;g|pf^



,o

h ^ ^&§.

Y <^a ali ©%>

življenje udov tretjega reda

s >

ki med svetom živii

Spisal

O. Nikolaj Meznariči

■ Jlt?

frančiškan v Mariboru.

=1

5 i

>)t Cešsll aeitpisaeajeai


š m&fc

V Ljubljani, 1892.

'! jj r fo

'  |!x Založila »Katoliška Bukvama«..

UKA

r-'"


Tisk »Katoliške Tiskarne«.

5)<g><g? P _

Natis molitvenika ,Pot v neb -
so dovolili premilostljivi knez in ■
Lavantinski Jakob Maksimilij
dne 5. maja 1888, in prečastiti o. r
vincijal vnovič dne 2. maja 1891.

Vvod.

»Pot v nebesa“ imenoval je sveti
Frančišek Serafinski tretji Bed; pot
v nebesa imenuje se tudi ta knji¬
žica■, ki obsega razlago vodila tretjega
Beda in pripomočke vodilo spol-
novati.

Bazdelil sem to knjižico v tri
dele. V prvem delu popisal sem
kratko sv. Frančiška Serafinskega
življenje; ustanovitev prvega, drugega
in tretjega Beda , potrjenje tretjega

IV

j Reda od glavarjev svete Cerkve, nje¬
govo razširjano in prečudežen sad te
razširjav e.

V drugem delu razložil sem vo
dilo tretjega Reda, kakor je kilo po
lajšano od svetega Očeta, papeži
Leona XIII., dne 30. maja 1883
da vsakdo lahko k er e, kako mora
tretjem Redu živeti in ktere duhom
dobrote in odpustke dobiva, ako na¬
vodilu živi.

Tretji del pa predstavlja vsak¬
danje in mašne molitve, molitve pr
prejemanju sv. zakramentov in ve-
drugih našemu ljudstvu priljubljeni:,
pokožnostij.

O Marija, brez madeža izvirnega
greha spočeta Devica! varuhinja  —
sveti oče Frančišek Serafmski! začet-

ik tretjega Becla , sprosita od Boga
bitnega blagoslova temu slabemu
■ 7 edu.

V Mariboru, prašnik sv. Nikolaja
in tovarišev mučencev, dne 9. julija 1888.

Pisatelj.

„Kdor se povikšuje, bo ponižan,
kdor se pa ponižuje, bo poviksan."

(Mat. 22, 12.)

o§X°žlj5>X1 0

,,Blagor njim, ki so čistega srca:
ker oni bodo Boga gledali."

(Mat. 5, 8.)

og ^OI

Velike reči smo obljubili; še
večje 30  nam obljubljene."

(Sv. Frančišek.)

KAZALO.

—#—-

Stran

Vvod. I

I. DEL.

Življenje sv. Frančiška.

1. Frančišek v mladosti. 1

2. Frančišek se poboljša. V

3. Frančišek romar in berač ....  11

4. Frančišek popravi tri cerkve, se zaroči

s sv. vboštvom in vstanovi prvi Red. 19

5. Frančišek vstanovi drugi red (sv. Klara) 33

6. Frančišek pridigar.52

7. Odpustek Porcijunkule. 54

8. Frančišek vstanovi tretji Red pokore:

a)  Začetek tretjega Reda.71

b)  Namen tretjega Reda. 79

c) Duhovne dobrote tretjega Reda . 85

9. Razširjanje tretjega Reda. 95

10. Frančišek dobi rane Kristusove . . 107

11. Frančišek zboli in umrje.110

12. Frančišek svetnikom prištet ....  117

II. DEL.

Pismo Leona XIII. o vstanovi III. Reda . 121

Vodilo udov tretjega Reda (z razlaganjem).

I. Poglavje.

O sprejemi, poskušnji in obleki redovni . 128

Redovna obljuba, kaj je in kako se glasi

134 in 136

II

Sii-an

II. Poglavje.

0 zadržanju in življenju in domači obleki 137
O plesih in teatrih ali glediščnih igrah . 139

O jedi in pijači.143

O postu.145

O mesečni spovedi.146

O redovni molitvi (koliko in kako se moli) 149
Čas, kdaj naj se redovni Očenaši molijo 155

Testament ali oporoka.156

O grešnih, nesramnih pogovorih . . . 163

O vsakdanji sv. maši in mesečnih pridigah 165

III. Poglavje.

0 službah. o nadzorovanju in o vodilu

samem.174

Odpustki.

Nauk o odpustkih.180

I. Poglavje.

O popolnih odpustkih.184

Papežev blagoslov in občna zaveza, kaj

sta?.187

Štacijonski odpustki, kaj so ?.189

II. Poglavje.

O nepopolnih odpustkih.192

III. Poglavje.

O pravicah.195

Odpustki za vse kristjane.196

Pregled vodila tretjega Reda.

1. Pregled dolžnosti tretjerednikov . . . 200

III

Stran

2. Pregled odpustkov tretjega Reda:
a)  Odpustki, ki niso na določeni dan

navezani.204

V)  Odpustki, ki so na določene dni na¬
vezani skoz celo leto po vrsti . . 207

Sklep drugega dela te knjižice  . 219

Tri pisma sv. Frančiška.

Prvo pismo: vsem duhovnom.221

Drugo pismo: vladavcem ljudstva . . . 223

Tretje pismo: vsem vernim kristjanom . 225

III. DEL.

Molitve.

I. Vsakdanje moiitve.

Zjutraj, ko se zbudiš.235

Jutranja molitev.. 237

Po dnevu.240

Zvečer. — Ko spat greš. — Premišljevanje

vesti.245

Večerna molitev.247

2. Mašne molitve.

Prva sveta maša.249

Molitev po sv. maši.266

Molitev pred pridigo.267

Molitev po pridigi.268

Druga sveta maša.269

3. Spovedne in obhajilne molitve.

Molitev pred izpraševanjem vesti . . . 275

Kratko ogledalo vesti.276

Po izpraševanju vesti.277

Grevenga.279

IV

Stran

Pri spovedi.280

Po spovedi.281

Pred sv. obhajilom.283

Tri božje čednosti.285

Pri sv. obhajilu.288

Po sv. obhajilu.289

Duša Kristusova, posveti me.292

Molitev pred sv. razpelom.295

Druge molitve za sv. obhajilo, za bogo-

ljubne duše. 296—309

4. Pri popoldanski službi božji.

Litanije v čast vseh svetnikov ....  310

Molitve po litanijah.  317

Lavretanske litanije z molitvami . . . 328

Litanije v čast presv. Imena Jezusa . . 336

5. Sv. križev pot.

Nauk o sv. križevem potu.341

Darovanje in premišljevanje sv. križevega

pota. 342-363

6. Češčenje presvete Trojice.

Molitev in zahvala.364

Ljubezen.366

Vdanost.367

Litanije v čast presveti Trojici ....  368

Prošnja.372

Molitev k Bogu Očetu.373

Zahvala presveti Trojici.375

7. Pobožnost k Bogu Sinu.

a) Češčenje svetega Bešnjega Telesa.

Obiskovanje sv. Rešnjega Telesa . . . 379
Litanije v čast sv. Rešnjega Telesa . . 387
Počeščenje sv. Rešnjega Telesa .... 395

v

Stran

6) Ceščenje Jezusovega Srca.

Hrepenenje po Jezusovem Srcu ....  398

Srčni zdihljeji k Jezusovemu Srcu . . . 399

Darovanje Jezusovemu Srcu.400

Pobožno pozdravljanje presv. Jezusovega

Srca.400

Prošnja za odpuščenje krivic storjenih pre¬
svetemu Jezusovemu Srcu . . . 402

Litanije na čast presvetemu Jezusovemu

Srcu.404

c) Ceščenje Kristusovega trpljenja.

Počeščenje Jezusovih peterih ran . . . 412

Molitev k trpečemu Jezusu.415

Litanije v čast trpljenja Kristusovega . . 417

d) Ceščenje Jezusovega Detinslva.

K Jezusovemu Detinstvu.424

Molitev v čast Jezusovih jaslic ....  430

8. Pobožnost k Bogu sv. Duhu.

Sedem prošenj za sedmere darove svetega

Duha.432

Litanije v čast sv. Duha.435

9. Ceščenje Marije Device.

a) Ceščenje presvetega Marijinega Srca.

Molitev k presv. Marijinemu Srcu . . . 441
Molitev k neomadeževanemu Marijinemu

Srcu.443

Spomni se.445

Pozdravljenje Marije Device.445

Litanije v Čast presv. Marijinega Srca . 447

Zdihljeji k Marijinemu Srcu.451

VI

Stran

b) Sv. rožni venec.

Nauk o sv. rožnem vencu.452

Molitev sv. rožnega venca.453

Rožni venček v čast Marije čistega spo¬
četja .455

Mali rožni venec naše ljube Gospe presve¬
tega Srca.455

c) Ceščenje žalostne Matere Božje.
Prošnje do prežalostnega Marijinega Srca 457

Venec v čast sedem žalost Matere Božje

(s premišljevanjem).461

Samo sv. rožni venec sedem žalost Marije

• Device.466

d) Zalivala Mariji Devici.

Tebe Marija hvalimo.467

10. Češčenje sv. Jožefa.

a ) Devetdnevnica le sv. Jožefu.

Devetdnevna pobožnost k sv. Jožefu . . 473

Litanije sv. Jožefa.475

5) Na čast sedmeri žalosti in sedmeremu
veselju sv. Jožefa.

Molitev na čast 7 žalosti in 7 veselj sve¬
tega Jožefa..477

Molitev po dokončani devetdnevni pobož¬
nosti .484

Za čistost . ..485

Molitev k svetemu Jožefu za sveto Cerkev 487

Pesem na čast sv. Jožefu.488

Zdihljeja k sv. Jožefu.491

VII

Stran

II. Oeščenje sv. Alojzija.

Devetdnevna pobožnost h sv. Alojziju.

Vsakdanja molitev k sv. Alojziju . . . 491

Litanije sv. Alojzija.495

Molitev v praznik sv. Alojzija ....  500

12. Češčenje sv. Frančiška Serafinskega.

Litanije v čast sv. Frančiška Serafinskega 501
Molitev k sv. Frančišku Serafinskemu . . 508

Molitev tretjerednika k svetemu Frančišku

Serafinskemu.509

Pozdrav sv. Frančiška Serafinskega . . 510
Molitevzapotrebne čednosti (sv.Frančiška) 510

13. Češčenje sv. Antonija Padovanskega.

Litanije v čast sv. Antonija Padovanskega 511

K svetemu Antoniju.516

K svetemu Antoniju v vsaki sili . . . 517

Responzorij k sv. Antoniju, posebno za

najdenje zgubljenih reči ....  520

14. Razne molitve.

Molitev mladenea k Materi Božji . . . 522

Molitev deklice (deviceI k Materi Božji . 524

Molitev k prečisti Devici Mariji zoper vse

hude misli.525

K Mariji v vsaki potrebi in žalosti . . 526

Molitev v čast sv. Terezije.527

Molitev za spovednika.528

Molitev otrok za stariše.529

Molitev pri volitvi stana.530

Molitev zakonskih in jtarišev.531

Za srečno smrt (k Mariji D.).532

K sveti Barbari za srečno smrt .... 533

VIII

Stra*

15. Posvečevanje

tretjega Reda sv. o. Frančišk a božjemu Srcu

Jezusovemu.534

16. Zdihljeji in izreki

sv. očeta Frančiška.537

17. Slovo

sv. očeta Frančiška.539

Dostavek.

Molitve pri mesečnih shodih (pridigah).

Pred zborom l pridigo).541

Po zboru (pridigi).544


L D E L.

Življenje svetega Frančiška.

1. Frančišek v mladosti.

Minilo je sedem sto let, kar so
bili na svetu žalostni časi za sveto
cerkev in krščansko življenje. Na
Francoskem je divjala strašna kriva
vera, ki je hotela katolško cerkev
in njene nauke popolnoma zatreti;
v Laških deželah je bilo vse polno
razporov in sovraštva, mesta so bila
z mesti v krvavih vojskah; še po
vaseh so se mrzili in črtili in
zavratno morili. Vladarji, zlasti
nemški cesarji, so zatirali cerkev,
tlačili njene glavarje, škofe in pa¬
peže, ter kratili sv. Očetu posestvo

1

„Pot v nebesa 14 .

2

njegove dežele. O tako žalostnih
časih se je zaničevala sv. vera, za¬
smehovalo krščansko življenje in
prejemanje sv. zakramentov; zginila
je pokorščina krščanska; gospodo¬
vale so hude strasti: napuh, la¬
komnost, nečistost, požrešnost, sploh
človeška mesenost. Svet je bil po¬
zabil Boga in svoje duše, pa se
navezal na zemeljske dobrote in po¬
greznil v greh; pekel je imel obilno
žetev.

Bog pa se je usmilil zaslepljenih
ljudi ter jim poslal pomoč po dveh
svetih možih, Dominiku, ki je z mo-
litvo sv. rožnega venca, kterega ga
je Marija Devica sama naučila, za¬
slepljenim pomagal; in sv. Frančišku
Serafinskem, ki si je prizadeval z
zgledom spokornosti in tudi s pridi¬
gami pokore razuzdano ljudstvo k
spoznanju pripeljati in obrniti s ši¬
rokega pota hudobij na ozko stezo
krščanskega življenja.

3

Rojen je bil sveti Frančišek
Serafinski L 1182. v Asisu, mestu
Umbrije, države papeževe. Njegova,
zavoljo pobožnosti in usmiljenosti
obče spoštovana mati, žlahtno ro¬
jena Dominika Pika, rodila ga je v
bornem hlevu na slami. Pri svetem
krstu dobil je ime „Janez“, kakor
je pobožna mati želela. Oče njegov,
Peter Bernardon, bil je kot kupče-
valeo na Francoskem, ko se mu je
sin rodil; pa močno se je razveselil,
ko je prišel domu, ter videl novo¬
rojenega sinčka. V spomin svojega
srečnega popotovanja mu je dal pri¬
imek Frančišek, to je Francoz, ktero
ime mu je potem ostalo za vselej.
Pač ni mislil Peter Bernardon, kako
bo to ime, ki si ga je on izmislil,
enkrat častila sveta cerkev, kako se
bodo ž njim klicali kralji in cesarji.

Dominika Pika je ljubila svojega
Frančiška neizrekljivo. Redila ga
je sama, in ves trud prenašala s

1*

4

pobožno potrpežljivostjo in sladko
gorečo ljubeznijo, kteri ni nič pre¬
težko. Veliko dobrega in plemeni¬
tega je imel na sebi Frančišek v
prvih letih svojega življenja, pa vse
to je imel od svoje blage matere.
■— 0, ko bi vse matere Dominiko
posnemale, marsiktera bi čez svoje
odra scene otroke ne točila toliko
solz, kakor jih v resnici preliva. —
Ko je Frančišek nekoliko odraste],
ga je izročila mati pobožnim duhov¬
nikom pri sv. Juriju. Ti so ga po¬
du čevali v resnicah svete vere, pa
tudi v človeških vednostih. Ti go¬
spodje so ga tudi potrdili v čednosti,
da se je mogel zdržati, ter ni zašel
na pot mesenega poželenja, ko se
mu je prilizoval svet, ko se mu je
smejalo veselje cveteče mladosti.

Pa kmalo mora Frančišek po¬
božne duhovnike zapustiti, se vrniti
domu in očetu pomagati pri trgov¬
stvu, čemur se je res ves vdal. Ako

6

ravno pa je Peter Bernardon bil
trd, sebičen in skop mož, je Fran¬
čišek ves drugi; veselje do blaga,
do goljufnega denara, skopost, vse
to mu je bilo neznano; on je bil,
kakor mati, mehkega, usmiljenega
srca, darežljiv. Kar je pridobil, je
drugim razdelil; posebno ubogi so
se mu tako usmilili, da je sklep
storil: nobenemu prošnje ne odreči,
ki ga bo zavoljo ljubezni božje dani
prosil. Vrh usmiljenja je bil Fran¬
čišek tudi prijazen, zgovoren, lju¬
bezniv in veselega srca; bil je
blaga duša.

Zaviden tej blagi duši, sklenil
je peklenski sovražnik Frančiška v
svojo mrežo vloviti. Frančišek se
da nekoliko zaslepiti, ker ljubil je
dobro voljo, veselice, muziko in
petje. Svojim prijateljem je plačeval
drage gosti, in ko so se zvečer
dobro najeli in napili, so se spre¬
hajali v trumah po ulicah mesta

6

Asis-a, ter peli narodne pesmi, ukali,
razgrajali in razne šale in norčije
uganjali. Vendar Frančišek ni bil
enak sedanjim dobrovoljeem in po¬
nočnim rogoviležem, kterim je le
to dobra volja, če so se celo noč po¬
tepali in mesenemu poželenju stregli;
sv. Bonaventura pravi: njega vse
razveseljevanje ni tako premotilo,
da bi bil svoje devištvo zapravil,
temuč bil je tudi v veselju zmeren,
pa tako sramožljiv, da se je vselej
sramoval in ves rudeč v stran
obrnil, ako je kdo njegovih tovaršev
kaj nespodobnega zinil. O ljubi
tretjerednik, draga tretjerednica, ali
bodisi kdorkoli! ki to bereš, ali
tudi ti, kakor mladi Frančišek v
lice zarudiš, kedar kaj gnusnega,
nečistega slišiš?

Tako je bil Frančišek od vseh
spoštovan, od vseh ljubljen, od vseh
občudovan; imenovali so ga: cvet
mladine. Nek priprost človek, raz-

7

svetljen od Boga, mu je pomnožil
slavo med rojaki s tem, da je po
mestnih ulicah in trgih pridšemu
svoj plašč pogrnil, ter rekel: „Ta
mladenič bo storil velike reči, za¬
služil bo mnogovrstne časti in vsi
verni ga bodo spoštovaliJe  pa
tudi hrepenel Frančišek po časti,
in veselilo ga je, kar je bilo svit-
lega, imenitnega in izvrstnega.

II. Frančišek se poboljša.

Posvetno veselje človeka vedno
bolj od Boga odvrača, in veliko
ljudi je v posvetnem veselju našlo
svoje pogubljenje. Frančišku se go¬
tovo ne bi bilo boljše godilo; pa
Bog se ga je usmilil, da bi ga na
tisti pot pripravil, za kterega ga
je bil v svoji neskončni modrosti
odločil. Leta 1205, v njegovi cve-
teči starosti, bil je 23 let star, mu

8

pošlje hudo bolezen, ki ga tako
rekoč že na rob življenja spravi.
Sv. pismo pa pravi: „ Huda bolezen
dušo strezni." (Sirah, 31. 3.) Fran¬
čiškov duh začne resnoben priha¬
jati in vse drugače misliti. Živo
spozna nečimernost posvetnega ve¬
selja, kajti nobena reč, ki ga je
zdravega veselila, ga ni bila v stanu
bolezni razveseliti; pa tudi potem
ne, ko je zopet ozdravil.

On hrepeni po vse višjem do¬
brem, kot kar svet dati zamore.
Pa kje more on to dobiti, kje je
tista sreča, ki bo njegovo prazno
srce napolnila?

Ko si misli srečo v vojaštvu
najti, sliši enkrat v spanju, da ga
nekdo po imenu kliče. Na njegov
odgovor: „ tukaj sem“, mu glas veli:
„pojdi z menoj". Gre in kmalo je
v prostorni prelepi sobi, kjer je
bilo na steni mnogovrstno borivno
orožje razobešeno, vsako z znamnjem

9

sv. križa zaznamovano. Vse se je
lesketalo. Frančišek nad toliko bli-
ščobo strmi in vpraša, čigavo je
to orožje? In glas mu odgovori:
„To orožje, Frančišek, je tvoje in
tvojih vojščakov 11 . Ko se zbudi, še
bolj misli, da v vojski ga čast in
sreča čakata, dokler mu zopet v
spanju nek glas pove, da prikazen
od svitlega orožja ima duhoven
pomen.

Zdaj je bil Frančišek vesel, neka
posebna sladkost mu srce obliva,
on hodi bolj sam in bolj in bolj
ljubi samoto, da bi s tem ložje čez
svoj poklic premišljeval. Dan za
dnevom se mu bolj pozna, da ga
nebeška luč razsvetljuje; on moli,
veliko moli, ne le doma in v cerkvi,
temuč še celo očitno po potih. 0
ko bi vsi krščanski fantje in možje
Frančiška posnemali in radi molili
ter se odkrili takrat, ko k molitvi
zvoni!

10

Frančišek, zdaj v svojem srcu
prerojen, zmote svojega preteče¬
nega življenja bolj živo spoznava in
britko objokuje; ob enem pa Boga
neprenehoma prosi, naj mu razo¬
dene, za kateri stan ga je odločil.
Zunaj mesta bila je pod bregom
votlina, v katero je večkrat molit
hodil. Nekega dnč, ko v tej votlini
prisrčno in goreče moli, se mu sam
križani Jezus prikaže. To ga vsega
prevzame, srce mu poka božje lju¬
bezni, in trpljenje Jezusa Kristusa
se mu tako globoko v spomin vtisne,
da ga vselej solze polijejo, kolikor-
krat se ga spomni, ali britko martro
pogleda. Zdaj spozna, da pot križa
je tisti pot, po kterem mora hoditi,
da bo kdaj velik, kakor Jezus sam
pravi: „ Ako hoče kdo za menoj priti,
naj zataji sam sebe in naj vzame
svoj križ in naj hodi za menoj “.
(Mat. 16, 24.) '

11

III. Frančišek romar in berač.

Frančišek nima več druge skrbi,
kakor sleči starega človeka, in obleči
novega, to je: stare navade popu¬
stiti in novih, dobrih se poprijeti.
On gre v Kirn na božji pot: ljubi
in bogato obdaruje reveže in berače.
Na grobu sv. Petra goreče moli in
se vroče v njegovo mogočno pri¬
prošnjo priporoča, ter položi toliko
denarja na altar, da vsi romarji
na njega gledajo in se nad obilnim
darom zavzemajo.

Ko je iz cerkve prišel, se po¬
meša med berače, razdeli med nje
do zadnjega solda svoje denarje, da
najpotrebnejšemu celo svojo obleko,
on pa se zavije v njegove cunje,
ter ostane cel dan na stopnicah
pi'ed cerkvijo in prosi vbogajme tako
milo, da mu nobeden dara ne od-
neče. Zvečer milošnjo beraču izroči,
ki je imel njegovo obleko, si z njim

12

tisto zopet zameni in se vesel zopet
vrne v Asis.

Frančišek je v Asisu še goreč-
neje molil in prejemal svete zakra¬
mente, posebno, ker so mu Asiški
škof priporočali goreče moliti, da
voljo božjo natančneje izve. Nekega
dne Boga v prisrčni molitvi nadle¬
guje, kakor evangeljski prijatelj pri¬
jatelja o polnoči, ter prosi, naj mu
razodene, kako in v kterem stanu
mu zamore najzvestejše služiti? Bog
ga usliši, Frančišek namreč zasliši
glas, ki mu pravi: »Frančišek! že
dolgo me prosiš, naj ti razodenem,
kar je moja volja: zaničuj in so¬
vraži vse, kar si do zdaj po mesu
ljubil in želel. Ako to storiš, boš
skusil, da vse to, kar se ti je do
zdaj prijetno zdelo, se ti bo mrzelo,
ti bo grenko; in vse, kar se ti je
do zdaj mrzelo in se ti gnjusilo,
ti bo sladko in prijetno.

13

Vesel tega glasa božjega, za¬
sede konja in dirja po Asiški pla¬
njavi in prijezdi do trume beračev,
pri kterih s konjem obstoji. Ko vidi
gobovega med njimi, premaga svoj
gnjus nad njim, skoči s konja, mu
podeli bogati dar in ga še poljubi.
Ko pa konja zopet zasede, je gobavi
zginil, iz česar je spoznal, da ta
gobavi ni nikdo drugi bil, kakor
Jezus Kristus sam, ki se je večkrat
svojim svetnikom na zemlji v takovi
podobi prikazal. Od zdaj se mu
gobavi več ne studijo, temuč še
išče jih in kdorkoli za-nje zve, jih
obiskuje, tolaži, jim streže in milošnjo
nosi. Zavoljo tolikega usmiljenja so
ga vsi občudovali, ljubili in iz hva¬
ležnosti svojega očeta in dobrotnika
imenovali. — Obiskuj tudi ti sin,
hčer svetega Frančiška, bolnike in
postrezi jim, ker to je telesno delo
usmiljenja in krščanske ljubezni,

14

ktero ti bode Bog v večnosti drago
poplačal.

Frančišek je imel zdaj velike
skušnjave. Prejšnje bolj posvetno
življenje, lepa obleka, dobre poje¬
dine, visoke misli, vse mu je vedno
bilo pred očmi in mu je zbujalo
spomine in poželenje. Pa Frančišek
se ni dal omajati; natančno je za¬
tiral vse hude želje, goreče je molil
in prosil pomoči od Boga, ki ga je
pa tudi obilno tolažil in krepčal.

Nekega dne pride do stare
cerkve sv. Damijana, stopi noter,
se vrže pred podobo križanega Je¬
zusa na tla ter moli trikrat tako-le:
„Veliki Bog, poln veličastva, in ti
moj Gospod Jezus Kristus, prosim
te, razsvetli me in razpodi teme
mojega duha; podeli mi čisto vero,
trdno upanje in popolno ljubezen.
Stori, o moj Bog, da te spoznam
tako dobro, da bom v vseh rečeh
delal le po tvojem navdihnjenju in

15

kakor je primerno tvoji sveti volji. “
Zdaj zasliši trikrat glas: „Frančišek,
pojdi, popravi mojo hišo, ki se vsa
podira." On misli, da mora cerkev
sv. Damijana popraviti in zato prosi
milošnje, gre domu, vzame sukna,
ga proda, še svojega konja, da bi
le cerkev popravil, ki je bila že
stara. Njegov oče se nad tem jezi
in ga hoče ojstro kaznovati. Fran¬
čišek pa zbeži v neki samotni brlog,
kder je zopet goreče molil, in se
britko jokal. Oez en mesec se vrne
v Asis nazaj, pa vpadenega bledega
obličja, raztrgan, le za silo pokrit.
Njegovi rojaki so ga zasmehovali
in ga norca imenovali, on pa vse
voljno prenaša. Oče Bernardon ga
krega, tepe, naposled ga zapre v
neko temno kambrico, misleč, da
se bo tam zopet spremenil in postal
kakor poprej. Ali Frančišek se ne
da omajati; on molči, on trpi in
se tolaži z besedami Jezusovimi:

16

,,Blagor tistim, ki preganjanje trpijo
zavoljo pravice, ker njih je nebeško
kraljestvo." Mati ga je na tihem
izpustila, kar očeta razkači; pa Fran¬
čišek stopi brez straha pred njega
in mu reče, da z veseljem trpi za
Jezusa. Oče zdaj tirja denar, ki ga
je Frančišek dobil za sukno in ko¬
nja; toži ga pri mestni gosposki
in ker ga ta ni obsodila, se obrne
do škofa, kteri hitro po njega
pošlje. Škof Frančišku ljubeznivo
tako-le govori: „Vaš oče so silno
hudi na vas; ako hočete Bogu slu¬
žiti, vrnite očetu denar, ki ga imate;
znabiti je po krivici dobljen. Bog
noče, da bi cerkvi na korist obra¬
čali to, kar more potolažiti srd
očeta vašega. Sin moj, zaupajte v
Boga, slobodno delajte, ne bojte se
ničesar; on bo pomočnik vaš, tor
vam bo dal za korist svoje cerkve
vse, kar je potrebno." Osrčen in
poln božje ljubezni roče Frančišek :

17

„ Gospod, jaz jim bom povrnil, kar
je njih, tudi obleko. “ Na to se
sleče, položi vse pred škofa in reče:
„Poslušajte vsi in zapomnite si do¬
bro : do zdaj sem imenoval Petra
Bernardona svojega očeta; ker sem
pa sklenil Bogu služiti, mu dam ne
le samo ves denar, ki sem ga za
sukno in konja dobil, temuč tudi
vso obleko, ki jo od njega imam,
nazaj, in od zdaj ne bom več rekel:
Oče Peter Bernardom', temuč klical
bom s polnim zaupanjem: Oče naš,
ki si v nebesih. “

Vsi pričujoči so do solz ginjeni:
škof pa velijo mu kako obleko pri¬
nesti. Strežaj prinese debel plašč,
ki ga Frančišek hvaležno vzame,
se ž njim ogrne, pozneje si ga je
v meniško obleko sešil, se poda,
kot revež, v samoto blizo cerkve
svetega Damijana; tam se posti,
biča, premišljuje in moli goreče.

»»Pot v nebesa 41 .

2

,,Mene pa Bog varuj, da bi se c®)/ ? )
v  z drugim hvalil, kakor s križem pJw
Gospoda našega Jezusa Kristusa, §tQ
po kterem je meni svet križan in
jaz svetu.“ (Gal. 6, 14.)

19

IV. Frančišek

popravi tri cerkve, se zaroči s svetim
uboštvom in vstanovi I. Red.

Frančišek ni bil pozabil povelja
Gospodovega, da naj popravi hišo
njegovo. Prepričan pa je bil, da je
hiša božja, ki jo ima popraviti, tista
cerkvica svetega Damijana, kjer je
bil prejel to povelje; v resnici je
bila namreč potrebna poprave. Ko
je v Gubiju stregel gobavim, mu
je ta misel šla vedno po glavi,
dokler je šel, da jo v djanju iz¬
pelje. Kakor nekdaj preroki v mesta
Judovska, tako je prišel v Asis,
svoje rojstno mesto, ter je po ulicah
oznanoval veličastvo božje in po¬
trebo tiste cerkvice. ..Kdor mi da
en kamen", tako je klical priprosto,
„ta bo imel eno plačilo; kdor mi
da dva, ta bo imel dve; kdor mi
da tri, ta bo imel tri“. Mnogi so
mislili, da nori, ter so ga zaničevali

2 *

20

in posmehovali se mu; drugi pa
so bili ginjeni do solz, ko so videli,
kako je naglo zapustil ničemernost
tega sveta ter se tako rekoč vpi-
janil z ljubeznijo božjo. Frančišek
je premagal vso sramoto, ki mu jo
je delalo zaničevanje ter se je trudil
neprenehoma pri popravljanju tiste
cerkve. Sam je nosil kamenje in
kar je bilo treba za zidanje ter
stregel, kakor najmanjši delavec.
Popravil je potem tudi še dve drugi
cerkvi, staro cerkev svetega Petra
zunaj Asisa in malo kapelico ime¬
novano porcijunkula, kjer so an-
gelji peli ob njegovem rojstvu. Vse
to je storil najprej, da bi zadostil
svoji pobožnosti do presvete device
Matere božje in do svetega Petra,
prvaka aposteljnov in da seje za¬
tajeval in pri svetem delu opraviti
dal svojim rokam; ali že je tudi
slutil, da bodo te cerkve enkrat
zibel velike družino ter častita sve-

21

tišča v sveti katoliški Cerkvi; delal
je s tistim tihim veseljem, kakor
ptiček, ki v samoti pripravlja gnjez-
dice svojim mladim. „Pomagajte
mi“, tako je klical delavcem pri
svetem Damijanu, „zakaj tukaj bo
enkrat samostan ubogih žen, ki bodo
jako sveto živele in častile očeta
nebeškega po vsi sveti Cerkvi 1 '. V
resnici so bile te tri iz kamenja
zidane cerkve podoba treh duhovnih
poslopij treh Eedov, ki jih je imel
vstanoviti sv. Frančišek. — Du¬
hovnik pri svetem Damijanu je imel
usmiljenje s pobožnim delavcem ter
mu je pripravil svoje večerje, ko
je minul dan trudnega dela, in Fran¬
čišek je mili dar nekoliko dni hva¬
ležen sprejemal. Ali kmalu je začel
premišljevati to reč ter je rekel sam
pri sebi: „Ali boš pač povsod dobil
duhovnika, ki ti bo toliko dobrot
izkazoval ? Tako ni ubogo življenje,
katero si imel izvoliti, temuč s skle-

22

dico moraš hoditi od vrat do vrat
ter nabirati, kar ti usmiljena lju¬
bezen da. Tako moraš živeti iz lju¬
bezni do tistega, ki je ubog rojen,
ubog živel, ki je bil nag na križ
pribit ter tudi po smrti v tuji grob
položen. “ In drugi dan je že bral
svojo hrano ter sedel na cesto, da
je pojedel, kar si je izprosil; po-
cutki in roke so se proč obrnile
od tiste gnjusne zmesi; ali brž
je začutil notranje osrčevanje in
ojačenje, ktero mu je poslal oče
ubogih. Dobrotljivemu gospodu od
svetega Damijana pa je rekel: „ Ni¬
kakor ne skrbite več za mojo hrano;
jaz sem dobil prav izvrstnega hiš¬
nika in kuharja, ki mi zna kaj
okusno napravljati jedi. “

Peter Bernardon je bil med tem
neznansko razkačen, ko je videl,
kako v ravno tistem mestu, kjer je
on bogat in češčen mogel živeti,
sin njegov kakor berač okoli hodi;

23

zato ga je zmerjal in preklinjal,
kjer ga je srečal. To sovraštvo svo¬
jega očeta je Frančišek bridko čutil,
in v tej globoki žalosti je poiskal
nekega celo ubozega in siromaškega
človeka, ki je živel od beraštva,
kakor on, ter mu je rekel: „Ti si
moj oče, pojdi z menoj, bova delila
svojo miloščino. In če vidiš, da me
moj oče Bernardon preklinja, ti bom
rekel: blagoslovi me, oče moj! in
ti me boš na to blagoslovil." Tako
se je tudi zgodilo.

Potem je rekel s ponižno ra¬
dostjo Bernardonu: „Ali ne verja¬
mete, da mi more Bog dati dru¬
gega očeta, ki prejemam od njega
blagoslov za vaše preklinjevanje ?“
— Ko je nekega dne v neki cerkvi
molil ter se v svoji puščavniški halji
tresel od mraza, pravi edini njegov
mlajši brat, Angel po imenu, ne¬
kemu prijatelju: „Pojdi, pojdi k
Frančišku, pa mu reci, naj ti proda

24

za en penez pota.“ Frančišek odgo¬
vori na to. prevzet od nebeške ra¬
dosti: „Ta pot bom jaz Bogu drago
prodal. “

Tako je v največem pomanj¬
kanju in ponižanju in trdem teles¬
nem delu preživel 1. 1206 in 1207.
Naslednje leto, ko je bil enkrat v
cerkvi svete Marije Angeljske pri
maši, so ga na čudežno poseben
način pretresle v globočini srca be¬
sede svetega evangelija: „Vi nimate
ni zlata, ni srebra, ni denarja ko
last imeti v svojih opašnjakib; tudi
torbe ne na poti, niti dveh sukenj,
niti črevljev, niti palice 11 . Zdelo se
mu je, kakor bi s tem evangelijsko
vboštvo v popolni svetlobi svojega
bogastva in svoje lepote stopilo pred
oči duha njegovega. „To je, česar
iščem“, tako je zaklical, „to je, kar
iz celega srca želim “, in v tem tre¬
nutku je vrgel od sebe mošnjo, pa¬
lico in črevlje, oblekel je ostro

25

oblačilo pepelnate barvo, prepasal
se s štrikom ter začel pridigati po¬
koro svojim someščanom. Tisti dan,
leta 1208, je bil vstanovljen Red
manjših bratov. Ta nešteta frančiš¬
kanska družina, po kateri se je pre¬
novila podoba Cerkve in sveta, se
je porodila iz prisrčnega združenja
Frančiškovega s svetim uboštvom.
Bog je blagoslovil ta zakon. „ Poj¬
dite, rastite in množite se! “ Tako
je djal, in ta rodovitna beseda se
je izpolnila prečudovito.

