,,,, OBOROŽEVALNA TEKMA MED ZDA IN SZ Satelit «vesoljski avtobus» s številnimi jedrskimi naboji V ZDA izstrelili tudi nov vojaški satelit za komunikacije Razorožitvena konferenca prekinjena za en mesec WASHINGTON, 14. — Ravnatelj laboratorijev ameriške o-brambe John Foster je sinoči govoril v Dallasu članom ((sveta za svetovne zadeve« in je sporočil, da so ZDA pripravile novo vesoljsko vozilo, ki lahko prevaža več jedrskih nabojev, ki bi jih lahko po volji izpustili na vrsto sovražnih objektov. Foster je izjavil, da bi novi satelit, ki ga je imenoval ((vesoljski avtobus«, lahko izstrelili iz podmornic «Polaris» z izstrelkom nove vrste «Poseidon». Pripomnil je, da posamezne jedrske naboje lahko odvržejo na različna mesta ali pa vse skupaj na en sam objekt. Foster je omenil tudi nov vojaški satelit za komunikacije, ki ga lahko usmerijo nad katero koli točko sveta, s čimer omogočijo neposredno povezavo med Pentagonom ali Belo hišo in načelnikom glavnega štaba na katerem koli kontinentu. Ta satelit služi sedaj za oddajanje odličnih slik o letalskih izvidih iz Sajgona v nekaj minutah. »Nevv York Times* piše, da je Foster sporočil, da bodo novi satelit lahko izstrelili v vesolje z izstrelki «Minutemen 3* ali z izstrelki »Poseidon*. Foster je dejal, da bo novi satelit omogočil prodor v sovjetsko protiraketno obrambo in tudi povzročitev škode, ki je Sovjetska zveza ne bi mogla prenašati, tudi potem, ko bi bile ZDA podvržene splošnemu jedrskemu napadu V ameriških političnih krogih prevladuje mnenje, da je ameriška vlada izbrala sedanji trenutek, da govori o svojem »vesoljskem avtobusu«, zato da doma pobija kritiko tistih, ki pravijo, da je Sovjet- mev tudi v političnem odboru OZN, kjer sc številni delegati ugotovili, da, medtem ko se razpravlja o razorožitvi, se velesile vedno bolj nevarno oborožujejo. Delegat neke nevtralne države je danes izjavil: «Edini razorožitveni načrt, ki se zdi, da je pri srcu ZDA in Sovjetski zvezi, je sporazum proti širjenju jedrskega orožja, katerega rezultat bi bil, da bi praktično ostale brez obrambe vse druge države sveta.« Iz Ženeve poročajo, da je razorožitvena konferenca po devetih mesecih pogajanj o pogodbi proti širjenju jedrskega orožja, prekinila danes svoje delo za približno en mesec z besedami previdnega optimizma, ki sta jih izrekla sopredsednika. Oba se bosta namreč še dalje privatno posvetovala, da bi pri obnovitvi dela 18. januarja predložila morebiten popoln načrt pogodbe. O izvozil mesa iz Slovenije LJUBLJANA, 14. — Zastoj izvoza govejega mesa, do katerega je prišlo zaradi dodatnih zaščitnih carin, ki jih je Italija uvedla kot članica skupnega evropskega trga, se, vsaj - kar se tiče proizvajalcev Slovenije, lahko delno odstrapi s , sklenitvijo pogodb na podlagi ob-ska zveza znova vojaško prehitela J mejnega sporazuma, je izjavil član ZDA s svojim protiraketnim siste-1 izvršnega sveta Slovenije inž. Raz-mom, ln zlasti s svojo »orbitalno I devšek, v odgovoru na vprašanje bombo«. poslanca Pušenjaka o problemu iz- To sporočilo Je imelo svoj od-1 voza mesa v Italijo. Razdevšek je spomnil na izjavo italijanskega ministra za zunanjo trgovino Tolloy-ja, da je Italija pripravljena v okviru obmejnega sporazuma uvoziti večje količine mesa in goved. Po izjavi Razdevška sta zvezni izvršni svet in republiški svet Slovenije storila korake, da se vprašanju izvoza mesa v razgovorih s skupnim evropskim trgom, posveti važno mesto. To vprašanje je Jugoslavija sprožila tudi na nedavnem sestanku jugoslovansko-itali-janskega odbora za industrijsko in tehnično sodelovanje v Beogradu. Verjetno bo to vprašanje enako odločno postavljeno pri nadaljevanju razgovorov 18. t. m. v Benetkah. Ker to vprašanje izvira iz skupnega evropskega trga, se Jugoslavija trudi, da o tem doseže kolektiven sporazum z vsemi članicami skupnega evropskega trga. Gospodarsko sodelovanje med SFRJ in Francijo BEOGRAD, 14. — v Beogradu so se danes pričeli jugoslovansko-francoski razgovori o blagovni izmenjavi in gospodarskem sodelovanju med delegacijama, ki ju vodita član zveznega izvršnega sveta Toma Granfil in državni tajnik za gospodarstvo in finance Francije Roland Nungesser. Na sestanku bodo proučili razvoj gospodarskih odnosov, zlasti blagovne izmenjave ter možnosti industrijskega in tehničnega sodelovanja in izmenjali misli o nekaterih vprašanjih večstranskega sodelovanja, posebno nekatera bistvena vprašanja o odnosu Jugoslavije s skupnim evropskim trgom. tovni politiki, ker je potreben pogoj za učinkovito politiko, ki stremi po večjem popuščanju napetosti. Dokument pravi, da zavezniki kot suverene države niso aonne podrejati svoje politike kolektivnim odločitvam, ter da je zavezništvo učinkovit center za raziskovanja in izmenjavo informacij in pogledov, tako da vsak zaveznik lahko določi svojo politiko ob temeljitem poznavanju problemov in smotrov drugih. Dokument poudarja, da i* potrebno poglobiti in izboljšati p«, trebo poglobitve in izbolj an.a prakse odkritih posvetovanj o o pravem času. Vsak zaveznik bo moral izpolnjevati svojo vlogo za izboljšanje odnosov s Sovjetsko zvezo in z državami vzhodne Evrope ob upoštevanju dejstva, da se ne sme dopustiti, da bi iskanje popustitve napetosti pripeljalo do razbitja zavezništva. Dokument Hravi zatem, da ne bo v Evropi mogoča nobena dokončna in stalna rešitev brez rešitve nemškega vprašanja, ki je v središču sedanje napetosti v Evropi. Vsaka tovrstna ureditev bo morala odstraniti umetne pregrade med vzhodno in zahodno Evropo. Zaradi tega so zavezniki odločeni truditi se v tej smeri s sprejemom realističnih ukrepov, ki naj spodbujajo pomirjenje v odnosih med vzhodom in zahodom. Končni politični smoter zavezništva je doseči v Evropi mirno, pravično in trajno ureditev ob primernih jamstvih za varnost. Sedaj se odnosi med državami zahodne in vzhodne Evrope razvijajo predvsem na dvostranski podlagi. Toda nekatera vprašanja zahtevajo tudi večstransko rešitev. Med izmenjavo pogledov med Sovjetsko zvezo in tremi zahodnimi državami so razpravljali o združitvi Nemčije in o njeni zvezi z evropsko ureditvijo. Ob tej priložnosti je Zahodna Nemčija sodelovala s tremi zahodnimi državami, da bi zavzeli skupno stališče. Poudarja se, da je treba pripraviti možnost da bodo države vzhoda in zahoda lahko na dvostranski ali večstranski podlagi diskutirale o ureditvi Evrope in o združitvi Nemčije ter o evropski varnosti. Poudarja se, da se bo še povečalo proučevanje ukrepov o razorožitvi, o praktičnem nadzorstvu nad oborožitvijo in o morebitnem znižanju oboroženih sil. Dalje je rečeno, da bodo zavezniki