GEOGRAFSKI OBZORNIK ka prek kritične točke do posledic in poti iz krize. Vse je povezano z grafičnimi predstavitvami, ki služijo kot dopolnilo pri raziskavi. Učenci so razdeljeni v tri skupine glede na naravne nesreče: skupina za vul- kane in potrese, skupina za snežne in zemeljske pla- zove in skupina za sušo. Vsaka skupina ima svoje polje raziskave, svoj projekt in svoje rezultate. Kom- pleksnost dela učencev je prikaz naravnih nesreč po svetu v razvojnoposledični obliki. Učenci spoznajo, da so v naravi nesreče del pokrajine, ki se nepresta- no spreminja. Zavzemajo svoje kritično stališče do proučevanja naravnih nesreč in ugotavljajo, da je zna- nje o naravnih nesrečah nujno, kajti le to vodi k učinkovitejšemu boju z njimi. POLOŽA J GEOGRAFI JE V G IMNAZ I J SKEM PROGRAMU Vili Podgoršek K temu, da sem na papir prelil nekaj mojih raz- mišljanj o položaju predmeta Geografija v gimna- zijskem programu, me je spodbudilo pismo kolegi- ce Branke Gabrenja Muller v prvi številki Geograf- skega obzornika, letnik 42. Pridružujem se njenim ugotovitvam o slabem položaju predmeta Geogra- fija v srednjih šolah, ustavil pa bi se samo pri gim- nazijskem programu. Zakaj se je geografija znašla v takšnem položaju, oziroma kdo je temu največ pris- peval, tukaj ne bi razpravljal, ker bi se samo vneli spori med samimi geografi, k izboljšanju položaja geografije v srednjih šolah pa ne bi prispevalo po- sebno veliko. Na temelju geografskih učbenikov, ki smo jih še pred kakšnim letom uporabljali v srednjih šolah, si boljšega položaja ni mogla prislužiti. V mi- slih imam predvsem učbenik »Države v razvoju in raz- vite države«, ki na 91 straneh prinaša toliko učne sno- vi, kot se je sedaj predela v okviru Regionalne geo- grafije sveta v nekaj šolskih urah. O primernosti sa- me kakovosti vsebin v učbeniku ne bi razpravljal. Kot geografi si moramo priznati, da s takšnim učbenikom resnično ni bilo mogoče doseči več, pa čeprav so bili tisti, ki so večjemu obsegu geografije nasproto- vali, geografsko slabo podučeni. Omenjeni učbenik je bil namreč namenjen vrsti programom, med dru- gim naravoslovnim in družboslovnim šolam, iz kate- rih so v glavnem izšle sedanje gimnazije. Glede položaja geografije v gimnazijskih progra- mih v ostalih državah pa bi omenil Hrvaško, kjer ima geografija položaj predmeta z nacionalnim pome- nom in se zato poučuje v vseh štirih letnikih. Na okro- gli mizi ob tekmovanju iz dela obče geografije, ki je bilo letos spomladi v Rovinju, je dr. Mate Matas s hrvaškega ministrstva za šolstvo lepo predstavil pri- sotnost predmeta Geografija v različnih srednjih šol- skih programih in utemeljil takšen pomen. Pri nas se svetovalci za geografijo z Zavodov za šolstvo in šport že nekaj časa ukvarjajo s problemom, kako štiri zaključne celote geografije (Obča geogra- fija, Geografske značilnosti sveta, Geografske zna- čilnosti Evrope in Geografske značilnosti Slovenije) razporediti v tri letnike. Za štiri enote so se jim dale na razpolago tri »vreče«, v katere morajo sedaj str- pati vse. Naloga ne more biti uspešna brez čarov- niških trikov, mislim pa, da smo z magijo na šolah že opravili. Predlagam, da se čimprej uvede geografijo v vse štiri letnike gimnazijskega programa. V prvem letni- ku naj ostane obča geografija, v naslednjih treh let- nikih pa se razporedi vsebina v skladu s pristopom od daljnega k bližnjemu, kar zagovarjajo številni av- torji, ki se bolj podrobno ukvarjajo z didaktiko geo- grafije. V četrtem letniku bi tako dijaki spoznali geo- grafske značilnosti Slovenije, tisti, ki pa bodo ta pred- met izbrali za maturo, pa bi pridobili še kakšno do- datno uro na teden iz izbirnih vsebin. V tem