Kmalu je privabila sladka dišava
čednosti svetega Frančiška nekoliko
učencev, ki so z vso ljubeznijo za¬
čeli pokoro delati. Bogat in spo¬
štovan Asiščan, Bernard iz Kvin-
tavale, se je hotel prepričati, ali se
jo Frančišek iz prave pobožnosti
odpovedal posvetnemu blagu ali pa
iz nekake muhaste duhovne pritlič-
nosti. Povabil ga je torej k večerji
ter sta šla potem spat, kakor je bila

26

tedaj navada tudi pri bogatih in
gosposkih ljudeh, oba v eno izbo.
Bernard je smrčal, kakor bi bil že
zaspal, ali v resnici je opaževal
Frančiška, ki je kleče, z rokami v
podobi križa raztegnjenimi vroče
solze prelivaje vedno ponavljal be¬
sede: „Moj Bog in moje vse!“ —
„To je v resnici mož božji", tako
je rekel Bernard sam pri sebi ter
si očital lenobo svojo v vaji svetih
čednosti^ in ljubezen do minljivega
blaga. Že čez nekaj dni je milost
božja dovršila čudeže v njegovi duši
ter je vprašal Frančiška: „Ako je
služabnik od svojega gospoda prejel
zaklad, pa ga več ne potrebuje, kaj
naj stori ž njim ?“ — „Vrne naj ga
gospodu", odgovori Frančišek. »To¬
rej", pravi Bernard, »bodem vrnil
gospodu posvetno blago, ktero mi
je podaril." Na to pravi oni: »Kar
me vprašate, je resna reč. Pojdiva
v cerkev k maši ter moliva; potem

27

nama bo sveti Duh pač pokazal,
po kteri poti imava hoditi." Tako
storita. Med potoma pa se jima pri¬
druži še eden, Peter Katani, korar
Asiške velike cerkve, in tako gredo
vsi trije k maši k sv. Nikolaju.
Tukaj ostanejo v molitvi do devete
ure, kakor so se bili zmenili. Nato
prosijo mašnika po navadi tistega
časa, da bi v pričo njih trikrat od¬
prl evangeljske bukve. Duhovnik
jim stori to, ter, ko prvič odpre
bukve, najdete besede: „Ako hočeš
biti popolnoma, pojdi, prodaj vse,
kar imaš, pa daj ubogim". Ko v
drugič odpre bukve, najde te be¬
sede: „Ne nosite na poti nič seboj",
in ravno tako tretjič: „Ako hoče
kdo moj biti, naj zataji samega
sebe, vzame svoj križ in naj hodi
za menoj." „ Glejta" , pravi zdaj
Frančišek k spremljevalcema, „to
je vodilo, ki se ga imamo držati;
to je volja božja. Pojdita in storita,

28

kar sta slišala. “ — In moža sta
šla, prodala, kar sta imela, ter
ubogim razdelila denar. Nato ju je
oblekel Frančišek v vbožno obleko
podobno svoji, in potem sta šla ž
njim prebivat v neko zapuščeno ko¬
čico pri cesti, ki pelje iz Folinja
v Perudžo, na planjavi, ki se je
imenovala po mnogih zavijačah po-
točiča, ki teče po nji, Rivo torto, to je
krivi potok. Tako se začenja I. Red
svetega Frančiška z Bernardom iz
Kvintavala in Petrom Katanijem,
ktera sta oba dosegla veliko svetost,
ki jo je Bog potrdil z mnogimi
čudeii.

čez malo časa pridružil se je
totim svetim možem neki drugi Asi-
ščan, Egidij imenovan, in šli so na
delo za zveličanje ljudi. Bernard in
Peter sta šla na Rimsko, Frančišek
in Egidij pa v Marko Jakinsko, da
bi tam učili ljudstvo in ga spod-
bujevali z dobrimi zgledi. Ako so

29

jim manjkale najpotrebnejše reči,
ali jih je kdo razžalil ali grdo
ravnal z njimi, veselili so se tega,
duša pa jim je ukala v nebeškem
veselju.

Vedno več učencev pridobival
je Frančišek. Stanovali so v mali
hišici, komaj da so. vedeli, kje je
kterega prostor. Molili so, oprav¬
ljali dela pokore in podučevali ljud¬
stvo z besedo in z lepimi zgledi in
niso se bali ne težav, ne zaniče¬
vanja. Frančišek jih je tolažil, rekoč:
„ Potrpežljivi bodite v britkosti, go¬
reči v molitvi, pogumni pri delu,
pa bo vaše plačilo kraljestvo božje,
ki je večno.“

Kar so izprosili vbogajme, so
delili z ubogimi. Kjer so našli cer¬
kev, so se vrgli na tla in molili,
kakor jih je učil sveti Frančišek;
rekoč: »Molimo te, o Gospod, Jezus
Kristus 1 tukaj in po vseh cerkvah,
ki so na zemlji, in blagoslavljamo

30

te, ker si odrešil svet skoz svoj
sveti križ.“

Frančišek je spisal vodilo v
23. poglavjih, ki je obsegalo poleg
navadnih treh obljub popolno od¬
poved vsaktere lastnine in dolžnost
le od miloščine živeti. Potem je
nekega dne rekel bratom svojim:
„Vidim, bratje, da hoče Gospod v
svoji dobroti pomnožiti in razširiti
našo družbo. Pojdimo torej k materi
svoji, sveti Cerkvi rimski, ter po¬
vejmo papežu, kaj je Bog po našem
trudu milostno poklical v življenje,
da bomo svoja dela nadaljevali po
njegovi volji in pod njegovim po¬
veljem. “

Gredo tedaj v Rim k papežu
Inooenciju III. in ga prosijo za po-
trjenje vodila, ktero so tudi ust¬
meno dobili, čeravno so nekteri kar¬
dinali menili, da bo pretežko v
takem vboštvu, brez lastnine živeti.
Papež pa vidi v sanjah, kako Fran-

31

čišek cerkev sv. Joaneza v Late-
ranu podpira, ko se je htela podreti,
ter z veseljem potrdi vodilo.

Kmalu na to je benediktinski
opat montesubazijski po želji škofa
asiškega Frančišku in njegovi du¬
hovni familiji podaril cerkvico svete
Marije Angeljske, ali porcijunkulo.
Sv. Frančišek je čutil veličastni
namen te male kapelice ter je za¬
klical vesel: „Le-to leje sveti kraj,
kjer bi imeli bolj angelji prebivati,
kakor ljudje; ta kraj bo večni spo¬
minek dobrote božje do nas.“

Zdaj se je mogla uboga družina
Frančiškova brez skrbi oddahniti:
imela je prostor na solncu. Močen
po potrjenju papeževem se ni bal
Frančišek ničesar več na svetu.
Hitel je po vseh mestih, trgih in
vaseh ter klical vsem povsod: O vi,
ki želite ta biser edini, evangeljski,
pridite, združite se z nami, da bomo
tržili z nebesi. Prodajte, kar imate

32

in dajte vbogim, pa pridite k meni
oproščeni vseh skrbi. Pridite, de¬
lajmo pokoro ! pridite, hvalimo Boga
in služimo mu v priprostosti in
vboštvu!“ — In vsak večer seje
vračal, obdan od svojih novih du¬
hovnih pridobitev ko zmagovavec
k sveti Mariji Angeljski. Število teh
učencev svetega vboštva se je mno¬
žilo čudovito. Brat Rutin se je svetil
z lepimi čednostmi, kakor svitla
mavrica v oblakih, kakor rdeča
roža vrtnica zavoljo svoje goreče
ljubezni, in kakor bela lilija zavoljo
svoje čistosti je razširjeval sladko
dišavo v Cerkvi božji. Brat Leon
je bil spovednik Frančiškov in naj-
prisrčnejši prijatelj njegov; „ovčica
božja“ mu je ljubeznivo rekel sveti
oče; podoben je bil nekako svetemu
Janezu evangelistu, ljubljencu Jezu¬
sovemu. Čudež ponižnosti je bil
brat Masej Marinjanski in ravno
tako priprosti brat Juniper, ki ga

33

je imenovala sveta Klara „igračico
Kristusovo

Tako je bil sveti Frančišek v
enem letu že obilo udanih učencev
si pridružil, in kmalu je spoznal,
kako potrebno je z enakimi pomočki
tudi med ženskim svetom načeti
podobno prenovljenje.

V. Frančišek vstano vi II. Red.

Sveta Klara.

Ne več ko tri leta po vstano-
vitvi prvega je vstanovil sveti Fran¬
čišek drugi Ked, to je namreč red
ubogih gospa ali žen.

V Asisu je živel tisti čas bogat
in plemenit gospod, Favoron Siti
po imenu, ki je imel na Subazijski
gori grad imenovan Erdeča peč
(Sassorosso). Njegova žena je bila
Ortolona, kakor se hoče, iz stare
plemenite rodovine Fjumi. Ta po-

3

„Pot v nebesa 11 .

34

božna gospa je porodila hčerko, ki
ji je dala ime Klara. Klara je rastla
v blagoslovih milosti božje ter se
vadila posebno v pobožnosti in usmi¬
ljenju do vbogih; v obrambo čistosti
svoje pa je nosila pod dragimi obla¬
čili spokorno obleko.

Tedaj je slovelo ime Frančiš¬
kovo, ki je ravno kot nov človek
z novimi čednostmi oživljal na svetu
pozabljeno življenje krščanske po¬
polnosti. Klara ga je želela videti
in slišati. Frančišek od svoje strani
razsvitljen od Očeta luči nebeške je
ravno tako želel videti jo, ter go¬
voriti ž njo. V resnici sta se z vso
zavarovanostjo in svetostjo začela
obiskovati med seboj, Klara sprem¬
ljana vedno od neke sorodnice, Bone
Grvelfučo, pametne, in zanesljive-
ženske.

In ni bilo dolgo, pa je mož
božji genil srce plemenite device,
da je sklenila slovo dati svetu ter se

35

popolnoma darovati Bogu. Na cvetno
nedeljo, tako je bilo odločeno, je
zapustila Klara posvetno življenje.
Opravljena v najdražja oblačila je
šla po naročilu Frančiškovem v cer¬
kev, kjer so po laški šegi vse gospe
iz škofovih rok prejemale blagoslov¬
ljene palme. Ali Klara je ostala v
deviški sramožljivosti na svojem
mestu na kolenih in škof sam je
stopil iz stopnic altarnih, šel k njej
ter ji palmo dal v roke. Na to je
zapustila še vedno dragoceno oprav¬
ljena hišo očetovo, šla je skozi
skrivna vratiča ter v poštenem to¬
varištvu prišla k sveti Mariji An-
geljski. Frančišek in bratje, ki so
ravno peli ponočne duhovne ure,
so z gorečimi svečami v rokah slo¬
vesno sprejeli to modro devico, ki
je iskala ženina in odrešenika svo¬
jega Jezusa Kristusa s svetilnico,
ljubezni olja polno. Klara odloži
posvetno lepotičje, ki se je razdelilo

3 *

36

ubogim in v znamenje, da se od¬
pove vsi nečimernosti tega sveta,
ji Frančišek odstriže lase ter jo
obleče v oblačilo pokore. To se je
zgodilo v cerkvi pred altarjem ne-
omadežane device Marije.

Tako se je plemenita gospodična
v osemnajstem letu svoje starosti,
to je v najlepšem cvetu svojega
življenja, posvetila božjemu ženinu.
Frančišek jo je peljal še tisto noč
v samostan svetega Pavla pri Ba-
stiji, kjer so bile takrat nune bene¬
diktinske, naj tam stanuje, dokler
Bog kako drugače preskrbi.

Ko so zjutraj to sorodniki iz¬
vedeli, kaj se je zgodilo, so se raz¬
jezili nad Klaro in tem, kar je sto¬
rila. Gredo torej v samostan k sve¬
temu Pavlu ter jo skušajo najprej
z lepimi besedami pregovoriti, da
bi domu šla, ali ko so videli, da
tako nič ne opravijo, jo hočejo s
silo odpeljati od tam. Tedaj Klara

37

razkrije glavo, da bi videli, kako
ima lase odstrižene, in prijemši se
altarja zagotavlja, da je nobena stvar
na svetu ne odtrga od Jezusa Kri¬
stusa. Sorodniki so jo na to pustili
v miru, ker Bog ni dovolil, da bi
se bila ločila od njega.

Kmalu potem je prepeljal sveti
oče Klaro bliže Asisa v samostan
svetega Angela v Paneu, kjer so
bile tudi benediktinke. Tukaj je spre¬
jela od Boga to milost, da je za
njo prišla njena mlajša sestra, Neža,
šestnajst dni potem, ko se je bila
Bogu posvetila. Ko so to izvedeli
sorodniki, so se razsrdili bolj, ko
kdaj prej in tedaj jih je teklo dva¬
najst v samostan, ter so Nežo od¬
nesli na rokah. Eden izmed njih pa
se je v silni jezi spozabil tako daleč,
da jo je vlekel za lase ter s pestmi
bil in z nogami suval. Neža ni
mogla storiti nič druzega, kakor
vpila je: „Ah, sestra ljuba, pomagaj

38

mi, ne pusti, da bi me vgrabiii Je-
zusu“. Klara moli za njo, in ne
zastonj. Neža je bila naenkrat tako
težka, da je ni bilo moč privzdigniti
od tal, dasiravno so poklicali na
pomoč z njiv, ki so tam blizo bile,
krepkih ljudi. Ti so zato poveliče¬
vali čudež s šaljivimi besedami: „Ni
čudo‘ : , so djali, „da je tako težka,
svinec je jela celo noč.“ Monald,
stric njen, je zato tako zdivjal, da
bi jo bil vbil, da mu ni Bog za¬
držal roke s silno bolečino, ki jo
je moral trpeti dolgo časa. Klara
priteče na pomoč in ko je odpravila
z veliko težavo sorodnike, pelje se¬
strico na pol mrtvo nazaj v sa¬
mostan. Frančišek ji je nato slo-
bodno mogel ostriči lase ter posve¬
titi Gospodu tudi njo. Obe pelje
naposled v neko hišo poleg svetega
Damijana, kjer je bil od križanega
dobil povelje, da naj popravi cerkev,
ki se podira.

39

Kmalu so storilo po njijnem
zgledu mnoge druge gospodične, in
pri svetem Damijanu se je vstanovil
ženski samostan, ki mu je Frančišek
Klaro postavil za opatico in mater.
Primoral jo je k temu s pokorščino,
dasiravno je bilo težko ponižni devici
tako čast in oblast prevzeti. Tako
seje izpolnilo prerokovanje Frančiš¬
kovo, ki je vabil ljudstvo, naj mu
pomaga popravljati tisto cerkev, ker
bode tam stal samostan žen, ki
bodo s svojim slovesom in živ¬
ljenjem v vesoljni Cerkvi slavile in
častile Očeta nebeškega.

Za Klaro in Nežo je prišla tudi
najmlajša sestrica Beatrica in na¬
posled celo mati Ortolona sama.
Kmalu so začeli bratje tudi drugod
po Italiji in zunaj Italije odpirati
samostane za uboge gospe, zlasti s
pomočjo Kardinala Hugolina, prija¬
telja Frančiškovega.

40

Kardinal Hugolin je po svetu
papeževem sam prevzel vlado dru¬
gega Reda Frančiškovega, odločivši
vesoljnega oglednika, ki naj bi
skrbel za njega po njegovih na-
ročbah. To je bil najprej neki re¬
dovnik cistercijskega reda, Ambrož
po imenu. Po njegovi smrti pa je
izvolil brata Filipa Longa, enega
izmed prvih tovarišev Frančiškovih,
z dovoljenjem, da sme oddati skrb
za posamezne samostane drugim
bratom.

Vodilo so dobile sestre od sve¬
tega Frančiška še le čez dvanajst
let. Do tedaj so se držale vodila
svetega Benedikta in nekterih do-
ločeb, ki jim jih je bil dal kardinal
Hugolin.

Klara s svojim samostanom je
ostala zmirom pod vlado in skrbjo
Frančiškovo, kteri se je bil na pri¬
govarjanje kardinala Hugolina k
temu zavezal ustno in pozneje tudi

41

pismeno. Napredovala je od dne
do dne v evangeljski popolnosti, h.
kateri jo je bil poklical Gospod, da
bi postala v resnici luč, ki bi raz-
svitljevala senčnati svet ter zlasti
ženski spol speljavala na pravi pot
svetih čednosti. Vedno pa je hre¬
penela po marterniški smrti in go¬
tovo bi je bila šla iskat med Sara¬
cene, mohamedance, ako je ne bi
bil zadržal njen spovednik!

Ali Saraceni so jo zato sami
prišli obiskat. Cesar Friderik II. je
bil namreč mnoge trume saracenske
pripeljal na Laško, da bi mu služile
zoper papeža ; te so se razkropile
po dolini spoletanski ter so bile že
namenjene naskočiti samostan pri
sv. Damijanu. Klara je tedaj bolna
ležala na postelji; sestre so jokale.
Klara ne obupa; nesti se da v cer¬
kev, kjer vzame pukšico, kjer je
bilo sveto Rešnje Telo, in na to k
vratam samostanskim. Tamkaj je

42

tako govorila Kristusu, pričujočemu
v presvetem zakramentu: „Ne daj,
Gospod, zverinam v plen duš, ki tebe
spoznavajo, in vari svoje služabnice,
ki si jih s svojo drago krvjo odrešil."
Ta trenutek se je godil očiten čudež.
Divjakom saraeenskim se je pre¬
drznost spremenila v strah, popa¬
dali so z zidov, kamor so bili že
priplezali ter vdrli v beg. Ali kmalu
so se vrnili v mesto, da bi je oro¬
pali. Klara s sestrami svojimi si je
potresla glavo s pepelom, ter je
molila, da bi Bog rešil domovino,
in res, zjutraj 22. rožnega cveta
se je vzdignila silna nevihta, ki je
podrla roparski vojaščini šotore, in
mesto je bilo rešeno.

Nepretrgana molitev in premiš¬
ljevanje je povzdignilo Klaro do
gledanja Božjega, kolikor je mogoče
v tem življenju. Med molitvijo je
navadno sladke solze prelivala. Za¬
tegadelj jo je nekdaj satan izkušal,

43

naj ne joka toliko, da ne oslepi;
ona pa je modro odgovorila: „Kdor
Boga vidi, ni slep.“

Ponižnost in vboštvo, to ji je
delalo po zgledu svetega serafin-
skega očeta največe veselje. Ker je
bila opatica, k čemur jo je zavezal
sveti Frančišek pod pokorščino, je
imela najlepšo priliko, da se je va¬
dila v najnižjih in najtrudniših služ¬
bah samostanskih.

Enkrat je noge vmivala neki
sestri, ki je prišla z brnje ter ji
je htela poljubiti nogo, ko jo je bila
ravno vrnila : ali tista sestra jo po¬
tegne iz ponižnosti nazaj z vso silo
ter dregne po nesreči Klaro v obraz;
Klara pa ko ljubezniva mati, se nič
ne vjezi zato, temuč vnovič prime
nogo ter jo poljubi s sveto lju¬
beznijo.

Kar se tiče vboštva, ni le vse
svoje imetje razdelila ubogim : že¬
lela je tudi, da bi z naslovom vbo-

44

štva bil zaznamovan njen red, ter
je za to prosila samega papeža Ino-
cencija III. Papež se je veselil to¬
like gorečnosti ter ji je pisal z lastno
roko pismo, kjer ji je podelil pra¬
vico vboštva, kterega do tedaj še
nikdar nihče ni prosil svetega se¬
deža.

Ali Klara ni bila zadovoljna,
dokler ni dobila za-se in za sestre vo¬
dila podobnega vodilu prvega reda.
Sv. Frančišek in kardinal Hugolin, da
vstrežeta pobožnemu hrepenenju nje
in sester njenih, sestavita naposled
leta 1224 vodilo, ki je bilo bistveno
tisto, kakor za prvi red, prenare-
jeno, kolikor se je zdelo primerno
za ženski spol. Ko je Kardinal Hu¬
golin potem postal papež pod imenom
Gregor IX., je prišel pogledat v sa¬
mostan k svetemu Damijanu ter je
ponudil Klari, naj sprejme stano¬
vitno posestvo in dohodke, da vzdrži
sestre, in da jo hoče oprostiti ob-

45

ljube glede vboštva. Ali ona mu jo
odgovorila: „Ne, sveti Oče, ne od¬
vezujte me od posnemanja Kristu¬
sovega, odvežite me rajši od grehov,
ki sem jih storila."

V resnici se je zmirom trdno
držala svetega vboštva, kar ji je
Bog poplačal tudi že na tem svetu.
Nekdaj je bila velika lakota, in v
samostanu je bil, ko je bilo čas jest
iti, en sam hlebec kruha. Klara po¬
kliče delivko ter veli hlebec čez
pol prerezati in polovico poslati
bratom, drugo pa doma ohraniti za
sestre.

Iz tega pol hlebca veli petdeset
koscev narediti, kolikor je sester
prihajalo k mizi, ter jih položiti na
mizo. Pobožna hči odgovori, da bi
bilo treba prav Kristusovega čudeža,
da bi se tako majhen kos kruha na
toliko delov razdelil, ali Klara pravi:
„Lo pojdi, hčerka moja, stori, kar
sem ti rekla, in zaupanje imej.“

46

Hči povelje materino izpolni, mati
h Kristusu povzdiguje zdihljaje za
hčeri svoje. Tisti mali kos med tem
raste delivki v rokah in vsaka sestra,
kar jih je bilo pri mizi, je dobila
obilen delek.

Ko neki drugikrat ni bilo olja
niti toliko, da bi bilo za zabelo bol¬
nicam, vzame Klara posodo in po¬
nižna, kakor je bila, jo vmije ter
postavi na stran, da bi jo našel
pripravljeno, kadar bi prišel brat,
ki je hodil za sestre na biro. V
resnici pošljejo po njega in on
hitro priteče, da bi brž pomoč pri¬
nesel v tolikem pomanjkanju. Ali
Bog je naredil, ko je molila sveta
Klara, da je našel brat posodo polno
olja; zato je mrmral sani pri sebi:
„Te žensko me imajo za norca, ker
so me poklicale; saj je posoda
polna. “

Tolika je bila čudodelna moč
svete Klare, da je sveti Frančišek

47

dostikrat k njej poslal take, ki so
potrebovali prav posebne pomoči,
in v resnici so dosegli, kar so želeli.

Ko je Klara še živela, se je nje
red čudovito razširil. Mnoge pleme¬
nite gospodičine, ki so jih snubili
vojvodi, kralji in cesarji, so se po
njenem zgledu odpovedale svetu, in
so jo posnemale, kolikor je bilo
njim mogoče. S samostani so se
olepšala mesta, pa tudi majhni kraji
po deželi in hribi so se ovenčali s
takimi posvečenimi hišami. Čistosti
slava se je povzdignila na svetu,
devištvo je stalo v najlepšem cvetju.

Ali prišel je čas, ko je imela iti
služabnica Najvikšega k nebeški že¬
nitnim. O tej priliki je prišel k njej
papež Inocencij IV., naslednik Gre¬
gorja IX. Poda ji roko, da bi jo
poljubila; ali ona je htela na vsak
način poljubiti nogo in moralo se
ji je vstreči. Ponižno je prosila in
prejela od samega papeža vesoljno

48

odvezo in najobilniši blagoslov.
Ravno tisti dan je bila prejela po¬
slednjo popotnico iz rok ministra
provincialnega; zato je rekla se¬
stram z rokami v zahvalo sklenje¬
nimi in s solznimi očmi proti nebu
povzdignjenimi: ,,Hvalite Gospoda,
moje hčere, ker mi je danes blago¬
volil Kristus izkazati toliko dobroto,
da bi nebo in zemlja ne bila za¬
dosti, mi je nadomestiti. Danes sem
prejela Najvišjega samega in videla
sem Njegovega namestnika. “

Brat Rinald, ki ji je na strani
stal v poslednjih trenutkih ter je
poznal nje trpljenje v toliko bo¬
leznih, jo je hotel opominjati k po¬
trpežljivosti, ali ona je odgovorila
naravnost: „Brat preljubi, kar sem
spoznala milost Gospoda svojega
Jezusa Kristusa po služabniku nje¬
govem Frančišku, ni mi bilo zo¬
prno nobeno trpljenje, nobena po¬
kora težka, nobena bolezen britka.“

49

Po zgledu svetega Frančiška je
htela tudi ona narediti oporoko, da
priporoči hčeram sveto vboštvo,
medsebojno ljubezen, mir in spravo
in vse druge čednosti.

Naposled sta se ji prikazala Je¬
zus Kristus in presveta Devica, in
potem se je preselila s tega sveta
v nebesa o polnoči med dnem 11. in
12. meseca velikega srpana 1253.
Dosegla je bila šestdeseto leto živ¬
ljenja, štirdeseto redovništva svo¬
jega. Papež s kardinali in vsem
dvorom se je vrnil k svetemu Da¬
mijanu ; tam je našel brate, ki so
'peli na koru bilje za mrtvo. Že je
hotel vkazati, naj ne pojejo bilj,
temuč slovesne cerkvene molitve,
kakor o praznikih svetih devic; le
kardinali so ga zadržali, ker so
ga prosili, naj se ne prenagli pri
tako važni zadevi. Ostali pa so pri
mrtvaških opravilih in kardinal Ostij-
ski je naposled govoril krasno pri-

4

„Pot v ncbcsa“.

50

digo, primerno tako posebni pri¬
liki.

Ravno ta kardinal Ostijski, ki
je bil kmalu potem papež Aleksan¬
der IV., naslednik Inocencija IV.,
je dal preiskati čudeže, ki jih je
tako obilo storila sestra Klara, in
čez dve leti po smrti njeni, 1. 1255,
jo je v Ananji postavil v zapisnik
svetih devic, ter vkazal, da naj se
v vesoljni katoliški Cerkvi obhaja
god njen. V ta namen je papež sam
zložil cerkvene molitve in pesmi.

Ko se je pozneje na troske rim¬
skega sedeža dovršilo že od papeža
Gregorija IX. začeto zidanje samo¬
stana in velikega tempeljna poleg
cerkve svetega Jurija notri v mestu
asiškem, je dal papež Aleksander IV.
2. vinotoka l. 1260 v slovesni pro¬
cesiji telo sv. Klare iz stare cerkve
svetega Jurija, kamor se je bilo v
prvo položilo, tje prenesti in iz
hiše poleg cerkve svetega Damijana

51

zunaj mesta so se tudi sestre spre¬
mile v novo stanovanje k cerkvi,
ki se od tedaj imenuje svete Klare.

Nune drugega reda sv. Fran¬
čiška, ki so se imenovale od konca
vboge gospe, ali damijanite ali mi-
norise, so se potem začele imeno¬
vati klarise in papež Evgenij IV.
je celo zapovedal, da se imajo vse
nune, ki se držijo kterega koli po¬
trjenega vodila drugega reda, ime¬
novati sestre svete Klare ali Klarise.

Drugi red frančiškanski, ta vi¬
soko ograjen vrt, je prinesel mnogo
nebeškega cvetja in sadja. Klara,
Neža, Koleta, Katarina Bolonjska
in Veronika Julijanova so pogla¬
vitne petere device tega reda, ki so
zaslužile, da jih je sveta Cerkev
svetnicam prištela. Dvanajst drugih
je za zveličane spoznala in očitno
jih častiti dovolila; brez števila pa
jih je še, ki so umrle v sluhu sve¬
tosti ter od pobožnega ljudstva prejele

4 *

52

priimek blažene ali zveličane, kakor
tudi služabnic božjih, ki se jim po
pravici daje naslov častitljive. Celo
brez takih ni, ki so si k liliji de-
vištva pridobile mučeniško palmo.
Luč svete Klare je v resnici osve-
tila cel svet in na tej gorki in jasni
luči so užgale in še užigajo hčere
njene ljubezni plamen v svojih in
v, vernega ljudstva srcih.

VI. Frančišek pridigar.

Ko je Frančišek že dva reda
vstanovil in je imel v I. redu veliko
možev po božji volji, bogaboječih
in učenih, je mislil, kakovo naj bo
njegovo prihodno življenje. Misli si
sam pri sebi: Slab, priprost, ne-
učen sem, in imam od Boga veči
dar za molitev, kakor za pridigo-
vanje. Z molitvijo se pri Bogu ve¬
liko zasluži, molitev čisti naša srca,

53

je z Bogom sklene, in za vse čed¬
nosti vname; molitev je studenec
vseli milost. Pridigar pa veliko vidi,
veliko sliši in njegov duh je bolj
razmišljen, da ne more svoje mo¬
litve celo zbrano opravljati.

Posvetuje se torej s svojimi
brati, kterim tudi po molitvi od
Boga izvedeti priporoči, kaj da je
volja božja. Pri vsemu dvomu ga je
vender mikalo pridigovati, ker je ja
tudi Jezus Kristus, kterega posne¬
mati v vsem je sklenil, po svetu
hodil, učil in pridigoval. Na to pa
dobi od Jezusa samega povelje, da
naj gre in tudi pridiguje, ker On
ga ni' samo za svoje, teinuč za zve¬
ličanje tudi veliko drugih poklical.

Frančišek zdaj gre z brati v
Gospodovem imenu, in pridiga tako
goreče, da se vse na prša trka in
poboljšanje obeta. Celo na Jutrovo
se poda, da tam sveti evangelij
oznanuje, in tudi umrje za sveto

54

vero, ako bode potrebno. — Turški
vojaki ga zvežejo in pred Sultana
vlečejo, kteremu pa Frančišek srčno
in neprestrašeno Jezusov evangelij
oznanuje, da mu nič žalega ne stori,
temuč ga spusti z besedami: „Prosi
Boga, da me k tisti veri pripelje,
ktera mu najbolj dopade.“ Frančišek
se vrne v Italijo, kder se ga bratje
silno razveselijo, in mu v trumah
naproti gredo, on pa jih uči, opo¬
minja in spodbuja v svetih čednostih.

VIL Odpustek Porcijunkule.

Porcijunkula imenovala se je
cerkvica na južni strani asiškega
mesta, Mariji angeljski posvečena,
ki jo je Frančišek od očetov bene-
diktinov dobil s tem pogojem, da
naj bo ona prva cerkev njegovega
reda; za to jo je tudi v resnici
imel. Kadar se je od svojih apo-

55

stolskih potov vrnil, podal se je v
to cerkvico in tukai se je odpočil
ter nove moči od Boga si sprosil.

Ko neko noč mesca oktobra,
leta 1221, v svoji celici za spre¬
obrnjenje grešnikov goreče moli, se
mu angelj prikaže, ki mu veli iti v
cerkev, ker tam ga čaka Jezus in
Marija z veliko trumo angeljev.
Frančišek se vzdigne in hiti narav¬
nost v cerkvico, kder vse tako najde,
kakor mu je bil angelj povedal. Je¬
zusa, Marijo in trumo angeljev v
toliki svitlobi videti, ga tako pre¬
vzame, da se brez zavednosti na tla
zgrudi. Jezus mu veli vstati, in mu
reče: „Frančišek! milost si našel
pri meni, tvojo molitev sem uslišal,
in ker tako neutrudno skrbiš za
zveličanje duš, prosi milosti, ktere-
koli želiš za zveličanje duš. Fran¬
čišek nebeško razsvitljen in raz¬
veseljen prosi tako-le: „Gospod!
ker mi nevrednemu grešniku prositi

56

veliš, te prosim za vse krščansko
ljudstvo, da, kdorkoli se z zgrevanim
srcem in čisto spove, in potem to
cerkvico Porcijunkulo obišče, po¬
polnoma odpustek, to je, odpuščen/e
vseli časnih kazen, zadobi.“ Kristus
molče naznani, da je ta prošnja ve¬
lika; zato se pa Frančišek hitro k
Mariji obrne, da ona ž njim vred
prosi. Marija prosi, pa Jezus še
molči. Marija dalje prosi; rekoč;
„Moj božji sin! usliši prošnjo svo¬
jega služabnika in obdaruj s to mi¬
lostjo mojo cerkvico k svoji časti
in v spodbudo cele svete katoliške
Cerkve." Takovo prošnjo Kristus
usliši in tako spregovori: „Franči¬
šek ! velika je tvoja prošnja; pa naj
se ti zgodi, kar želiš, in še več za¬
služiš, ker je tvoja volja tako moji
podobna; zato moja ljubezen tej cer¬
kvici Marije angeljske ali Porcijun-
kule popolnoma odpustek podeli,
vsem tistim namreč, kteri bodo po

57

dobro opravljeni spovedi to cerkvico
obiskali. Pojdi pa k mojemu vidnemu
namestniku na zemlji, k papežu, in
prosi ga tega odpustka v mojem
imenu. “ — Na to Kristus, Marija in
angelji zginejo, Frančišek pa ostane
celo noč v cerkvici, in prisrčno hvali
Jezusa in Marijo za toliko milost.