še posebno skrbno proučili vprašanje o-brambe izpostavljenih področij, kakor je jugovzhodni bok. Področje severnoatlantske pogodbe se ne sme jemati ločeno od ostalega sveta, kajti krize in spopadi, ki nastajajo zunaj tega področja, lahko škodujejo njeni varnosti bodisi neposredno kakor tudi v odnosu do splošnega ravnotežja. Vzporedno z akcijo v OZN se bodo zavezniki ali tisti med njimi, ki to želijo, še dalje posvetovali o teh vprašanjih brez vsake obveznosti in v okviru potreb. Ministri so dali navodila stalnemu svetu NATO, naj v prihodnjih letih sprejme posebne ukrepe, ki izhajajo iz tega študija. Svet bo v ta namen še poglobil delo, s tem da bo začel specializirane študije ob sodelovanju izvedencev in funkcionarjev držav članic. Ker se važni problemi niso še proučili z vseh plati, in ker je treba proučiti tudi druge mam važne, ki izhajajo iz zadnjega političnega in strateškega razvoja, so ministri dali nalogo stalnim predstavnikom, naj nemudoma predložijo v proučitev te probleme in naj se o tem poroča svetu NATO. Vreme včeraj: najvišja temperatura 7.8, najnižja 4, ob 19. uri 5.2 stopinje, zračni tlak 1026.6 raste, vlaga 55 odst., veter vzhodnik 15 km na uro, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 10.4 stopinje. Tr žaš « evn Danes, PETEK, 15. decembra Kristina Sonce vzide ob 7.39 in zatone o 16.22. Dolžina dneva 8.43 Luna vade ob 14.58 in zatone ob 6.20. Jutri, SOBOTA, 16. decembra Albina RAZPRAVA 0 PRORAČUNU V DEŽELNEM SVETU Proslava dvajsetletnice Demokristjan Coloni je izjavil, da KD Narodne in študijske knjižnice nasprotuje asimilaciji Slovencev Treba je ustvariti skupnost, v kateri bo večina smatrala obstoj manjšine kot obogatitev Razstava slovenskih šolskih knjig od počet kov do leta 1966 Na včerajšnji seji deželnega sveta sta spregovorila samo svetovalec Coloni (KD) in komunist Mo-schioni. Prvi je obravnaval splošen pregled dela sedanje deželne zakonodaje, tržaška vprašanja in vprašanje deželne enotnosti, drugi pa predvsem vprašanja furlanskega kmetijstva. Po Colonijevem mnenju je obra- Frank Wolf, Bud Spencer, Gina uo-vere. Režija Giuseppe Colizzi. Eden 16.00 «Mal d'Africa» TecnnicO-lor. Realiziral Stanies Nievo. Pr povedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 »Julie, perchč no# vuoi?« Technicolor. Julie Christy> Leslie Philips, James Robertson. Ritz (Ulica San Francesco štev. j® 16,00 «Col cuore in gola« Techrl!‘L lor. Jean Louis Trintignant, L Aulin, Roberto Bisacco, ^han Kohler. Prepovedano mladini P° 18. letom. Alabarda 16.30 »Lola Colt« Technicolor. Lola Falana. VVestern. ,, Filodrammatico 16.30 «La dama Beyrut» Technicolor. Sara Mantie • Prepovedano mladini pod UL tom. Moderno 16.00 «1 violenti di Rio Bra vo» Technicolor. VVestern. Lex Ba Cristallo 16.30 «Colpo su colpo« Technicolor. Cinemascope. Frank Sin tra. „ Garibaldi Danes počitek. Jutri 16.30 «11 figlio di Django« Tecnn color. Gabriele Tinti. Capitol 15.30 «L’avventuriero» Tech- nicolor. Anthony Quinn, Rita Hay wort, Richard Johnson. , Aurora 16.30 «La calda preda« Ja Fonda, Peter McEnery, Michel r coli. Režija Roger Vadim. Prev vedano mladini pod 18. letom. Astoria 16.00 «Delitto in pieno sow Technicolor. Impero 16.30 «E1 Dorado« Technicolor. VVestern. ... Astra 16.30 «All’ombra di una C on* Technicolor. VVestern. _ Vittorio Veneto 16.00 ((Matchless« Technicolor. Patrick Neal, Ira ru stenberg. Prepovedano mladini P°“ 14. letom. . . Ideale 16.00 «Star black« Technicoio • Robert VVood. Abbazla 16.00 «11 figlio di Cleopatr»» Technicolor. Scilla Gabel, Mark ^ mon. NAROČNINA ZA LETO l968 BO NASLEDNJA; Letna naročnina Lir 8.100-"* šestmesečna naročn. » 4.400.-' trimesečna » » 2.250' mesečna » » 800.' ŽIVLJENJSKI HOROSKOP dobite v ((SANJSKI K N J I G I»-Stane samo 1.200 lir. Kupite jo v Tržaški knjigarn' Ul. sv. Frančiška 20. TOVARNA: VICOLO CER1ANL 9 TOVARNA POHIŠTVA MONFALCONE DANES ZVEČER, PETEK, 15. VAS ČAKA SREČA V CASINO PORTOROŽ OPOLNOČI BO IZŽREBAN MED VSEMI UDELEŽENCI EN MILIJON V ŽETONIH DRUGI VEČER ZLATEGA ŽETONA ROULETTE - BACCARA RESTAVRACIJA - NIGHT CLUB MEDNARODNE ATRAKCIJE VELIKA BRITANIJA IN VIETNAMSKA VOJNA Javno mnenje prevzema strah pred razširitvijo spopada V Londonu pričakujejo s strahom, kaj bodo po odhodu McNamare storili pentagonski jastrebi - Od kod angleške simpatije do senatorja McCarthyja LONDON, decembra. — Skupina laburističnih poslancev je ponov-110 zahtevala od vlade, da se »distancira od ameriške politike v Vietnamu*. Razlog je nedvomno dvojen: vtem ko se na eni strani Predlaga, da se izkoristijo božični Prazniki za prekinitev ognja, pa I6 na drugi strani bolj prevladal ^rah, da bi generali z McNama-fovim odhodom vojno še razširili ® položaj še bolj zapletli. Laburistični poslanci zahtevajo °d Wilsona, da uresniči resolucije strankine konference in kongresa Vrade Unionov, ki, dasiravno ne ^vezujejo, pa vendarle jasno iz-razajo razpoloženje onih, ki so sedanjo vlado izbrali. 'Vlada mora sprejeti politiko distanciranja in odkrito izjaviti, da "a more podpirati stališča ZDA v Vietnamu,* je rečeno v zahtevi te skupine laburistov. Takisto se mo-ta vlada pridružiti vladam Kanada- Indije, Švedske, Norveške, “anske, Francije, Nizozemske in °stalih dežel glede podpore U Tan-tovim predlogom, da je treba brez-P°gojno prenehati z bombardira-ajem in storiti vse za začetek Ogovorov oziroma pogajanj. Značilno je to, da se ta zahteva P°stavlja prav v trenutku, ko je v Londonu bil napovedan skorajšen °bisk Wilsona v Washingtonu in Se pripravljajo njegovi razgovori s -Johnsonom. Kdaj bo do tega prišlo. še ni določeno. Zdi se, da bi d° srečanja med obema državnika utegnilo priti prve dni na-sladnjega leta. Baje je britanski Premier svojega gostitelja že ob-vastil, da bi med drugim želel z Pjim obravnavati tudi vietnamski JPopad. Kot javljajo dopisniki iz "-ashingtona, pričakuje Johnson z peljem ta obisk, vendar ne ka-*e nobenega zanimanja za britan-®*e pobude v Vietnamu. Omenjeno je bilo, pravijo, da J1 se razgovori mogli začeti z za-Plevo Britancev glede prekinitve 'otribardiranja Hanoja. Johnson te--a ni želel komentirati in je od- ^čno zavrnil predlog, da je bi Wil- Son prevzel vlogo posredovalca Pied Washingtonom, Moskvo in Ha-?°jem. Ameriški predsednik je — r* zagotavljajo britanska poro-Jr® — odgovoril, da ima sam od-“Cne možnosti stika s premierom ^°siginom, a tudi s Hanojem, ta- 0 da posredovalci niso potrebni. Kakšen je stvarni namen brionskega premiera, da bi sprejel .k pobude v zvezi z Vietnamom, * težko presoditi. Toda eno je »Otovo; javno mnenje v V. Bri-^niji je zelo vznemirjeno spričo ^tvoja okoliščin v jugovzhodni kjer obstaja nevarnost, da J vojna razširi še na nekatere ®uge sosedne dežele. 