trenutku ne vem, koliko gimnazijskih ma- turantov je letos delalo maturo iz geogafije, dejstvo pa je, da ostali tega predmeta v četrtem letniku, ki predstavlja nekakšen vrhunec srednješolskega izo- braževanja, niso imeli. Ker postopoma prihajamo do kakovostnejših geografskih učbenikov, predvsem pa do obsežnejših, bo potrebno začeti iskati drugačen, to je boljši položaj geografije v gimnazijskem pro- gramu. Kolegom geografom širom po Sloveniji se oproš- čam, da sem se ustavil samo pri položaju geografi- je v gimnazijskem programu, istočasno pa jih pozi- vam, da tudi sami vzamejo pero v roke in svoja raz- mišljanja sporočijo. KRAJEVN I LEKSIKON SLOVENIJE Milan Natek Novi Krajevni leksikon Slovenije so zasnovali, pri- pravili in uredili Milan Orožen Adamič, Drago Per- ko in Drago Kladnik, izdala in založila pa DZS, d. d. v Ljubljani leta 1995 na 638 straneh formata 27 krat 36,5 cm. 27 GEOGRAFSKI OBZORNIK Pregledna strokovna dela (npr. priročniki, slovar- ji, leksikoni, enciklopedije idr.) imajo posebno privlač- no moč na Slovenskem. To se kaže med drugim v vi- sokih nakladah in ponatisih. Nasploh velja sloven- ski človek za hvaležnega in izbirčnega naročnika ozi- roma kupca strokovnih knjig z najrazličnejših podro- čij. V tem se kaže njegova nepotešena sla po spoz- navanju in sprejemanju novega vedenja in znanja, po odkrivanju in razumevanju utripa vsakdanjega živ- ljenja in sploh po objektivnem in kar se da celostnem spremljanju in dojemanju dogodkov v okolju, v ka- terem dela in živi. To so tiste temeljne značilnosti, ki usmerjajo ljudi ali vsaj posamezne (izbrane) sloje pre- bivalstva k iskanju svojih »korenin«, ki so globoko zasidrane in vraščene v prenekaterih pokrajinskih zna- čilnostih, pa v preteklih gospodarskih, socialnih, kul- turnozgodovinskih in drugih razmerah. V vsem tem je nakopičena tista vznemirljiva in ne povsem racio- nalno razložena preteklost, ki je v človekovi podza- vesti in je vsaj posredno prisotna pri premikih in us- meritvah družbenosocialnega razvoja in civilizacij- skega napredka. Krajevni leksikon je posebna zvrst strokovnega dela. Predstavlja sintezo številnih drobnih, regional- nogeografskih in domoznanskih členitev in obravnav posameznih območij. Naselja z vsemi svojimi tipič- nimi sestavinami in razpoznavnimi funkcijami so po- stavljena v ospredje prikaza oziroma obravnave. Ob- ča geografska lega in (mikro)položaj kraja v pokra- jini z vsemi značilnimi in samosvojimi obeležji so ti- ste pokrajinske oznake, ki dajejo in odmerjajo vsa- kemu posameznemu naselju povsem konkretno ve- ljavo in namembnost v okolju. Vloga in pomen na- selja v pokrajini nista opredeljena enkrat za vselej, temveč se spreminjata in prilagajata vsakokratnim družbenogospodarskim spremembam, ki so zajele širša območja. Tudi zato je potrebno in koristno, da dobivamo pogostejši vpogled v naselbinsko omrež- je, v spremenjen položaj posameznih krajev in nji- hovo funkcionalno vraščenost v temeljni pokrajinski sistem. Podoba je, da so se tega zavedali tudi snoval- ci, pripravljalci in uredniki novega Krajevenga lek- sikona Slovenije (v nadaljevanju KLS), ki je pred na- mi. Njihov osnovni namen je bil predstaviti današ- njo, najnovejšo podobo slovenskih naselij, obenem pa vsaj posredno opozoriti na tiste spremembe, ki so neposredno vplivale na funkcionalno in fiziognom- sko preobrazbo naših krajev. Ob pregledovanju KLS se utrjuje spoznanje, da je tudi najnovejša knjiga o naših krajih primerljiva s prejšnjimi tovrstnimi deli (npr. Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljublja- na 1937; Krajevni leksikon Slovenije I. do IV., Ljub- ljana 1968-1980), pa čeprav je zasnovan na so- dobnih pogledih vloge in pomena naselij v regional- nopokrajinski strukturi. Brez dvoma je tudi prikaz vseh 5981 naselij z vsemi njihovimi relevantnimi geograf- skimi, gospodarskimi, družbenosocialnimi, zgodovin- skimi, umetnostnimi in drugimi oznakami ter s sprem- ljajočimi dopolnitvami v eni sami knjigi narekoval dol- žino vsakega posameznega gesla. Ta so namenje- na karakterističnim opisom vsakega posameznega kraja. Vsebinska zasnova novega KLS prinaša v primer- javi s starejšimi nekaj novosti. Te izhajajo in so ute- meljene ne samo s številnimi novejšimi geografskimi in drugimi dognanji s področja naše naselbinske kul- ture, temveč tudi z uveljavitvijo in možnostmi upora- be nove raziskovalne metodologije, ki je podprta s če- dalje očitnejšim uveljavljanjem računalniške tehno- logije, in sicer tudi na področju temeljnih geograf- skih raziskav. Vse to je omogočilo sestavljalcem in urednikom, da so vključili v delo, ki je tudi ilustrativ- no bogato in prikupno opremljeno, številne dopolni- tve. Z njimi in s spremljajočim besedilom je mogo- če zaznati vsakdanji utrip krajev in opredeliti njiho- vo pokrajinsko razsežnost. Spremno besedilo k izdaji KLS je napisal M. Ko- vač, organizacijski urednik DZS, medtem ko M. Oro- žen Adamič predstavlja njegovo celostno vsebinsko zasnovo in organizacijsko izpeljavo ter uredniško do- delavo. D. Perko v daljšem in preglednem prispev- ku prikazuje razporeditev in sestavo prebivalstva ter naselij, in sicer po makroregijah, nadmorski višini, gostoti, ekspoziciji, velikosti naselij itd. V. Drozg na- zorno razčlenjuje oblike poselitve na Slovenskem. Predstavljene so geografske značilnosti kmečkih na- selij in njihovi tipi, pa suburbana in urbana naselja ter mesta. Za koristnimi in potrebnimi uvodnimi pojasnjeval- nimi prispevki, ki nakazujejo prenekatero sodobno geografsko problematiko Slovenije in njenih pokra- jin, je obsežen razdelek z naslovom Zemljevidi (strani 24 do 64). Uvodoma je objavljen zemljevid Naravnogeografske regije Slovenije. Izdelan je bil na osnovi podrobnejše regionalizacije naše države, ki so jo bili opravili I. Gams, D. Kladnik in M. Oro- žen Adamič. Karto s 94 regijami - pokrajinami (6 ma- kroregij, 60 mezoregij in 40 mikro in submikroregij), ki je prva tako podrobna členitev slovenskega ozem- 28 1- GEOGRAFSKI OBZORNIK Ija, sta izdelala M. Orožen Adamič in D. Perko s so- delavci Geografskega inštituta ZRC SAZU. Sledijo barvne tematske karte v merilu 1:100.000, ki so bi- le v celoti izdelane v digitalni obliki. Osnova, prikaz reliefa, ki je z barvno lestvico razčlenjen v 22 višin- skih pasov, je bila napravljena na podlagi stometr- skega digitalnega modela reliefa Geodetske upra- ve Republike Slovenije in dopolnjena z več kot 4000 podatki državnih kart (v merilu 1:5000 ali 1:10.000). Na kartah so označene lokacije vseh 5981 obravnavanih naselij, njihova velikost po šte- vilu prebivalcev, osnovno hidrografsko in prometno omrežje, vodne površine, letališča, nadmorske viši- ne pomembnejših vrhov. Poleg tega so na zemljevi- dih odtisnjeni simboli fotoaparatov, ki opozarjajo na fotografijo naselja. Fotografija je nazorna dopolni- tev predstavitve kraja. Osrednji del KLS (Besedilo in slike, strani od 65 do 448) je namenjen predstavitvi naših krajev. Pred- stavljena in opisana so po abecednem zaporedju. Opis vsakega naselja je sestavljen iz dveh delov. V pr- vem so podane njegove »osebne« karakteristike. Za imenom kraja sta v oklepaju navedena njegov po- ložaj oziroma GauB-Krugerjevi koordinati njegove lege na zemljevidu in njegova zaporedna, identifi- kacijska številka, ki je odtisjena tudi na desnem ro- bu preglednice s statistično dokumentacijo. Sledi