Drugo jutro gre sveti Frančišek
z bratom Masejem Marijanskim v
Perudžo, kjer je bil takrat papež
Honorij III. „ Sveti oče“, pravi tam
Frančišek v priprostosti svojega
srca, „ni še prav dolgo, kar sem
popravil neko cerkvico na vaši zem¬
lji ; prosim vašo svetost, da bi ji
podelili odpustek, tak, da ne bo na¬
vezan na nobene darove. “ Papež od¬
govori, da to ne gre lahko, zakaj,
kdor želi odpustek, ga mora zaslu¬
žiti. „Vender“, pravi, „za koliko let
hočeš ta odpustek?" Na to pravi
sveti Frančišek: „Jaz nočem let, te-
muč duš. “ Papež vpraša na dalje:

58

„Kako hočeš duše ?“ Sveti Frančišek
odgovori: „Sveti Oče, hočem, ako je
ljubo vaši svetosti, da bo vsaki, kdor
pride v to cerkev, spovedan in skesan
in odvezan od mašnika, kakor je
treba, rešen vsega zadolženja in vseh
kazni v nebesih in na zemlji, od
dne, ko je bil krščen, noter do tega
dne in ure, ko vstopi v imenovano
cerkev." Papež odgovori na to:
„Dosti je, kar hočeš, o Frančišek,
in sveta cerkev rimska nima navade
takih odpustkov dajati." Sveti Fran¬
čišek odgovori: „Gospod, to kar jaz
prosim, ne prosim v svojem imenu,
temuč v imenu tistega, ki meje poslal,
Gospoda Jezusa Kristusa." Na to se
je papež precej vdal ter je rekel tri¬
krat: „Naj bo, naj bo, naj bo kakor
hočeš." Ali kardinali, ki so bili tam
poleg, so začeli govoriti: „Gospod,
ko dovoljujete temu tak odpustek,
podirate in pokončujete jeruzalem¬
skega in tudi rimski odpustek apo-

59

stcljnov Petra in Pavla bo vničen.“
Papež odgovori: „Dali smo mu ga
in dovolili; ne moremo in ne spodobi
se preklicavati, kar se je zgodilo;
ali meje mu postavimo, da bo veljal
samo en dan v letu. “ Potem se
obrne k svetemu Frančišku rekoč:
,,Vidiš, zdaj dovoljujemo, da bo od¬
vezan od kazni in zadolženja, kdor
koli pride in vstopi v imenovano
cerkev dobro spovedan in skesan.
In to hočemo, da naj velja za vselej,
pa samo skozi en dan, od prvih
večernic čez noč notri do večernic
sledečega dne.“ Na te besede sveti
Frančišek prikloni glavo ter gre iz
palače. Papež, ko vidi, da odhaja,
kliče za njim: „Oj človek priprosti,
kam greš? Kaj neseš seboj od tega
odpustka?“ Mislil mu je namreč
pisano dati, kar mu je dovolil. Ali
sveti Frančišek odgovori: „Meni je
zadosti vaša beseda. Ako je to delo
božje, ima on razodeti svoje delo.

60

Za to ni treba pisma; pismo naj bo
Devica Marija, pisavec naj bo Jezus
Kristus, angelji naj bodo pa priče.“
Ko se je vračal iz Perudže proti
Asisu, počivata nekoliko s tovarišem
v sredi pota, kjer je bil kraj gobavih,
in Frančišek zadremlje. Ko se pre¬
budi, moli, in po molitvi pokliče to-
varša, ter mu pravi: „Brat Masej,
jaz ti povem od strani božje, da je
odpustek, podeljen mi od papeža,
potrjen tudi v nebesih.“

Nekaj časa po tem dogodku,
neko zimsko noč, ko je bil sveti
Frančišek v celici, ki je bila na vrtu
pri cerkvici svete Marije Angeljske,
pride hudoba peklenska, ter ga začne
pregovarjati, naj si ne krajša življenja
s tolikimi pokorili, ker je še mlad.
Ali sveti Frančišek spozna zanjke
sovražnikove; sleče se in v dušni
gorečnosti hiti ven, ter se vrže v
sredo trnja, ki je bilo tam na vrtu,
ter se valja po njem, dokler je

61

bil ves oboden in krvav. Ko je
tako odpodil skušnjavca, se mu
blišči okoli velika svitloba in dasi-
ravno je bila zima, daje zmrzovalo,
vidi po tistem trnju poganjati veliko
množino vrtnic, belih in rdečih, in
prikaže se mu množica angeljev, ki
mu pravijo: „Vstani, Frančišek, in
hitro pojdi v cerkev, notri te čaka
Kristus s svojo materjo. “ Frančišek
vstane, ter se vidi čudovito obleče¬
nega v belo obleko in pot proti
cerkvi se mu zdi ves pokrit in olep¬
šan z dragimi preprogami- S trnja
vtrga 12  rdečih vrtnic in 12  belih,
ter gre v cerkev, kjer najde Kristusa
Gospoda z Devico Materjo in trumo
angeljev. Tam se vrže na tla, ter
prosi Zveličarja človeškega roda, da
bi mu blagovolil določiti dan od¬
pustka podeljenega že tej cerkvici.
Ko je tudi Mati Božja prosila za
njega, odgovori Kristus, da ima biti
tisti dan, ko je njegov apostelj rešen

62

bil verig in ječe, ter mu veli iti po¬
vedat to namestniku njegovemu v
Rim. Za priče pa naj vzame seboj
nektere tovariše, ki so slišali te reči
in nektere vrtnice, bele in rdeče, ki
jih je vtrgal na tistem trnju. Angelji
so na to zapeli „Te Deum laudamus“
in prikazen je izginila.

Vse te reči so poslušali bratje
Peter Katanij, Rutin Sefij, Bernard
Kviutavaljski, Masej Marinanjski in
tovarši, ki so bili v celicah zunaj
cerkve na vrtu, kjer je bila celica
svetega Frančiška. Zjutraj se je
oblekel sveti oče ter se odpravil v
Rim; seboj pa je vzel brata Petra
Katanija, Bernarda iz Kvintavale
in Angela Rijetskega. S temi pride
pred papeža Honorija, ki je bil v
lateranski palači, pove po vrsti vso,
kar se mu je zgodilo, ter mu poda
šest vrtnic, tri bele, tri rdeče; to¬
liko jih je bil izbral namreč izmed

63

tistih 24, ki jih je bil vtrgal pre¬
sveti Trojici na čast.

Namestnik Kristusov piše, ko
se je prepričal tako o resničnosti
dogodbe, ki mu jo je povedal Fran¬
čišek, škofom v Asis, Perudžo, To-
der, Folinj, Spolet, Nočero in Gubij,
naj se snidejo v Asisu prvi dan
velikega srpana, ter tam slovesno
razglasijo odpustek, dovoljen sve¬
temu Frančišku.

V resnici se ta dan o pravem času
snidejo in mnogo ljudstva iz okolice
se zbere k slovesnosti. Frančišek
stopi na oder, ki ga je bil pripravil
v ta namen, in ž njim vseh sedem
škofov; z veliko gorečnostjo govori
o svetem odpustku, ki ga je izprosil,
ter sklene, da bo ta dan vsako leto
na vse čase, kdor bo spovedan in
skesan stopil v to cerkvico, popolno
odpuščenje dobil vseh svojih grehov.
Ko slišijo škofje, da oznanja Fran¬
čišek odpustek za vse čase, so hudi,

64

ter pravijo, da ne morejo vrjeti, da
bi bil papež mislil, da se naj oznani
ta odpustek za vse čase. Škof asiški
vstane prvi, da bi ga oznanil samo
za deset let; ali nehote ponavlja to,
kar je Frančišek rekel. Eden za
drugim vstajajo nato ostali; vsaki
hoče popraviti svojega prednika, pa
oznani po božji naredbi ravno to,
kar je prvi oznanil Frančišek. Priče
tega dogodka so bili mnogi tako iz
Asisa in Perudže. kakor jz ostalih
mest v okolici. In vse te reči so
sporočili sveti bratje, to je brat Peter
Katanij, ki je bil že namestnik svet¬
nikov, brat Leon, spovednik svetega
Frančiška itd. Zapisala pa sta to
dva škofa asiška, v okrožnicah, ki
so v prvopisu ohranjene do današ¬
njega dne.

Bog sam je skrbel, kakor je
sveti Frančišek naprej povedal, da
se je oznanilo delo njegovo o pravem
času z znamenji in čudeži, in zato

65

je slovel v začetku 14. stoletja ta
odpustek že na daleč in široko, in
od vseh strani so se zbirale v Asisu
nepreštete množice, da bi se ga
vdeležile. Sveti Bernardin Sijenski
je našel tam leta 1427 več ko
200.000 romarjev. Kralji, kneginje,
plemeniti vitezi so s svojimi za¬
vezniki in podložnimi klečali v por-
cijunkuli, njih solze in molitve so
se mešale s solzami in molitvami
nepreštetega, neznanega ljudstva.

Okoli srede 14. stoletja je molila
preimenitna gospa po noči svetega
odpustka v porcijunkuli. „ Zmešana
in ostrašena sem v globočini srca 11 ,
tako je govorila njena duša k Bogu,
„ker trdijo neki ljudje, da je ta
odpustek ničen in izmišljen od sve¬
tega Frančiška 11 . Na to se oglasi
Kristus v njenem srcu, ter pravi:
„Hči moja, nikdar ne prebiva laž
tam, kjer je resnica in ogenj lju¬
bezni božje doma. Prijatelj moj je

5

,,Pot v nebesa/ 1

66

resnico imel v sebi in kar je djal,
je res. Ker je spoznal mlačnost
človeško v hrepenenju po Bogu in
božjih rečeh in posvetno njihovo
poželjivost, me je prosil znamenja
ljubezni, da bi žrjavica poželjivosti
v njih pogasnila in ogenj božje lju¬
bezni se vnel. In znamenje, ki sem
mu ga dal jaz, ki sem ljubezen,
je bilo to, da bi vsi, ki bi prazni
prišli v njegovo hišo, notri se na¬
polnili z blagoslovi, ter bi dobili
popolno odpuščenje svojih grehov. “
— Gospa, ki je dobila tak odgovor,
je bila častitljiva služabnica Kristu¬
sova, sveta Brigita.

Dolgo časa se je ta odpustek
le pri sveti Mariji Angeljsld v cerkvi
porcijunkuli dobival. Ali ker pre¬
mnogim vernim ni bilo mogoče
tje hoditi, zato so papeži, namest¬
niki Kristusovi, po navdihnenju sve¬
tega Duha in iz ljubezni do vernih
kristjanov dovolili, da zamorejo ta

67

odpustek po vseh cerkvah, vseh
treh redov sv. Frančiška dohiti vsi
verni katoličani tako, kakor v cer¬
kvici porcijunkuli sami. Zlasti je to
odločil leta 1622 papež Gregor XV.,
ki je ob enem predpisal, da je zunaj
Asisa poleg spovedi tudi sveto ob¬
hajilo potrebno k zadobljenju tega
odpustka. Inocencij XI. je 1. 1687
potrdil razširjenje, ter določil, da
se zamore ta odpustek darovati tudi
za verne duše v vicah. I)a se pa
tako častitljivi cerkvi, kakor je por-
cijunkula, posebna prednost ohrani,
je določil papež Inocencij XII. leta
1695, da naj se v njej za na prej
skozi celo leto vsak dan more do¬
biti popolni odpustek.

Dandanašnji ima odpustek por-
cijunkule to posebnost, da se more
dobiti tolikokrat, kolikorkrat se v
določenem času, to je od večernic
prvega do večera drugega dne av¬
gusta , gre v cerkev porcijunkulo

5 *

68

ali ktero drugo cerkev prvega, dru¬
gega ali tretjega Eeda sv. Frančiška,
sploh v cerkev, ki ima ta odpustek.
Da so si prizadevali pobožni krist¬
jani večkrat ta odpustek dobiti, to
je prišlo v navado menda zlasti,
ko je papež Inocencij XI. določil,
da se zamore tudi za verne duše
v vicah darovati, in sveta cerkev
te pobožne navade nikdar ni gra¬
jala, skupščina za svete odpustke
pa jo je 22. sveč. 1847 naravnost po¬
trdila določevaje zraven, da se more
sveto obhajilo v ta namen v kteri
koli si bodi cerkvi sprejeti, in to so
potrdili papež Pij IX. 12. julija 1847.

Razen omenjenih pa morejo tudi
druge cerkve dobiti pravico do od¬
pustka porcijunkule, ako so vsaj
eno uro oddaljene od tistih, ki jo že
imajo; seveda se mora za to pra¬
vico v Rimu posebej prositi. Tako
je torej dandanašnji katolškemu
ljudstvu po celem svetu brez veli-

69

kega truda mogoče tega imenitnega
odpustka pogostoma se vdeležiti, ter
ž njim tudi vernim dušam v vicah
obile pomoči pridobiti. In imeniten,
koristen in mogočen je gotovo ta
odpustek nad vse druge, ter pre¬
sega v nekem oziru celo odpustek
svetega leta.

O tem odpustku govori slavni
francoski pridigar Burdaluv: „Jaz
trdim, da je izmed vseh odpustkov
ta eden najbolj gotovih in izpri¬
čanih, kar jih je v sveti cerkvi;
zakaj ? zato, ker je ta odpustek po¬
deljen od Jezusa Kristusa samega

— prva prednost, ki mu je edinemu
lastna; zato, ker je dokazan s ču¬
deži najbolj gotovimi — druga pred¬
nost, ki ga razločuje; zato, ker je od¬
pustek, razširjen med vsemi narodi
krščanskimi s čudovitim dušnim na¬
predkom in pomnoženjem pobožnosti

— poslednja prednost, ki nam ga
more delati neizmerno dragocenega. “

Tretji red sv. Frančiška.

71

VIII. Frančišek vstanovi
Tretji Red pokore.

L. Začetek Tretjega Reda.

Leta 1221 je prišel sv. Fran¬
čišek v Kanaro blizu mesta Asisa.
Tam je z veliko gorečnostjo pri¬
digal, kako kratko je človeško živ¬
ljenje, kako minljivo vse posvetno
veselje in časno blago, kako je
torej treba skrbeti za zveličanje
edine, neumrjoče duše, kako treba
je pokore. Take besede in pa nje¬
govo spokorno, sveto in čudežno
življenje, to je tako presunilo po-
slušavce, da so vsi objokani na
prsi trkali in zdihovali: „Kaj bo z
nami grešniki, če ne bomo spokorno
živeli, kakor naš pridigar Frančišek?“
Mnogo prebivavcev iz Kanare in
okolice, duhovni in svetni, tudi za¬
konski možje in žene, mladenči in
dekleta, sklenejo prodati vse svoje

72

imetje, zapustiti zakonsko življenje
in v svetega Frančiška spokorna
reda stopiti. Ali sveti Frančišek,
mož po duhu božjem, ni pustil, da
bi se raztrgale zakonske vezi, tudi
ni hotel deželi jemati pridnih, po¬
štenih delavcev. Opominja jih torej,
naj vsak v svojem stanu ostane in
svoje dolžnosti izpolnuje; vendar
jim obljubi dati posebno vodilo, po
kterem bodo mogli med svetom
Bogu služiti in svoje duše zveličati.
Začasno pa jim naroči vse to na
tanko izpolnovati, kar so slišali v
njegovih pridigah.

Iz Kanare gre na Toskansko v
mesto Florenc, kjer ga ravno tako
zvesto poslušajo. Po njegovem živem
in prepričavnem govorjenju spre¬
obrnjeni ga tudi tukaj prosijo, naj
jih sprejme v svoja redova. Takrat
živeči pisavei pravijo: „Slišati je
bilo, kako so se po teh pridigah
sinovi poslavljali od svojih starišev,

73

kako so se eden drugega spodbujali
sorodniki in prijatelji in celo za¬
konski možje in žene, velikodušno
svetu se odpovedovati in bežati v
samoto ubogih samostanov, zado¬
voljni samo s to tolažbo, da se
bodo enkrat zopet videli v nebesih. “
Godilo se je ravno tako, kakor
takrat, ko je predhodnik Kristusov
Jude k pokori vnemal;*) popraše-
vali so se skrbno: „Kaj nam je
storiti?" — ali ko je sveti Peter o
binkoštih zbrani množici oznanoval
Kristusa križanega. „Kaj nam je
storiti, možje bratje?" so presunjeni
klicali. 2 )

Iz Florenca se poda sveti Fran¬
čišek v Podžibonci. Tam je živel
neki kupec po imenu Lucij ali Lu-
kezij, ki je bil poprej skop in la¬
komen mož, le za posvetno blago
skrben. Ali po milosti božji se je

*) (Luk. 3, 10-15.)

'p (Ap. dj. 2, 14-37.)

74

bil že pred nekaj mesci spreobrnil;
postal je milosrčen in radodaren,
ter zgled prave krščanske pobo¬
žnosti. Tudi svojo ženo, ki ji je
bilo Bonadona ime, je bil pripravil
k pobožnemu, krščanskemu živ¬
ljenju. Lukezij in njegova žena
prosita torej sv. Frančiška, naj ju
še bolj poduči in jima pravi pot
pokaže, po kterem bi mogla varno
hoditi ter večno zveličanje doseči.
Sveti Frančišek jima pove, kako je
že davno mislil vstanoviti red, v
kterem bi tudi zakonski mogli Bogu
popolnoma služiti, tako, da bi jim
ne bilo treba zapuščati sveta in v
samostane se zapirati.

Nič boljega, pravi, jima ne ve
svetovati, kakor da v ta Red sto¬
pita. — Tako je že sv. Fran¬
čišek sam tretji Red „pot v
nebesa 44  imenoval. — Ko na
dalje resno o tej stvari govorijo,
prosita Lukezij in Bonadona, naj

75

jima pove, kako imata živeti v tem
Redu in kako se oblačiti. Sv. Fran¬
čišek jima odkaže ponižno obleko
pepelnate barve in pas z vozli;
tudi jima pove, kako naj živita in
v pobožnosti se vadita, dokler ne
spiše posebnega vodila za vse tiste,
ki bi želeli v ta novi Red stopiti.
Vodilo pa je spisal leta 1221, ali
vsaj od konca naslednjega leta.

To je začetek tretjega Reda,
kterega je sveti Frančišek imenoval
Red spokornih bratov in sester;
prva, ki sta bila v njega sprejeta,
sta bila torej Lukezij in njegova
žena Bonadona.

Lukezij je zdaj čudovito napre¬
doval v vseh čednostih. Bolj po¬
časna je bila Bonadona, ker je bila
bolj navezana na posvetno blago
in boječe skrbljiva za prihodnje po¬
trebe. Ona je torej dostikrat ovirala
moževa dobra dela, ker ni pustila,
da bi tako obilno miloščino delil.

76

Prigodi se pa, da je mnogo
vbožcev in popotnikov po navadi
pred vratmi čakalo miloščine in
Lukezij je ves kruh, kar ga je imel
doma, med nje razdelil. Zdaj pri¬
dejo drugi in Lukezij prosi za-nje
ženo, naj bi jim kaj poskrbela.
Ali ta začne srdita zmerjati moža:
„0 zapravljivec, le za ptujce imaš
skrb? Nič mar ti ni za tvoje pre¬
moženje in ne misliš na to, da si
ves kruh že drugim razdelil in nimaš
sam več kaj prigrizniti? Meni se
zdi, da so se ti zavoljo tvojega ne¬
zmernega posta že vsi možgani po¬
sušili. Poberi se in drugod išči, da
boš dajal tem svojim sitnim bera¬
čem. “ Potrpežljivo je trpel Lukezij
krivico, ktero mu je delala s temi
besedami žena, in ponižno je prosil,
naj pusti kreg, ter zaupno pogleda
v krušno shrambo s spominom na
onega, ki je z malo kruhi in ribi¬
cami mnogo tisoč ljudi nasitil. Ona

77

uboga in, glejte čudo! notri najde
mnogo hlebov pečenega kruha, s
kterimi je lakoto vbožcem obilno
potolažila. Od zdaj nadalje je bila
Bonadona čisto spreobrnjena. Ni je
bilo več treba opominjati in spod-
badati. Sama je veselo hitela naprej
po poti krščanskih čednosti. Sku¬
šala sta se celo mož in žena, kako
bi prehitela eden drugega v tem
svetem prizadevanju. Nesrečni in
potrebni so bili nadalje tudi Bona-
doni prva skrb; bila je zdaj v res¬
nici, kar nje ime pomeni, „buona
donna“, dobra žena, vredna te lepe
časti, da je bila prva sestra, kakor
njen mož prvi brat svetega tret¬
jega Reda.

Razen teh dveh pobožnih za¬
konskih je sprejel sveti Frančišek
v svoj novi Red še mnogo drugih
pobožnih mož in žen po bližnjih
mestih in vaseh, ki so po njegovih
pridigah spreobrnjeni prosili, da bi

78

jih v prva dva Eeda sprejel, kterih
pa ni hotel zato sprejeti, da bi polje¬
delstvo, rokodelstvo “in obrtništvo
škode ne trpelo.

Sveti Frančišek,u pravi verni in
pokorni sin matere svete katolške
cerkve, pa ni samo spisal vodila za
spokorne brate in sestre tretjega
Eeda, ampak on je tudi skrbel, da
je to vodilo potrjenje dobilo od na¬
mestnika Kristusovega na zemlji,
rimskega papeža. Tedanji papežHo-
norij III. je uslišal njegovo prošnjo
in ustno potrdil tretji Eed, kakor
je to razvidno iz pisanj njegovega
naslednika Gregorja IX. od 1.1227 l )
in od 1. 1228. 2 ) Pismeno pa je to
vodilo potrdil papež Nikolaj IV.,
17. avg. 1289. 3 ) Leon XIII. pa so
to vodilo polajšali 30. maja 1883, 4 )

') (»Nimis patenter.«)

*) (»Detestanda.«)

8 ) (»Super montem.«)

4 ) (»Misericors.t)

79

2. Namen Tretjega Reda.

Iz tega je očiten tudi že namen
te vstanove, namreč spokorno, samo¬
stanskemu podobno življenje razši¬
riti tudi med ljudi, ki med svetom
živijo. Kako si je to življenje mislil
in s kterimi pripomočki je namenjal
sveti Frančišek svoj namen doseči,
to nam jasno kaže vodilo, ki ga
je dal svojemu tretjemu Redu.

To vodilo je tako priprosto, da
ga vsaki lahko spol nuje; nikoga ne
ovira stanu primerno živeti, tudi
ne nalaga butare, da bi je človeška
slabost ne mogla nositi. Rahlo in
brez silovitosti napeljuje vsakega,
kako naj pred vsem drugim svoje
dolžnosti kakor katolški kristjan na¬
tanko spolnuje, napuh in ničemernost
tega sveta zaničuje, drugih pravice
spoštuje, v bližnjem časti božjo po¬
dobo in mu povsod skazuje bra¬
tovsko ljubezen, sploh, kako naj živi

80

po nauku in zgledu svojega nebe¬
škega učitelja Jezusa Kristusa.

Le osebe neomadežanega živ¬
ljenja in pravi spokorniki in spo-
kornioe, ki so katolške vere in po¬
korni sveti cerkvi, zamorejo stopiti
v tretji Red in se vdeleževati nje¬
govih dobrot. Ni pa samo to zadosti,
ampak pred sprejetjem morajo pro¬
silci povrniti vse krivično prido¬
bljeno blago in očitno se spraviti
s svojimi bližnjimi; tudi morajo
voljo imeti spolnovati božje in cer¬
kveno zapovedi, in vodilo tega Reda.

Nadalje je vredil sveti Frančišek
pred vsem domače, družinsko živ¬
ljenje. Udje tretjega Reda naj se
priprosto oblačijo, brez lepotičenja
in prevzetnosti, naj spolnujejo bo-
goljubno in zvesto dolžnosti svojega
stanu, naj bodo pokorni vikšim,
sploh naj hrepenijo po pravi krščan¬
ski popolnosti. Zategadelj je prepo¬
vedal sveti oče Frančišek zahajati

81

v gledišča in na nespodobne vese¬
lice, ples itd. Življenje v tretjem
Redu bodi ponižno, zatajevano s
postom, posvečeno z molitvijo. Sveti
Frančišek priporoča večkrat, kakor
je sicer zapovedano, sprejemati svete
zakramente, vsak dan, če je mogoče,
poslušati sveto mašo, natanko oprav¬
ljati redovne molitve, izpraševati
svojo vest vsak večer, obiskovati
bolne in moliti za umrle brate in
sestre itd.

Posebno želi in tirja sveti Fran¬
čišek, da naj živijo tretjega Reda
udje v miru med seboj in z dru¬
gimi. Zategadelj vkazuje, da naj
vsak, ki v Red stopi, naredi o pra¬
vem času testament, kdor ima pra¬
vico za to, in to zato, da bi ne
umrl kdo brez gotove določbe, komu
njegova lastnina po starti pripada.
S tem hoče v okom priti pravdam
in prepirom, kterih naj se bratje
in sestre skrbno varujejo, če pa

6

„Pot v nebesa. “

82

vendar kdaj prepir med njimi na¬
stane, naj ga poravnajo med seboj;
če pa to ni mogoče, naj se obrnejo
do postavnega sodnika; kreg in
prepir, obrekovanje, zasramovanje
in kletvina naj ne kraljuje in ne
vlada med udi. Tretjeredniki naj
tudi ne prisegajo brez prave po¬
trebe ; prisegati smejo, da mir na¬
redijo, svojo vero spoznajo in da
pričajo pred sodbo itd.

Ali sveti Frančišek, ne le da je
vodilo spisal, po kterem naj se
ravnajo posamezni udje njegovega
tretjega Reda; on je dal Redu tudi
višje in predstojnike, kteri imajo za
svoje podložne brate in sestre v vsa¬
kem oziru skrbeti, on je predpisal
shode in zbore, kjer imajo bratje in
sestre skupaj moliti in božjo besedo
poslušati, kjer jih imajo predstojniki
učiti, opominjati in svariti.

Da je tak Red zlasti za tiste
velika dobrota, ki so nekdaj grešniki

83

bili, pa so se po pravi pokori k
Bogu nazaj vrnili, tega ni treba
še-ie dokazovati; tako so jim namreč
zamašeni glavni izvirki pregrešnega
življenja, zavarovani so pred zopet¬
nim padcem z najmočnejimi po-
močki; po predpisanih delih pobo¬
žnosti, pokore in krščanske ljubezni
pa se pospešuje njihova popolna
sprava z Bogom. Bavno zato je
imenoval sveti Frančišek ta svoj
Bed spokorni Bed ali Bed spokornih
bratov in sester. S tem pa nikakor
niso izključeni tisti, ki niso storili
takih grehov, da bi jim bila ostra
pokora potrebna. Kakor spokornike
vrnitve v stare grehe, tako bo va¬
roval tretji Bed nedolžne prvega
greha. Vsaki bo dobil v Bedu moči
in pomoči, da se bo mogel čedalje
bolj očistiti vseh madežev in po¬
manjkljivosti in vedno više se po¬
vzdigovati v pravi krščanski popol¬
nosti. Moti se pa, kdor meni, da

6 *

84

da stori duh sv. Frančiška človeka
pustega, otožnega in čmernega, na¬
sprotnika umetnostim, nedolžni za¬
bavi in priprostemu razveseljevanju.
Ravno narobe je hotel sveti Fran¬
čišek, da naj bodo njegovi otroci
vedno veseli, veselje v Gospodu naj
se sveti na njih obrazih. On je bil
prijatelj pesništvu in petju, in je
želel, da naj bodo tako tudi drugi ;
ali on je hotel, da naj vse te lepe
reči služijo časti božji, ne pa po¬
svetnosti in grehu. Njegov tretji
Red je ravno tako nasproten krivi
ostrosti, napačni pobožnosti in fana¬
tizmu, kakor vnemarnosti, mlačnosti
in duhovni lenobi. Nič pretežavnega,
nič prenapetega ne nalaga in ne
tirja, nič, kar bi delalo človeka
čudnega posebneža ali sitneža; le
greha in prevelikega hrepenenja po
pozemeljskem vživanju ga ima varo¬
vati, narediti in ohraniti ga ima
Bogu in ljudem ljubega in dragega.

85

3. Duhovne dobrote Tretjega Reda.

Vprašanje pa je zdaj, je li tretji
Red v tej svoji prvotni obliki tudi
v resnici pravi red, ali ni znabiti le
navadna bratovščina? Na to vpra¬
šanje z jasnimi besedami odgovarja
papež Benedikt XIII, v pismu, 1 )
pisanem 10. decembra 1725. On
imenuje tretji Red-,.pravi Red, po¬
polnoma različen od bratovščin
Tudi Leon XIII. pišejo v svojem
pismu, 2 ) pisanem 30. rnajnika 1883,
s kterim vodilo tretjega Reda lajšajo,
tako-le: „S tem pa naj se ne misli,
da je kaj odvzeto bistvu tega Reda,
ktero hočemo, da naj popolnoma
nespremenjeno in celo ostane." Po¬
sebej še pa so, 7. julija 1883, pri¬
čujočim generalnim ministrom re¬
dovnim rekli: Tretji Red sv. Fran¬
čiška je „pravi Red“.

*) (Paterna Sediš . . .)

2 ) (Misericors . . .)

86

In da je temu res tako, tega
se lahko sami prepričamo, ako po¬
mislimo, da imajo bratovščine le
nekake predpise ali postave, po
kterih naj bi udje opravljali nektera
določena dobra dela, tretji Red pa
ima vodilo, po kterem imajo nje¬
govi udje vravnati vse svoje živ¬
ljenje ; in kdor hoče vstopiti v kako
bratovščino, ni mu treba, kakor da
da po tem, ki ima oblast, svoje ime
zapisati v zapisnik; v tretjem Redu
pa je treba prebiti eno leto po-
skušnje, kakor v popolnem Redu,
in potem se dela obljuba po pred¬
pisanem načinu. Obljubi se vpričo
Boga vsegamogočnega, na čast brez¬
madežni, blaženi Devici Mariji, sve¬
temu očetu Frančišku in vsem svet¬
nikom ves čas svojega življenja
spolnovati zapovedi božje in vodilo
.tretjega Reda, za prestopke pa od
duhovnega predstojnika naloženo
pokoro opravljati.

87

Še-le po tej obljubi je ud Redu
popolnoma vtelešen.

Res pravi vodilo v tretjem po¬
glavju, § 5, da se s to obljubo
nihče pod smrtnim grehom ne za¬
veže izpolnovati, kar se nalaga, —
in kakor so papeži določili, tudi pod
malim grehom ne — ali vodilo pri¬
stavlja: „Naj zadostijo, to je: naj
pokoro opravijo, ako se kaj pregre¬
šijo v tem, kar so obljubili. “ Potem
takem je dolžan vsaki opraviti po¬
koro. ktera se mu naloži za pre¬
stopke, in bi imel greh, kdor bi
tega ne hotel storiti. Zato je ta ob¬
ljuba tudi več, kakor le z besedami
izgovorjen sklep, je namreč vsaj
pogodna obljuba, ki v najrahleji
obliki k čednosti priganja in nikakor
precej z grehi ne obtežuje. Po pra¬
vici se torej tretji Red imenuje Red,
in ne bratovščina. — Dobički, kterih
se zamore goreč kristjan v tretjem
Redu vdeleževati, pa so ob kratkem ti:

88

Kdor stopi v Red, s tem zapusti
svet in pokaže, da svojega upanja
ne obrača k minljivim posvetnim
rečem, temuč k večnim nebeškim
zakladom. Kdor stopi v tretji Red,
telesno sicer ostane med svetom,
ali njegova duša se odtrga od tega,
kar svet ljubi in čisla, in išče, kar
je božjega. Ta korak že sam pri
sebi razsvetli dušo, srce kviško po¬
vzdigne in voljo pokrepča, da more
stanovitna ostati v dobrem; in to
je prva korist tretjega Reda. V Redu
potem vodilo ude k stanovitnosti v
dobrih delih navaja in k pametnemu
razvrščenju, po kterem se imajo
opravljati. Nikakor ni vse eno, ali
se dobra dela opravljajo v Redu po
vodilu, ki ga je sveta cerkev po¬
trdila, ali pa zunaj Reda po lastni
volji. Lastna volja je nestanovitna
in brez rednosti. Koga sama lastna
volja vodi, ta bo sicer danes znabiti
mnogo dobrega storil, jutri pa bo

89

storil zdaj to, zdaj uno brez pra¬
vega reda in razmere.

Pa še nekaj drugega prav va¬
žnega je treba tukaj pomisliti. Kdor
dela, kar sam hoče, ta izpolnuje le
svojo lastno voljo, le sam sebi streže,
le sam sebi služi, in za to mu ni
nihče dolžan plačila. Služabniku pa,
kteri stori, kar mu je gospod velel,
gre plača, naj bo stvar, ki jo je
storil, še tako malo vredna sama
na sebi. Bes je sicer, da mora vsaki
kristjan biti služabnik božji, ali kdor
stopi v tretji Bed, stopi k Gospoda
Bogu še v neko posebno službo,
ktere opravila so mu ravno v vo¬
dila tega reda odločena. Kdor je
v tretjem Eedu, opravlja iz pokor¬
ščine to in tako, kar in kakor mu
vodilo in po vodilu Bog nalaga, ne,
kar bi si sam izmislil, ali kakor bi
se njemu bolje zdelo. On ne dela
po svoji volji, ampak po božji, in
zato je to, kar on po vodilu stori,

90

veliko več vredno, kakor to, kar
drugi kristjan iz pobožnosti le po
svoji lastni volji stori; več velja
pred Bogom, če tretjega "Reda ud
moli, kar mu vodilo nalaga, kakor
če bi kdo drugi, ki ni v Redu, še
enkrat toliko in še več in z večo
gorečnostjo molil. Kako lep in velik
dobiček je to!

Ali ne le da ima, kar človek v
Redu iz pokorščine stori, večo vred¬
nost, kakor kdor bi ravno to storil
po svoji volji zunaj Reda — vsaki
ud tretjega Reda se vdeležuje tudi
vseh drugih dobrih del, kar jih
storijo njegovi duhovni bratje in
sestre ne le v tretjem, ampak tudi
v obeh drugih Redovih svetega
Frančiška. Kakor veliko občestvo
svetnikov vse ude svete cerkve v
eno telo veže, v kterem molitev in
zadostovanje enega uda tudi dru¬
gemu koristiti more, tako je tudi
v družini svetega Frančiška neko

91

posebno občestvo svetnikov, po
kterem more posamezen ud mnogo
milosti sprejeti. In to se razteza
ravno tako na živeče ude te velike
družine, kakor na tiste, ki so se že
preselili na oni svet, bodi si, da
so svetniki v nebeškem veselju, ali
pa, da se imajo še pokoriti v vicah.

Kar se tiče živih, vemo, da mo¬
litve in druga dobra dela tistih udov,
ki so večjo popolnost dosegli, ko¬
ristijo in podpirajo one, ki so še
bolj slabi; ravno tako jih tudi dober
zgled duhovnih bratov in sester k
dobremu nagiblje, in svarjenje in
opominjevanje redovnih višjih jih
varuje, da ne zaidejo. Sveto pismo
pravi: „Gorje temu, kdor je sam;
zakaj, če pade, nima nikogar, ki bi
ga vzdignil. lil ) Sploh pa ima zdru¬
ženo opravljanje molitev in dobrih
del pri Bogu tudi več veljave, kakor
posamezno; saj pravi Gospod: „Kjer

l ) (Pridg. 6,10.)