1 Nedavno je s pomočjo plačanega ^pasa v »Timesu* spregovorila tu-® Skupina zelo uglednih delavcev, ^Vzemajoč se za to, da bi jav-N podprla ameriške državljane, _se nočejo udeležiti vietnamske V°jne. Med podpisniki poziva so Julian Huxey, pesnik Stephen Spencer, igralec in pisatelj Peter Ustinov ter drugi umetniki, učenjaki in javni delavci. Med liberalci je bilo čuti predlog, da bi se v V. Britaniji zagotovil politični azil vsem onim ameriškim državljanom, ki zaradi svojih prepričanj ne žele obleči vojaške uniforme in se boriti proti vietnamskemu ljudstvu. O tem predlogu mladih liberalcev bo v kratkem razpravljalo najvišje vodstvo stranke. Čeprav bi vse to ne moglo odločneje vplivati na vlado, vendar daje Wilsonu — če se resnično želi z Johnsonom razgovar-jati o Vietnamu — še en argument v roke glede razpoloženja v njegovi deželi. V V. Britaniji bi človek pogosto moral imeti vtis, da se v tej deželi relativno malo zanimajo za dogajanja v Vietnamu. Kot da bi prevladovalo uradno mnenje, češ da je to stvar vietnamskega ljudstva ali, točneje, stvar obeh naj- večjih velesil. Zadnji vse pogostejši pozivi in protesti to demantirajo. Res pa je, da vlada že nekaj mesecev uradno nič ne izjavlja, razen že običajnih formulacij, da je pripravljena storiti vse za zagotovitev miroljubne rešitve, ne more pa v tem smislu neposredno vplivati. Britanska javnost s tem očitno ni zadovoljna. Če so ameriški bombniki v obdobju umirjenega McNamare na Severni Vietnam odvrgli več eksploziva kot v teku vse druge svetovne vojne, koliko ga šele bodo po njegovem odhodu odvrgli bojeviti generali?! To vprašanje je pogosto čuti v britanskih političnih krogih. K temu še pristavljajo: ali ne bodo generali, ko si bodo zagotovili neomejeno nadzorstvo in oblast, morda vojno razširili še na Kambodžo, Laos in Tajsko? V tem primeru — se boje v Londonu — bo tudi Kitajska prej ali slej primorana stopiti v vojno. Morda je tudi v tem iskati raz- loge nenavadno velikih simpatij za senatorja Eugena McCarthyja, ki bo nastopil kot Johnsonov protikandidat v svojstvu pobudnika miru. Britanci so na široko popularizirali senatorjeve nastope, poudarjajoč, da gre za osebo, katere poštenje in dobri nameni so nedvoumni. Vendar so mnogi komentatorji mnenja, da gre v tem primeru samo za izraz moralne krize v ZDA, ki se bo težko spremenila v politično silo. Spričo tega ne preostane drugega kot še naprej čakati na odločitve, ki jih bo Johnson sprejel v sedanji in naslednji mandatni dobi. Toda sedanja politika ameriškega predsednika vsekakor ne zagotavlja najmanjšega optimizma, tako da so Britanci upravičeno zaskrbljeni. Wilson mora s tem računati in bo zaradi tega v svojo potno torbico za Wa-shington vtaknil tudi material o Vietnamu. M. BALETIČ Irina Arkipova in Bruno Prevedi v «Borisu Godunovu* v milanski Scali |llllllllllltlllllllllllllllllllllTIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII(llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllUllIIIIIIIIIIIII'IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUUI|||||||||||||||||||||||||||||||||;|||||||||||||||||||||n|U||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||UI||||||||||||U|||||||||||||||||||||||| DA NE BO POMOTE, NE VREMENOSLOVCI... Napovedujejo nam zgodnjo, vendar zelo kratko zimo FIRENCE, 14. — Čeprav se danes ne smemo pritoževati nad vremenom, saj je burja pojenjala in z njo se je umaknil tudi hud mraz, ki smo ga imeli nekaj dni. Pred dnevi pa so se vsi pritoževali, da se je zima letos prezgodaj pojavila. In to ne velja le za nas, pač pa za vso Evropo, kajti pred nekaj dnevi so poročali-o hudem, zelo hudem ■ mrazu iz vseh koftcev Evrope, celo 1« nekaterih'Tnešt *ha 'škr4j-nem jugu Italije, kjer je zapadlo veliko snega in je živo sTebro v termometru zlezlo krepko pod ničlo. V glavnem se je vreme vneslo povsod, menda pa še najbolj pri nas, saj je znano, da se pri nas vreme takoj popravi, brž ko preneha burja. če smo pa imeli prezgodnji začetek zime, je verjetno, da letošnja zima le ne bo huda, posebno ko so se te dni začele delati primerjave med letošnjo zimo in zimo 1928—1929. Letos nam bo verjetno prizanešeno, kajti napovedujejo nam sicer zgoden začetek zime, zato pa tudi zelo nagel konec mraza. Da pa bi kdo ne računal s temi napovedmi in se ne zanašal preveč na to, bomo povedali, da nam zgodnje, vendar kratke zime ne napovedujejo vremenoslovci, pač pa — vedeževalci. V kioskih in knjižnicah bomo te dni mogli najti publikacijo «Lunario-Almanacco», ki ga vsako leto sestavlja «astronom Barbanera«, izdaja pa založnik Čampi iz Foligna. Iz tega »priročni- ka« zvemo, da se bo zima kmalu končala in da bomo že v februarju in marcu imeli daljša obdobja vedrega neba z razmeroma blago temperaturo. Pomlad nas bo torej obiskala zgodaj, poletje pa bo zelo kratko. Pomlad zgodna, pravi Barbanera, trajnejše lepo vreme pa bomo imeli le zadnjih 15 dni maja ter daljši čas v juniju. V juliju fla-bbrfio imeli zelo menjajoče se vreme s pogostimi deževnimi dnevi ali vsaj pljuski. Zelo muhasto vreme z lepimi dnevi in pogostim dežjem in nevihtami bomo imeli tudi v avgustu. Barbanera pravi, da bo september zelo negotov, oktober pa lep z daljšimi obdobji sončnih dni. Proti koncu oktobra pa se bo začela deževna doba, ki se bo podaljšala skozi ves november. Za zadnji mesec prihodnjega leta, za december, Barbanera pravi, da bo zelo oblačen, vendar pa da bo prinesel malo snega, temperatura pa bo sorazmerno blaga. Vremenske razmere v decembru prihodnjega leta bodo torej prav obratne od vremenskih razmer letošnjega decembra. Kolikokrat smo že pri takšnih napovedih opozorili, da se niti vremenoslovcem, ki razpolagajo z vse drugačnimi sredstvi, ne po-sTeči vedno točno predvideti vreme, kaj bi mogli šele reči za tovrstne napovedovalce, ki ne razpolagajo z vremenoslovnimi postajami, vremenoslovskimi sateliti in vsem tistim, ki je na voljo modemi vremenoslovski službi. PO PISANJU HAMBURŠKEGA TEDNIKA «DER SPIEGEL« «Američanom dajemo denar da nas z njim kupujejo» Evropa ima tri poti, da se izvleče iz sedanjega položaja jsal /,,„sssss//ss. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poučila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutra-nia glasba - 11.40 in 17.40 Radio ?? šole - 12.00 Pianist Ch. Mc-kzie 12.10 Gospodinja nakupe - 12.20 Za vsakogar nekaj -i"-30 Glasbeno potovanje - 17.00 ^fkester Casamassima - 17.20 Ne j®®, toda o vsem - 18.00 Orkester dalletz - 18.15 Umetnost in pri-^aditve - 18.30 Zbor »Glasbene S.atice* Iz Ljubljane • 19.10 F. S. fmžgar: »Boltežar* - 19.35 Glas ?Jla in barve 20.00 Šport - 20.35 gospodarstvo in delo - 20.50 Kon-,®rt operne glasbe - 21.50 Veseli iJLrinki - 22.15 V svetu jazza • ^•45 Nežno i.i tiho. Trst }2.05 Plošče 12.25 Tretja stran 13.15 Juke box - 13.40 Cecconi: JU muro di Paularo* - 13.50 Or-“ester - 14.05 Knjižne novosti. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, ‘"■DO, 19.15 Poročila • 7.10 Jutra i Ja glasba ■ 8.00 Prenos RL o, 15 Ansambel Mescoli 10.45 “ošče 11.00 Turistične beležke I, 11-30 Današnji pevci - 12.00 in 3.00 Glasba po željah 13.40 O Parila panorama 14.45 Nove plo-??e '5.30 Od Soče do Drave - 5,30 Beethoven, Weber in Brahms itt 17.40 Lahka glasba 18.00 in J, 30 Prenos RL 22.10 Pianist E. '**riier. Narionalni program 7.00, 8.00, 13 IM) 15 (Ml, 20 00 Po Jpalla 8.30 Jutranje pesmi 9 07 4vočni truk 10.05 Sola • 10.35 PETEK, 15. DECEMBRA 1967 Ura glasbe - 11.30 Tenorist J. Bjoerling - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Domenico Modugno - 14.40 Ital. popevke - 16.00 Plošče za mladino - 16.30 Operna glasba - 17.20 Detektivka - 17.45 Tribuna mladih - 18.15 Glasba za mladino - 20.20 Orkestri - 21.00 Simf. koncert. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman v nadaljevanjih - 10.15 Jazz - 10.40 Cole Porter - 11.45 Pesmi desetletja - 14.04 Juke box - 15.15 Giu-lietta Simionato in Cesare Siepi - 16.00 Kratka monografija F. Sinatre - 16.38 Popoldanski spored - 18.35 Enotni razred: Vesoljski polet - 20.00 Glasba in skeči - 21.00 Z mikrofonom v Sondriu. III. program 10.00 Schumann in Čajkovski • 10.50 Dve Wolfovi Lieder - 11.20 Respighi in Albert 12.20 Mozartov Rondč K 617 in B. Smetane Trio, opus 15 13.00 Simf. kon- cert - 14.30 Baritonist C. Taglia-bue - 15.25 Bartoluccijeve sklad be • 16.25 Beethoven: Serenada, opus 8 • 17.20 Angleščina - 17.45 Schoenberg, Honegger, Bortolotti 18.30 Izredna lahka glasba -18.45 Kulturni pregled 19.15 Kon cert 21.00 Elektra, od Ajshila do Sartra • 22 50 Madžarski pesniki. Slovenija 7.00, 8.00, tu.00, 13 (K), 15.00, 19.30 Poročila 6 30 i.. 7 25 Informativna odduja 8 08 Glasbena matineja - 8.55 Pionirski tednik - 9.25 L. Korošec poje slov. narodne - 9.40 Glasbena šola Moste-Polje - 10.15 Pri . as doma - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Orkester - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Pesmi - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Na kmeČKi peči - 13.30 Pri poročajo vam . - 14.05 Valčki in uverture - 15.20 Napotki za turiste - 15.45 Kulturni globus - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Človek in zdravje - 17.15 Koncert po željah - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Zabavna glasba - 18.45 Na med narodnih križpotjih 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Plesni orkester - 20.00 Glasbeni cocktail - 20.30 Slov. zemlja v pesmi in besedi 21.15 Oddaja o morju -22.10 B. Bartok; Rapsodija -23.05 Literarni nokturno. Ital. televizija Od 10.30 d> 12.30 Šola - 16.30 Konjske dirke 17.00 Program za najmlajše - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Komorna glasba - 19.15 Poljudna zna nost 19.45 Šport in ital. kronike 20.30 Dnevnik 21.00 TV ak tualnosti - 22.00 Film: »Havajska orhideja* 23 00 Dnevnik. II. kanal 18.00 Nikol' ni prepozno • 18.30 Angleščina 21 00 Dnevnik - 21.15 Antoine: «11 Cavalier Tempesta* 22.10 Kulturne aktualnosti. Jug. televizijo 17.05, 20.00, 22.15 Poročila - 9.40, 14.50 TV v šoli 11.00, 16.10 Os nove splošne izobrazbe - 17.10 Vaša »rižanka 17 55 Obzornik 18.15 Mladtnsk' koncert 19.05 Svetlobni žarek 19.40 Reorgani zacija zdravstvene službe 2e nekaj let se v evropskih gospodarskih in političnih krogih veliko razpravlja o prodiranju ameriškega kapitala v Evropo. Del evropskih političnih in poslovnih ljudi s tem soglaša. Hamburški tednik «Der Spiegel« je v zvezi s tem objavil članek, iz katerega povzemamo: «Ni verjetno, da bo čez 15 let Evropa, poleg ZDA in SZ, tretja svetovna industrijska velesila. Bolj verjetno je, da bo to ameriška industrija — v Evropi. Od 1958. leta so ameriška podjetja investirala v zahodni Evropi 40 milijard mark (6500 milijard lir op. ur.), kar je nad tretjino skupnih ameriških naložb na svetu. Od 6000 ameriških podjetij, ki so v tem času bile ustanovljene v tujini, jih je polovica v Evropi. Medtem ko so se v letu 1966 ameriške naložbe v samih ZDA dvignile za 16 odst., so se .v deželah članicah evropske skupnosti dvignile za 40 odst. Smo v dobi elektronike Odkod to, da Američanom v Evropi bolje uspeva kot samim Evropejcem? Najbolj izrazito je to, kako se ameriška industrija pri tem usmerja. Vedno izbira tista področja, ki se odlikujejo po zelo razviti tehnologiji, s stalno novimi odkritji in z visokim odstotkom naraščanja. Tako ameriške družbe kontrolirajo v Evropi 15 odst. proizvodnje TV in radijskih sprejemnikov, 50 odst. proizvodnje polprevodnikov, ki zamenjujejo zastarele elektronke, 80 odst. proizvodnje elektronskih računskih strojev in 95 odst. novega tržišča tako imenovanih integriranih elementov (ki se uporabljajo za balistične rakete in velike bodoče računske naprave). Te številke so važne, kajti elektronika ni po naključju izbrano področje dela. Od te bo namreč odvisen bodoči industrijski razvoj. Medtem ko je v prvi industrijski revoluciji človeško silo zamenjal stroj, smo sedaj v drugi industrijski revoluciji, ko se vloga človeških možganov prenaša na računske stroje. In vtem ko Evropejci še vedno iščejo pot za ustanavljanje velikih evropskih podjetij, ameriške družbe že uvajajo resnično evropeizacijo. Skupno tržišče je že sedaj v glavnem organizirano na ameriški način. Na nekega ameriškega bančnika v Parizu se vsak dan obračajo francoska podjetja s prošnjo, naj jim priporoči — Francoze, ki bi delali v ameriških podjetjih. Generalni direktor neke nemške jeklarne postavlja na vodilna mesta samo ljudi, ki imajo za seboj prakso pri ameriških podjetjih. Britanski tržni svet pošilja vsako leto po 50 vodilnih ljudi na prakso v Harward in polovico stroškov za to plača britanska vlada.« Zanimivo je, kako «Der Spiegel« razlaga financiranje ameriških naložb v Evropi. List piše: «DosleJ se je malo vedelo o finansiranju ameriških naložb v Evropi. Ameriška podjetja v zvezi s tem bolj malo žrtvujejo. Denar, ki ga za to potrebujejo, dobijo kar v Evropi. Američani so 1965. leta investirali v Evropi 16 milijard mark. Svoje posle so finansirali takole: 55 odst. s pomočjo posojil na evropskem tržišču dobljenega kapitala in neposrednih kreditov v evropskih deželah; 35 odst. ■ prispevki ev- ropskih vlad in s samofinansira-njem podjetij in samo 10 odst. z dolarji iz ZDA. To se pravi, da se 90 odst. ameriških naložb v Evropi finansira z evropskimi sredstvi.