mest- niška (lokativna) oblika imena naselja z ustreznim predlogom, v oklepaju pa je tudi srednja višina kra- ja. Za vsak kraj je navedena njegova pridevniška iz- peljanka in množinska oblika imena za prebivalstvo; v oklepaju pa je zapisano število stalnih prebivalcev ob zadnjem popisu leta 1991. V drugem delu so nakazani geografski, gospo- darski, socialni, zgodovinski in drugi vidiki in zna- čilnosti krajev. Zarisana sta njegova geografska le- ga in pokrajinska pripadnost, predstavljeni so posa- mezni sestavni deli (zaselki) kraja, njegova (predvsem) današnja gospodarska struktura, infrastrukturna opremljenost in funkcija v pokrajini. Naznačeni so tisti zgodovinski podatki, ki so trajno zarisani vfizio- gnomski strukturi kraja, ali pa so imeli širšo pokra- jinsko veljavo. Ob sklepu so navedeni nekateri zna- ni in znameniti Slovenci in drugi, ki so kakorkoli po- vezani s posameznim krajem. Zadnji del knjige (Preglednice, strani od 449 do 638), je namenjen izbranim statističnim podatkom. Za vsako naselje je na razpolago največ 45 podat- kov, ki jih moremo strniti v nekaj vsebinskih sklopov, kot so: geografska lega in položaj (naravnogeograf- ska regija, spodnja, srednja in zgornja nadmorska višina), upravnopolitična členitev (pripadnost dose- danji in novi občini, občinsko središče, funkcional- na in ulična členitev krajev ter njihova infrastruktur- na opremljenost). Demografska statistika prinaša po- datke o številu prebivalcev za sedem izbranih po- pisnih obdobij (1869, 1890, 1931, 1961, 1971, 1981 in 1991), prikazuje intenziteto rasti števila pre- bivalcev v obdobju od 1931 do 1961 in od 1961 do 1991 ter zaposlitveno strukturo po osnovnih pa- nogah dejavnosti. Skratka, za vsako naselje je na razpolago kopica temeljnih podatkov, ki ne služijo samo za najrazličnejše primerjave med kraji, tem- več predstavljajo tisto osnovno in minimalno gradi- vo za kakršnokoli samostojno razglabljanje in prika- zovanje njihovih razvojnih teženj in dosedanjih družbenogospodarskih usmeritev. Na zadnjih dveh straneh so predstavljene vse današnje občine z os- novnimi prebivalstvenimi podatki za zadnjih stodvaj- set let. Med novostmi KLS je tudi ta, da je opremljen s 492 barvnimi fotografijami pomembnejših in zna- čilnih naselij ter s 7 barvnimi tematskimi kartami. Ured- nik slikovnega gradiva je bil M. Pavšek, ki je skupaj z D. Kladnikom sestavil besedilo k slikam. Najnovejši KLS je pomembno in dragoceno te- meljno delo, ki ponuja osnovne in najrazličnejše in- formacije o vseh naših naseljih, njihovem razvoju in njihovi funkcionalni razčlenjenosti ter vpetosti tako v ožji kakor tudi v širši pokrajinski sistem. Delo, ki je plod večletnega zavzetega in načrtnega dela šte- vilnih sodelavcev, združenih okrog ožjega uredniš- kega in redakcijskega kolegija (M. Orožen Adamič, D. Perko in D. Kladnik), je dokaz pomembne znans- tvenostrokovne vloge in kulturnoizobraževalnega poslanstva današnje geografije na Slovenskem. V knjigi, ki je izšla na sam predvečer našega držav- nega praznika - Dneva državnosti in ob petdeset- letnici DZS, so združeni ustvarjalna zavzetost, orga- nizacijska sposobnost, sodobna tehnološka razgle- danost po tisku, privlačna likovna (grafična) oprem- ljenost, predvsem pa poznavanje in razumevanje knji- gotrških želja in potreb. Zato sem prepričan, da pred- stavljeno delo ni ne prvo in ne zadnje, in da bodo v naslednjih letih nova dela polnila naše knjižne po- lice in razveseljevala bralce in zadovoljne uporab- nike. Tudi v tem je eno izmed trdnih zagotovil, da opravlja slovenska geografija svoje temeljno poslans- tvo in si z njim zagotavlja trdnejšo osnovo za svoj nadaljnji in vsestranski razmah. 29