92

sta dva ali trije v mojem imenu
zbrani, tam sem jaz v sredi med
njimi “rij

Se večo korist donaša tretjered-
niku po občestvu z onimi redovniki
svetega Frančiška, ki so že končali
svoj tek in venec večnega plačila
dobili v nebeškem kraljestvu. Vsi
ti veliki svetniki so mu posebni za¬
vetniki in priprošnild, zlasti pa naš
ljubi sveti oče Frančišek. Tudi po¬
sebno varstvo prečiste device Ma¬
rije brez madeža spočete je zago¬
tovljeno vsakemu tretjeredniku: ona
je namreč patrona Frančiškovih
redov v nebesih, kakor so ti vedno
bili posebni zavetniki njenega ne-
omadežanega spočetja na zemlji, do¬
kler je naše dni ko nezmotljiv sodnik
to posebno milost božjo ji slovesno
prisodil pred celim svetom — tretje-
rednik papež Pij IX.

Ali na onem svetu imamo tudi
brate in sestre, ki se niso popol-

(Mat. 18, 20.)

93

noma čisti ločili iz tega življenja in
se morajo tam očiščevati in poko¬
riti, predno zamorejo nebeškega ve¬
selja deležni biti. In kdo ve, ali ne
bo v kratkem tudi on sam prišel
v tiste grozovite vice, da v neiz¬
mernem trpljenju spere z duše ma¬
deže, in dostoji pokoro, ki jo je
zamudil na tem svetu. Ali veseli
se v žalosti, verna duša, ki si bila
v tretjem Redu; ti smeš po vsi
pravici upati polajšanega trpljenja
in naglega odrešenja, saj za-te prosi
tvoja mogočna zavetnica, kraljica
nebeška Marija, saj za-te prosi tvoj
oče Frančišek in toliko svetih bratov
in sester v nebesih, in vedno moli
za-te toliko pobožnih bratov in sester
na zemlji. Glejte torej neizmeren
dobiček tretjega Reda, ki mora vsa¬
kega uda z veliko tolažbo in veselim
upanjem napolniti.

In naposled imamo tukaj še
nekaj prav važnega pristaviti. Naša

94

ljuba mati sveta katolška cerkev
je z veliko radodarnostjo Redove
svetega Frančiška obdarila s svetimi
odpustki. Kdor je v tretjem Redu,
veliko lažje dobi odpuščanje časnih
kazni, veliko lažje zadosti pravici
božji že na tem svetu, da se mu ne
bo treba ojstro pokoriti na onem
svetu v vicah, pa tudi veliko lažje
in bolj, ko drugi ljudje, zamore po¬
magati svojim ranjkim, ako na onem
svetu še pomoči potrebujejo, in sploh
vsem vernim dušam v vicah.

Vsemu temu se zamore le ne¬
vernik smejati — verni kristjan pa
ne vemo, kako in zakaj da bi se
pomišljal in obotavljal in ne hotel
imeti toliko dobičkov, toliko du¬
hovnih dobrot, toliko pomoči na
poti k zveličanju, ki mu jih ponuja
tretji Red svetega Frančiška tako
rekoč zastonj, in, kar je poglavitno,
brez vse nevarnosti, ker ne veže,
kakor smo že omenili, k ničemur

95

pod smrtnim grehom, in tudi pod
odpustljivim grehom edino le k
pokori, ktera se more naložiti za
prestopke zoper vodilo.

IX. Razširjanje III. Reda.

Iz Toskane, kjer je, za Luke-
zijem in Bonadono, še mnogo ljudi
obojega spola in različnih stanov
pristopilo k tretjemu Redu, vrnil se
je sveti Frančišek zopet v svoj do¬
mači kraj, v asiško okolico. Tam
je sprejel v svoj novi Red vse tiste,
ki so se bili po njegovih pridigah
v Kanari spreobrnili in v njegova
prva dva Redova želeli sprejeti biti.

Drugo leto, 1222 po Kristusu,
pa se je napotil sveti Frančišek v
južne kraje in je prišel v Rim. Tam
se je seznanil z imenitnim gospo¬
dom iz stare in mogočne hiše Orsini,

96

Matejem de Rubeis. Ta plemeniti
mož je bil prvi Rimeo, ki je stopil
v tretji Red svetega Frančiška.

Imenovani plemenitaš je bil sve¬
tega Frančiška h kosilu povabil.
Frančišek je prišel ob uri, kakor
mu je bilo rečeno. Ali gospoda še
ni bilo doma; Frančišek je moral
čakati. Med lem se je delila jed
med uboge, ki so se o poldne zbrali
na dvorišču tega bogatega gospoda,
kjer so vsak dan dobivali miloščino.
Ko to vidi Frančišek, brž gre tudi
on na dvorišče in se previdno za¬
meša med ubožce, ter sprejme tam
miloščino. V tem pride gospod
domov in vpraša, kje je brat Fran¬
čišek. Posli ga iščejo povsod, ali
nikjer ga ni videti. Plemenitaš se
zaroti, da ne bo kosil drugače, kakor
da ima Frančiška poleg sebe pri
mizi, stopi sam k oknu in brž ga
zagleda na dvoru med berači se¬
dečega. Vmije si torej roke in gre

97

naravnost doli, ter se vsede na tla
poleg moža božjega. „Brat Fran¬
čišek," pravi, „ker nočeš ti obe¬
dovati z menoj, obedoval bom jaz
s teboj." In tako je storil — poln
pobožnega veselja, ko se je videl
prištetega ubožcem Kristusovim. Ko
mu je potem Frančišek pravil o
tretjem Redu, ki ga je vstanovil
za posvetne in zakonske ljudi, prosi
ga plemeniti gospod, naj tudi njega
sprejme in poduči v pobožnih vajah
in dolžnostih, ktere ta Red nalaga.
To je storil sveti Frančišek z ve¬
likim veseljem.

Pa še nekaj drugega posebnega
se je zgodilo pri tej priliki. Imel je
imenovani gospod Matej de Rubeis
sinčka, Janezka po imenu, ki so ga
tedaj še pestovali. Tega je prinesel
svetemu Frančišku, da bi ga blago¬
slovil. Mož božji vzame dete na na¬
ročje in ga blagoslovi, očetu pa
pove, da bo ta otrok velika čast

7

,,Pot v nebesa. “

98

družini, da bo enkrat papež. Na to
zopet k otroku obrne oči in, kakor
bi bil že pameten, ga resno in Iju-
beznjivo nagovori in prosi, naj bode
nagnjen njegovemu Eedu. Potem ga
očetu nazaj poda, ter pravi: „Ne bo
našega Eeda brat, temuč branivec;
ne bo sin, temuč oče, pod čigar
senco bodo živeli naši in se veselili.
Mnogo dobrega za nas vidim v tem
otroku in v njegovih malih ročicah
shranjene nam velike dobrote/ 1  Oče
strmi nad tem prerokovanjem in
vesel hrani v svojem srcu Fran¬
čiškove besede, dokler jih je videl
izpolnjene in svojega sina kot Ni¬
kolaja III. na apostoljskem sedežu.
Bil je že ko kardinal Janez Gtajetan
Eedu branivec ali zavetnik, kakor
je prerokoval sveti Frančišek — ko
papež pa mu je bil dober, Ijube-
znjiv oče.

Ganljivo je brati, s kako milimi
besedami je izročal, ko je postal

99

papež, drugemu kardinalu varstvo
Redov svetega Frančiška. „Dajemo
ti,“ je rekel med drugim, „kar te
bo pripeljalo v sveti raj, molitve
vseh svetih bratov tega Reda. Da¬
jemo ti najboljše, kar imamo, hre¬
penenje svojega srca, punčico svojih
oči. “ Pri teh besedah so se mu
vlile solze, jok je premagal tolikega
moža, in vsi pričujoči so ž njim
na glas jokali.

Ni prostora tukaj, da bi na
dalje razkladali, kolikih dobrot je
ko papež skazal našemu Redu sin
prvega tretjerednika v Rimu, Mateja
de Rubeis. Omeniti moramo vendar,
kar pripoveduje mož, ki ga je sam
slišal; kako je namreč dostikrat v
očitnem pogovoru si v posebno čast
štel, da je njegov oče bil brat tre¬
tjega Reda svetega Frančiška.

Tako veljavnega moža zgled je
napeljal mnogo drugih Rimljanov,
da so se pridružili novemu redu,

7*

100

kteri se je nadalje tako hitro širil,
da kmalu skoraj ni bilo mesta, naj¬
prej na Laškem, pozneje na Fran¬
coskem, Spanjskem, Nemškem in
po drugih krščanskih deželah, kjer
ne bi bilo bratov in sester spokor¬
nega tretjega Reda svetega Fran¬
čiška. Množice gorečih kristijanov
so hitele v ta Red, posvetni, duhovni,
kmetje in vojaki, device in vdovo,
možje in žene, mladenči in starčki.

In ne le priprosti ljudje, temveč
tudi zavoljo svojega rodu in svojih
zmožnosti imenitni in cenjeni in na
visoki stopnji v človeški družbi,
škofje, kardinali in papeži, kralji in
kraljice, knezi in kneginje, umetniki
in učenjaki. Da se je bil red v malo
letih tako razširil, nam potrjuje
Peter de Vineis, kanclar cesarja
Friderika II., ki je bil najhujši zo-
pernik apostoljskega sedeža. Peter
de Vineis namreč piše svojemu
cesarju, da je novi duh, ki so ga

101

razširili manjši bratje med laškimi
prebivalci, strašnejša ovira njegovim
nakanam, kakor največje vojske.
Ne najde se nihče več, ki bi ne bil
v tej novi družbi. — Cesarja Fri¬
derika je groza obšla pred toliko
množico, zlasti, ker so bili vmes
možje, ktere je dobro poznal ko
goreče branivce apostoljskega se¬
deža. Zato je začel tretji Red pre¬
ganjati s posebnimi in sicer, prav
neizmernimi davki, tako, daje moral
papež Gregor IX. italjanskim škofom
vkazati, naj ne puščajo, da bi se
ta Red s tako nepravičnimi nakla¬
dami zatiral. Ali vse ni nič poma¬
galo ; preganjanje je bilo le še vedno
huje. Ne le visoke davke je nakladal
cesar, tudi celo premoženje je po¬
grabil, komur se mu je zdelo, in
tako oropane še iz domovine podil.
To je trpelo vse do smrti cesarjeve
leta 1250.

102

Še huje preganjanje zoper tretji
Ked se je začelo v začetku štiri¬
najstega stoletja. Tega so bili krivi
tako imenovani Fratičeli, neki malo¬
pridni krivoverci, ki so se za re¬
dovnike svetega Frančiška izdajali
in tako se tudi oblačili, zraven pa
se vpirali zoper papeža in cerkev
ter skrivaj prav brezbožno živeli.
Vesoljna cerkvena zbora v Lijonu
in Vijeni sta te ljudi za krivoverce
razglasila in njih nauke zavrgla.
Unanja podobnost s tretjim Redom
pa je zdaj mnoge zmotila, da so ta
Red ž njimi v eno vrsto stavili in
mu vse njih grehe podtikali. Celo
škofje tu pa tam niso mogli raz¬
ločiti pšenice od plevela, volkov od
ovc, in so tretji Red prepovedali v
svojih škofijah, kakor nekaj njihovi
čredi splošno škodljivega.

Ali Bog tretjega Reda ni pustil
dolgo časa v hudih skušnjah. Rimska
papeža Klemen V. in Janez XXII. sta

103

se za njega krepko pognala in ga
vnovič toplo priporočala. In lepše
se je svetila zdaj svetost tega Eeda,
ko je bil v ognju velikih britkosti
očiščen in vtrjen, in z novo močjo
se je razširjal po starem katoliškem
svetu. Leta 1689 je imel samo v
Madridu 25.000 udov. In ko je
tretjega Eeda brat Krištof Kolumb
daleč za neznanim morjem našel
nove zemlje, neizmerno Ameriko,
ko so našli Portugizi pot po morju
v vzhodno Indijo in Japan, razširil
se je s krščansko vero v te nove
dežele tudi tretji Eed tako naglo,
da je štel 1. 1686 v Ameriki okoli
118.000 udov, in med svetimi mu¬
čeniki, ki so v ravno tem stoletju
na Japanskem za sveto vero na
križih umrli, bilo je sedemnajst
tretjerednikov, -Japancev po rodu.

Tretji Eed svetega Frančiška
šteje do današnjega dne sedem pa-
pažev, namreč Gregorija IX., ki je

104

bil ko kardinal prvi zavetnik Eedov
sv. Frančiška in je sto let star v
sluhu svetosti umrl; Gregorja X.;
Martina V.; Inocenoija XII., ki je
ko papež od generala manjših bra¬
tov prejel obleko tretjega Reda;
Klemena XII.; nepozabljivega PijaIX.
in zdaj vladajočega Leona XIII.

Število kardinalov, nadškofov,
škofov in drugih imenitnih oseb du-
hovskega stanu, ki so živeli ali
živijo v tretjem Redu sv. Frančiška,
je bilo in je še dandanes veliko.
Neki kardinal je pisal nekomu, ki
se je čudil, da s škrlatom druži
revno obleko tretjega Reda: „0bleka
sv. Frančiška je pravi škrlat, pri¬
praven, da povikša visokost kraljem
in kardinalom. V resnici je škrlat,
barvan v krvi Jezusa Kristusa in
v krvi, ki je tekla iz ran njegovega
služabnika Frančiška. Pokril sem
torej škrlat s škrlatom, kardinalski
s kraljevim. S tem se ne le nisem

105

ponižal, bojim se po pravici, da se
ne bi bil povzdignil bolj, kakor sem
vreden."

Med osebami svetovnega stanu
je bilo v našem tretjem Eedu 184 ce¬
sarjev, kraljev in kraljic, knezov in
kneginj. Med njimi so vzhodni cesar
Mihael Paleolog; slavni predded
naše vladajoče rodovine habsburške
Rudolf L; Karol V., njegova so¬
proga in otroci; Filip II., španjski
kralj; Ana Avstrijanska, mati Lu-
dovika XIV.; Marija Terezija, fran¬
coska kraljica in soproga Ludo-
vika XIV., ki je bila predstojnica
bratovščine pasa svetega Frančiška
v Parizu; Vladislav Jagelo, poljski
kralj, in več princev njegove rodo¬
vine; kralj Janez Aragonski; sveti
Ferdinand, kralj Kastiljski in vsi
njegovi dvorjani; Sančo II., kralj
Portugaljski; sveta Elizabeta, ogrska
princesinja in grofinja Tirinška; sveta
Elizabeta Portugaljska; sv. Joana Va-

106

lojska; Bela IV., kralj ogrski; Kata¬
rina, poslednja kraljica bosenska, itd.

Največi krščanski pesnik, sloveči
Dante Aligjeri, je bil tudi tretje-
rednik; ravno tako sloveči španjski
pesnik Lope de Vega in že omenjeni
Krištof Kolumb, ki je v obleki spo¬
kornih bratov svetega Frančiška
našel novi svet Ameriko. Po vseh
družinah bili so tretjeredniki, vsaka
soba bila je samostanska celica,
vsaka krščanska hiša kot samostan.

Vendar vso večo vrednost, ko
posvetne zasluge in časti njegovih
udov, daje našemu tretjemu Bedu
velika množica njegovih svetih in
zveličanih bratov in sester, kterih
število je veliko, da je veselje, ker
50 svetih in zveličanih je sv. cerkev
kot takove razglasila.

»Velike reči smo obljubili;
še večje so nam obljubljene.«

(Sv. Frančišek.)

107

X. Frančišek dobi rane
Kristusove.

Vstanovljenje tretjega Reda bilo
je zadnje delo Frančiškovo na tem
svetu. Dokončal je tek svojega živ¬
ljenja. Videl je obilnega sada svo¬
jega truda, ki je dorasel k časti
božji in zveličanju ljudi. Na koncu
življenja poslavil je dobri Bog svo¬
jega služabnika še posebno s tem,
da mu je vtisnil rane Jezusa Kri¬
stusa, milost, ktere, razun sv. Pavla
aposteljna, še nobeden mož ni de¬
ležen bil. Zgodilo se je to tako-le:

Kakor naš božji Zveličar, tako
je rad hodil tudi Frančišek v sa¬
moto, kjer je bolj goreče molil in
premišljeval. Najbolj priljubljena
samota bila mu je najgori Alverniji
v Toskani. Ta hrib je dobil od
grofa Orlando Katani-ja v dar za
svoj Red, in je bil tam že nektere

108

utice za svoje brate postavil. Leta
1224, dve leti pred njegovo smrtjo,
mu je Bog nekaj posebnega razodel.
Dva brezna mu je pokazal, človeško
hudobijo in božje usmiljenje.

S solzami oblit zdihoval je sveti
Frančišek, rekoč: „Kaj si ti, o moj
Bog! in kaj sem jaz ? Črv in ne¬
vreden hlapec tvoj.“ Na to mu Bog
veli, da naj mu za prejete dobrote
nekaj v dar poda. Frančišek od¬
govori : „0 Gospod ! ti poznaš mojo
revščino in veš, da razun moje
raztrgane halje drugega nimam,
kakor dušo in telo, ktera sem ti
pa itak že davno v dar prinesel. “
Na povelje božje seže trikrat v
nedrije ter vsakokrat lep, zlat denar
ven prinese. Jezus mu razodene,
da trije zlati pomenijo „tri Bede“,
ki jih je po božji volji vpeljal;
pa tudi uboštvo, pokorščino in
čistost, ktero je on vedno in na¬
tanko spolno val.

109

Dan pred praznikom povikšanja
sv. križa se mu angelj prikaže, ki
mu naznani, naj bo na vse pri¬
pravljen, kar bode Bog ž njim sto¬
riti hotel. Frančišek odgovori: „Če¬
ravno nisem vreden, da se me
Gospod spominja, ga vendar prosim,
kot njegov hlapec, naj z menoj stori,
kar se njemu dopade.“

Ko Frančišek, ves v voljo božjo
vdan, in pripravljen vsako, tudi
najgrozovitnejšo bolečino za Jezusa
prestati, britko trpljenje in smrt
njegovo v svojem brlogu na Alverni
premišljuje, prikaže se mu mahoma
„Seraf“ s šesterimi svitlimi peruti,
izmed kterih so pokrivale dve glavo,
dve pa spodnje truplo „Križanega,"
dve ste bili kakor za letanje raz¬
pete. Vsa gora je razsvetljena.
Frančišek gleda podobo Križanega,
kterega je kot samega Gospoda
Jezusa spoznal; prebritka žalost ga
obide in na svojih rokah in nogah,

<  110

kakor tudi na svoji strani, tako
grozovitne bolečine občuti, kakor
bi mu bil kdo roke in noge šiloma
z žreblji, stran pa s sulico prebodel.
Ko je prikazen zginila, je njegovo
srce ljubezni do Križanega močno
gorelo. Njegove roke in noge so
bile v sredi z žreblji prebodene;
glavice žrebljev, okrogle in črne,
so bile na dlaneh in zgoraj na
nogah; žreblji so pa na nasprotnih
straneh z ojstrimi konci skoz meso
ven moleli in zakrivljeni bili. Desna
stran je bila kakor s sulico pre¬
bodena, okoli rudeča, in kri je po-
gostoma iz nje tekla.

XI. Frančišek zboli in umrje.

„S Kristusom sem križan, kajti
nosim rane Gospoda Jezusa na svo¬
jem telesu 1 '; tako je zdaj Frančišek
s sv. aposteljnom Pavlom govoriti

zamogel. Sicer je še oznanoval lju¬
dem pokoro, vendar njegove misli
so bile že v nebesih, kamor že
skoraj priti je prisrčno želel, da
bi se sklenil ž njim, ki ga je tako
močno ljubil, z Jezusom Kristusom.
Bolehati je začel, pa bolehal je
vedno bolj in boli, tako, da zdrav¬
niki nad njegovim ozdravljenjem
čisto obupajo. Ko mu neki dan
zdravnik odkrito pove, da za njega
ni več zdravila, se Frančišek tega
naznanila močno razveseli in glasno
reče: „Ljubše novice mi prinesti
ne morete, kakor to, da je moje
življenje pri kraju; moje najbolj
vroče želje so rešen biti tega živ¬
ljenja in združiti se z Jezusom/'
Slab je že bil, ni več mogel
hoditi; veli se nesti k Mariji an-
geljski, da tam umrje, kjer je bil
začetek vseh treh Kedov. Skliče pa
še svoje duhovne brate, jih opo¬
minja po duhu in črki redovno

112

vodilo spolnovati, ki so ga sveti
oče potrdili. Potem blagoslovi vse
brate takrat živeče, in tudi vse
brate prihodnih časov, ter se po¬
slovi od njih, rekoč: „Zdaj pa z
Bogom, vsi moji sinovi in v Go¬
spodovem strahu vedno živite ; bli¬
žajo se nadloge, in poskušnje velike
bodo prišle čez vas. Jaz pa grem
k Gospodu in svojemu Bogu, kte-
remu sem ponižno v duhu služil.“
Ko ga proti Porcijunkuli nesejo,
reče: Tukaj je moje počivališče;
od tod pojdem v hišo svojega Go¬
spoda. — Prinesejo ga v Porcijun-
kulo in spravijo v njegovo navadno
izbico. Tukaj v hudih bolečinah
mirno in vesel pričakuje, kdaj ga
bo Gospod na nebeško svatovščino
poklical. V petek, 8. oktobra, skliče
zopet vse brate k sebi, jih še enkrat
blagoslovi, prekriža hleb kruha in
da vsakemu en košček vziti v zna¬
menje bratovske edinosti.

113

Sabota, 4. oktobra 1226, je na¬
počila, Frančišek trpi grozovite bo¬
lečine. Ko je čutil, da se mu smrtna
ura bliža, se vleže na tla, pokrit
le z revno obleko; tudi bratom na¬
roči, naj ga mrtvega na tla po¬
ravnajo, pokopan pa želi biti na
griču, blizo Asisa, kjer so hudo-
delnike v smrt obsojene obešali.
Oez malo časa stegne svoje roke
čez pričujoče in nepričujoče brate,
jih blagoslovi in reče: „Zdaj pa
grem k Gospodu, in njegovi milosti
vas priporočim.“ Potem si da brati
evangelij sv. Janeza v 13. poglavju:
„Pred velikonočnim praznikom, ko
je Jezus videl, da je prišla njegova
ura, da gre iz tega sveta k Očetu,
ker je ljubil svoje, ki so bili na
svetu, jih je do konca ljubil," itd.
■— Po odbranem evangeliju moli
141. psalm, njegove zadnje besede
so bile: „Izpelji mojo dušo iz ječe
(iz telesa), da poveličuje tvoje ime.

8

„Pot v nebesa.“

114

Pravični me pričakujejo/' in pri
teh besedah obmolkne in umrje
smrti pravičnih, ki je tako draga
v očeh Gospodovih. Umrl je Fran¬
čišek v Porcijunkuli 4. oktobra,
leta 1226, bila je sabota ob eni v
noči, v 45. letu svoje starosti, v
20. svojega spreobrnjenja, v 18. od
vstanovljenja prvega, v 14. od vsta-
novljenja drugega in v 5. od vsta¬
novljenja tretjega Reda. Njegova
duša je šla, v podobi presvitle
zvezde, naravnost v nebesa, kakor
jo je videl bogaboječi brat Jakob
a Laude. Ravno o tisti uri se Fran¬
čišek prikaže Asiškemu škofu, ki
so bili takrat na božjem potu na
gori Gargano, in reče: „Jaz za¬
pustim svet in grem v nebesa. “
Vse je vkup vrelo gledat mrtvo
truplo Frančiškovo, še bolj pa nje¬
gove rane, ktere so s spoštovanjem
poljubovali in celo noč pri svetniku
Boga hvalili in svete pesmi prepe-

115

vali. — V jutro pa pride Asiška
duhovščina z mestjani in vzdignejo
sveto truplo, ter ga nesejo v cerkev
sv. Damijana, kjer je sv. Klara s
svojimi duhovnimi hčerami že ča¬
kala, da še enkrat vidi svojega
duhovnega očeta. Britka žalost je
njeno srce sprehajala in vroče solze
so jo polivale, ko vidi pred seboj
mrtvo truplo Frančiškovo. „0če,
oče! “ zdihuje ona, „zakaj si nas
zapustil, kam se hočemo uboge
sirote podati? Ah zakaj že nismo
me tam, kjer si ti že zdaj? Kdo
nam bo pomagal, kdo nas dalje
podučeval, kdo nas v dušnih brh¬
kostih tolažil? 0 neusmiljena smrt,
ki si na jezero bratom in sestram
pobrala ljubega očeta! 1 * Deviška
sramožljivost vstavi Klarin in njenih
sester mili jok in žalostno-veselo
poljubujejo njegove rane, ko se
truplo zopet zakrije, da ga nihče
več ne vidi. Mestjani nosci ga nesejo,

8 *

116

med tem, ko vse ljudstvo joka in
se solzi, v cerkev sv. Jurija, kjer
je Frančišek v prvi mladosti hodil
h krščanskemu nauku, kjer je po¬
zneje tudi večkrat pridigal. Tam
ga položijo v rakev, ktero s ploščo
zaveznejo, in pod njo ima truplo
velikega moža božjega počivati, do¬
kler bode Bogu dopadlo, ga zopet
na svitlo spraviti in na častitljivsi
kraj prestaviti.

»Blagor mrtvim, kteri v Gospodu umrjejo!
Odslej, reče Duh. naj počivajo od svojega truda;
zakaj njih dela grejo za njimi.«

(Skrivn. raz. 14, 13.)

117

XII. Frančišek svetnikom
prištet.

Dve leti po smrti Frančiškovi,
16 . junija 1228 , pridejo njegov nek¬
danji veliki prijatelj, kardinal Hu-
golin, takrat pa papež Gregor IX.,
s kardinali, s škofi in drugo du-
hovsko in svetno gosposko v cerkev
sv. Jurija. Ljudstva je neizmerno
veliko. Papež pričnejo sveto slo¬
vesnost s pridigo, ktero začnejo z
besedami sv. Duha: „On je bil,
kakor zgodnja danica v megli in
kakor polna luna ob času svojega
sijanja. Kakor solnce v svoji svit-
losti, tako se je on svetil v hiši
Gospodovi." 1 ) Potem so od velikih
čednost in zaslug Frančiškovih go¬
vorili ; ravno tako za njimi kardinal
Kapočio toliko goreče in ginljivo,
da je moral pridigo večkrat pre-

') (Eccl. 50. 6, 7.)

118

trgati, zavoljo velikega in glasnega
jokanja poslušavcev.

Na to se sveti oče papež Gre¬
gorij IX. vzdignejo ter po sreni
molitvi glasno rečejo: ,,V čast vse-
gamogočnega Boga, Očeta in Sina
in svetega Duha, preblažene Device
Marije in sv. aposteljnov Petra in
Pavla; v povikšanje svete matere
katolške cerkve, po nasvetu naših
bratov kardinalov in drugih du¬
hovnih prednikov, očeta Frančiška,
kterega je Bog v nebesih poveličal,
mi pa na zemlji častimo, v „imeuik“
Svetnikov zapišemo in zapovemo,
da naj se njegov praznik 4. oktobra
obhaja, ki je obletnica njegove
smrti. “ Potem so kardinali zahvalno
pesem zapeli, pa tudi ljudstvo je
Frančiškovo čast povzdigovalo.

To, vrli Slovenec, posebej pa ti
ljubi brat, draga sestra III. Reda!
imaš kratko popisano življenje sve-

119

tega očeta Frančiška. Prebiraj • ga
večkrat, dokler ti bo dobro znano,
da ga zamoreš posnemati.

Si mlad, vesel, bogat; si v
skušnjavah in nevarnostih; si zani¬
čevan in zasmehovan ; si v trpljenju
in težavah; si truden, žejen ali lačen;
si duhoven ali svetoven človek; si
predpostavljeni ali podložni, oče,
mati, sin ali hčer, oziraj se na
sv. Frančiška, na njegovo življenje,
na njegov zgled in stori tudi ti
tako, kakor on. Posebno ga posne¬
maj v živi veri, v trdnem zaupanju
in goreči ljubezni do Boga in bli¬
žnjega, v goreči molitvi in v svetem
premišljevanju večnih resnic, pa v
oj stri pokori za svoje grehe: tako
bodeš hodil po potu, ki te v ne¬
besa pelja. Če si pa že tretjerednik,
tretjerednica, ali še želiš biti, kar
ti iz srca želim, tako spolnuj na¬
tanko „Vodilo tretjega Reda sve¬
tega očeta Frančiška", kakor je

120

bilo polajšano od svetega očeta,
papeža Leona XIII. s pismom od
30. majnika 1883, kterega ti hočem
v II. delu te knjižice razložiti.

&

-ulllW v S)i

..


„In kterikoli se po tem vodilu

'M

ravnajo, mir in milost nad njiml.“ y :

(Gal. 6, 16.)


T Snf'

II. DEL.

Presvetega očeta našega

LEONA

po božji previdnosti papeži XIII.

vstanova o postavi frančiškanov Tretjega Reda
svetovnega.

Leon škof,

služabnik služabnikov božjih, v vedni
spomin.

Usmiljeni Sin Božji je sladek jarem
in lahko breme naložil ljudem; oskrbel
je vsem življenje in rešenje, ter ko
dedščino zapustil svoji cerkvi ne le oblast,
temuč tudi usmiljenje, tako, da se do¬
brote, ki jih je pridobil človeštvu, na¬
daljujejo na vse večne čase z vedno enako
ljubeznijo. Kakor se je torej v vsem, kar
je storil in vkazal Jezus Kristus v celem
življenju, svetila pohlevna modrost in

122

velika nepremagljiva dobrotljivost nje¬
gova, ravno tako se kaže v vseh posa¬
meznih vstanovah krščanske cerkve neka
čudovita prizanesljivost in mehkoba, tako
da je tudi v tej reči videti cerkev po¬
dobna Bogu, kije ljubezen. 1 ) Te materne
ljubezni najpoglavitniše opravilo pa je to:
modro, kolikor je mogoče, priravnati po¬
stave časom in šegam in vedno z blago-
voljnostjo ob enem in pravičnostjo vka-
zovati in zahtevati. Po takem združenju
ljubezni in modrosti se doseže, da ohrani
Cerkev nauk vedno in popolnoma enak, med
tem ko zunanji red po previdnosti preminja.

Tega pota se tudi mi držimo v cer¬
kveni vladi ter si štejemo v dolžnost, pra¬
vično presoditi posebnost teh časov in
vse prevideti, da ne bo koga težava stra¬
šila in odganjala od vaje koristnih čednosti.
In zdaj sicer smo hoteli po tem načinu
pretehtati tovarštvo frančiškanov Tretjega
Beda, ki se svetovni  imenuje, in dobro
prevdariti, ali ne bi bilo treba postav
njegovih, ker so časi spremenjeni, pri¬
merno polajšati.

Preslavno to vstanovo očeta Fran¬
čiška smo toplo priporočili pobožnim krist-

*) (I. Jan. 4. 16.)

123

janom v okrožnem pismu „Po sreči 1 *,
ktero smo izdali 17. kimovca lanskega
leta. Izdali pa smo ga s to željo in edino
iz tega namena, da bi vabilo naše o
pravem času kar največ mogoče ljudi
priklicalo h krščanski svetosti. Zanemar¬
janje krščanske čednosti je namreč veliki
studenec bolezni, ki svet tlačijo, in ne¬
varnosti, ki se jih bojimo. Ali teh bo¬
lezni ozdraviti, teh nevarnosti odstraniti
ljudje ne morejo drugače, kakor, da po¬
spešujejo posebej in očitno vrnitev k
Jezusu Kristusu, ki more za večno
rešiti te, ki se po njem bližajo
Bogu. 1 ) Zapovedi Jezusa Kristusa izpol-
novati, v to pa so obrnjene popolnoma
vstanove frančiškanske; nič ni namreč
drugega namerjal presveti njih začetnik,
kakor da bi se v njih kakor v nekaki
duhovni borilnici ljudje pridniše vadili
krščanskega življenja. Kes hočeta sicer
prva dva Beda frančiškanska, vaji velikih
čednosti namenjena, nekaj popolnejšega
in svetejšega doseči; ali le malo jih more
v njih živeti, namreč tisti, kterim je dala
dobrota božja, da hitijo z nekako posebno
radostjo do svetosti evangeljskih svetov.

J ) (Hebr. 7, 25.)

124

Tretji Eed pa je tako rekoč že po redu
množici primeren, in koliko premore
glede pravičnega, neoskrunjenega ver¬
skega življenja, to pričajo prejšnjih časov
spominki in stvar sama.

Bogu, začetniku in pomočniku do¬
brih svetov, se moramo zahvaliti, da
ušesa krščanskega ljudstva niso bila za¬
prta omenjenemu našemu spodbujevanju.
Nasproti, poroča se iz premnogih krajev,
kako se je zbudila pobožnost do Fran¬
čiška Asiškega in kako se je povsod po¬
množilo število tistih, ki prosijo, da bi
se sprejeli v tovarštvo tretjega Eeda.

Zato smo, da tako rekoč še bolj po¬
ženemo te, ki že tečejo, sklenili obrniti
misli tje, od koder se je kazalo, da bi se
vtegnil ali zavreti ali popočasiti ta zve¬
ličavni tek duhov. In sicer smo sprevideli
najprej, da vodilo tretjega Eeda, ktero
je Nikolaj IV., predhodnik naš, odobril
in potrdil z apostoljsko vstanovo „Na
gori“  18. velikega srpana 1289, ni po¬
polnoma primerno časom in šegam, v
kterih zdaj živimo. Ker se torej prevzete
dolžnosti brez težave in velikega truda
ne morejo izpolnovati, zato je bilo treba
dozdaj mnogo reči, ki so v vodilu, to-

125

varišem po prošnjah njihovih odpuščati,
kar se ne more goditi, kakor je lahko
sprevideti, brez škode splošnega reda.

Potem pa je bila pri ravno tem to-
varštvu tudi druga stvar, ki je zahtevala,
dajo oskrbimo. Rimski papeži, naši pred¬
hodniki, so namreč tretji Red že od za¬
četka n jegovega z naj višjo blagovoljnostjo
objemali ter tovaršem podelili premnoge
in zadosti velike odpustke v poravnanje
tega, kar so se zadolžili. Ali v teku let
se je ta reč nekoliko zamotala in dosti¬
krat se ni moglo razločiti ali je gotovo,
da je kteri papež za te ali te primere
podelil odpustek in ob kterem času in
ktere vrste odpustka se je mogoče vde-
ležiti. Res se sicer ni pogrešala previdnost
apostoljskega sedeža v tej reči, in zlasti
je papež Benedikt XIV. z vstanovo „K
rimskemu papežu“  dne 15. sušea
leta 1751 skrbel, da so se rešile dota-
danje dvojbe : ali, kakor se godi, čas jih
je zopet nanesel ne malo.

Premišljevanje takih nevgodnosti nas
je nagnilo, da smo iz svete skupščine,
ki je postavljena za varstvo odpustkov
in svetih ostankov, nektere kardinale
svete rimske cerkve odločili, kteri naj bi

126

stare postave tretjega Reda z vso skrbjo
pregledali in ravno tako vse odpustke
in pravice v kratek pregled sestavljene
preiskali, in po razumni sodbi o tej reči
nam poročili, kaj se jim zdi, da naj bi
se pridržalo, kaj prenaredilo po zahtevanju
naših časov.