« Pisec članka ta način financiranja označuje s sledečim stavkom: ((Američanom dajemo denar, da nas z njim kupujejo«. Evropa ima veliko evropskega kapitala, ki ga pa uporabljajo ameriški podjetniki. Pisec članka meni, da bi se morali Evropejci naučiti, kako je treba poslovati v spremenjenih razmerah, kako bi bilo treba izrabiti priložnost velikih tržišč in kako na tak način priti do največjega dobička. Članek se nadaljuje: «Neki ekonomisti menijo, da je sedanje stanje v Evropi za Evropo najboljša rešitev. Po njihovem irinenju je edino možno napredovati, če prepustimo Američanom vodstvo. Zares, kot se kažejo stvari v zadnjem času, je odvisnost od ZDA kar koristna. A-meriške naložbe vnašajo plodove tehničnega razvoja v naše gospodarstvo. Američani uvajajo proizvodni način in organizacijo, ki sta nam bila doslej neznana. Na ta način posredno silijo evropske proizvajalce ,da pospešijo racionalizacijo, do katere bi brez takšne konkurence ne bi prišlo. Toda v daljšem razdobju ameriške naložbe jemljejo evropskemu gospodarstvu vsakršno možnost naglega razvoja. Rentabilnost povsem evropskih podjetij postaja vedno manjša, evropska podjetja vedno več trošijo za ameriške patente in licence.« «Temu je treba dodati tudi denar, ki v obliki dividend odteka v ZDA. Te dividende so v celoti že prekoračile ameriške založbe v Evropi« pravi pisec dobesedno. Kaj šele bo leta 1980 ((Nekim Evropejcem Je prišlo na um, da bi podržavili ameriška podjetja. Ta reakcija bi bila tipična reakcija nerazvitih dežel in bi se niti ne dotaknila bistva vsega tega problema. Iluzija podr-žavljenja je lepa... dejansko pa je le udarec za lastno deželo, ker bi država udarila v prazno. Zakaj? Danes vrednost podjetja ne sestoji iz tovarniških zidov in strojev, pač pa iz nematerialnih dejavnikov, kot so tehnično znanje, organizacija dela, učinkovitost upravljanja. In to se ne da podržaviti. ((Ameriško izzivanje torej ni industrijskega in finančnega značaja. Ameriško izzivanje nas predvsem sili, da razvijamo nove ideje in jih takoj uresničujemo.« ((Današnja Amerika — nadaljuje pisec — Je še vedno podobna naši Evropi, čeprav ima 15 let prednosti. Toda 1980. leta bodo ZDA živele že v povsem drugačnem svetu. Ce jim ne bomo sledili, bodo v znanosti in tehniki zavzele monopolni položaj. Po sedanjem videzu bo le dvema državama — Japonski in Švedski — u-spelo slediti razvoju ZDA in sicer s strnjevanjem sredstev na izbranih industrijskih področjih. Ti dve državi pa ne bosta dovolj močni, da bi se mogli enakopravno pogajati z ZDA, ali da bi predstavljali njihovega enakopravnega tekmeca. «Ko se bo Evropa nekoč oddaljila m diskvalificirala, bodo ZDA same v nekakšnem avantgardističnem svetu. Takšno sta-nje po je za Evropo nesprejemljivo, za same ZDA nepovoljno, za svet pa nevarno. «Z ustanavljanjem raznih skupnosti je Evropa že pred desetimi leti pokazala, da čuti ameriško nevarnost in da se želi tej nevarnosti postaviti po robu. In kaj se je zgodilo? Obstajajo skupnosti, ni pa ustrezne moči. Skupno evropsko tržišče se ne razvija za dobrobit Evrope, pač pa v korist ameriške industrije«. In rešitev? Pisec meni: «Pred evropsko industrijo so sedaj tri poti, od katerih bo odvisna gospodarska bodočnost stare celine. Ena teh poti je sprejemanje sedanjega stanja. Evropska industrija bi tako nekaj časa vzdržala konkurenco, dokler bi lastniki podjetij ne bili primorani svojih podjetij prodati Američanom. Ta pasivnost bi privedla do industrijske priključitve. Druga pot bi bila v sprejetju vloge — dopolnilnega dejavnika. Evropska podjetja bi se ohranila na tistih področjih, na katerih imajo, zaradi nižje cene delovne sile, prednost pred ameriškimi. Tako bi se svetovno gospodarstvo razdelilo na tri področja: ZDA bi vladale na področju, kjer je tehnika najbolj razvita in kjer prihaja stalno do novih odkritij. Srednje področje, tudi evropsko področje, bi se ukvarjalo z industrijskim uvajanjem teh ameriških novosti. «Tretji svet« pa bi bil proizvajalec surovin in bi se ukvarjal tudi z industrijsko proizvodnjo, toda v smislu tradicionalne tehnike. Tretja možnost je v poskusu Evrope, da se pripravi na konkurenco. Evropska podjetja pa so daleč od tega, ker nimajo sredstev. Evropskim podjetjem je potrebna velikanska pomoč, posebno v odločilnih panogah gospodarstva. V elektronski industriji se v ZDA država pojavlja kot naročnik za 63 odst. proizvodnje, v Evropi za 12 odst., kar zadeva znanstvena raziskavanja v ZDA država daje 85 odst. sredstev, v zahodni Evropi 50 odst. «Der Spiegel« zaključuje svoj članek takole: ((Stojimo pred novo dobo. Ljudje, ki so živeli v dobi padca Rima in Carigrada, so upoštevali nove poti in pustili za seboj sledove. Toda ti ljudje niso spremenili toka razvoja. Danes se je treba zavedati, da bi pravočasno prišli do preobrata. Ce do njega ne pride, bodo Evropa in z njo druge slavne civilizacije dokončno propadle«. DVE IZ BENEŠKE SLOVENIJE Dobre zveze občine Dreka Od vseh slovenskih občin v Beneški Sloveniji je Dreka najmanjša, saj šteje komaj 1128 ljudi, pa še od teh je dobra četrtina na delu v emigraciji. Pa vendar je o Dreki marsikaj slišati: o njenih težavah, pa tudi o uspehih, ki jih je dosegla. Kar je u-spehov na administrativnem področju, gredo na račun energičnega župana Namorja. Pomladi so odprli v Salarjih obmejni blok prve kategorije, torej tudi za potnike s potnim listom. Število potnikov in prometa se prvo leto se še ni kaj visoko dvignilo, ker pač ni asfaltirane ceste na obeh straneh meje. Toda najbližja pot za avtomobilske izletnike v srednjo Soško dolino pa je prav tod. Druge obmejne občine bi tudi rade imele obmejni prehod prve kategorije, toda, kot kaže, nimajo tako agilnega in spretnega župana, da bi to izpeljal, župan Namor je pretekle dni obiskal tudi deželnega odbornika za javna dela dr. Masutta in mu predočil nujno potrebo, da sedanjo občinsko poslopje popravijo in izboljšajo. Stroški bi znašali 13 milijonov lir. Tudi številna dela na cestah v občini so opravili po njegovem zavzemanju. Občina je že večkrat bila deležna raznih podpor ministrstva za notranje zadeve, ki je pod enim ali drugim naslovom dala Dreki po kak milijonček, da je mogla plačati občinske uradnike, ker je bila blagajna prazna. Socialistični poslanec Ceccherini, ki je državni podtajnik v notranjem ministrstvu vsako leto odrine po manjšo vsoto za občinska javna dela v Dreki. Najnovejša zadeva, ki je nekoliko presenetila ljudi, je pa to, da se je celo dežela pred nedavnim spomnila Dreke in nakazala denarno podporo kar ubožnim občanom in ne samo ubožni občini. 