Oni so dovršili opravilo, kakor je bilo
vkazano ter nam svetovali, da je treba
stare postave prekreniti in sedanjim šegam
in navadam priravnati z nekoliko spre¬
membo nekterih poglavij. Glede odpustkov
pa, da ne ostane vzroka pomišljanju ter
se odstrani nevarnost, da bi se kaj go¬
dilo brez pravice, so sodili, da bi po
zgledu Benedikta XIV. modro in koristno
storili, ako prekličemo in odpravimo vse
odpustke, ki so do zdaj veljali, ter ne-
ktere druge iz novega temu tovarštvu
določimo.

Potemtakem — kar je dobro in ko¬
ristno, čast Božjo povikšuje in prizade¬
vanje do pobožnosti in ostalih čednosti
bolj in bolj užiga — mi s tem pismom
po svoji apostoljski oblasti postavo fran¬
čiškanov tretjega Reda, ki se svetovni
imenuje, na ta način, kakor je zdolej
popisana, prenarejamo in potrjujemo. S

127

tem pa naj se ne misli, da je kaj od¬
vzeto bistvu tega Reda, ktero hočemo,
da naj popolnoma nespremenjeno in celo
ostane. Poleg tega hočemo in vkazujemo,
da naj se morejo posluževati tovarši tega
Reda odpustkov in pravic, ki se doli v
kazalu naštevajo, ker so popolnoma od¬
pravljeni vsi odpustki in pravice, ki jih
je temu tovarštvu apostoljski sedež po¬
delil pred dnem bodisi kder koli, pod
kterim koli imenom in v kteri koli obliki.

128

Vodilo

udov III. Reda sv. Frančiška,

ki med svetom živijo.

I. Poglavje.

O sprejemi, posicušnji in obljubi.

§ 1. Sprejeti se smejo le taki,
ki so dopolnili štirnajsto leto, ki so
lepega obnašanja, miroljubni, in
zlasti trdni v sveti katolški veri in
v podložnosti do rimske Cerkve in
apostoljskega sedeža.

Razlaga.

1. (Jelo življenje človeško sliši Bogu.
Mladenič že in deklica se morata učiti
Bogu služiti 1 ), da zamoreta pozneje
skušnjave premagati, zapeljivostim se
ustavljati in da zamoreta kot mož in
žena, ali kaj že bota, dolžnosti svojega
stanu zvesto spolnovati. Zato dovolijo sveti
Oče mladenčem in deklicam 14 let starim

‘) (Eccl. 12, 1.)

129

pristopiti III. Eedu sv. Frančiška, da se
v tem Redu učijo lepo in pobožno živeti.

2. Ki prosijo za sprejetje v tretji
Red, morajo biti »lepega obnašanja 11 , ker
to tirja čast III. Reda. Torej le pridni,
ali ki se saj hočejo poboljšati, se smejo
sprejeti. Lahkomiseljni, razuzdani, ne¬
stanovitni, muhasti, obrekovavni, jezični
se ne smejo sprejeti; ako so se pa za¬
čeli poboljšati, ali obljubijo, da se bodo
poboljšali, smejo sprejeti biti.

3. »Miroljubni" biti morajo dalje
prosivci tretjega Reda. Tretji red mora
božje kraljestvo na zemlji razširjati, to
pa ne gre skoz prepir, temuč skoz mir
božji, ki ga je Jezus na svet prinesel.
Svojeglavni, trdosrčni, nesložni se ne
smejo sprejeti. Naj se prej spravijo s
svojimi sovražniki in nasprotniki. »Kdor
svojega brata (bližnjega) sovraži, je v
temi in ne ve kam gre". 1 )

4. V veri morajo biti trdni, če ho¬
čejo postati udje III. Reda. — Ne smejo
si vere in naukov delati po svoji volji,
temuč to morajo verovati, kar sv. vera
uči, postavim: kaj je greh ali dolžnost
za mladenče, dekleta, može, žene, pod-

*) I. Joan. 2, 10.

,,Pot v nebesa.“

9

130

ložne, predstojnike ali vikše, duhovne,
učenike itd. — Kar pa sv. Cerkev ve¬
leva, mora tretjeredniku biti sveto, kakor
božje povelje. — Tisti torej, ki si po
svoji glavi nauke delajo, da živijo, kakor
hočejo sami, in oni, ki cerkvenih povelj
in zapovedi in naredb ne spoštujejo, niso
za tretji Eed.

§ 2. Zakonske žene naj se ne
sprejemajo brez vedenja in privo¬
ljenja moža; razun, če njihov spo¬
vednik tako svetuje in za dobro
spozna.

Razlaga.

Vsi ljudje so k zveličanju poklicani,
torej ni nikdo od tretjega Reda izključen,
naj je kterega stana koli. Ker ta Red
dolžnosti in pravice tudi zakonskega
stana ne krati niti ne prepoveduje, te-
muč je le posveti in uči, tiste po božji
volji spolnovati, je vsaki mož dolžen
svoji ženi dovoliti, da pristopi tretjemu
Redu, ker drugači se mu je bati treba jeze
božje. Ako bi pa mož bil tako trdo¬
srčen, da ne bi dovolil, tako sme žena
spovednika prositi, da ji dovolijo pristop
k tretjemu Redu.

131

§ 3. Kteri so v tretji Eed spre¬
jeti, naj nosijo „mali škapulir in
pas“, kakor je navada: ako ne bodo
nosili, naj zgubijo dobrote in pra¬
vice, ki so Redu podeljene.

Razlaga.

1. Škapulir je namesto redovnega
oblačila, in se mora vsikdar in sicer tako
nositi, da en del na prsih visi, drugi pa
na hrbtu. Tisti del, na katerem je podoba
sv. Frančiška, naj bo na prsih, nad srcem,
da te spomiuja goreče ljubezni božje, ki
jo je imel sv. Frančišek in ki jo imeti
moraš tudi ti.

Naj te pa škapulir tudi pokore spo¬
minja, ki jo moraš delati, bodisi nedolžen
ali grešnik.

Škapulir tretjega Eeda je blagoslov¬
ljeno oblačilo, ktero zato nosiš, da ti je
branilo proti svetu, tvojemu mesu in
hudemu duhu. Bodeš torej skušan od hu¬
dobnih ljudi, ali od tvojega lastnega
mesa, ali od hudega duha, spomni se,
da imaš blagoslovljeno redovno oblačilo,
škapulir na sebi; pomisli, da si redovna
oseba, da ne smeš grešiti. Blagoslovljeni

9 *

132

škapulir naj ti je močen zid, za kterim
zavetje imaš proti napadom tvojih dušnih
sovražnikov. Z redovno obleko, s škapu-
lirjem, moraš Jezusa Kristusa tako obleči,
da v duhu ponižnosti hodiš po potu za¬
povedi božjih, do konca, do smrti.

2. Kaj pa je redovni pas? Redovni
pas je tenka konopnena vrvica, ktera
mora od redovnega predstojnika blago¬
slovljena biti, in se vedno okoli ledja nosi.

Redovni pas pomeni, prvič: da si
na Boga in njegove zapovedi na poseben
način navezan, in da si poseben sklep
storil božje zapovedi spolnovati. Zapo¬
vedi pa ti velijo samega sebe zatajevati,
tvoja grešna nagnjenja pa in tvoje hu¬
dobne strasti krotiti. Z redovnim pasom
si torej tvoje strasti zvezal, zato je moraš
kakor privezane imeti in njim ne smeš
nič dovoliti, kar je božjim zapovedim
nasprotnega. Zvezane imaš: oči, da pro¬
stovoljno nič hudega ne gledajo; ušesa
da nič grešnega z dopadenjem ne po¬
slušajo; usta, da nič hudobnega ne go¬
vorijo, ne lažejo, ne ogovarjajo, ne ob¬
rekujejo, ne delajo zdražbe in predrzno
ne sodijo ; roke, da se nikdar kaj neči¬
stega ne dotikajo; noge, da ne hodijo

133

po grešnih potih, in da se ne vzdigujejo
v razžaljenje božje, n. p. k plesu i. t. d.
Zvezal si svoje poželenje, da mu ne
strežeš in ne dovoliš nič, kar bi ti srce
in dušo omadeževalo. To vse pa do konca,
do smrti.

Drugič te pa redovni pas spominja
britkega trpljenja Jezusa Kristusa; po¬
sebno tistih vrvi, s kterimi je bil zvezan
na rokah in nogah, in na sv. telesu, da
bi ti bil oproščen greha, hudega duha
in pekla. On je hotel veliko žalosti in
trpljenja, še celo britko smrt na križu
prestati, da bi bil ti večno vesel, večno
srečen in večno zveličan. — Ako te torej
greh vabi, spomni se redovnega pasa in
trpljenja Jezusovega, ter si misli: „Kaj,
jaz bi se greha veselil, moj Jezus pa
trpi? Jaz bi v grehu živel, moj Jezus
pa umira zavoljo greha? Ne, to ne sme
biti, tega nečem!“ Misli si, rekoč: „Jaz
bi zgubil milost božjo, zapravil nedolž¬
nost, za ktero je Jezus Kristus 33 let
veliko delal, veliko trpel?“ Ne, tega
nečem ! „ Jaz bi grešil, da potem v pekel
pridem, ko mi je Jezus Kristus s svojim
trpljenjem in smrtjo neizrečeno lepe
nebesa zaslužil?" Ah, nikoli ne; rajši
umreti, kakor grešiti!

134

Zadnjic pomenijo trije vozli na pasu
tri poglavitne redovne čednosti; namreč:
ponižnost, pokoro in odpoved posvetnosti.

3. V posebni sili ti redovni pred¬
stojnik, če ga prosiš, zamorejo nošnjo
škapulira in pasa polajšati, ali v kaj
drugega dobrega spremeniti. Sam pa ga
ne smeš od sebe djati.

§ 4. Tisti in tiste, ki tretjemu
Eedu pristopijo, naj bodo eno leto
v poskušnji: potem naj storijo „re-
dovno obljubo “, da bodo držali za¬
povedi božje, da bodo pokorni po¬
velju svete cerkve; in da bodo za¬
dostili, ako se kaj pregrešijo v tem,
kar so obljubili.

Razlaga.

1. Poskušnja trpi eno celo leto. V
tem letu poskušnje naj novinci in novinke
poskusijo in naj si prizadevajo tako
živeti, kakor tretjega Reda vodilo veleva;
in kar zapoveduje, naj spolnujejo, da na
dan, ko bodo redovno obljubo storili,
redovnemu predstojniku povedati morejo,
ako so vodilo redovno spolnili ali ne.

135

Predstojnik jim bo potem obljubo storiti
dovolil ali pa ne, kakor bo spoznal, da
so vredni ali nevredni. Na dan obljube
— in sicer pred obljubo — novinci in
novinke lahko polajsanja ktere dolžnosti
prosijo, če jim je potrebno.

V smrtni bolezni sme se obljuba
pred navadnim spovednikom, če redov¬
nega predstojnika blizo ni, tudi pred
koncem poskusnega leta storiti; vender
pa mora bolnik, če ozdravi, ob letu
obljubo zopet delati; tako dolgo pa ostane
novinec.

2 .  Kaj pa je to : obljuba III. Reda ?
Obljuba III. Reda je pobožno, versko
delo, po kterem se novinec v pričo zato
postavljenega mašnika, na poseben način
božji službi posveti, ko obljubi celo svoje
življenje spolnovati božje in cerkvene za¬
povedi, kakor tudi vodilo III. Reda; za
prelomljenje tega pa, kar je obljubil,
pokoro storiti.

Po storjeni obljubi postane novinec
pravi redovnik, se z novo vezjo ljubezni
na Boga naveže, ki mu zato novih mi¬
losti d&, da lažje stanoviten ostane do
konca. Po storjeni obljubi postane tretje-
rednik ud velike familije, ki je po celem

136

svetu doma. Kamor gre, najde veliko
število bratov in sester, ne samo svet¬
nih, temuc tudi duhovnih, škofov, misi¬
jonarjev, čistih devic in pobožnih krist¬
janov. Vsi ti bratje in sestre III. Keda
molijo, se postijo, dajejo vbogajme, se
vojskujejo in veliko drugih dobrih del
opravljajo, in to vsaki dan. In vseh totih
duhovnih zakladov se vdeležuje ud tretjega
Keda od tiste ure, ko je redovno obljubo
storil. Pač srečen dan jedanredovneobljubs!

Ponavljaj zato, ljubi brat, draga se¬
stra III. Keda, večkrat sam za-se stor¬
jeno obljubo, postavim, kadar so večji
odpustki, ali o velikih praznikih, ali na
obletnico pristopa k III. Kedu, ali po
svetem obhajilu, da si s tem dobrega
duha, duha pobožnosti in pokore v srcu
poživiš in z novo gorečnostjo v krščan¬
skih čednostih napredovati začenjaš.

Redovna obljuba

se tako-le glasi:

„Jaz N. obljubim vpričo Boga vse-
gamogočnega, na čast brezmadežni, bla¬
ženi Devici Mariji, svetemu očetu Fran¬
čišku in vsem svetnikom, ves čas svojega
življenja- spolnovati zapovedi božje in

137

vodilo tretjega Reda, vstanovljeno od
ravno tistega svetega Frančiška, kakor
je bilo potrjeno od Papeža Nikolaja če¬
trtega in Leona trinajstega; obljubim
tudi, po volji predstojnika zadostovati
za prestopke, storjene zoper to vodilo."

II. Poglavje.

O zadržanju in življenju.

§ 1. Udje tretjega Reda naj se
držijo v vsi svoji nošnji in obleki
tiste srednje mere, ki se vsakemu
po svojem stanu spodobi; za pre¬
drago lišpanje pa naj ne marajo.

Razlaga.

Ako ravno smejo udje III. Reda
svojo redovno obleko, to je: škapulir in
pas, skrito imeti, morajo se vender zu-
najšnje razločiti od posvetnih ljudi; to
pa se zgodi skoz navadno obleko, ktera
mora biti ponižna, priprosta in ne pre¬
draga. Rakovega stana si, takovo obleko
imej, lepšo ali slabejšo, pa vsikdar pred¬
nje mere", ne predrago, pa tudi ne pre-
ceno, nikdar pa ne „gizdavo“ in pre-

138

vzetno narejeno. — Le pomisli: Ali je to
res lepota, razuzdano se lepotičiti? Ni¬
kakor ne, kajti Bog sam pravi: „Neči-
merna je lepota; žena, ktera se Gospoda
boji, je hvale vredna" r ).  Pred nečimer-
nimi celo Bog svari, ker pravi v bukvah
modrosti: „Obrni svoje oči od nališpane
osebe, in po ptuji lepoti ne pogleduj." 2 )
Iz tega je očitno, da so gizdavi in pre¬
vzetni Bogu zoperni, čistim dušam pa
nasprotni in sovražni. In če tudi po¬
svetnim ljudem, ki jih poželjivo gledajo,
dopadejo, je to za njih le nečast; ako
pa to že čast imenujejo, tako jim je „po-
gubljiva čast". Prevzetnost hodi pred
padcem 3 ) in „Bog se napuhnjenim vstav¬
lja." 4 ) Brez Boga pa padejo, grešijo.
In kaj potem pomaga oblečen biti z naj¬
lepšim in najdražjim oblačilom, če pa
pod njim grdo, ognjušeno, oskrunjeno
telo živi ? Naj bodo tretjeredniki po¬
nižno, spodobno, sramožljivo, pa snažno
oblečeni. Poleg tega pa naj temveč skr¬
bijo, da je pod oblačilom čisto telo, čisto
srce in čista duša. Sv. Peter opominja,
rekoč: „Vaša lepota ne bodi zunanja

‘) Preg. 31, 30. 3 ) Sirah 9, 8.

') Preg. 16, 18. 4 ) Jak. 4, 6.

139

v pletenih laseh, v zlati nošnji, ali v
žlahtnih oblačilih; temuč notranja, da
ste krotki in pohlevni v duhu, to ima
vrednost pred Bogom". 1 )

§ 2. Plesov in pohušljivih gle-
dišnjih iger, kakor tudi velikih po¬
jedin naj se jako skrbno varujejo.

Razlaga.

Vesel biti, nedolžno veselje vživati
ni prepovedano. Bog še veselo srce rad
ima, veselega darivca Bog ljubi. »Vese¬
lite se, piše sv. Pavel, 2 ) veselite se
vselej" pa on pristavi „v Gospodu
vaša spodobnost bodi znana vsem lju¬
dem", to je: vsi ljudje naj nad vami
vidijo, da pridno, pobožno življenje ne
dela žalostnih, čmernih ljudi, temuč ve¬
selih. Pa ne išči veselja v posvetnih,
nečimernih, šumečih in neumnih vese-
ljih, v nespodobnih kratkočasih.

Najmanj pa smeš po krčmah in na
plesiščih kratkočasov iskati, ako nečeš
v brezen pregreh se zaplesti. Pobož¬
nost nikogar na ples in v oštarijo ali

*) I. Petr. 3, 3-4.

2 ) Filip. 4, 4-5.

140

krčmo ne spravlja; le skušnjava g a vleče,
in skrivna slast in strast ga plesati uči.
Najboljši plesi niso nič vredni. Kako
Bog plese sovraži, vidimo iz tega, da
on tako-le žuga: „S plesavko se ne pe¬
čaj, tudi je ne poslušaj, da kje ne po¬
gineš po njeni zvijači". 1 2 ) — Dalje je
rekel Gospod: a ) Zato, ker se sionske
hčere povišujejo, in glavo po koncu no¬
sijo, in grede z očmi migajo, in z ro¬
kami ploskajo, in premerjajo svoje sto¬
pinje, in hodijo po plesavsko; bo Go¬
spod teme (vrh glave) sionskih hčer
ogolil, in Gospod jim bo lase odkril".
Vso lepoto jim bo odvzel, in „namesto pri¬
jetnega duha bo smrad, namesto pasa
vrv, namesto kodrastih las pleša, na¬
mesto prsnega ogrinjala rasovnik". 3 )

Sv. cerkveni učeniki pišejo o plesu
kaj ojstro. Sv. Efrem piše: „Kdo more
iz sv. pisma dokazati, da bi kristjan ple¬
sati smel? V kterem apostolskem pismu
se najde vrstica, plesu prijazna ?“ Taka
zabava se kristjanu dovoliti ne sme. —
Sv. Ambrož piše: „Ples ni nič drugega,

*) Sirah, 9. 4.

2 ) Is. 3, 16, 17.

3 ) Is. 3, 24.

141

kakor koloMr, v kterega sredini hudič
sedi“. — Sveti Frančišek Šaleški piše:
»Najboljši plesi niso nič vredni”. — Sveti
Janez Krizostom piše: „Ako bi bilo to¬
liko svetlih zvezd na nebu, kolikor se je
že greha na plesu zgodilo, bila bi temna
noč svetlejša, kakor beli dan". — Sveti
Avguštin pa piše: „Ni tako grešno v
nedeljo orati kakor pa plesati”. Vender
pa je že v nedeljo orati smrtni greh;
koliki greh mora torej ples biti! — Že
Origen je v svojem času izrekel: »Ple¬
sišče je tempelj nečistosti". — Eesnične
so torej besede sv. Efrema, ki pravi:
»Tukaj plesati in skakati, tam pa v večno
veselje priti, to ne gre. Zdaj se kot kri-
stijan zadržati, zdaj kot nevernik biti,
kako se to strinja? Nihče ne more
dvema gospodoma služiti". 1 )

Slednjič so celo neverniki ples hudo
obsojevali. Tako Ovidij, ki sam ni kaj
ojstro živel, plesišča imenuje mesta, na
kterih se sramožljivost pokoncuje, plese
pa setve pregreh. — Rimsko starašin-
stvo, o času cesarja Tiberija, je vse ple¬
salce in plesalke iz Rima spodilo, ako-
ravno je takrat življenje sploh jako po-

‘) Mat. 6, 24.

142

svetno bilo. — In prvi rimski govornik
Cicero, če ravno ajd ali nevernik, reče:
„Nihče drugi ne pleše, kakor norec in
pijanec". —

Ne pleši torej, če nečeš biti norec in
pijanec, in če se nečeš večno pogubiti.

Le malo okoliščin najde tretjerednik,
kakor tudi vsaki drugi, da bi smel ple¬
sati. Postavim na pošteni svatbi ali na
poštenem gostovanju, pa še tam „le jako
varno in pazljivo* veli sveti Frančišek
Šaleški.

Od glediščnih iger v „teatru“ pa
že spreobrnjenec Štolberg pred blizo
80  leti, pravi, da učijo nauk, ki je evan¬
geljskemu nauku nasproti; in to velja še
zdaj, ko so tako velikokrat takove gle¬
dališčne igre pohujšljive. Sveti Oiprijan
piše: „Ce tudi čist prideš — k pohuj-
šljivim gledališčnim igram, — se oma¬
deževan nazaj vrneš.* Kdor hoče torej
krščansko živeti, ne sme takovih iger
gledat hoditi. Po pravici piše sv. Peter
Krizolog: „Kdor se hoče tukaj s sata¬
nom smejati, se ne bo mogel enkrat s
Kristusom veseliti.*

„Moji ljubi otroci, ne ljubite ne
sveta, ne tega, kar je na svetu. Ko kdo
svet ljubi, nima več ljubezni nebeškega

143

Očeta v sebi. Kdor hoče biti prijatelj
sveta, bo sovražnik božji“ tako nas Iju-
beznjivo opominjata sv* Janez Ev. 1 ) in
sv. Jakob. 2 )

§ 3. Jed in pijačo naj vživajo
zmerno: in naj ne sedejo k mizi in
ne vstanejo od nje, dokler niso po¬
božno in hvaležno Boga molili.

Razlaga.

1. Tretji Red zmernost v jedi in
pijači veleva: zakaj? zato, da nikdar ne
pozabiš, da ti jed v to služi, da si telo
ohraniš pri življenju in mu moč daješ,
da opravila stanovne opravljati more.
Ako bi nezmerno vžival dari božje, bil
bi „sovražnik Kristusov* 1 , tvoj konec pa
pogubljenje, piše sveti Pavel apostelj. 3 )
In Kasijan pravi: Kdor ne gospoduje
čez svoje usta, ne bode nikoli gospo¬
doval čez svoje hudobije.

2 .  Še bolj pa je treba zmernosti v
pijači. Kdor v pijači zmeren ni, ne more

*) I. Jan. 2, 15.

2 ) Jak. 4, 4.

3 ) Fil. 3, 18, 19.

144

čisto živeti, naj bo mlad ali star. „V
vinu je nečistost 11  piše sveti Pavel. J )
Sveti Hieronim pa piše: Opominjam in
zarotim dušo, ki hoče živeti v milosti
božji in ohraniti čistost, naj se ogiblje
vina, kakor smrtnega strupa . . . Vino
mladosti dvojni ogenj poželenja vžge. —
Bodi zmeren, jako zmeren!

3. Ne pozabi, da ,,vsak dober dar
pride od zgoraj, od Očeta luči.“ * 2 ) Bog
je dal rast jedi in pijači, ktero zavžiti
hočeš, povzdigni torej oči in roke, naj¬
bolj pa srce k Bogu in ga moli ter
prosi, da tebe in dari blagoslovi. Moli
na glas, združen z drugimi, en Oče naš,
Ceščena si Marija in Čast bodi ... pa
pristavi: ,.Blagoslovi, o Gospod! nas in
te tvoje dari, ktere bomo od tvoje do¬
brote zavžili, po Kristusu, Gospodu na¬
šem". Amen. Za silo velja tudi samo
slednja molitvica, kakor tudi takrat, če
le kaj malega zavžiti hočeš. — Po jedi
se zopet Bogu zahvali za povžite dobrote;
rekoč: ,,Zahvalimo se ti, vsegamogočni
Bog! za vse dobrote tvoje. Ki živiš in
kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen."

*) Efež. 5, 18.

2 ) Jak. 1, 17.

145

Oče naš . . . Ceščena si Marija . . .
Čast bodi ... Za silo tudi samo Za¬
hvalimo se ti . . . Tako bodeš jed in
pijačo z Bogom začel in z Bogom kon¬
čal, Bog pa ti bo za prihodnje že novih
darov pripravljal. Lepa zahvala je nova
prošnja.

§ 4. Postijo naj se dan pred
praznikom Marije brezmadežne De¬
vice, in dan pred Svetkom sv. Očeta
Frančiška: velike hvale vredni pa
bodo tisti, ki se bodo vrh tega po¬
stili o petkih, ali zdrževali mesenih
jedi ob sredah, po stari šegi tretje-
1 'ednikov.

Razlaga.

Bazun cerkvenih postov, ktere vsaki
katoličan držati mora, imajo udje tret¬
jega Reda samo še dva posta več; ta dva
sta: dan pred praznikom sv. Frančiška
Serafinskega, t. j. 3. oktobra; in pa dan
pred praznikom čistega spočetja prebla-
žene Device Marije, to je 7. decembra.
Ob sredah se mesenih jedi zdržati, o
petkih pa si pritrgati pri jedi, jim ni

»»Pot v nebesa.“ 10

146

več zapovedano, pač pa v veliko zaslu-
ženje, če jim je mogoče to storiti.

Post je po besedah sv. Ambroža
šola zdržnosti in deviške poštenosti.
Post duha poniža, brzda in kroti pun¬
tarsko meso, pospeši čednost, čisti duše,
omehča k dobremu, dela ponižne, užge
sveto ljubezen, kinča sivo starost, kakor
gorečo mladost. Da novo polajšano vo¬
dilo ne zapoveduje več toliko telesnih
postov, kakor jih je staro zapovedovalo,
je vzrok skrb za življenje, ki je ima
človek zdajni čas le preveliko, in pa
trud, ki ga more prenašati pri tej skrbi.
Naj se pa tretjeredniki toliko botj du¬
hovno postijo, to je, naj krotijo rado¬
vedne poglede, prerad govoreči jezik,
radovedne ušesa, lastno voljo, svojeglav-
nost, samoljubnost in razuzdanost srca.
Naj bodo vedno boljši, vedno bolj po¬
polnoma.

§ 5. Svojih grehov naj se vredno
spovejo in sveto obhajilo prejmejo
po postavi vsaki mesec enkrat.

Razlaga.

Milost božja je človeku tako po¬
trebna, da brez nje nič zaslužnega za

147

večno zveličanje storiti ne more. Če
nisi v milosti božji, to je brez smrtnega
greha, ti tvoje molitve, tvoji posti, tvoje
delo in trpljenje v nebesih poplačano
ne bo; to vse je mrtvo. Iz tega pa sledi,
da ti je neobhodno potrebno skrbeti, da
živiš brez smrtnega greha, ker le tista
dobra dela, ki jih v stanu posvečujoče
milosti božje storiš, ti pripravljajo pla¬
čilo v nebesih.

Ali grešniki smo vsi, in kako lehko
se zgodi, da se smrtno pregrešiš ? Boš
zdaj brez zasluženja za nebesa živel ?
Ah, ne, nikar! Glej tretji Bed ti hoče iz
te zadrege pomagati, ker ti veli spove¬
dati se svojih grehov vsaki mesec enkrat.
Pa vredno, zgrevano, s trdnim sklepom
se poboljšati. Tako bodeš očiščen in bolj
močen zoper skušnjave, bolj vnet za
dobro, bolj goreč v ljubezni do Boga in
bližnjega.

Se bolj pogostno spoved, in več¬
kratno sv. obhajilo bodo spovedniki do¬
volili tistim svojim duhovnim otrokom
in ovčicam, pri kterih vidijo, da se va¬
rujejo smrtnih grehov, in da tudi malih
grehov ne delajo lahkomiselno, prosto¬
voljno, temuč skrbijo vedno bolj popol-

10 *

148

noma biti. Nekateri so že takovi, da
hitro, ko začnejo večkrat k sveti spo¬
vedi hoditi, zahtevajo pogostno sveto
obhajilo, pa ne pomislijo, so ga li vredni
ali ne. Vender še ne zaničujejo grešnih
misel in želj; ne zatirajo grešnega na¬
gnjenja; ne brzdajo jezika; oči in ušes;
zahajajo v krčme in na plese, so pre-
prijazni z drugim spolom. In če so stariši
in predpostavljeni, ne držijo svojega
stana sveto, ter ne spolnujejo svojih
dolžnosti do otrok in podložnih. Takih
sveto obhajilo Bogu ni dopadljivo, dru¬
gim ne v spodbudo, njim samim pa ne
v duhovno hasen ali korist; njih pobož¬
nost je le na videz, in jih oslepi tako,
da svojih mnogoštevilnih pregreškov več
ne vidijo in se farizejsko za pobožne
imajo.

Sicer piše sveti Avguštin: „Vzemi
vsaki dan kruh, ki ti mora hasniti, to
je, prejmi vsaki dan sv. obhajilo, pa on
hitro pristavi besede: Živi pa tako, da
bodeš vreden, ga vsaki dan prejeti. S
tako čistim srcem prejemaj torej sveto
obhajilo, da bo Jezus z veseljem v njega
šel, v tebi ostal, ti pa v njem, 1 ) da za-

*) Jan. 6, 57.

149

moreš reči: Jaz živim, pa ne jaz, temuč
Kristus živi v meni.“ *)

§ 6. Tretjeredniki duhovskega
stana, ki molijo vsaki dan brevir,
nimajo v tem oziru nobene druge
dolžnosti. — Svetni ljudje, ki ne
molijo ne brevirja ne Marijnih mo¬
litev, imenovanih „Officium parvum
B. M. V.“, to so: „Male dnevnice
v čast blažene Device Marije", naj
molijo vsaki dan, če niso po bo¬
lezni zadržani, dvanajstkrat: Oče naš
• . Češčena si Marija . . in Čast
kodi Očetu . . .

Razlaga.

1. Molitev je ena izmed najimenit¬
nejših dobrih del krščanstva, moliti mo¬
ramo največkrat, ,,moliti je treba vselej
in ne jenjati, govori Kristus Jezus sam. * 2 )
Sveti Frančišek Serafinski pravi: ,,Z mo¬
litvijo se pri Bogu veliko zasluži, ker
molitev je studenec vseh milosti.“ Mo¬
litev čisti naše srce, ga z Bogom sklene
In za vse čednosti vname. V molitvi

') Gal. 2, 20.

2 )  Luk. 18. 1.

150

govorimo z Bogom, in poslušamo, kar
nam on na njo odgovarja. Ko molimo,
angeljsko službo opravljamo, ki nepre¬
nehoma Boga molijo, hvalijo in častijo.
— Zato morajo udje tretjega Beda več
moliti, kakor navadne vsakdanje, vsa¬
kemu človeku potrebne molitve. Ker pa
slišijo k duhovni, redovni družini, je
njih molitev tudi duhovna, in obstoji iz
12 Očenašev ... 12 Češčenasimarij in
12 Čast bodi ....  za vsaki dan. Ti
Očenaši so namesto duhovnih ur ali
brevirja, ki ga mašnik molijo, da Boga
„molijo, hvalijo, mu zadostujejo in da
ga prosijo". Brevirje razdeljen na sedem
duhovnih ur za vsaki dan.

2. Največji del brevirja je „Matutin
z Laudes" ali „Zornice s hvalnicami 1 '.
V tem delu duhovne molitve se Bog
hvali, moli, slavi in časti, se častijo
njegove lastnosti in dela, ki jih je opra¬
vil za naše zveličanje od začetka in jih
še opravlja vedno skozi svojo cerkev; se
slavi in hvali njegova milost in usmi¬
ljenje, ki se vedno ljudem skazuje. Zato
se v tem delu brevirja moli več psal¬
mov; se bere nekoliko iz svetega pisma
stare zaveze in en del svetega evangelija
z razlago kterega cerkvenega očeta itd.,

151

tudi življenje tistega svetnika, kterega
praznik ali spomin sveta Cerkev pra¬
znuje. II koncu se še moli molitev k
Bogu, da bi nam dal milost tiste čed¬
nosti posnemati, ktere nam svetnik dneva
predstavlja. Namesto tega vsega moli
tretjerednik ,,šest Očenašev . . . Češčena-
simarij ... in Čast bodi ..."  Ti se
molijo zgodaj v jutro.

3. Drugi del brevirja je „Prim“
ali prva ura, in je prava jutranja mo¬
litev. Tukaj moli sv. Cerkev z nami in
mi ž njo, da bi nas Bog ohranil pred
vsem hudim, da bi vse naše počutke
pred grehom ovaroval in da bi začeti
dan srečno preživeli. Prosimo, da bi
vedno njegove zapovedi spolnovali, da
bi bile vse naše misli, besede in dejanja
duše in telesa Bogu na čast, nam pa k
časni in večni sreči. Vse to pa skozi
Jezusa Kristusa in po zasluženju Marije
prečiste Device in vseh svetnikov. —
Namesto prelepe cerkvene jutranje mo¬
litve moli tretjerednik ,,eden Oče naš . . .
Ceščenasimarija ... in Čast bodi . . .
Glej-, koliko vrednost ima ta Oče naš!
Moli naj se ta Oče naš, ki je sedmi
izmed dvanajsterih, v jutro.

152

4. Za tem pridejo „Tere l ‘, ,,Sext“
in „Non“, to so: Tretja, šesta in deveta
ura v brevirju, ki se molijo predpoldnem,
ali okoli poldneva. V teh urah izrekamo
besede in občutljeje, ki jih pobožna duša
izrekati in občutiti zamore. Izrekamo v
tretji uri gorečo ljubezen do Boga in
bližnjega, srčne želje v vsem spolnovati
postave božje, zaupanje na božje usmi¬
ljenje in božjo pomoč, vdanost v voljo
božjo v vseh zopernostih, obžalovanje
čez vse naše pregrehe in slabosti, za¬
gotovilo le z dobrimi se pečati in prošnjo,
da naše srce čisto ohranimo. — Pro¬
simo v šesti uri, da naj Bog zatere vse
prepire, naj pokonča vse sovraštvo in
vso jezo ter nam dč. mir božji. Pro¬
simo za pomoč zoper vse sovražnike,
zoper vse zapeljivce, da ne zabredemo
na kriva pota, temuč stanovitni ostanemo
do konca, ter večno plačilo zadobimo. —
V deveti uri prosimo Boga za srečno
večnost, in obžalujemo slepoto hudobnih.
Se spominjamo pričujočnosti božje in
Bogu izročujemo: vse težave, vse brh¬
kosti , tudi vse obrekovanje od strani
naših nasprotnikov. Prosimo pa tudi od-
puščenja naših slabosti in grehov. —
Vsaka teh treh ur se sklene z molitvijo

153

od dnevnega svetnika, skozi ktero Boga
pomoči prosimo, tako živeti, kakor je
živel svetnik, ki se ga spominjamo. —
Za vsako teh treh duhovnih ur moli
tretjerednik eden „Oče naš . . . Ceščena
si ... in Čast bodi . . . •— Molijo naj
se ti Očenaši dopoludne, ali pa tudi po-
poludne, če treba tudi zvečer.

5. Dalje pridejo ,,Yespere“ ali ve¬
černice. Tukaj se slavi zmaga Jezusova
nad sovražniki božjimi, ki jo je priboril
skozi svoje trpljenje; časti se ne¬
skončno usmiljenje božje, ki ga je k
temu nagnilo. Premišljuje se tudi velika
sreča vsakega, ki se Boga boji, ker on
bode večno srečen, obžaluje pa se večna
nesreča nespokornih grešnikov. Izreka se
tudi želja, da bi sveto božje Ime vsi
ljudje častili in molili, in tako skozi moč
tega najsvetejšega Imena usmiljenje in
milost našli. Konec večernic je zopet
molitev od enega ali več svetnikov,
kterih spomin se obhaja. Za večernice
moli tretjerednik eden „Oče naš . . .
Ceščena si ... in Čast bodi . . .“ Moli
naj se proti večeru, ali tudi zvečer.

6. Sklep brevirja ali duhovnih ur
je „Komplet“, to je: dokončanje, sklep

154

dneva in molitev. V tej duhovni cer¬
kveni molitvi je že bolj grevenga izra¬
žena; grevenga čez vse po dnevu stor¬
jene grehe, in zahvala za vse prejete
dobrote, zaupanje večno zveličanje do¬
seči, kakor tudi želja, da bi vsi slu¬
žabniki božji tudi v noči Boga častili.
Potem se Bog prosi, naj bi nas obva¬
roval celo noč pred hudimi sanjami,
pred hudim sovražnikom in pred vso ne¬
spodobnostjo in nečistostjo. Na to se
izroči duša v roke božje in se prošnja
izreče, naj bi ljubi Bog kraj, kjer pre¬
bivamo, varoval in vsa zalezovanja so¬
vražnika odtiral; naj bi Angelji nebeški
tam prebivali, nas v miru ohranili, in
naj bi bil sveti blagoslov božji nad
nami vselej, ves čas. — Za vse to moli
tretjerednik eden ,,Oče naš . . . Češčena
si . . . in Gast bodi . . — Moli naj

ga zvečer.

Opomba. Da so redovni Očenaši s Ce-
ščenasimarijo in Častbodi . . . res namesto du¬
hovnih molitev ali brevirja, in sicer tako raz¬
deljeni, kakor je tukaj razloženo, so sveti Oče,
papež Leon XIII., sami rekli in razložili 7. julija
1883 pričujočim generalom Serafinskega Reda.

7. Tako vidiš, da so Očenaši in
Češčena-Marije redovne molitve veliko

155

imenitniši, kakor če jih navadno moliš;
ker kot redovna molitev so zedinjeni s
splošno molitvijo sv. Cerkve. Kadar torej
redovno molitev moliti hočeš, imej na¬
men: moliti združen s celo sv. Cerkvijo.
V to naj ti služi pripravna molitev, ktero
se na pamet nauči; najdeš jo med ju¬
tranjimi molitvami.

8. Čas, kdaj se naj redovni Očenaši
molijo in število tistih je različno; mo¬
liti znaš tako-le:

a)  Sedem v jutro, tri okoli poludneva
in dva zvečer.

b)  Sedem v jutro in pet zvečer.

e)  Šest že predvečer, preden spat greš,
štiri v jutro in dva proti večeru,
o mraku, znabiti ko angeljsko po-
zdravljenje odmoliš.

č)  Šest že predvečer, preden spat greš,
enega v jutro, tri okolu poludneva,
dva proti večeru.

d)  Vse v jutro, ali vse zvečer, ali vse
o kterem koli času.

9. Namesto redovnih Očenašev se
smejo moliti „Kratke dnevne ure Marije
Device. 11

156

10. Duhovnim tercijarjem zadostuje
njihov brevir.

Ker pa sveti Oče papež Leon XIII.
kot najgorečnejši tretjerednik vsaki dan,
preden stopijo k altarju, izmolijo svojih
dvanajst očenašev, s eeščenamarijo in
čast bodi . ,  — kakor so to sami

povedali kapucinskemu generalu in pro¬
kuratorju, ter dvema francoskima patroma,
o priliki, ko so jim ti dne 18. decembra
1884 poklonili krasno knjigo: ,,Saint
Fran^ois d’Assise“ (Sveti Frančišek iz
Asisa), mojstersko delo tiskarske in
raznih podobarskih umetnosti, — bilo
bi jako dobro, koristno in zaslužno,
če bi tudi čč. duhovni tretjeredniki
redovne očenaše, s češčenamarijo in
čast bodi . . . molili; vendar zapovedano
jim ni.

Vse druge postave pa jih vežejo,
kakor svetovne redovnike, n. pr. kar se
tiče jedi in pijače, posta, veselic itd.,
kakor je v § 2  tega poglavja razloženo,
in kar še dalje na vrsto pride.

§ 7. Kdor ima pravico za to,
naj o pravem času čez svoje

157

premoženje naredi oporoko ali te¬
stament.

Razlaga.

Znano je, da se veliko greha stori,
ako kdo brez oporoke ali testamenta
umrje, ker se sorodniki in drugi pre¬
klinjajo, tožijo itd. — Zato je zapove¬
dano, da svojo voljo napiše, da testa¬
ment naredi, kdor je sam svoj in ima
premoženje. Pa o pravem času naj to
stori, dokler je zdrav in pameten, da ne
bo na smrtno uro se mučil in trpinčil
s tem poslom, kar bi mu le težko in
nemirno smrt delalo. — Posebno naj
gleda, da za svojo dušo poskrbi, ter
odloči, koliko hoče za svete maše spo¬
ročiti, in da se popravi krivica, če jo
je komu storil. Le tako zamore na
smrtni postelji svojo dušo v roke ne¬
beškega Očeta izročiti in mirno umreti,
ko je vse dopolnil, vse storil, kar je bila
njegova dolžnost. ,,Poravnaj reči svoje
hiše, umrl bodeš." 1 )

‘) Is. 38, 1.

158

§ 8. V domačem življenju naj
si prizadevajo drugim dajati lep
izgled: pospeševati pobožnost in
vse, kar je dobrega, Knjig in časo¬
pisov, od kterih se je bati, da bi
čednost pogubili, naj ne pustijo
prinašati v hišo, in naj ne dovolijo,
da bi jih brali njihovi podložni.

Razlaga.

Tretji Red je po pravici popolno
krščansko življenje, ki se kaže v zve¬
stem spolnovanju božjih in cerkvenih
zapovedi; in te spolnovati veli ravno
III. Red. Dobre, pobožne kristijane v
vsakem stanu storiti je naloga tretjega
Reda, prizadevati natančen biti v spolno¬
vanju zapovedi božjih in cerkvenih,
tako, da vsaki človek reči more: ,,Ta
je priden, pošten tretjerednik, pobožna
tretjerednica.“

Bodi torej goreč v molitvi in ne
izpuščaj vsakdanjih molitev. Bodi zvest
v obiskovanju božje službe, in obnašaj
se pobožno v cerkvi. Bodi ubogljiv sta-

159

rišem, ali gospodarjem in gospodinjam.
Živi v miru z vsemi. Spolnuj zvesto
dolžnosti svojega stanu. Skrbi, če si oče
in mati, za svoje otroke in podložne,
ter jim nič grešnega ne dopuščaj, še
grešne besede ne. Hlapci, dekle in de¬
lavci naj bodo pokorni in zvesti pri
delu. Mladeniči in dekleta naj živijo
čisto in sramožljivo. Očetje in matere,
gospodarji in gospodinje naj skrbijo, da
vsi njihovi lepo molijo, tudi pred jedjo
in po jedi, in da ja gotovo hodijo k
sveti maši, k pridigi in krščanskemu
nauku. Držijo naj na tanko svete poste.
V besedah in celem obnašanju naj bodo
tretjeredniki spodobni. Gorje pa vsem,
ki pohujšanje dajejo; na primer, ako
nič ne molijo, ako ne grejo k sveti
maši, ako postov ne držijo, če živijo v
sovraštvu, zakonci v prepiru in kletvi,
če predpostavljeni pustijo v svoji hiši
pohujšljive bukve in časopise, ali grešne
pogovore, ali celo grešno znanje svojim
sinovom, hčeram, hlapcem ali deklam;
ako preklinjajo in nečisto govorijo; ako
živijo v grešnih španijah in znanjih,
v nečistosti in pijanstvu, če hodijo po
plesih, krčmah, itd. Gorje vsem takim,
posebno pa tretjerednikom, kajti po-

160

hujšljivci imajo najmanj usmiljenja od
Boga pričakovati.

§ 9. Skrbno naj ohranijo blago¬
voljno ljubezen med seboj in do
drugih. Ako jim je mogoče, naj
skrbijo, da se prepiri poravnajo.

Razlaga.

Krščanska ljubezen je znamenje
pravih služabnikov božjih. 1 )

„To je moja zapoved, da se ljubite
med seboj, kakor sem vas jaz ljubil“
pravi Kristus sam. 2 ) Naj vsaki skrbi,
da svojega bližnjega ne razžali: ne z
besedami, ne s svojim dejanjem in ob¬
našanjem. Da pa tudi med drugimi ne
dela sovraštva, z ogovarjanjem, obreko¬
vanjem in prenašanjem pošt od enega
do drugega. — Kako si morajo tretje-
redniki pač prizadevati v ljubezni in
edinosti živeti, v edinosti med seboj, v

') Jan. 13, 35.
Jan. 15, 12.

161

edinosti z drugimi! Mirni bodo otroci
božji imenovani, tisti pa, ki mir, edinost
in krščansko ljubezen kalijo, so otroci
hudičevi. Bogu je bratovska ljubezen
najljubša, hudiču pa needinost in raz¬
prtija, piše sv. Gregor. — Jezus Kristus
veli tudi sovražnike ljubiti: „Storite jim
dobro, ki vas sovražijo." J ) — In če
svojemu nasprotniku ne moreš nič do¬
brega storiti, saj moli za njega, ker
Jezus tudi to veli: „Molite za nje, ki
vas obrekujejo in preganjajo." * 2 ) Kdor
svojemu sovražniku odpusti, je zagotov¬
ljen, da mu bo tudi Bog odpustil; zakaj
on sam je to obljubil: »Odpuščajte, in
vam bo odpuščeno." 3 4 ) ,,Vse, karkoli ho¬
čete, da bi vam ljudje storili, tudi vi
njim storite. 114 ) ljubezen je potrpežljiva,
je dobrotljiva; ljubezen ni nevošljiva;
ne ravnd napačno, se ne napihuje; ni
častilakomna, ne išče svojega, se ne da
razdražiti, ne misli hudega; se neveseli
krivice, veseli se pa resnice; vse potrpi,
vse veruje, vse upa, vse prenese. 5 )

x ) Mat. 5, 46.

2 )  Ibid.

3 ) Luk. 6, 37.

4 ) Mat. 7. 12.

6 ) I. Kor. 4, 5, 6, 7.

,,Pot v nebesa. 1

li

162

Ako je mogoče, naj tretjeredniki
prepire z lepimi besedami poravnajo,
posebno višji in starejši med svojimi
podložnimi in otroci. Naj bo vsak po
mogočnosti angelj mira, tistega mira
božjega, ki ga je Jezus Kristus iz nebes
prinesel.

§ 10. Prisegati smejo le v po¬
trebi. Nečistega govorjenja in ne¬
sramnih šal naj se varujejo. Zvečer
naj si vest izprašajo, če so se kaj v
tem nepremišljeno pregrešili; ako
so grešili, naj za greh kako pokoro
opravijo.

Razlaga.

1. Bog je resnica in ljubi resnico,
sovraži pa laž, ki je iz pekia. Bratje in
sestre III. Reda naj si zato prizadevajo
tako resnicoljubni biti, se tako odkrito¬
srčnih skazatf v besedah in dejanjih
svojih, da jim more vsaki lahko verjeti,
in jim ne bo treba več govoriti v po-
trjenje resnice, kakor da ali ne. 1 ) Pri-

Mat. 5, 34.

163

segati smejo le takrat, ko jim gosposki
ali deželski višji to velijo. Iz lastne
volje naj ne prisegajo, pa se tudi naj
ne pridušujejo, ker dušo imajo le eno,
neprecenljive vrednosti. Tudi kleti in
rotiti se, je prepovedano.

2 .  Grešni, nesramni pogovori so
duši, kar je kuga telesu, smrtni strup,
ki jo umori; in več duš je že nečisti
jezik pokončal, kakor pa meč teles
človeških. Nečisto, razuzdano in ne¬
sramno govoriti je tako velik greh, da
sv. apostelj Pavel piše: „Vsaka nečistost
se še ne imenuj med vami (kakor se
spodobi svetim); ali nesramnost, ali
nespametne ali grde besede, kar se ne
spodobi. 1 ) Od takih (nečistih) del vam
povem, da, kteri take reči delajo, ne
bodo kraljestva božjega dosegli. 2 ) Tretje-
redniki naj bodo tudi v tem izgled vsem
drugim, da se ne predrznejo nečisto,
nesramno govoriti in grdih šal vganjati;
da so pa bližnjemu v spodbudo skoz
sramožljivost v besedah, v šalah, itd.
Jezus Kristus pravi: ,,Povem vam, da
bodo ljudje od vsake nepotrebne besede,

‘) Efež. 5, 3, 4.
! ) Gal 5, 21.

11 *

164

— koliko bolj še od nečiste, nesramne

— ki jo izgovorijo, odgovor dali na dan
sodbe. 1 ) Pa tudi tisti, ki takove grešne
pogovore z dopadenjem in prostovoljno
poslušajo, se hudo pregrešijo in si dušo
in srce omadežujejo. Ne poslušaj torej
takovih pogovorov in besed prostovoljno
ter z dopadenjem, pa tudi ne pripusti,
da bi kdo v pričo tebe kaj takega go¬
voril. Sveti Frančišek se je vstrašil in
rudečica ga je obletela, če je koga kaj
nečistega izgovoriti slišal. Kaj pa ti ?

3. Sad tretjega Eeda mora biti pobolj-
šanje življenja. Ne moreš se pa pobolj¬
šati, ako ne spoznaš grehov in slabosti,
v ktere si zabredel. Grehe pa spoznaš,
ako pogosto premišljuješ svoje misli, be¬
sede, dejanje, obnašanje s seboj, in z
drugimi, pri delu, pri molitvi, po noči in
po dnevu, i. t. d.; to je, če si vest iz¬
prašuješ. In ker vsaki dan lahko grešiš,
ti je potrebno vsaki dan, posebno vsaki
večer vest izpraševati, ter pomisliti, v
čem si se pregrešil skozi celi dan in pre¬
tečeno noč, in kolikokrat si greh storil,
če je bil smrtni greh. Stori to, ter srčno

*) Mat. 12, 36.

165

obžaluj vse, s čim si Boga razžalil, bliž¬
njega pa znabiti pohujšal, posebno še z
hudobnimi besedami. Za grehe si naloži
nekoliko pokore, na primer: eden ali
dva Očenaša in Češčena si Marija. —
Ako se sami ojstro sodimo, ne bomo
tako ojstro sojeni od božjega sodnika.

§ 11. Kterira je mogoče, naj
bodo vsaki dan pri sveti maši. K
mesečnim shodom (pridigam), ki
jih bo predstojnik oznanil, naj pri¬
hajajo.

Razlaga.

1. Brez vzroka ne opuščaj vsaki
dan pri sv. maši biti; če ti je le mo¬
goče pojdi v cerkev, pojdi k maši, vo¬
dilo III. Reda ti zapoveduje, Jezus pa te
kliče. Zakaj neki redovno vodilo veleva
iti vsaki dan k sveti maši? Zato, ker
1. daritev sv. maše je „največja in najča-
stitljivša skrivnost sv. vere u  in je Bogu
najprijetniši dar, ki ga najbolj časti, kajti
tukaj se mu daruje Jezus Kristus sam,
kot Bog in človek, neskončno popol¬
noma in v vsem svojem bitju neskončno

166

častit. — 2. Daritev sv. maše je najbolj
popolnoma daritev „hvale in češčenja“,
ker Jezus Kristus sam Očeta nebeškega
z nami in za nas časti in hvali. Neka
duša, polna ljubezni božje in vsa vneta
za njegovo čast, je rekla: Želim, da bi
z vsako svojo besedo in z vsakim svo¬
jim zdihljejem zamogla stvariti neskončno
veliko svetov polnih angeljev, še bolj
popolnoma, kakor so zdaj v nebesih, da
bi Boga slavili, častili in mu hvalo pre¬
pevali. In Bog ji je razodel, da ji je
mogoče to še veliko častitljivše in ne¬
skončno bolj popolnoma storiti pri da¬
ritvi svete maše, kjer Sin božji skozi
najsvetejšo daritev Očetu nebeškemu ta-
kovo čast da, ki je njemu enaka v vsej
njegovi velikosti in neskončni imenit¬
nosti. — 3. Daritev sv. maše je daritev
„zadostovanja“, ker po nauku sv. vere
je ravno tista, ki je bila darovana na
križu in je zbrisala grehe vsega sveta s
krvjo Jezusovo, ki je bila na njem pre¬
lita, in je preobilno plačala vse, kar smo
bili pravici božji zavoljo grehov dolžni.
Zato, če ne veš, kaj bi Bogu dobrega
storil, postavim ker si ga žalil, pojdi k
sv. maši in tam lepo moli in Jezusa
Bogu daruj, in dal si mu neskončno

167

veliko. — 4. Sv. maša je daritev „za-
livale“. Z daritvijo sv. maše se Bogu
čisto spodobno in kakor je potrebno za¬
hvališ za vse dobrote in milosti, ki ti
jih je podelil za dušo in telo. — 5. Je
sv. maša daritev „prošnje“. Skozi sveto
mašo si zamoreš sprositi vsega dobrega,
kar na duši in na telesu, za čas in več¬
nost potrebuješ, ker Jezus Kristus ima
neskončno večjo vrednost, kakor vse,
kar od Boga sprositi zamoreš. Sveta maša
sprosi grešnikom milost, da svoje grehe
spoznajo, jih obžalujejo, zapustijo in se
poboljšajo. Pravičnim dd odpuščanje
malih grehov, in rast v dobrem in v
vseh čednostih, kakor tudi posebne mi¬
losti, kterih pri vseh svojih dobrih delih
potrebujemo, da nas podpirajo, da v
ljubezni božji živimo in do konca sta¬
novitni ostanemo. Tudi časnih reči si
pri sv. maši sprosimo, če Bog vidi, da
so njemu na čast, nam pa k zveličanju.
Iz tega lahko vsaki spozna, zakaj vodilo
redovno veleva iti vsaki dan k sv. maši,
ako je mogoče.

2. Tudi k mesečnim pridigam mo¬
rajo tretjeredniki prihajati; to pa zato,
da dobijo bolj duha sv. Frančiška, da

168

slišijo nauke in dolžnosti, ki jih morajo
spolnovati, da slišijo opominjevanje in
tudi grajo, če je znabiti potrebna in da
bodo bolj spodbujeni k čednostim in
h krščanskemu življenju. „Kdor je iz
Boga, posluša besedo božjo“ pravi Kri¬
stus; in kakor so sploh kristijanje mlačni
ali ničvredni, kteri k pridigam ne hodijo,
tako so tudi udje III. Reda mlačni ali
malovredni, če ne hodijo k redovnim
pridigam, in dostikrat od tretjega Reda
nimajo nič druzega, kakor ime, da so v
Redu. — Kolikor je torej najbolj mogoče,
naj prihajajo k redovnim pridigam. —
Častiti gg. duhovni tretjeredniki pa naj
marljivo prebirajo obširni popis življenja
in dejanj sv. Frančiška, kakor je popi¬
sana v prvih peterih letnikih „Cvetja“;
vrh tega pa vse, kar se tretjega Reda
tiče, njegovo zgodovino itd., glej „Cvetje“
I. letnik, posebno pa razlago vodila tega
reda, da ga morejo natančno spolnovati.
Naj pa se držijo razlage redovnega
vodila, kakor je tukaj razloženo, ker staro
vodilo, veljavno do 30. majnika 1883, v
svoji celoti ni več merodajno.

§12. Naj po svoji moči neko¬
liko skupaj zložijo, da se podpirajo

ubožniši izmed udov, posebno bol¬
niki ; ali pa da se skrbi za čast
božje službe.

Razlaga.

Gotovo je, da je veliko siromakov
v tretjem Redu, ki pobožno živijo in
veliko moljo. Takim je treba pomagati,
da ložje svoje pobožnosti opravljajo.
Pomaga se jim pa s koščekom kruhka,
ki ga dobijo. Zato vodilo veli tistim, ki
so bolj premožni, naj nekoliko skupaj
zložijo. To se najložje zgodi pri meseč¬
nih pridigah, ko se navadno na stranski
altar Skrinjica ali pušica za darila na¬
stavi, da vsaki lahko v njo dene, kolikor
hoče. Pa tudi o drugem času zamorejo
v ta namen kaj prinesti ali poslati, po¬
sebno častiti duhovni udje III. Beda, ki
k mesečnim shodom ne prihajajo, se ve
da v tisti samostan, kjer so bili v Red
sprejeti; samo naznaniti morajo, da je
to, kar pošljejo ali sami prinesejo, za
III. Bed.

Pa še drugi namen ima ta miloščinja
tretjerednikov, ta namreč, da se iz nje
daje za svete maše, ki se za žive in

170

mrtve ude redovne Bogu darujejo; ali se
pa tudi rabi za kinč redovnega altarja.

Kdor kaj ubogajme dd v namen
Beda, ima dvojno dobroto; eno ker
ubogim podeli, in to mu velike obresti
nese pri Bogu, 1 ) se sme zanašati na ča¬
sen blagoslov božji, 2 ) in pri Bogu bode
našel usmiljenje in milost po zagotovilu
Kristusovem: „Blagor usmiljenim, ker
oni bodo usmiljenje dosegli. 3 )

Daj, kolikor premoreš: „Če imaš
veliko, daj obilniše; imaš pa malo, daj
malo, pa rad. Ker dobro povračilo si
nabiraš za dan sile. “ 4 )

§ 13. K bolnemu redovnemu
udu naj predstojniki ali sami gredo,
ali naj koga pošljejo, da bo nad njim
izpolnil dolžnosti ljubezni. Ravno
toti naj, v nevarni bolezni, opo¬
minjajo in prigovarjajo, naj bolnik
o pravem času oskrbi, kar mu je
potrebno, da si dušo očisti.

') Preg. 19, 17.

J ) Preg. 3. 9, 20.

8 ) Mat. o, 7.

4 ) Tob. 4, 9, 10.

171

Razlaga.

Bolnike obiskati je telesno dobro
delo usmiljenja, ki naj ga opravlja vsaki
kristijan, k temu ga veže krščanska lju¬
bezen; — posebno pa naj tretjerednik
svojega bolnega sobrata, tretjerednica
svojo bolno redovno sestro obišče. Kaj
pa naj dela pri bolniku? Ne, da bi se
pri njem kratkočasil, nikakor ne, temuč
naj ga tolaži in opomni na izgled trpe¬
čega Zveličarja, na veliko zasluženje
potrpežljivosti v trpljenju, in na neiz¬
merno veselje, ki ga čaka v nebesih.
Naj mu pove, „kako je sveti oče Fran¬
čišek vedno, posebno pa v svoji smrtni
bolezni z veseljem in vdanostjo v sveto
voljo božjo trpel". — Dalje naj ga opo¬
minja, da svoje časne reči v red spravi,
če še to ni storil, in „naj prejme svete
zakramente za umirajoče 11 , da si dušno
zveličanje zagotovi. Opomniti je bolnega
uda potrebno, „da naj ima na sebi,
ali če to ni mogoče, vsaj poleg sebe
škapulir in pas ‘, da zamore dobiti po¬
polni odpustek, ako še sveto Ime Jezus
z ustmi ali v srcu izgovori. Če je mo¬
goče, naj mu kaj lepega bere, če ne,
naj moli za njega posebno v smrtnih

172

težavah, na zadnjo uro. Tako bode bol¬
niku pomagal, sam sebi pa veliko, veliko
za nebesa zaslužil: „Lačen sem bil, -—
poreče Jezus Kristus na sodni dan —,
in ste mi dali jesti; tujec sem bil, in ste
me pod streho vzeli; nag sem bil, in
ste me oblekli; bolan sem bil, in ste
me obiskali; v ječi sem bil, in ste k
meni prišli.“ — Kesnično vam povem,
kar ste storili kteremu mojih najmanj¬
ših bratov, ste meni storili. 1 )

§ 14. K pogrebu umrlega uda
naj pridejo udje tistega kraja in oko¬
lice, in naj skupaj molijo za nebe¬
ško tolažbo rajnega Marijne molitve
po vstanovi očeta Dominika, to je
rožnega venca tretji del. Mašniki
naj med sveto mašo, drugi pa, ako
je mogoče, skozi prejetje sv. obha¬
jila, pobožno molijo za večni mir
pokojnega brata.

Razlaga.

V življenju so si bratje in sestre
redovne v nasprotno pomoč, ker dobra

h Mat. 25, 35, 36, 40.

173

dela enega koristijo vsem drugim; naj
si bedo še takrat v pomoč, ko jih smrt
loči, ko se duša enega uda v večnost
preseli, ter gre na pravico božjo. Molijo
naj za pokojnega. Redovno vodilo veli
iti k pogrebu umrlega brata, umrle sestre
in tam na glas moliti en del sv. rož¬
nega venca. To v naših krajih ni lahko
mogoče, vsaj povsodi ne; če pa zveš,
da je kdo iz tretjega Reda umrl, in imaš
priložnost, pojdi k pogrebu in moli sveti
rožni venec, ako ti pa to ni mogoče, se
navadi vsaki mesec en del sv. rožnega
venca moliti za vse tiste redovne brate
in sestre, ki so v pretečenem mescu
umrli. In ko greš k spovedi in sv. ob¬
hajilu, moli vsakokrat po sv. obhajilu
za vse rajne tretjega reda in prosi lju-
beznjivega Jezusa: naj jim podeli večni
mir in pokoj, in naj jih vzame v nebeško
veselje, če še niso v nebesih. — Duhov¬
niki naj pri vsaki sv. maši pri „memento
mortuorum“ molijo za vse mrtve tega
reda. — Znanci umrlega uda naj nje¬
govo smrt predstojniku naznanijo, da ga
iz zapisnika zbriše in drugim v molitev
priporoči.

174

III. Poglavje.

O službah, o nadzorovanci in o
vodilu samem.

§ 1. Službe naj se izročajo ta¬
krat, ko so udje k shodu (pridigi)
sklicani. Te službe trpijo tri leta.
Nihče naj se jih brez pravičnega
vzroka ne brani, pa tudi nemarno
naj jih nihče ne opravlja.

§ 2. Oskrbnik, ki se imenuje
vizitator, naj pridno preiskuje, če se
postave spolnujejo. Zatoraj je dol¬
žan vsako leto, tudi večkrat če bo
treba, obiskati kraje, kjer so udje,
in sklicati jih na shod, h kteremu
priti so zavezani vsi predstojniki
in vsi udje. Ako vizitator koga s
svarjenjem ali z zapovedjo na dolž¬
nost opomni, ali mu laikovo zve¬
ličavno pokoro naloži, naj jo ta po¬
nižno sprejme, ter se ne brani za¬
dostiti.

175

§ 3. Vizitatorji naj se volijo iz
prvega reda frančiškanskega, ali pa
iz tretjega regularnega reda; dolo¬
čili jih bodo kustosi ali gvardijani,
če se za to naprosijo. Neduhovnim
možem bodi služba vizitatorja pre¬
povedana.

§ 4. Udje, ki so nepokorni
in slabega obnašanja, naj se
dvakrat in v tretje opomi¬
njajo na dolžnosti; ako ne
ubogajo, naj se iz reda spo¬
dijo.

Razlaga.

1. Vseh tistih bratov in sester tret¬
jega Reda, ki so v enem samostanu vpi¬
sani, predstojnik, ali oskrbnik ali tudi
vizitator imenovan, je mašnik iz prvega
reda frančiškanskega, ki je navadno od
provincijala za to odločen. On sprejema
v III. Red, pred njim se redovna obljuba
dela, on ima tudi redovnikom pridigati,
jih k spolnovanju redovnega vodila opo¬
minjati, in pokoro naložiti njim, ki po-
hujšljivo živijo. O dnevih, kadar je do¬
voljeno, deli predstojnik papežev blago-

176

slov in tako imenovano odvezo s popol¬
noma odpustkom.

2. Izmed udov samih pa se zamo-
rejo izvoliti še posebej svetovni pred¬
stojniki za redovne brate, in predstoj¬
nice za redovne sestre tistega kraja. Če
je mogoče to storiti, tako smejo udje
duhovnemu predstojniku svoje želje iz¬
reči, kteri moški in ženska se jim spo¬
sobna dozdevata za to službo. Duhovni
predstojnik jih potrdi, in oni imajo po¬
tem skrbeti, da darove odrajtajo cerkvi,
kjer so Eedu pripisani, če jih znabiti od
sobratov in sester dobijo. Oni tudi naj
tiste z ljubeznijo opominjajo, ki so se
kaj pregrešili; če po dva-, trikratnem
posvarilu nič ne pomaga, naj to duhov¬
nemu predstojniku naznanijo, kteri bo
nepoboljšljivega izmed števila tretjered-
nikov izbrisal.

Opomba. Ker vodilo veli, da mora
predstojnik ali vizitator večkrat, če bo treba,
kraje obiskati, kjer so udje, bi to takrat mo¬
ralo biti, če v samostanu redovnih pridig ne
bi bilo. — Sicer pa bi bilo jako hasnovito,
če bi duhovni pastirji svojim ovčicam, ki so
v III. Redu, včasih to dobroto storili, da bi
predstojnika pozvali njim pridigat in razlagat
redovno vodilo, da bi, spolnovaje tisto, bili
dobri podložni in pobožni kristijani, Bogu na

177

čast, duhovnim pastirjem v veselje in tolažbo,
drugim za lepi izgled, sami sebi pa za večno
zveličanje.

§ 5. Ako bi kdo te postave
prelomil, naj ve, da za tega voljo
nobenega greha nima, razun tega,
kar je po Božjih in cerkvenih za¬
povedih itak že zapovedano.

Razlaga.

Ne da bi si kdo mislil: jaz nimam
greha, če vodilo tretjega Reda prelomim,
o to bi bila zmota; postavim, če lahko-
miseljno prisegaš in se pridušuješ, ali
nimaš greha? ali če pohujšanje daješ,
z grdim govorjenjem, ali z grdim, raz¬
uzdanim življenjem, ali s prelomljenjem
posta, ali z grešnimi veselicami, ki je
obiskuješ itd. ? o ja gotovo, in še velik
greh, samo ne zato, ker vodilo te reči
prepoveduje, temuč zato, ker so že skozi
božje in cerkvene zapovedi prepovedane.
Le to, kar vodilo posebej zapove, ni
greh, če ne storiš; postavim: če bi re¬
dovno molitev opustil, če se pred Fran¬
čiškovim postil ne bi, ali če vsaki dan k
sv. maši ne bi šel, ako ti je mogoče, ali
če škapulirja in pasa nosil ne bi, itd.; pa

12

„Pot v nebesa. “

178

pri tem bi imel vendar to škodo, da se
oropaš duhovnih dobrot, ki bi se jih
bil tisti dan lahko vdeležil. Zakaj si se
pustil v III. Eed sprejeti, zakaj si ob¬
ljubo storil, če nič spolnovati nečeš, kar
vodilo zapoveduje? Le spolnuj ga, ker
Bog bo od tebe več tirjal, ker ti več
milost daje! Zvesti hlapec, zvesta dekla
dobita plačilo v nebesih. 1 ) Nemaren in
len hlapec bo vržen v zunanjo temo, kjer
bo jok in škripanje z zobmi. 2 )

§ 6. Ako kdo iz veljavnega in
pravičnega vzroka kterega poglavja
te postave spolnovati ne more, je
dovoljeno oprostiti ga v tisti reči,
ali pa tisto po pameti v kaj drugega
spremeniti. K temu naj imajo oblast
in pravico redni predstojniki fran¬
čiškanski Prvega in Tretjega reda,
kakor tudi gori imenovani vizita-
torji.

Razlaga.

Ako ne moreš kaj spolniti, kar vo¬
dilo III. Reda veleva; postavim, če ne

')  Mat. 25, 21. 2 ) Mat. 25, 30.

179

moreš vsikdar škapulirja in pasa nositi,
ali vsaki mesec enkrat k spovedi in
sv. obhajilu iti, ali k mesečnim pridi¬
gam prihajati, ali vbogajme darovati, ali
vsaki dan k sv. maši hoditi, ali umrlega
tretjerednika na pokopališče spremiti, ali
pred Frančiškovim postiti se, pojdi k
redovnemu duhovnemu predstojniku, ali
tudi samostanskemu predstojniku tistega
kraja, ter ga prosi, da te v tem oprosti,
česar spolniti ne moreš, ali ti pa kako
drugo delo namesto tega naloži; potem
ne zgubiš dobrot in zasluženja tega reda.
Pa le iz veljavnega in pravičnega vzroka
smeš oproščenja ali polajšanja prositi,
ne pa z zvijačo ali celo z goljufijo ali
lažjo. Dokler ti je pa mogoče spolnovati
vodilo, spolnuj ga, ker le tako moreš
mirno živeti in upati, usmiljenje zado-
biti pri Gospodu Bogu. 1 )

') Gal. 6, 16.

12 *

Kazalo odpustkov in pravic.

Nauk o odpustkih.

A. V zakramentu svete pokore do¬
bimo odpuščanje grehov in večnih kazni,
ako se zgrevano spovemo in trdno skle¬
nemo ne več grešiti, Boga ne več žaliti.
Ko človek sveto odvezo vredno dobi,
mu je zbrisan greh in tista kazen, ki
bi jo imel zavoljo greha trpeti v peklu
na večno. Navadno pa ostane še časna
kazen, ktero moramo na tem svetu
trpeti, ali pa na onem svetu v vicah.
Tukaj na tem svetu Bog grešnika ob¬
iskuje z mnogovrstnimi križi, težavami,
nadlogami in trpljenji, ki so britke in
grenke; pa še veliko hujše kazni ga
čakajo v vicah, če se tukaj zadosti ne
spokori.

Da bi se strašni kazni v vicah od¬
tegnili, je sv. Cerkev, posebno v prvih
časih, grešnikom ojstro in tudi dolgo
pokoro nalagala, ktero so morali očitno
opravljati, ako so očitno grešili, skrivno
pa, če so grehi skrivni bili. Kadar je
Cerkev za dobro in koristno spoznala,

181

je pa polajševala in odpuščala naložene
kazni in pokorila: in to po vsej pravici,
ker ja ima od Jezusa Kristusa splošno
oblast odvezati *) ne le grehe in večne
kazni, temuč tudi časne kazni čisto,
popolnoma, ali pa deloma, to je en del
teh časnih kazni. Tako odpuščanje
časnih kazni se imenuje „odpustek“.