16 družin, revnih seveda, kljub vsesploš. ni revščini teh hribovskih krajev, je dobilo podpore po 15 tisoč lir. Drugi pa, ki imajo ljudi na delu v emigraciji, pa te dni željno pričakujejo svojce, da jih še bolj podprejo ob božičnih in novoletnih praznikih. Srednji šoli brez šolskih poslopij OBČINSTVO UPADA RIM, 14. — Kinematograf v Italiji more računati z obilnimi 600 milijoni obiskov na leto. To je sicer velika številka, toda vendar za 25 odst. manjša, kot je bila pred leti. V tolažbo italijanskim lastnikom kinematografskih dvoran lahko služi stanje v Franciji, ki je še slabše, kajti v Franciji se je število obiskovalcev kinematografskih dvoran v istem času znižalo kar za 50 odst. Te podatke prinaša publikacija «Cinema d’oggi», ki hkrati poziva odgovorne kroge, naj se lotijo pobude, za reševanje evropske kinematografije. Gre za članek, ki je objavljen pred sestankom mešane komisije za izvajanje sporazuma o filmski koprodukciji med Francijo in Italijo. Dve občini Beneške Slovenije, slovenska občina S. Lenart in narodnostno mešana občina Fojda imata dve obvezni srednji nižji šoli. V srednjo šolo v Sv. Lenart hodijo dijaki ne samo iz šentle-nartske občine, ampak tudi iz so sednih slovenskih občin Dreka, Srednje, Grmek in Sovodnje. V srednjo šolo v Fojdi pa hodijo dijaki iz furlanskih krajev občine in pa iz slovenskih vasi: Cenebole, Podcerkve in Pedrože, ki so ob zadnjem štetju štele okoli 800 slovenskih občanov in še nekaj sto po drugih krajih. Obe občini sta gospodarsko pasivni in njuno prebivalstvo hitro upada zaradi izseljevanja. Učilnice imata obe ti šoli kar v občinski sejni dvorani, tu pa tam pa v učilnicah osnovnih šol in drugih prostorih, ki so malce prostornejši od navadnih stanovanjskih sob. Ljudje so upali, da bo šoli zgra. dila dežela, toda leta se je omejila le na svoj zakon o šolski pod. pori, ki predvideva le brezplačno prevažanje dijakov in kvečjemu kakšno šolsko malico in menzo ali pa nakup knjig siromašnejšim dijakom. Stalno preseljevanje dijakov iz ene zasilne učilnice v drugo seveda ovira uspešen razvoj pouka. Edino manjše toda ne preveč trdno upanje je, da bi morda petletni načrt o šolstvu zajel tudi ti dve šoli, da bi prišlo do ustreznih šolskih poslopij za svoji srednji šoli. A. B. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ «Vezuvijski slikar» slika tudi naš Kras Ciro Russo, ki že dobrih deset let stalno živi v Sesljanu, razstavlja 45 oljnatih slik v Rossonijevi galeriji in v sosednem salonu modernega slikarstva. Zvest svojemu neapeljskemu poreklu, nam ta ve-zuvijski slikar, kakor ga je krstil Cesare Sofianopulo, tudi to pot predstavlja petnajst pokrajin svojega juga. So to večinoma slikoviti razgledi iz Russovega rojstnega kraja San Anastasio al Vesuvio. Morda je prav zato treba med njimi iskati najboljša dela. So pa nekatere njegove podobe našega Krasa njim kakovostno e-nakovredne, čeravno se v marsičem razlikujejo od prvih, kar je pač pogojeno v raznolikosti rastlinstva in stavb, ki so drugačne na jugu kot pri nas. Od tod nekakšna neenotnost v celovitosti razstave, ki pa je seveda tudi nujna posledica velikega števila slik vseh vrst motivov. Saj so tu, poleg omenjenih in uspelih slik tihožitja, še obalne marine med Mira-marom in Dedihorrl' ‘ter slike motivov iz Furlanije, Toskane in Lombardije. Vrhu tega pa je še mnog-) malih temper, ki niso navedene v katalogu. Te se zde včasih kol abstraktna dela, so pa v resnici le bežni barvni zapisi, študije za večja olja. Odlična v barvnem kot v oblikovnem pogledu izreza je slika hiš San Anastasia na lavnati hribini. Mislimo na sliko št. 40. Tvori pa z nekaterimi drugimi slikami juga čisto posebno skupino, kot n .pr. slike okoli Komna, Gabrovice ali celo slovenska pokrajina pred Vrhniko. V podajanju bistva kraja je pač Russo izostren opazovalec, ki ne posploši na katerisikoli motiv svoj način slikanja, temveč ga prilagaja značilnim posebnostim pokrajine. Je pa zaradi tega tudi njegovo uveljavljanje težavnejše, kot recimo pri Brumattiju, ki slika že leta vedno le naše kraje. Zato se dajo prikazane slike uvrstiti v tri skupine: Prva je vezuvijska, druga kra-ška, tretja pa obmorska s slikami obale med Gradežem in Trstom. Prehod je zlasti dobro opazen v slikah starega Gradeža, ko prehaja preko razgibane slike tržiške ladjedelnice v svežino pokrajin Krasa. Izlirc. za umetniško darilo za praznike je torej velika tako za naše ljudi kot za slikarjeve krajane ter gre od velikih olj do prav malih. Med poslednjimi pa so po neposrednosti povezave med naravo in sliko presenetljivo dobro uspeli primerki. MILKO BAMBIČ Ciro Russo: San Anastasio (olje) OVEN (od 21.3. do 20.4.) Začnite proučevati nekatere tržne pogoje. Sprostili boste ogromno duhovno e-nergijo. HOROSKOP BIK (od 21.4. do 20.5.) Skušajte .°r Ji,." 23LS2" »«**>- pustolovščina. biti za zgled. Bodite širokosrčni z onimi, ki to zaslužijo. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne izolirajte se, čeprav si tega želite. Izpopolnjujte se v potrpežljivosti. RAK (od 22.6. do 22.7.) Če danes ne boste uspeli v svojih namenih, se vam bo to posrečilo drugič. Da nes boste v središču pozornosti. LEV (od 23.7. do 23.8.) Ne razpravljajte z nekim predstojnikom o stvareh drugorazrednega pomena. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Ne dovolite, da bi nekateri kraji mo gli imeti na vas kak vpliv. Zvedeli boste nekaj, kar vam bo marsikaj osvetlilo. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Dokajšen spor med vami in prijatelji. Bodite skromni v svojih za htevah. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Povrnite se k delu, ki vam je nekoč že omogočilo mnogo zadoščenja. Otresite se neke družabne obveznosti, ki vam je v breme. STRELEC (od 22 11 do 21.1.) Naglo boste rešili vrsto manjših vprašanj. Zaljubljenci bodo danes prišli na svoj račun. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Pisatelji, slikarji in nasploh umetniki bodo danes imeli vrsto odličnih idej. Pazite se pred nekim zakrinkanim nasprotnikom. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Lepi dosežki na področju naravoslovnih raziskovanj. Potreben vam je počitek. RIBI (od 20.2 do 20.3.) Ne zahtevajte preveč od svojih sodelavcev. Priporočljiva je večja elastičnost. Goriško-beneški dnevnik POGOVOR S PREDSEDNIKOM POKRAJINSKEGA NADZORNEGA ODBORA Odločanje upraviteljev dokazuje da so zreli za deželno avtonomijo Od v. Macoratti je dejal, da je odbor v enem letu preučil 11.033 sklepov nad 100 krajevnih ustanov - Slabo finančno stanje bolnišnic in krajevnih ustanov ((Proračunsko stanje štirih gori-ških bolnišnic je dokaj kritično, zlasti velja ta ugotovitev za tržiško, katere uprava danes nima sredstev za izplačilo decembrske in 13. plače,« je v pogovoru s časnikarji včeraj dejal predsednik pokrajinskega nadzornega odbora v Gorici odv. Franco Macoratti, katerega so časnikarji zaprosili za nekaj izjav ob prvem letu delovanja te pomembne deželne ustanove na Goriškem. Predsednik Macoratti je dejal, da so v skladu s sporazumom sklenile vse bolnišnice izplačati predujem svojim uslužbencem v višini 60.000 lir, dasi-ravno ministrstva sporazuma še niso ratificirala. Dokaj podobne raz mere vladajo tudi v ostalih krajevnih ustanovah. Z redkimi izjemami so vse zadolžene do grla in čez; dolgovi in stroški za številno osebje pa docela mrtvijo njihovo dejavnost, zlasti kadar gre za manjše ustanove. Odv. Macoratti je uvodoma poudaril, da predstavlja ustanovitev dežele napredek v samoupravljanju ter demokratičnem razvoju. Pokrajinski nadzorni odbor, ki je v nekem smislu prevzel vlogo GPA, sestavlja poleg predsednika, ki ga imenuje dežela, še pet odbornikov, ki jih izvoli pokrajinski svet, medtem ko so ostali trije imenovani od prefekture ter so neke vrste strokovnjaki. Sestaja se povprečno po trikrat tedensko ter nadzoruje dejavnost 25 občin, 25 ustanov ECA, 4 civilnih bolnišnic, dveh turističnih ustanov, dejavnost konzorcijev ter dobrodelnih ustanov, skupno, torej nad 100 ustanov. Odbor nadalje odloča o prizivih glede obrt-nic ter o pokojninah civilnih invalidov. V razdobju med julijem 1966 in Julijem 1967 je odbor preučil 11.033 sklepov ustanov ter jih odobril 9.847, razveljavil jih je samo 106, zavrnil 14, v nadaljnjo preiskavo pa je dal 402. Posebno značilen je podatek o razveljavljenih sklepih; leta dokazuje, da upravitelji resno jemljejo svoje obveznosti in da kljub težavnim razmeram, ki izhajajo iz pasivnih proračunskih situacij, ob spoštovanju zakonov delujejo v korist svojih skupnosti. Pokrajinski nadzorni odbor od samega začetka teži k sodelovanju z ustanovami ter jih navaja k dejavnosti, ki odraža umirjenost in javnosti pa bo še učinkovitejša, ko se bodo s sprejemom ustreznih zakonov otresli vrste dajatev, ki sodijo v državno pristojnost,« je svoj pogovor s časnikarji zaključil predsednik odbora odv. Macoratti. spoštovanje zakonov. Prav zavoljo | deželno avtonomijo. Njihova de- iskanja takšnega sodelovanja je ' ............................ odbor odredil neke vrste preiskave (402 primera), da je mogel nuditi svojo pomoč in nasvete. Ker je vrhu tega svoje delo opravljal hitro, upravitelji prav gotovo cenijo njegovo dosedanje poslovanje. Pokrajinski nadzorni odbor je dolžan povedati svoje mnenje, ki pa ustanov ne obvezuje, da ga sprejmejo, tako da v končni fazi pokrajinski nadzorni organ ni nikakršen varuh, niti ni odgovoren za sklepe krajevnih ustanov. Vse to daje krajevnim ustanovam večjo oblast in več pravice do demokratičnega odločanja; prav zaradi tega je odbor vrnil samo 14 sklepov ustanovam, da jih znova preučijo. ((Navedeni podatki dokazujejo, da so naši upravitelji dozoreli za Bencinski boni veljavni samo do konca leta Letošnji bencinski boni veljajo samo do 31. decembra 1967. Benci-narji, ki ne morejo izkazati prodaje večje količine od tiste, ki je bila nabavljena, ne bodo mogli prenesti veljavnosti bonov za uporabo v letu 1968. ZA ZAČETEK PREDAVATELJSKE SEZONE V«Gregorčiču» predavanje o Slovenskih madrigalistih Prof. Alenka Saksida je govorila o nastankii zbora ter njegovih umetniških dosežkih NAJAVLJENIH UEFA 22 nogometašev za tekmo s Švico RIIM, 14. — Italijanska nogometna federacija je najavila mednarodni nogometni zvezi UEFA za prihodnje srečanje s Švico, ki bo 23. decembra t. 1„ naslednje igralce. BOLOGNA: Romano Fogli in Ezio Pascutti. CAGLIARI: Roberto Boninsegna, Luigi Riva, Francesco Rizzo. FIORENTINA: Enrico Albertosi, Giancarlo De Sisti. INTER: Tarcisio Burgnich, Angelo Domenghini, Giacinto Facchetti, Sandro Mazzola. JUVENTUS: Giancarlo Bercellino, Emesto Castano, Sandro Salvadore. MILAN: Gianni Rivera, Roberto Rosato. NAPOLI: Antonio Juliano, Dino Zoff. TORINO: Giorgio Ferrini, Fabri-zio Poletti, Lido Vieri. VARESE: Armando Picchi Polet - novo športno društvo na Opčinah Velika družina domačih športnih društev se je obogatila * novim članom. Po koncu 10. jubilejnih SŠI so mladinci na Opčinah dne 19. novembra ustanovili lastno športno društvo in g* imenovali «Polet». Odbor novega društva, katerega sestavljajo pretežno mladi športniki, je že poskrbel, da se je moška odbojkarska ekipa pd' javila italijanski odbojkarski zvezi, po možnosti pa se bodo fantom pridružila tudi dekleta. Društvo ima namen v kratkem organizirati v tržaškem pokritem bazenu tudi učenje plavanja 88 otroke, športno društvo «Polet» je izpolnilo veliko vrzel v domačem življenju. Odbor društva vabi vse Opence, da postanejo njegovi člani in da mu konkretno pomagajo pri prvih težkih korakih. ......................iiimiiiiiiiiiimiiiiiinmroV ta, člana Uniona. nlS^ V II. amaterski kategoriji , igralci Vesne dobili nlkakega & plinskega ukrepa avtomobiuiem MODEN A, 14. - Jacky Ick*- ^ član avtomobilskega podjetja r ni. ri, bo po vsej verjetnosti Prv stopil za modensko »hišo« v •> Afriki. . CHARLES EXBRAYAT 6. Drugič v Sevilli «Zakaj pa ne, seflor?« Trčila sva Sopivec je na dušek izpil. Nato pa je vzel steklenico in dvakrat natočil svoj kozarec ter izpil. Ni me prosil za dovoljenje, le zardel je in zamrmral; ((Oprostite, gospod, toda...« Mirno sem ga prekinil. «Vem, kaj je pomanjkanje...« To ga ni razburilo, kot sem pričakoval — nasprotno, sklonil je glavo in vzdihnil: «Zdi se mi, da se bom zadušil.« V letih, ko sem delal v Združenih državah, sem videl veliko uživalcev mamil. Zato sem lahko pogodil, da Je moj sopivec pripravljen storiti vse, samo da bi prišel do heroina ali kokaina Medtem pa je Lajolette živel v Barceloni v udobni vili na bregovih Tibidaba... Ko sem pomislil na dobavitelja mamil, me je — kot vedno ob takih priložnostih - pograbila divja besnost in pred očmi se mi je pojavil rdeč oblak. NIČ več se nisem jezil na svojega zasledovalca Zasmilil se mi Je. Lahko bi zahteval, naj pripoveduje svojo zgodbo, toda te zgodbe sem v raznih variantah že mnogokrat slišal... Nesrečnež se je dvignil in sramežljivo dejal: ((Zahvaljujem se vam, seftor...« Hotel je oditi, toda prijel sem ga za roko in ga prisilil, da je zopet sedel «Ne poprej, dokler mi ne boste povedali, zakaj ste me zasledovali.