B. Odpustek je dvojni: popolnoma
in nepopolnoma. Ako sveta Cerkev vse
zaslužene časne kazni odpusti, je to
»popolnoma odpustek", in če tega človek
dobi, potem pa bi hitro umrl, bi njegova
duša naravnost v nebesa šla. »Nepopol¬
noma odpustek pa je odpuščanje enega
dela časnih kazni. Postavim, če bi kdo
zavoljo storjenega greha deset let pokoro
delati moral, pa dobi odpustek 300 dni,
tako ima za 300 dni menj pokore, itd.

Komu pa koristijo odpustki? Ne
mlačnim, ne lenim, in ne tistim, ki
mislijo, da s spovedjo in nekterimi mo¬
litvicami že vse opravijo, o ne! temuč
odpustki koristijo le pravim spokornikom,
ki si prizadevajo, kolikor morejo, da bi
zadosti pokore opravili za svoje grehe.

‘) Mat. 16, 10.

182

C. Kdor hoče popolnoma ali nepopol-
noma odpustek dobiti, mora 1. imeti na¬
men, da hoče odpustek dobiti. Najboljše
je, da že zjutraj pri jutranji molitvi
namen stori vseh odpustkov se vdeležiti,
ki jih zamore dobiti. — 2. mora biti, ki
se hoče odpustka vdeležiti, v stanu po¬
svečujoče milosti božje, to je, duša mora
biti vsaj brez smrtnega greha. Zakaj če
je v smrtnem grehu, ji ne morejo biti
odpuščene ne večne, pa tudi ne časne
kazni. Kdor pa hoče dobiti „popolnoma
odpustek", ne sme tudi malega greha,
ja še najmanjšega prostovoljnega nag¬
njenja na kaj grešnega v svojem srcu
imeti. — 8. je v zadobljenje odpustka po¬
trebno, „vse natanko dopolniti, kar je
za vsaki odpustek odločeno in naloženo.
Tistemu, ki gre vsaki teden k spovedi,
velja ta spoved v zadobljenje vseh od¬
pustkov celega tedna, če ni med tem
kakega smrtnega greha storil.

D. Kaj pa dii sv. Cerkev Bogu v
nadomestilo in zadostilo za časne kazni,
ktere nam skoz odpustke odpusti, ali
prikrajša? To je 1. neskončno zasluženje
Jezusa Kristusa. On je neizrečeno več

183

poplačal, kakor so naši grehi zakrivili. 1 )
Že samo en zdihljej, ena solza, ena ka¬
pljica krvi Jezusove bi mogla tisoč svetov
odrešiti; pa on je celo življenje trpel,
je veliko solz iztočil, je do zadnje ka¬
pljice svojo sveto rešnjo kri prelil. In ta
preobilnost njegovega zadostila je tisti
imenitni, dragoceni „cerkveni za-
klad“,  iz kterega cerkev zajema in
Bogu daje, ko nam kazni lajša, ko
nam odpustke deli. — K temu je pri-
dejano 2.  preobilno zadostovanje pre-
blažene Device Marije, ki ni nič zakri¬
vila, in je vendar veliko dobrega sto¬
rila, veliko pretrpela. — In 3. so vsa
zadostivna dela svetnikov, kakor tudi
vernih na zemlji, s kterimi smo v ob¬
čestvu ali zvezi, prišteta k cerkvenemu
zakladu, iz kterega sveta Cerkev zajema,
ko nam odpustke deli.

Kdaj in kako morejo udje III. Keda
popolnoma in nepopoinoma odpustke
zadobiti, pove redovno vodilo kakor
tukaj sledi.

*) Rim. 5, 20.

184

I. Poglavje.

O popolnih odpustkih.

Vsi tretjeredniki obojega spola,
ki se svojih grehov po krščanski
postavi vredno spovejo in sv. obha¬
jilo sprejmejo, imajo pravico po¬
polni odpustek zadobiti ob sledečih
dneh, in po pristavljenih delih.

1. Ta dan, kadar pristopijo.

2. Na dan, kadar prvikrat »re¬
dovno obljubo 11  storijo.

3. Na dan, kadar se zberejo k
mesečni pridigi ali shodu, ako le
ktero cerkev ali očitno kapelo s po¬
božnim namenom obiščejo, in za
potrebe sv. Cerkve molijo.

Opomba. Cerkev se mora tista obiskati,
ktera je imenovana; če ni nobena posebej
imenovana, velja vsaka.

Ako je zapovedano za potrebe svete
Cerkve moliti, se morejo moliti molitve
za odpustke, ali pa nekteri Očenaši . . •
Češčena si Marija . . . itd.; navadno se

185

moli pet ali sedem Oženašev . . . Češčena
si Marija in eno Apostolsko vero v na¬
men sv. Očeta rimskega papeža.

4. Dne 4. oktobra, na god sve¬
tega očeta Frančiška, vstanovitelja;
— 12 .  avgusta, na god device Klare,
vstanoviteljice; — 2 .  avgusta, na
praznik Marije, kraljice angeljev,
zavoljo posvečenja njene velike
cerkve; -— ravno tako na dan, ko
se obhaja vsakoletni praznik tistega
svetnika, v kterega cerkvi je re¬
dovni sedež, ako to cerkev s pobož¬
nim namenom obiščejo, in za po¬
trebe sv. Cerkve molijo.

5. Enkrat vsaki mesec, kteri
dan koli, ako ktero cerkev ali očitno
kapelo pobožno obiščejo, in tam ne¬
koliko časa po namenu papeževem
molijo.

6. Kolikorkrat, želeči se pobolj¬
šati, osem dni zaporedoma duhovne
vaje delajo.

186

7, Umirajoči, ako sveto zveli¬
čavno Ime Jezusovo ali z ustmi iz¬
govorijo, ali pa, če več govoriti ne
morejo, v srcu zdihnejo. Eavno tako
tisti, ki se ne morejo več spovedati,
in sv. obhajilo sprejeti, ako v srcu
popolno grevengo čez grehe obudijo.

8. Dvakrat v letu, ko dobijo
papežev blagoslov, če po namenu
papeževem nekaj časa Boga molijo;

— ravno tako tudi naj storijo, kadar
dobijo tako imenovano odvezo, to je
blagoslov ob sledečih dnevih:

I. Na dan rojstva Gospoda na¬
šega, Jezusa Kristusa. — II. Na
praznik vstajenja Gospodovega. —
III. Na Binkoštno nedeljo. —IV. Na
praznik presvetega Srca Jezusovega.

— V. Na praznik brezmadežnega
spočetja blažene Device Marije. —
VI. Njenega Ženina sv. Jožefa,
19. marca. — VII. Vtisnjenja pre¬
svetih ran sv. očeta Frančiška, to
je 17. septembra. — VIII. Sv. Ludo-

187

vika, kralja francoskega, nebeškega
patrona tretjerednikov, to je 25. av¬
gusta. — IX. Sv. Elizabete Ogerske,
19. novembra.

Opomba: 1. Papežev blagoslov, ki je s
popolnoma odpustkom sklenjen, se deli v imenu
in na povelje sv. Očeta papeža, ter je enak slo¬
vesnemu blagoslovu, ki so ga papeži od nekdaj
že, po dokončani pontilikalni sv. maši, slovesno
delili. Tretjerednikom ga deli redovni pred¬
stojnik očitno vsem skupaj, samo tak dan ne,
ko bi ga tudi škof na tistem kraju delili.

2. »Tako imenovana odveza« ali tudi
blagoslov sv. Frančiška, je blagoslov, ki ob¬
stoji iz več cerkvenih molitev, v kterih se
prosi, da bi Bog vsem svojim služabnikom
vezi grehov raztrgal, da bi jim grehe odpustil
in mir božji dal, zaslužene kazni pa odvrnil.
Sklenjena je ta odveza vselej s popolnoma
odpustkom, in se more dobiti le ob tistih dneh,
o kterih je zaznamovana ali tudi en dan poprej.
Ako je pa dan občne odveze delavnik, se sme
dobiti v nedeljo ali na praznik v osmini tistega
dneva.

9. Enkrat na mesec dobijo tisti,
ki molijo petkrat Oče naš, Češčena
si Marija in čast bodi Očetu za po¬
trebe sv. Cerkve, enkrat pa po na¬
menu papeževem, vse tiste pravice
v odpuščanje svojih grehov, ktere
vživajo oni, ki obiščejo s pobožnim

188

srcem štacijone v Rimu, in ki ro¬
majo k Porcijunkuli, k najsvetejšim
krajem Jeruzalemskim, in k cerkvi
sv. aposteljna Jakoba v Komposteli.

Razlaga.

Z obiskovanjem štacijonskih cerkev
v Bimu, cerkve Porcijunkule, najsvetej¬
ših krajev Jeruzalemskih in cerkve sve¬
tega aposteljna Jakoba v Komposteli, je
več popolnoma odpustkov sklenjenih ; ker
pa moreš en dan samo en popolnoma
odpustek za sebe dobiti, tako §tori namen
vse druge za uboge duše v vicah Bogu
darovati, ko po sv. obhajilu moliš „šest
Očenašev, šest Češčenasimarij in šest
Čast bodi“ itd. enkrat na mesec. Ne
opusti pa tudi tega storiti ravno zavoljo
obilnih odpustkov, ki je moreš zadobiti.

10. Tiste dni, ko so v rimskih
mašnih bukvah zaznamovane štaci-
jonske prošnje, ako cerkev aii ka¬
pelo, v kteri je redovni sedež, ob¬
iščejo, in po navadi Boga za sveto
krščansko Cerkev prosijo, naj vži-
vajo v ravno tej cerkvi ali kapeli

189

vse tiste dni vso pravico, ktero vži-
vajo v Rimu domači ali tujci.

Razlaga.

Štacijon ali postaja pomeni shod
kristijanov, zbranih molitvi in čuvanju
pri grobih svetih aposteljnov ali muče¬
nikov, nad kterimi so cerkve sezidane.
Ob določenih dneh je šlo ljudstvo v
Rimu z duhovni in celo s papežem v
procesiji k zato odločenim cerkvam, da
so tam svete skrivnosti in spomin svet¬
nikov, posebno mučenikov obhajali.

Papež Gregorij Veliki so določili in
v rimskih mašnih bukvah zapisati vka-
zali cerkve, kamor je imelo ljudstvo
molit iti. Da bi pa spodbudili verne k
cerkvenemu obiskovanju in k molitvi po
papeževem namenu, podelili so sv. Gre¬
gorij Veliki in več drugih papežev
mnogovrstne odpustke tistim, ki določene
cerkve obiščejo. Med temi odpustki so
nekteri popolnoma, veliko pa jih je ne-
popolnoma. Dnevi, kdaj in kteri od¬
pustki rimskih postaj ali štacijonov se
dobiti zaraorejo, in kterih se tudi udje
tretjega Reda vdeležijo, ako redovno cer-

190

kev obiščejo in tara molijo za sv. Cerkev,
so sledeči:

1. in 6. prosinca (to je na novega
leta in svetih treh kraljev dan), ravno
tako tri predpepelnične nedelje, imeno¬
vane po latinski septuagesima, seksa-
gesima in kvinkvagesima: odpustek 30
let in 30 kvadragen (to se pravi od¬
puščanje časnih kazni, ki bi se mogle
dostati s cerkveno pokoro tridesetih let
in 30 štiridesetdanskih postov, ker ena
kvadragena pomeni 40 dni).

Pepelnično sredo in četrto nedeljo
v postu: 15 let in 15 kvadragen.

Cvetno nedeljo: 25 let in 25 kva¬
dragen.

Veliki četrtek: popolnoma odpustek
(po spovedi in svetem obhajilu).

Veliki petek in veliko saboto : 30 let
in 30 kvadragen.

Vse druge dni štiridesetdanskega
posta, ob praznikih in delavnikih, kakor
tudi kvaterne dni tega posta: 10 let in
10 kvadragen.

Veliko nedeljo: popolnoma odpustek
(po spovedi in sv. obhajilu).

Vse dni velikonočne osmine z belo
nedeljo vred, na sv. Marka dan in tri

191

dni procesij križevega tedna: 30 let in
30 kvadragen.

Na praznik vnebohoda Gospodovega:
popolnoma odpustek (po spovedi in sve¬
tem obhajilu).

V saboto pred binkoštmi: 10 let in
10 kvadragen.

Binkoštno nedeljo in dalje do sa-
bote skoz celi teden: 30 let in 30 kva¬
dragen.

Kvaterno sredo, petek in saboto
meseca kimovca, kakor tudi prvo, drugo
in četrto nedeljo v adventu: 10 let in
10 kvadragen.

Tretjo nedeljo v adventu: 15 let in
15 kvadragen.

Kvaterno sredo, petek in saboto v
adventu: 10 let in 10 kvadragen.

24. grudna (sveti večer), božično
noč pri polunočni maši in pri drugi maši
na božični dan v jutro: 15 let in 15
kvadragen.

Na božični dan pri zadnji veliki
maši in nadalje: popolnoma odpustek
(po spovedi in sv. obhajilu).

Na svetega Štefana, svetega Janeza
evangelista in nedolžnih otročičev dan:
30 let in 30 kvadragen.

192

Vrhu vseh teh obilih odpustkov so
podelili papež Leon XII. (28. svečana
1827) odpustek 40 let in 40 kvadragen
vsem vernim, kolikorkrat v 40danskem
postu skesani obiščejo cerkev, kjer je
postaja, in popolnoma odpustek po spo¬
vedi in svetem obhajilu, ako tisto ob¬
iskovanje skozi tri dni vsaj po enkrat
na dan opravijo.

Opomba: V Rimu je šestdeset takih
cerkev, ki jih verniki obiskati morajo, da se
omenjenih odpustkov vdeležijo; tretjeredniki
pa obiščejo samo »eno« in sicer »redovno«
cerkev o zgoraj omenjenih dnevih, in dobijo
naštete odpustke. Kolika dobrota!

II. Poglavje.

O nepopolnih odpustkih.

Tretjeredniki obojnega spola,
ki obiščejo cerkev ali kapelo, v
kteri je red vstanovljen, in tam za
blagor sv. Cerkve molijo, zadobijo
odpustek sedem let, in sedemkrat
štirdeset dni na dan, ko so bile sv.
očetu Frančišku čudežno vtisnjene
sv. rane, — tudi na praznik svetega

193

Ludovika kralja, — sv. Elizabete,
kraljice Portugalske, — sv. Eliza¬
bete Ogerske, — svete Margarete
Kortonske — in še drugih dvanajst
dni, ktere si kdo sam izvoli, in jih
redovni predstojnik potrdi.

Razlaga.

1. Ako torej redovnik, redovnica
redovno cerkev obišče: 22. februarja,
8. julija, 25. avgusta, 17. septembra,
19. novembra in dvanajst drugih dni v
letu, postavim vsako prvo nedeljo v
mesecu, in tam za blagor cerkve moli,
dobi vsakokrat odpustek 7 let in 7krat
40 dni.

2. Za vsako storjeno, tukaj dalje
omenjenih dobrih del pa dobijo odpustka
300 dni:

Kadar so pri sv. maši ali drugih
duhovnih opravilih, — ali pri redov¬
nih pridigah, bodisi očitnih ali za¬
sebnih, — kadar uboge prenočujejo,
— razprtije poravnajo, — ali skr¬
bijo, da se poravnajo,—kadar gredo
k slovesni procesiji, — kadar sprem-

13

i,Pot v nebesa“.

194

ljajo Najsvetejši Zakrament, — ali
če tega storiti ne morejo, pri zna¬
menju z v  zvonom enkrat molijo Oče
naš in Ceščena si Marija, v — kadar
molijo pet Očenašev in Ceščenasi-
marij za potrebe sv. Cerkve, — ali
pa za duše pokojnih redovnih tovari¬
šev, — kadar kakega mrliča na po¬
kopališče spremljajo, — kadar spre¬
obrnejo koga, ki je bil zašel v pre¬
grehe, — kadar koga podučujejo v
božjih zapovedih, in drugih rečeh,
ki so k zveličanju potrebne, — ali
kadar storijo kako drugo tako delo
ljubezni, — tolikokrat zamorejo za
vsako tako dobro delo tri sto dni
odpustka zadobiti.

Tretjeredniki znajo, ako hočejo,
vse zgoraj naštete, popolne kakor
tudi nepopolne odpustke vernim
dušam v vicah v prid darovati.

195

III.  Poglavje.

O pravicah.

1. Mašniki, ki so v tretjem Redu,
imajo pravico privilegiranega altarja
trikrat v vsakem tednu, kjerkoli
mašujejo, če le niso že enake pra¬
vice dobili za kteri drugi dan.

2. Kdor mašuje za duše rajnih
udov, ima povsodi pravico privile¬
giranega altarja.

Opomba: Te pravice zadevajo mašnike,
in ne potrebujejo natančneje razlage.

In to vse in vsako posebej,
kakor jo gori določeno, hočemo
naj bode trdno, nespremenjeno in
veljavno za vselej: in naj temu ne
nasprotujejo ne ukazi niti pisma
apostoljska, ne določbe, ne navade,
ne posebne pravice, ne druga Naša
in pisarnice apostoljske vodila, ali
karkoli zna biti nasprotnega.

Nobenemu torej človeku ne
bodi dovoljeno to Naše pismo kakor

13 *

196

si bodi, in v kterem koli delu po¬
škodovati. Ge se pa kdo predrzne
temu kaj nasproti storiti, naj ve, da
si bo nakopal jezo vsegamogočnega
Boga in sv. Petra in Pavla, apo-
steljnov njegovih.

Dano v Bimu pri sv. Petru v
letu veloveoenja Gospodovega 1888,
dne 80. majnika, šesto leto Našega
papeštva.

C. Card. Sacconi. Pro-Datarius.

Th. Card. Mertel.

Visa

De Curia I. De Aquila e Vicecomitibus.
Logo  f Plumbi

Eeg. in Secret. Brevium

I. Cugnonius.

Odpustki za vse kristjane,

torej tudi za tiste, ki niso v tretjem Redu sve¬
tega Frančiška.

Vsi kristijani, ki v Frančiškan¬
skih cerkvah, po vredno prejetih sv.
zakramentih, za odpustke molijo, do¬
bijo popolnoma odpustek sledeče dni:

197

Januarja:

Praznik presv. Imena Jezuso¬
vega, ali pa v osmini. — 16. sv.
Berard in tovarši, mučenci, I. Reda.

— 30. sv. Hijacinta, devica, IILReda.

— 31 .sv. Ljudovika, vdova, III. Reda.

Februarja:

6. sv. Peter in tovarši, mučenci,
I. Reda. — 22. sv. Margareta Kor-
tonska, spokornica, III. Reda.
Marca:

5. sv. Joanez Jožef, spozno-
vavec, I. Reda. — 6. sv. Koleta, de¬
vica, II. Reda. — 9. sv. Katarina iz
Bolonje, devica, II. Reda.

Aprila:

3. sveti Benedikt Filadelfski,
spoznovavee, I. Reda.

Majnika:

13. sv. Peter Regalat, spozno-
vavec, I. Reda. — 17. sv. Paskal
Bajlon. spoznovavee, I. Reda. —
20. sv. Bernardin Sienski, spozno-
vavec, I. Reda.

198

Junija:

13. sv. Anton Padovanski, spo-
znovavec, I. Reda. —19.  sv. Mihe¬
lina, vdova, III. Reda.

Julija:

9. sv. Nikolaj in tovarši, mu¬
čenci, I. Reda. — 14. sv. Bonaven¬
tura, škof, I. Reda. — 24. sv. Fran¬
čišek Solan, spozn., I. Reda.

Avgusta:

2. Porcijunkula. — 12. sveta
Klara, devica, II. Reda. — 19. sveti
Ljudvik, škof, I. Reda. — 25. sveti
Ljudvik, kralj, patron tretjeredni-
kov, III. Reda.

Septembra:

4. sv. Roza iz Viterbe, devica,
II. Reda. — Sv. Ime Marijino. —
17. rane svetega očeta Frančiška.
— 24. sv. Pacifik, spoznov., I. Reda.

Oktobra:

4- sv. Očeta Frančiška, ali pa
v osmini; ta odpustek tudi v vsaki

199

drugi cerkvi. 1 ) — 6. sv. Marija
Frančiška, de v., ffi.Reda. — 1B. sveti
Danijel in tovarši, mučenci, I. Reda.

— 19. sv. Peter Alkantarski, spo-
znov., I. Reda. — 28. sv. Joanez
Kapistran, spozn., I. Reda.

Novembra:

12. sv. Didak, spozn., I. Reda.

— 15. sv. Leopold. — 19. sv. Eli¬
zabeta Ogerska, III. Reda. — 26. sv.
Leonard od Porto Mavricije, spozn.,
I. Reda. — 28. sv. Jakob iz Marke,
spozn., I. Reda. — 29. praznik vseh
svetnikov, vseh treh Redov svetega
Frančiška.

Decembra:

8. praznik čistega spočetja pre-
hlažene Dev. Marije.

——

Leon XIII. 11. junija 1883.

Pregled vodila tretjega Reda.

(Kdaj in kaj morajo tretjeredniki spolnovati.)

1. Pregled dolžnosti tretjered-
nikov.

I. Vsaki dan.

1. Naj molijo dvanajst Očenašev, Ce-
ščenamarij in Čast bodi . . razun
če bi bili po bolezni zadržani.
(Pogl. II., § 6.)

2. Ako morejo, naj bodo pri sv. maši.
(Pogl. II., § 11.)

3. Pred jedjo in po jedi naj pobožno
in hvaležno molijo. (Poglavje II.,
§ 3.)

4. Zvečer naj si vest izprašajo; če so
se kaj pregrešili, naj z grevengo in
pokoro popravijo greh. (Poglavje II.,

§ io.)

II. Vsaki teden.

O petkih postiti se, ob sredah pa
mesenih jedi zdržati, ni zapovedano,
pač pa je hvale vredno. (Poglavje II.,

§ 4.)

' 201

III. Vsaki mesec:

1. Bratje in sestre naj se spovejo
svojih grehov in naj pristopijo k
svetemu obhajilu. (Pogl. II., § 5.)

2. Naj prihajajo k pridigi, ki jo bo na¬
povedal predstojnik. (Pogl. II., § 11.)

3. Naj zložijo vsak po svoji moči
nekoliko skupaj; da podpirajo ubož-
niše izmed udov, zlasti za čas bo¬
lezni, in da skrbijo za čast službe
božje. Naj molijo za umrle saj en
rožni venec. (Pogl. II., § 12.)

IV. Vsako leto:

Bratje in sestre redovne naj se po¬
stijo na dan pred praznikom brezmadež¬
nega spočetja blažene Device Marije in
svetega očeta Frančiška, dne 3. oktobra.
(Pogl. II., § 4.)

V. Vsaki čas:

1. Udje tretjega Reda naj nosijo mali
škapulir in konopovec ali vrvico.
(Pogl. I., § 3.)

2. Naj držijo zapovedi božje in cer¬
kvene, kakor se zavežejo pri obljubi;
in naj zadostijo za prestopke, kakor
jim bo naloženo. (Pogl. I., § 4.)

202

3. Naj se varujejo lišpanja v noši in
obleki in naj se držijo po svojem
stanu srednje mere. (Pogl. II., § 1.)

4. Varujejo naj se z največjo skrbjo
plesov in nespodobnih gledaliških
predstav in pojedin. (Pogl. II., § 2.)

5. Naj bodo zmerni v jedi in pijači.
(Pogl. II., § 3.)

6. V domačem življenju naj si udje
prizadevajo drugim dajati dober
zgled, pospeševati pobožnost in dobra
dela. Knjig ali časopisov, ki bi znali
spodkopati čednost, naj ne pustijo
prinašati v hišo in naj prepovedo
svojim podložnim prebirati jih.
(Pogl. II, § 8.)

7. Skrbno naj ohranijo blagovoljno lju¬
bezen med seboj in do drugih, in
naj skrbijo, kjer je mogoče, da po¬
ravnajo prepire. (Pogl. II., §. 9.)

8. Bratje in sestre naj nikdar ne pri¬
segajo, razun v potrebi. Varujejo
naj se nesramnih pogovorov in ne¬
spodobnih šal. (Pogl. II., § 10.)

9. K pogrebu umrlega tovarša naj pri¬
dejo udje tistega kraja in tuji, ki
so ravno tam, in naj molijo skupaj
za dušno tolažbo ranjkega tretji del

203

rožnega venca. Mašniki naj med
sveto mašo, svetovni ljudje pa, če
morejo, pri svetem obhajilu, mo¬
lijo za večni mir pokojnega brata.
(Pogl. II., § 14.)

10. Nihče naj se ne brani služb brez
pravičnega vzroka, nihče jih ne
opravljaj nemarno. (Pogl. III., § 1.)

11. Vsi so zavezani prihajati k sploš¬
nemu shodu, kadar ga vizitator skliče.
Kteri so kaj pregrešili, in jih je
vizitator opomnil na njih dolžnosti,
naj se spodobno podvržejo in se
ne branijo pokore. (Pogl. III., § 2.)

12. Udje, ki so nepokorni in slabega
zadržanja, naj se trikrat opominjajo:
ako se ne poboljšajo, naj se izpodijo
iz Eeda. — (Pogl. IIP, § 4.)

VI. O priložnem času.

Udje, kteri imajo narediti testament,
naj ga naredijo. (Pogl. II., § 7.)

* * *

Dolžnosti zdaj popisane vežejo vse
tretjerednike brez razločka. Dve drugi
veljate le bolj predstojnikom. Te dve ste:
P Skrbeti za bolne ude in jih opo¬
minjati. (Pogl. III., § IB.)

204

2 .  Vizitator naj obiskuje ude vsako leto,
tudi večkrat, če je treba. (Pogl III.,
§ 2 .)

2. JPregled odpustkov III. Reda.

(Po času in pogodbah, po kterih se dobiti morejo.)

Opomba : Kar je v oklepu tiskano pove,
kaj je za odpustek storiti treba.

1. Odpustki, ki niso za določeni
dan kterega mesca navezani, se dobijo:

I. Vsaki dan:

300 dni odpustka za tretjerednike:
Kadar so pri sv. maši ali drugih duhov¬
nih opravilih, ali pri redovnih pridigah,
bodisi očitnih ali zasebnih: — kadar
uboge prenočujejo: — razprtije porav¬
najo, ali skrbijo, da se poravnajo: —-
kadar grejo k slovesni procesiji: — ka¬
dar spremljajo Najsvetejši Zakrament, ali
če tega storiti ne morejo, pri znamenju
z zvonom enkrat molijo Oče naš in Ce-
ščena si Marija: ■— kadar molijo pet
Očenašev in Češčenasimarij za potrebe
sv. Cerkve, ali pa za duše pokojnih re¬
dovnih tovaršev: — kadar kakega mrliča
na pokopališče spremljajo: — kadar
spreobrnejo koga, ki je bil zašel v pre-

205

grehe: — kadar koga podučujejo v bož¬
jih zapovedih in drugih rečeh, ki so k
zveličanju potrebne: — ali kadar storijo
kako drugo tako delo ljubezni.

II. Vsaki teden:

Popolnoma odpustek trikrat vsaki
teden za duhovne tretjerednike, kjerkoli
mašujejo, če nimajo že enake pravice
drugi dan.

III. Vsaki mesee:

1. Popolnoma odpustek na dan, ko se
zberejo k mesečni pridigi. (Potrebna
je spoved, obhajilo in obiskanje
ktere cerkve in molitev v njej.)

2. Popolnoma odpustek enkrat vsaki
mesec, kteri dan koli. (Spoved, ob¬
hajilo in obiskanje ktere koli cerkve,
in molitev v njej, se zahteva.)

3. Dobijo tisti, ki molijo petkrat Oče
naš, Češeena si Marija in Čast bodi
Očetu za potrebe sv. Cerkve, enkrat
pa po namenu papeževem, vse tiste
pravice v odpuščanje svojih grehov,
ktere vživajo oni, ki obiščejo s po¬
božnim srcem štacijone v Eimu, in
ki romajo k Porcijunkuli, k naj¬
svetejšim krajem Jeruzalemskim,

206

in k cerkvi sv. aposteljna Jakoba v
Koraposteii. (Spoved in obhajilo.)

IV. Vsako leto:

1. Popolnoma odpustek dvakrat, ko
dobijo papežev blagoslov, in devet¬
krat, kadar dobijo tako imenovano
odvezo. (Spoved, obhajilo, nekoliko
molitve.)

2 .  Popolnoma odpustek na dan pa-
trona redovne cerkve. (Spoved, ob¬
hajilo in molitev v tej cerkvi)

3. Popolnoma odpustek, ko delajo osem¬
dnevne duhovne vaje ali eksercicije.
(Spoved in obhajilo.)

4. Popolni odpustek za mašnike tret¬
jega Beda povsodi, če za mrtvega
brata ali sestro mašujejo.

5. Odpustek 7 let in 7 kvadragen,
dvanajst dni, ktere si kdo sam iz¬
voli, in jih redovni predstojnik po¬
trdi. (Obiskovanje redovne cerkve
in molitev v njej.)

V. Enkrat v življenju.

1. Popolnoma odpustek ta dan, kadar
k Bedu pristopijo. (Spoved in ob¬
hajilo.)

207

2. Popolnoma odpustek na dan, ko
prvokrat redovno obljubo storijo.
(Spoved in obhajilo.)

3. Popolnoma odpustek na smrtno uro.
(Spoved, obhajilo in sv. Ime Jezus
z ustmi ali srcem; če spoved ni
mogoča, pa srčna grevenga.)

2. Odpustki, ki so na določene dni
navezani.

Opomba : Tukaj sledijo odpustki z onimi
vred, ktere tudi vsi verni kristjani dobiti za-
morejo, kakor tudi s štacijonskimi odpustki. —
Odpustki, ktere vsi verni dobiti zamorejo, so
zaznamovani z besedami „za vse“.

Januarja:

1. Novega leta dan: Nepopolnoma

odpustek 30 let in 30 kvadragen.
(Obiskanje redovne cerkve in mo¬
litev v njej.)

6. Sveti trije Kralji: Odpustek 30 let
in 30 kvadragen. (Obiskanje re¬
dovne cerkve in molitev v njej.)

16. Sveti Berard in tovarši, mučenci,
I. Reda: Popolnoma odpustek „z a
vse”.  (Spoved, obhajilo, obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

208

30. Sveta Hijacinta, devica, III. Eeda:
Popolnoma odpustek „za v s e“.
(Spoved, obhajilo, obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

31. Sv. Ljudovika vdova, III. Eeda: Po¬
polnoma odpustek „za vse". (Spo¬
ved, obhajilo, obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

Februarja:

5. Sv.Peter in tovarši, mučenci, I. Eeda:
Popolnoma odpustek „za vse".
(Spoved, obhajilo, obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

22. Sv. Margareta Kortonska, spokornica,
III. Eeda: Popolnoma odpustek „z a
vse“. (Spoved, obhajilo, obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

22. Eavno ta dan: Odpustek 7 let in
7 kvadragen. (Obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

Nedelja Septuagesima: Odpustek 30 let
in 30 kvadragen. (Obiskanje re¬
dovne cerkve in molitev v njej.)

Nedelja Seksagesima: ravno tako, kakor
Septuagesima.

Nedelja Kvinkvagesima: ravno tako, kakor
Septuagesima.

209

Pepelnična sreda: Odpustek 15 let in
15 kvadragen. (Obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

Četrta nedelja v postu: tudi odpustek
15 let in 15 kvadragen. (Bavno
tako, kakor pepelnično sredo.)

Vse druge dni štiridesetdanskega posta
do cvetne nedelje: Odpustek 10 let
in 10 kvadragen. (Obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

Marca:

5. Sv. Joanez Jožef, I. Eeda: Popolnoma
odpustek „za vse“. (Spoved, ob¬
hajilo, obiskanje redovne cerkve in
molitev v njej.)

6. Sv. Koleta, devica, II. Eeda: Popol¬
noma odpustek „za vse“. (Spoved,
obhajilo, obiskanje redovne cerkve
in molitev v njej.)

9. Sveta Katarina Bolonjska, devica,
II. Eeda: Popolnoma odpustek „za
vse“. (Spoved, obhajilo, obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

19. Sveti Jožef, ženin prečiste D. M.:
„OMna odveza' 1  s popolnoma od¬
pustkom. (Spoved, obhajilo in mo¬
litev za odpustke.)

»iPot v nebesa.“

14

210

Cvetna nedelja: Odpustek 25 let in 25
kvadragen. (Obiskanjeredovne cerkve
in molitev njej.)

Pondeljek, Torek in Sreda velkega tedna:
Odpustek 10 let in 10 kvadragen.
(Obiskanje redovne cerkve in mo¬
litev v njej.)

Veliki četrtek: Popolnoma odpustek.

(Spoved, obhajilo, obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

Veliki petek: Odpustek 30 letin 30 kva¬
dragen. (Obiskanje redovne cerkve
in molitev v njej.)

Velika sabota: Odpustek 30 let in 30
kvadragen. (Ravno tako kakor ve¬
liki petek.)

Velika noč (nedelja): Popolnoma od¬
pustek in Občna odveza s popol¬
noma odpustkom. (Spoved, obhajilo,
obiskanje redovne cerkve in dvakrat
molitev za odpustke.)

Celi teden po veliki noči in belo ne¬
deljo je za vsaki dan: Odpustek

30 let in 30 kvadragen. (Vsaki dan
obiskanje redovne cerkve in molitev
v njej.)

211

Aprila:

3. Sveti Benedikt Filadelfski, I. Beda:
Popolnoma odpustek „za vse“.
(Spoved, obhajilo, obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

25. Sveti Marka Evangelist: Odpustek

30 let in 30 kvadragen. (Obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

Križevega tedna v ponedeljek, torek in
sredo: Odpustek 30 let in 30 kva¬
dragen. (Obiskanje redovne cerkve
in molitev v njej.)

Vnebohod Kristusov: Popolnoma od¬

pustek. (Spoved, obhajilo, obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

Majnika:

13. Sv. Peter Regalat, I. Beda: Popol¬
noma odpustek „za vse“. (Spoved,
obhajilo, obiskanje redovne cerkve
in molitev v njej.)

17. Sv. Paskal, I. Reda: Popolnoma od¬
pustek „za vse“. (Spoved, obhajilo,
obiskanje redovne cerkve in molitev
v njej.)

20. Sv. Bernardin Sienski, I. Beda: Po¬
polnoma odpustek „za vse“. (Spo¬
ved , obhajilo, obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

14 *

212

Binkoštno saboto: Odpustek 10 let in

10 kvadragen. (Obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

Biukoštno nedeljo: Občna odveza s po¬
polnoma odpustkom. (Spoved, obha¬
jilo in molitev za odpustke.)