« Presenečeno me je pogledal. «Toda, saj veste?... Ko sem vas videl hoditi po Sierpes, sem mislil, da ste tujec. Hotel sem vas prositi za denar, potem bi vam razkazal Sevillo... Toda nisem se vam upal približati, ker sem v takšnem stanju. Bal sem se, da boste mislili, da sem pijanec...« Njegov odgovor Je bil sprejemljiv. Lahko bi mu ponudil nekaj peset, ki mu jih primanjkuje, on pa bi mi povedal ime njegovega preskrbovalca. Toda vedel sem, da ne bi sprejel... Ne v Evropi ne v Združenih državah zastrupljenci ne izdajo imen svojih krvnikov, ker se boje, da ne bi več imeli preskrbo-valcev. To bi me lahko celo izdalo, kajti lahko je ugotovil, da si mamil ne vbrizgavam in da jih seveda tudi ne jem ali kadim. Ko je odhajal, mu nisem branil. Morda je bila to napaka, toda bil sem zelo zadovoljen, ker sem začel sam sebi verjeti, da sem si sam delal utvare in da banda ne ve za mojo navzočnost v Sevilli... Sicer pa, kako bi mogla? Na trgu Palma je sonce risalo nežne sence. Bil sem zelo vesel, vesel zaradi daljnih nežnih spominov, ki so vse bolj postajali sedanjost, čeprav me je ta nekoliko dušila. Zenske so hitele s trga, nosile so težke košare. Možje so stali tam, kjer so se srečali ter nenavadno živahno govorili. Drugi so se na slanjali na zidove fasad; bili so zadovoljni v tišini in toploti zraka, v krasni svetlobi pomladanskega jutra. Otroci so se igrali bikoborbo. Ustavil sem se in jih občudoval. Gibčno so se umikali, bili so drzni in naravnost dražestni, mladih teles, polni neke vrste svetega zanosa. Bili so potomci starega, zelo plemenitega kulta. Name so postali pozorni šele, ko sem dvakrat ali trikrat navdušeno zaklical «011č». Ko so videli, kako sem se navdušil, so zopet, postali otroci: obkrožili so me in me prosili za «perras chicas«. Ker nisem imel drobiža, sem poklical «bikoborca», ki sem ga poprej opazoval pri igri in mu dal ban kovec za pet peset. Rekel sem mu, naj denar razdeli med tovariše. Komaj sem Jim ušel, tako vneto so se mi zahvaljevali. Ko sem skoraj nevede stopil na dvorišče «naše» hiše, sem zbrisal nekaj desetic svojih let in prav nič se ne bi začudil, če bi na oknu našega majhnega stanovanja zagledal svojo mater, ki me kliče, naj hitro skočim v trgovino. Ko sem šel mimo kotička, kjer se je nekoč ukvarjal s čevljarstvom mož, ki mi je povedal vse, kar še sedaj vem o bikih in bikoborcih iz andaluzijskih pripovedk, sem proti volji glasno zaklical; «Dober dan, stric Paco!» Toda neka ogromna ženska, debela in bleda, ki se je pokazala na Pacovem pragu, me je postavila v stvarnost. Pazljivo me je premotrila od nog do glave, nato pa je radovedno vprašala: «Nekoga iščete, gospod?« Razložil sem ji, da sem nekoč v tej hiši stanoval in da je tu, kjer Je sedaj ona, živel čevljar, moj prijatelj Francisco Al-guin, ki so ga vsi klicali Paco. Zenska se Je dolgo praskala po glavi, nato pa mi je odgovorila; «Paco Je umrl... Kmalu bo tega že sedem let... Tudi jaz sem ga dobro poznala. Za njim je prišel sem moj mož. Kadar ne pije, kar pa gotovo prav zdajle počne, plete košare. Pred uro je namreč odšel po kruh, prekleta mrha!« Razgovora, ki bi se lahko obrnil na zakonske težave moje sobesednice, nisem hotel nadaljevati. Pozdravil sem dobro žen sko. Ko sem ji po običaju zaželel prijeten dan, sem hotel na daljevati pot. Toda ženska me Je ustavila in prijela za suknjič. «Morda bi radi videli Pacova otroka? Tudi njegova žena Conchita je namreč umrla!« Seftora Conchita mi Je vedno dajala usnjene odpadke za pračo... Bila je tako tiha, tako vase zaprta, da sem jo — naj mi bog odpusti — pozabil... Ne da bi se ozirala na mojo željo, je matrona stopila na sredo dvorišča, dala roke k ustom in n, vso moč poklicala: «Marija, golobica!... Marija Sladkega Imena, čuj me!» Ime me je navdušilo in takoj razgnalo slabo razpoloženje, ki me je prevzelo, ker sem se spustil v pomenek z neznanimi govorih ^ dolgo in široko... Maria del Dulce Nombre... Marija Slad^L. ljudmi — sedaj bom moral — v čigavo korist? Imena... Samo v Španiji dodajo k Imenom Se tako Poe" ^ imena. V drugem nadstropju se Je odprlo okno tn nekdo, ga nisem dobro videl, je vprašal: «Kaj se dogaja, Dolores?« o «Neki tujec sprašuje po tvojem očetu... Vprašal me Je novicah, ker ni vedel... Ti mu boš povedala bolje kot j*2, ko je dobri človek umrl.« Nato se Je obrnila k meni in rekla: 8j, ((Povzpeti se morate samo po stopnicah, ki so nasproti Na stopnišču nt posebno svetlo, toda Marija vas čaka » ^ Zaradi vljudnosti sem vprašal dekle, ki Je gledalo sK okno; «AU dovolite, sefiortta?« «Samo pridite gor, seflor!« jj, Stopnišče Je bilo res samo mračno, toda človeku, k) Je L,, šel z dnevne svetlobe, se je zdelo, da se pogreza v trdo 9f Povzpel sem se komaj čez deset stopnic, pa že nisem nl videl. Na slepo sem se oprijel ograje in pazljivo stopal lo se mi je, da za menoj nekdo zasopihano diha Ker vetu. ^ pomanjkanje svetlobe pospešuje domišljijo na to nisem ^ pozoren. To pa je bila huda napaka V trenutku namreč ko8 prispel v prvi stopniščni presledek, se ml Je zazdelo, da s® B|| name zrušila hiša. Komaj sem še zakričal nato sem lz^ \p zavest. Vzkliki, odpiranje in zapiranje vrat, nagi! koraki "" je bilo zadnje, kar sem vzel s seboj s tega sveta „|g Ko sem se zopet zavedel sem ležal v sobi, ki se Je jj v soncu. Poleg postelje je stala in me 'askrbljeno * najbolj dlvno dekle kar sem jih kdajkoli videl Ali san jjvO’ Ko pa sem spoznal debelo matrono, ki me je sprejela na 0 a\ rišču, sem vedel, da je lepa Seviljka del tega sveta Nasm® sem se, dekle pa je z olajšanjem vzdihnila; ((Zaveda se... hvala bogu...« fNadaljevanje UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHI 6, II., TELEFON 93 808 in 94 638 - PoStnl predal 559 - PODRUŽNICA: (iORICA: Ulica 24 Magglo 1/1 Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA Četrtletna 2 250 lir, polletna 4 400 lir celoletna 7 700 Ur — SFRJ posamezna Številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din <10.000 starih dinarjev 1 SFRJ AD1T, D2S,’Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodrti banki v Ljubljani - 501 3-270 ' - OGLASI: Cena oirlasov: Za vsak mm v Strini enega stolpca: trgovski 150, Ilnančno-upravn) goričke pokra)ne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societ& Pubbllcltk Itallana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdala ir. tiska St 20 - Telefon 37 338, 95 823 - NAROČNINA: mesečna 800 ,ir - p — Postni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Vrst H 5374 ' ,ji 250, osmrtnice 150 lir - \1ali i glas Založništvo tržaškega t ska, Trst 40 lir beseda - Oglasi