Binkoštno nedeljo in potem celi teden
vsaki dan: Odpustek 30 let in 30
kvadragen. (Obiskanje redovne cerkve
in molitev v njej.)

Presveto Srce Jezusa: Občna odveza s
popolnoma odpustkom. (Spoved, ob¬
hajilo in molitev za odpustke.)

Junija:

13. Sv. Antonij Padovanski: Popolnoma
odpustek „za vse“. (Spoved, ob¬
hajilo, obiskanje redovne cerkve in
molitev v njej.)

19. Sv. Mihelina, vdova, III. Beda: Po¬
polnoma odpustek „za vse“. (Spo¬
ved, obhajilo, obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

Julija:

8. Sv. Elizabeta Portugalska: Odpustek
7 let in 7 kvadragen. (Obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

213

9. Sveti Nikolaj in tovarši, mučeniki,
I. Eeda: Popolnoma odpustek „za
vse“. (Spoved, obhajilo, obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

14. Sveti Bonaventura, škof, I. Eeda:
Popolnoma odpustek „z a vse".
(Spoved, obhajilo, obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

24. Sv. Frančišek Solan: Popolnoma od¬
pustek „za vse“. (Spoved, obhajilo,
obiskanje redovne cerkve in molitev
.v njej.)

Avgusta:

2. Porcijunkula: Popolnoma odpustek
„za vse“ (kolikorkrat po spovedi in
sv. obhajilu frančiškansko cerkev
obiščejo in v namen sv. Očeta pa¬
peža molijo). Enega za-se, druge za
verne duše v vicah.

12. Sv. Klara, devica, II. Eeda: Popol¬
noma odpustek „za vse“. (Spoved
obhajilo, obiskanje redovne cerkve
in molitev v njej.)

19. Sv. Ljudvik, škof, I. Eeda: Popol¬
noma odpustek „za vse“. (Spoved,
obhajilo, obiskanje redovne cerkve
in molitev v njej.)

25. Sv. Ljudvik kralj, III. Eeda, patron
tretjerednikov: Popolnoma odpustek

214

„za vse“, Občna odveza s popol¬
noma odpustkom in odpustek 7 let
in 7 kvadragen. (Spoved, obhajilo,
dvakratno obiskanje redovne cerkve
in trikratna molitev za odpustke.)

Septembra:

4. Sv. Eoza iz Viterbe, devica, II. Eeda:
Popolnoma odpustek „z a vse“.
(Spoved, obhajilo, obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

17. Eane sv. Frančiška: Popolnoma od¬
pustek „za vse“, Občna odveza s
popolnoma odpustkom in odpustek
7 let in 7 kvadragen. (Spoved, obha¬
jilo, dvakratno obiskanje redovne cer¬
kve in trikratna molitev za odpustke.)

24. Sveti Pacifik, I. Eeda: Popolnoma
odpustek „za vse“. (Spoved, ob¬
hajilo, obiskanje redovne cerkve in
molitev v njej.)

Kvaterno sredo, petek in saboto meseca
septembra: Odpustek 10 let in 10
kvadragen. (Obiskanje redovne cerkve
in molitev v njej.)

Oktobra:

4. S v e ti Fran či še k Ser afi nski:
Popolnoma odpustek. (Spoved, ob-

215

ha.jilo, obiskanje redovne cerkve in
molitev v njej.) — Vrh' tega za
deset iet popolnoma odpustek „za
vse“. (Spoved, obhajilo, obiskanje
kake cerkve in molitev v njej, in to
za praznik sv. Frančiška ali kteri
dan v osmini.) — 300 dni odpustka
pa, kolikorkrat so mesca oktobra pri
kaki pobožnosti sv. Frančišku na čast.

6. Sveta Marija Frančiška, devica,

III. Eeda: Popolnoma odpustek „z a
vse“. (Spoved, obhajilo, obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

13. Sveti Danijel in tovarši, mučenci,
I. Eeda: Popolnoma odpustek „za
vse“. (Spoved, obhajilo, obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

19- Sv. Peter Alkantarski, I. Eeda: Po¬
polnoma odpustek „za vse“. (Spo¬
ved, obhajilo, obiskanje redovne

cerkve in molitev v njej.)

23. Sv. Joanez Kapistran, I. Eeda: Po¬
polnoma odpustek „za vse'. (Spo¬
ved, obhajilo, obiskanje redovne

cerkve in molitev v njej.)

Novembra:

12. Sv. Didak, I. Eeda: Popolnoma od¬
pustek „za vse“. (Spoved, obhajilo,

216

obiskanje redovne cerkve in mo¬
litev v njej.)

15. Sv. Leopold: Popolnoma odpustek
„z a v s e“ (Spoved, obhajilo, obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

19. Sveta Elizabeta Ogerska, III. Beda:
Popolnoma odpustek „za vse“;  —
Občna odveza s popolnoma odpust¬
kom in odpustek 7 let in 7 kva-
dragen. (Spoved, obhajilo, dvakratno
obiskanje redovne cerkve in tri¬
kratna molitev za odpustke.)

26. Sveti Leonard od Porto Mavricije,
I. Beda: Popolnoma odpustek „za
vse“. (Spoved, obhajilo, obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

28. Sveti Jakob iz Marke, I. Beda: Po¬
polnoma odpustek „za vse“. (Spo¬
ved, obhajilo, obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

29. Vseh svetnikov vseh treh Bedov sv.
Frančiška: Popolnoma odpustek „za
vse“. (Spoved, obhajilo, obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

Prvo nedeljo v Adventu: odpustek 10
let in deset kvadragen. (Obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

217

Drugo nedeljo v Adventu : odpustek 10
let in 10 kvadragen. (Ravno tako,
kakor prvo nedeljo v Adventu.)

Tretjo nedeljo v Adventu: Odpustek 15
let in 15 kvadragen. (Obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

Kvaterno sredo, petek in saboto: Od¬
pustek 10 let in 10 kvadragen.
(Obiskanje redovne cerkve in mo¬
litev v njej.)

Četrto nedeljo v Adventu: Odpustek 10
let in 10 kvadragen. (Obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

Decembra:

8. Praznik čistega spočetja preblažene
Device Marije, patrone celega sera-
finskega Reda: Popolnoma odpustek
„za vse“, in Občna odveza s po¬
polnoma odpustkom. (Spoved, ob¬
hajilo, obiskanje redovne cerkve in
dvakratna molitev za odpustke.)

24. Dan pred Božičem: Odpustek 15 let
in 15 kvadragen. (Obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

25. Pri polnočni in pri rani sv. maši
na božični praznik: Odpustek 15 let
in 15 kvadragen. (Obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

218

25. Božični praznik pri zadnji veliki
maši in nadalje skozi dan: Popol¬
noma odpustek in Gibčna odveza s
popolnoma odpustkom. (Spoved, ob¬
hajilo, obiskanje redovne cerkve in
dvakratna molitev za odpustke.)

26. Sv. Štefan: Odpustek 30 let in 30
kvadragen. (Obiskanje redovne cer¬
kve in molitev v njej.)

27. Sv. Janez Evangelist: Odpustek 30
let in 30 kvadragen. (Obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

28. Nedolžni otročiči: Odpustek 30 let
in 30 kvadragen. (Obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

Opomba: »Kvadragena« je 40 dni. Ce

je torej, postavim 30 kvadragen, tako je to
30krat 40 dni, to je 1200 dni.

Sklep II. dela te knjižice.

Iz vsega, kar je do zdaj pisano,
je očitno, da III. Eed sv. Frančiška
res v nebesa pelja, da je res: „Pot
v nebesa; 1 , in sicer najkrajši pot;
ker III. Eed hoče človeka ohraniti
nedolžnega, ali ga pa očistiti, ko ga
k natančnemu izpolnovanju božjih in
cerkvenih zapoved napeljuje, ter mu
daje pomoč k temu, ker ga vabi k
molitvi, k besedi božji, k najsvetejši
daritvi in k svetim Zakramentom
pokore in presvetega Eešnjega Te¬
lesa. Želeti je, da bi se ga vse po¬
prijelo, velko in malo, ker vsem je
»Pot v nebesa

To željo izrekli so tudi sv. Oče
papež Leon XIII v svojem pismu
do vseh škofov 17. sept 1882 o pri¬
liki sedemstoletnice sv. Frančiška,

220

ko so pisali: „0, da bi tudi krščan¬
ski narodi v tretji Eed se stekali tako
goreče in v tolikem številu, kakor
so nekdaj k sv. Frančišku samemu
od vseh strani hiteli eden čez dru¬
gega ! “ . . . In ko se v tem pismu do
škofov celega sveta obrnejo, rečejo:
. . „želimo, da se ta Eed pomnoži in
dalje razširja z vašo pomočjo, častit¬
ljivi bratje! Potrudite se torej, da
bodo ljudje spoznali III. Eed in ga
po resnici cenili; skrbite, da bodo
„ dušni pastirji“ pridno podučevali,
kakov je, kako lahko je vsakemu
v njega stopiti, koliko in kako velike
pravice ima za dušno zveličanje,
koliko hasna ali koristi obeta sploh
in vsakemu posebej. “ ...

221

Nate, dragi Slovenci! še tri
pisma sv. očeta Frančiška Serafin-
skega samega; eno vsem duhovnom,
eno vladavcem ljudstva, eno pa
vsem vernim kristjanom:

Prvo pismo: vsem duhovnom.

Častitim v Kristusa gospodom svo¬
jim, vsem duhovnom, ki so po celem
svetu in živijo po določilih svete kato¬
liške vere brat Frančišek, mali in naj¬
manjši hlapec, pozdravljenje z vsem
spoštovanjem in poljubom nog.

Ker sem dolžnik postal vsem, pa
vam zavoljo svojih slabosti ne morem
več zadostovati s svojimi besedami pri¬
čujoč, zato sprejmite z vso ljubeznijo in
blagovoljnostjo to moje opominovanje in
spodbujenje, napisano z malo besedami.

Pomislimo vsi duhovniki veliko
pregreho in nevednost, v kteri so ne-
kteri glede presvetega telesa in krvi
Gospoda našega Jezusa Kristusa in
glede presvetih imen in njegovih pisa¬
nih besed, ki posvečujejo telo. Vemo,
da ne more biti sveto rešnje telo, ako
se prej ne posveti z besedo. Nič nam-

222

reč nimamo in ne vidimo telesno na
tem svetu od samega Najvišjega, kakor
le telo in kri in imena in besede, s
kterimi smo vstvarjeni in rešeni od
smrti k življenju. Ysi tisti pa, ki oprav¬
ljajo tako svete skrivnosti, naj pomislijo
sami pri sebi, posebno tisti, ki jih tako
nepremišljeno opravljajo, kako slabi so
kelihi, korporali in pertje, kjer se po¬
svečuje telo in kri našega Gospoda, in
mnogi je puščajo na nespodobnih kra¬
jih, nosijo tako, da se Bogu vsmili, ne¬
vredno vživajo in nepremišljeno drugim
delijo. Tudi imena in besede njegove
pisane se dostikrat z nogami pohodijo,
ker živalski človek ne razumi tega, kar
je božje. Ali nas za vsega tega voljo
ne gane ljubezen, dasiravno se nam
daje v roko dobrotljivi Bog sam in se
ga dotikamo in ga vsaki dan sprejem-
Ijemo s svojimi ustmi? Ali ne vemo, da
imamo priti v njegove roke?

Poboljšajmo se torej brž in za trdno
v vseh teh in drugih rečeh, in kjerkoli
bo presveto telo Gospoda našega Jezusa
Kristusa brez dovoljenja postavljeno in
puščeno, naj se vzame s tistega kraja
in na dragocen kraj postavi in zaklene.
Kavno tako imena in besede Gospodove

223

pisane kjerkoli se najdejo na nečednih
krajih, naj se poberejo in na spodoben
kraj denejo. Saj vemo, da imamo vse
to dopolnovati, čez vse, po zapovedih
Gospodovih in določilih (rubrikah) svete
matere cerkve. In kdor tega ne bo sto¬
ril, vedi, da bo na sodnji dan odgovor
dajal pred Gospodom našim Jezusom
Kristusom.

Da se bo pa to pisanje bolje moglo
izpolnovati, naj vedo, da so blagoslov¬
ljeni od Gospoda Boga, kteri je bodo
dajali prepisati. Gospod naš Jezus
Kristus naj s svojo sveto milostjo na¬
polni in pokrepča vse moje gospode.

Drugo pismo: vladavcem
ljudstva.

Vsem gosposkam in županom, sod¬
nikom in vladavcem, ki so na svetu, in
vsem drugim, kterim bo prišlo to pismo
v roke, brat Frančišek, vaš služabnik v
Gospodu, majhen in zaničljiv, pozdrav¬
ljen je in mir vsem vošči.

Premislite in glejte, da se bliža
smrtni dan. Prosim vas torej, s spošto¬
vanjem, kakor le morem, da ne pozabite

224

Gospoda in ne odstopite od njegovih
zapovedi zavoljo posvetnih skrbi in
opravkov, ki jih imate; zakaj vsi, ki
pozabijo na njega in odstopijo od nje¬
govih zapovedi, oni so prekleti in bodo
pozabljeni od njega. In ko bo prišel
smrtni dan, se bo vzelo od njih vse,
kar so mislili, da imajo, in kolikor bolj
so modri in mogočni bili na tem svetu,
toliko veče trpljenje bodo imeli v peklu.
Zato vam, gospodom svojim, svetujem za
trdno, da pred vsemi drugimi skrbmi
in opravki z ljubeznijo sprejemajte pre¬
sveto telo in presveto kri Gospoda na¬
šega Jezusa Kristusa v svetem spominu
na njega. In toliko čast dajajte Bogu
med ljudstvom, ki vam je izročeno, da
se bo vsaki večer oznanovalo po okli-
cevavcu ali po drugem znamenju, da naj
vse ljudstvo hvali vsegamogočnega Go¬
spoda Boga in se mu zahvaljuje. In če
tega ne storite, vedite, da bote odgovor
dajali na sodnji dan pred Gospodom svojim
Bogom, Jezusom Kristusom. Kteri pa
bodo to pisanje pri sebi imeli in izpol-
novali, naj vedo, da bodo blagoslovljeni
od Gospoda Boga.

225

Tretje pismo: Vsem vernim krist¬
janom.

Vsem kristjanom, redovnikom, du¬
hovnikom in posvetnim, tako možem,
kakor ženam, vsem, ki prebivajo na ce¬
lem svetu, brat Frančišek, njih služabnik
in podložni, svojo službo v spoštovanju,
pravi mir iz nebes in odkritosrčno lju¬
bezen v Gospodu.

1. Ker sem vseh služabnik, dolžen
sem tudi vsem služiti in lepo dišeče be¬
sede svojega Gospoda jim podajati. Ker
pa sem sprevidel sam pri sebi, da za¬
voljo bolezni in slabosti svojega telesa
ne morem osebno obiskovati posameznih,
zato sem vam po le-tem pismu sklenil
ponuditi besede našega Gospoda Jezusa
Kristusa, ki je beseda Očetova, in besede
sv. Duha, ki so duh in življenje.

2. Le-to besedo Očetovo, tako vi¬
soke vrednosti, tako sveto in častito,
oznanil je Oče najvišji iz nebes po svetem
Gabrielu, svojem arhangelju ; ona je tudi
dol stopila v telo prečastite device
Marije, iz katere telesa je na-se vzela
pravo meso našega krhkega človeštva;
in on, ki je bil bogat čez vse, on si je
hotel sam s svojo preblaženo materjo

15

»Pot v nebesa."

226

vboštvo izvoliti na tem svetu. Malo pred
svojim trpljenjem je praznoval veliko
noč s svojimi učenci in je vzel kruh,
in je zahvalil in blagoslovil in prelomil
govoreč: »Vzemite in jejte, to je moje
telo", in potem je vzel kelih govoreč:
„To je moja kri novega testamenta, ki
se bo za vas in za mnoge prelila v od¬
puščanje grehov." Potem je prosil
Očeta rekoč: »Oče, ako je mogoče, naj
gre od mene le-ta kelih." In njegov
pot je postal kakor kaplje krvi, ki na

tla tečejo. Vendar je podvrgel svojo

voljo volji Očetovi rekoč: »Oče, zgodi

se tvoja volja, ne kakor jaz hočem, te-
muč kakor ti." Volja Očetova pa je bila
ta, da bi njegov blagoslovljeni in častiti
Sin, kterega je nam dal, in je bil ro¬
jen za nas, on, da bi sam sebe skozi

svojo lastno kri ko dar na altarju sve¬

tega križa daroval, ne za-se, po kterem
je storjeno vse, temveč za naše grehe,
zapuščaje nam zgled, da bi hodili po
njegovih stopinjah. In on hoče, da bi
se vsi zveličali po njem in bi ga spre¬
jeli s čistim srcem in neomadežanim
telesom. Ali malo jih je, ki ga hočejo
sprejeti, dasiravno je njegov jarem sla¬
dek in njegovo breme lahko.

227

3. Kteri nočejo okusiti, kako sla¬

dek je Gospod, in bolj ljubijo temo, ka¬
kor luč, ne hoteč izpolnovati zapovedi
božjih, ti so prekleti; o njih je rečeno
po preroku: „Prekleti, kteri se od¬

mikajo od tvojih zapovedi." Nasproti pa,
kako so blagoslovljeni in blaženi tisti,
ki ga molijo v duhu in resnici, kakor
se spodobi! Hvalimo ga in molimo k
njemu noč in dan rekoč: „Oče naš, ki
si v nebesih" itd., zakaj vedno je treba
moliti in ne odnehati.

4. Moramo pa tudi izpovedovati se
svojih grehov mašniku, in sprejemati
telo in kri Gospoda našega Jezusa Kri¬
stusa, zato, ker ta, ki ne je njegovega
telesa in ne pije njegove krvi, ne more
vstopiti v kraljestvo božje. Po vrednem
pa naj vsaki je in pije, zakaj kdor po
nevrednem je in pije, ta si je in pije
sodbo, ker ne razloči telesa Gospodo¬
vega.

5. Storimo vrh tega tudi vreden
sad pokore, in ljubimo svoje bližnje,
kakor sami sebe, in če jih kdo noče
ljubiti, kakor samega sebe, naj jim vsaj
nič žalega ne prizadeva, temuč dobro
naj jim stori.

15 *

228

6. Kteri pa so prejeli oblast, da
sodijo, ti naj sodijo vedno milostljivo,
kakor bi sami želeli milosti od Gospoda.
Zakaj „sodba brez milosti temu, ki ni
storil milosti". Bodimo torej dobrotljivi
in ponižni, in delimo miloščino, zakaj
ta zmiva z naše duše nesnago in grehe.
Ljudje namreč vse izgubijo, kar na
tem svetu zapustijo; seboj pa nesejo
plačilo dobrotljivosti in miloščine, ki so
jih razdelili, za kar bodo od Gospoda
dobili dar in vredno plačilo.

7. Postiti se moramo in zdrževati
se napak, in vsega, kar bi znalo v greh
peljati, pa tudi vsega premnogega vži-
vanja. Tudi naj katoličani pogosto cerkve
obiskujejo in duhovnike spoštujejo in
častijo zavoljo njih službe in zavoljo
presvetega telesa in krvi Kristusove, ki
jo darujejo in prejemajo in drugim de¬
lijo. In zatrdno vedimo vsi, da se ne
more nihče zveličati, kakor le po svetih
besedah in krvi Gospoda našega Jezusa
Kristusa, ki jih duhovniki izgovarjajo,
oznanujejo in delijo in oni sami deliti
imajo.

8. Posebno pa morajo redovniki,
in kteri so svetu slovo dali, več in kaj

229

večega storiti, in opustiti vse tisto, česar
ni potreba, in sovražiti svoja telesa ž
njih napakani in grehi, ker pravi Go¬
spod v evangeliju, da vse hudo iz srca
izhaja. Mi moramo ljubiti svoje nepri-
jatelje in dobro delati tem, ki nas so¬
vražijo ; izpolnovati zapovedi in svete
našega Zveličarja, sami sebe zatajevati
in svoja telesa vpogibati pod jarem slu-
žabništva in pokorščine. Nihče pa ni
dolžen pokoren biti v tem, v
čemur se stori greh ali pre¬
stopek,  ker smo le zato prišli, da bi
svoje duše rešili in tako drugim zglede
dobrih del dajali.

9. Kteremu pa se ima pokorščina
skazovati in mu je to izročeno, in kdor
velja za višjega, ta naj gleda, da bode
manjši in drugih bratov služabnik, in
naj milostljivo ravna s posameznimi
podložnimi, kakor želi, da bi se ž njim
ravnalo, kadar bi bil podložnik. In za¬
voljo pregrehe bratove naj se ne jezi
na njega, temuč naj ga z vso potrpež¬
ljivostjo in ponižnostjo dobrotljivo po¬
pravlja in opominja in prenaša.

10. Ne bodimo modri in umni po
mesu, temuč priprosti, ponižni in čisti.

230

In svoja telesa imejmo v sramoti in za¬
ničevanju, ker smo vsi po svoji krivici
ubogi in gnjili, kakor Gospod pravi po
preroku: „Jaz sem črv in ne človek"

itd. Nikdar ne želimo čez druge biti,
temuč podložni in podvrženi bodimo
vsaki človeški stvari zavoljo Boga. In
vsi tisti, ki bodo to storili in bodo
stanovitni do konca, nad njimi bo pre¬
bival duh Gospodov in bo naredil v
njih stanovitno prebivališče, in bodo
otroci Očeta nebeškega, kterega dela de¬
lajo, in neveste in bratje in matere
Gospoda našega Jezusa Kristusa. Neveste
smo, ker se s svetim Duhom poročajo
verne duše; bratje smo Jezusa Kristusa,
kadar delamo voljo Očetovo, ki je v
nebesih; matere, kadar ga nosimo v
svojem srcu in telesu, po ljubezni in
čisti vesti in ga rodimo po sveti delav¬
nosti, ki ima svetiti drugim kakor zgled.
O kako častita in velika reč je imeti v
nebesih Očeta! O kako sveta reč Tolaž-
nika imeti za ženina, lepega in ljubez-
njivega! O kako sveta, in kako prijetna,
dopadljiva, ponižna, miroljubna, sladka
in ljubeznjiva in čez vsa hrepenenja
polna reč, imeti takega brata, ki je dal
svojo dušo za svoje ovce in je prosil

231

za nas očeta rekoč: „Oče, ohrani jih

v tvojem imenu, ktere si mi dal; Oče,
vsi, ktere si mi dal od sveta, vsi so
tvoji bili, in si jih meni dal, in besede,
ktere si mi dal, te sem dal njim, in
oni so je sprejeli in so spoznali za
gotovo, da sem iz tebe izišel, in so ve¬
rovali, da si me ti poslal. Prosim te za
nje, posvečujem se samega sebe, da
bodo tudi oni posvečeni v resnici in
bodo eno, kakor sva tudi midva. In
jaz hočem, Oče, da naj, kjer sem jaz,
tudi moj služabnik bo, da bo videl slavo
v mojem kraljestvu."

11. Njemu pa, ki je toliko trpel
za nas in nam toliko podaril in bo še
podaril v prihodnje, Bogu, naj vse
stvarjenje, ki je v nebesih in na zemlji,
v morju in prepadih, vse naj mu hvalo
daje in slavo in čast in blagoslov; zakaj
on je naša krepkost in moč, ki je sam
dober, sam najvišji, sam vsegamogočen,
čudovit in slaven, sam svet, hvale vre¬
den in blagoslovljen skozi neskončne
vekov veke. Amen.

12. Vsi tisti, ki ne delajo pokore
in ne prejemajo telesa in krvi Gospoda
našega Jezusa Kristusa, temuč grehe

232

in hude dela delajo, ki hodijo za svojo
poželjivostjo in svojimi slabimi željami,
in ne izpolnujejo, kar so obljubili, in
služijo po telesno svetu in trebuhu, že¬
ljam in skrbem tega sveta in tega živ¬
ljenja, ti so ogoljufani od hudiča, čigar
sinovi so, in čigar dela delajo. Slepi so,
ker ne vidijo prave luči, Gospoda na¬
šega Jezusa Kristusa. Modrosti nimajo
v svojem duhu, ker Sina božjega nimajo
v sebi, kteri je prava modrost Očetova.
O njih je rečeno: ,.Njih modrost je po-
žrta“. Vidijo in poznajo in vedo in de¬
lajo hudo in vedoma pogubljajo svoje
duše. Glejte, slepci, ogoljufani od vaših
neprijateljev, namreč od mesa, sveta in
hudiča; zakaj telesu je greh prijeten in
grenko Bogu služiti, ker vse hudo iz
telesa človeškega izvira in izhaja, kakor
pravi Gospod v evangeliju : „Vi upate,
da bote dolgo imeli nečimernosti tega
sveta, ali ogoljufani ste, zakaj prišel bo
dan in ura, o kterih ne mislite in nič
ne veste".

13. Telo boleha, smrt se bliža,
prihajajo sorodniki in prijatelji in pra¬
vijo: ,,Oskrbi svojo hišo" itd. In glej,
njegova žena in otroci, sorodniki in
prijatelji se delajo, kakor bi jokali, in

233

on se ozre in je vidi jokajoče in je
ginjen od slabega ginjenja in misli sam
pri sebi in pravi: »Glejte ! svojo dušo
in svoje telo in vse, kar imam, to po¬
lagam v vaše roke.“ V resnici ta človek
je preklet, ki svojo dušo in telo in vse,
kar ima, izdaja v take roke. Zato pravi
Gospod po preroku: „Preklet človek, ki
stavi svoje upanje na človeka." In precej
dajo poklicati mašnika, ki mu pravi:
»Ali hočeš storiti pokoro za vse svoje
grehe?“ On pravi: „„Hočem.““ „Hočeš
zadostiti za to, kar si storil in kar si
prigoljufal in prevaril od tvojega blaga?"
On pravi: „„Ne.““ In mašnik njemu:
»Zakaj ne?“ Pravi: »»Ker sem položil
vse v roke svojih sorodnikov."“ In nato
začne izgubljati govorjenje in tako
umrje ta nesrečnež. Ali naj vedo vsi,
da, kjerkoli in kakorkoli človek umrje
v smrtnem grehu in brez zadostenja,
ki je mogel zadostiti, pa ni storil, da
takega hudič vzame in njegovo dušo
iz telesa pograbi s toliko strahoto
in britkostjo, kakor je nihče ne more
znati, razun ta, ki sam trpi tisto brh¬
kost. In vse zmožnosti in oblast in
znanstvo, ktere je mislil da ima, vse
to se mu bode vzelo, in sorodniki in

234

prijatelji, kterim je izročil svoje pre¬
moženje, ti ga bodo vzeli in razdelili in
potlej bodo rekli: „Prekleta bodi nje¬

gova duša, ker bi nam bil lahko več
dal in nam ni dal, in bi bil lahko več
pridobil," in take podobne reči. Telo
bodo požrli črvje, dušo bodo glodali
hudiči, in tako bo izgubil dušo in telo
zavoljo tega kratkega življenja.

Jaz brat Frančišek, vaš manjši
hlapec, vas prosim in rotim v ljubezni,
ktera je Bog, in me je volja poljubiti
vaše noge, da te besede in druge be¬
sede našega Gospoda Jezusa Kristusa s
ponižnostjo in ljubeznijo sprejmete, po
njih delate in jih izpolnujete. In vsi
tisti, ki jih dobrovoljno sprejmejo in
razumijo, naj jih pošljejo drugim za
zgled. Ako bodo v njih do konca sta¬
novitni ostali, naj jih blagoslovi Bog
Oče in Sin in Sveti Duh. Amen.

Konec II. dela.

--

III. DEL.

Molitve.

1. Vsakdanje molitve.

Zjutraj:

Ko se zbudiš, posveti v postelji že
svoje prve misli, želje in besede Bogu
na čast, in reci natihoma:

1. Hvaljen bodi Jezus Kristus.
Na vekomaj. Amen. *)

2. Moj Jezus, usmili se me.

*) Vse te molitve so z odpustki obdarjene.

236

B. Presveto Srce Jezusovo, stori,
da te vedno bolj ljubim.

4. Sladko srce Marijino, bodi
moje rešenje. Amen.

5. Večni Oče! darujem"ti pre¬
drago Kri Jezusa Kristusa v zado-
stenje za moje grehe in za potrebe
svete Cerkve.

6. Jezus, Marija, Jožef, Vam da¬
rujem svoje srce, svojo dušo in
svoje življenje-

7. Želim se danes vseh svetih
maš, in vseh svetih odpustkov, ki
jih dobiti zamorem, vdeležiti, in
hočem tako živeti in vse storiti,
kakor je potrebno, da se jih vde-
ležim.

Daj mi k temu svojo milost o
Bog! Amen.

Potem vstani , se sramežljivo obleci,
pokrižaj in moli:

Zlate molitvice.

237

a)  Jutranja molitev.

1. Oče nebeški! Lepo se ti za¬
hvalim, da si me ohranil to noč;
prosim te, varuj me še današnji dan.
Naj bo vse k tvoji časti, in k mo¬
jemu dušnemu zveličanju. Amen. —
Jezus, Marija, sveti Jožef! Vam
izročim svojo dušo in telo.

2. 0 Bog! verujem, da si pri
meni in te ponižno molim. Jaz
upam, da me ne boš zapustil, in te
za to prelepo prosim. Jaz te ljubim,
in ti vse svoje misli, besede in de¬
janja izročim.

3. 0 Marija, moja ljuba Mati,
moje zaupanje in pribežališče! v
tvojem varstvu hočem živeti in
umreti; varuj me greha, in sprosi
mi božjo pomoč.

4. Preljubi Angelj varuh moj!
povsodi mi na strani stoj.

5. 0 Bog! naj bo vse k tvoji
večji časti; vse iz ljubezni do tebe,
moj Jezus. Amen.

238

b) Zdaj moli angeljslco češem j e:

1. Angelj Gospodov je Mariji
oznanil, in je spočela od sv. Duha.
— Oeščena si Marija . . .

2. Glej, dekla sem Gospodova:
zgodi se mi po tvoji besedi. —
Oeščena si Marija . . .

3. In beseda je meso postala in
je med nami prebivala. — Oeščena
si Marija . . .

il.  Prosi za nas sv. Božja porod¬
nica !

1^. Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

Molimo!

Milost svojo, prosimo, o Gospod!
v naša srca vlij, da, ki smo po an-
geljevem oznanenju tvojega Sina,
Jezusa Kristusa včlovečenje spo¬
znali, bomo po njegovem trpljenju
in križu k časti vstajenja pripeljani.
Po tistem Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

239

(Kdor trikrat na dan angeljsko češčenje
moli, dobi vsaki dan 300 dni odpustka.)

c) Zdaj moli pripravno molitev k
redovnim Očenašem, rekoč:
Odpri, o Gospod, moja usta, da
častim Tvoje sveto Ime; očisti tudi
moje srce vseh praznih, hudih in
nepotrebnih misel: razsveti mi um
in vžgi mi voljo, da vredno, zbrano
in pobožno te ure opravim, ter za¬
služim vslišan(a) biti pred Tvojim
Božjim veličastvom. Po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Gospod, združen(a) s tistim svetim
namenom, s kterim si Ti na zemlji
Bogu čast in hvalo opravljal, tudi
jaz te duhovne ure opraviti hočem.

v

v  Oče naš... Ceščena si Marija...
čast bodi . . . ( toliko, kolikor Ocena-
šev zjutraj moliti lioceš.')

Kadar molitev skončaš, reci:
Oče nebeški! sprejmi mojo slabo
molitev: in kar moja pobožnost ne

240

velja, naj moj usmiljeni Jezus doda.
Amen. —- Naj se zgodi, visoko hvali
in vekomaj časti: najpravičnejša,
najvišja in najljubeznjivša sveta
volja božja v vseh rečeh. Amen.

d) Ako ti je mogoče, pojdi po¬
ložno k sv. maši in moli ali mašne
molitve ali pa sv. rožni venec, tako
kakor najdeš razloženo dalje v tej
knjižici na strani 269.  —■ Ge pa k
sv. maši ne moreš iti , pa jo doma
med svojimi opravili Bogu daruj, ter
izreci srčno željo liti pri najsvetejši
daritvi pričujoč.

Pri zjutranjih opravilih lodi
zlran(a), voljen(a) in položen(a).

Po dnevu:

a) Pri delu misli na pričujočnost
ložjo. da se ložje greha varuješ.  —-
Poselno imej podolo Križanega v
spominu, da si lahko potrpežljiv(a).

241

b ) Moli opoludne angeljsko če-
ščenje, če tudi ne veš, Maj je ravno
ura dvanajst.

c) Moli pred jedjo in po jedi;
in sicer tgko-le:

Pred jedjo:

Oče naš . . . Češčena si Marija
■ • . čast bodi . . . Blagoslovi, o
Gospod! nas in te tvoje dari, ktere
bomo od tvoje dobrote zavžili; po
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Po jedi:

Zahvalimo se ti, vsegamogočni
Bog! za vse dobrote tvoje. Ki živiš
in kraljuješ od vekomaj do vekomaj.
Amen. Oče naš . . . češčena si Ma¬
nija . . . Čast bodi . . .

Opomba: V sili in pa če kaj malega ješ,
znaš Oče naš in Češčena Marija in Čast bodi
jzpustiti, in samo »Blagoslovit itd. pred jedjo,
'n »Zahvalimo« itd. po jedi moliti.

Ako se dva srečata:

lieče prvi:  ,,Hvaljen bodi Jezus
Kristus! “

»Pot v nebesa 14 .

16

242

JReče drugi:  „Amen na veko¬
maj ! “

V skušnjavi reci:

Jezus, Marija in sveti Jožef!
Vam izročim svojo dušo in telo.
Rajši hočem umreti, kakor grešiti.
Ali pa srčno izgovori:  Jezus, Marija.

Kadar te jeza prime, reci:

0 Jezus, ves pohleven in iz
srca ponižen, daj mi voljno potrpeti.
— 0 Marija 1 prosi za-me, da se ne
razjezim.

Kadar slišiš mrliču zvoniti, moli:

Bog mu daj večni mir in pokoj,
in večna luč naj mu sveti. Naj po¬
čiva v miru! Amen.

Če greš mimo cerkve, kjer je sveto
Rešnje Telo, moli:

Geščeno in hvaljeno naj vedno
bo, presveto Rešnje Telo.

243

Če greš mimo druge cerkve, moli:

čast bodi Očetu in Sinu in sve¬
temu Duhu. Kakor je bila v začetku,
zdaj in vselej in na vse večne čase.
Amen.

Ce greš mimo križa, moli:

Hvaljen bodi Jezus Kristus in
žalostna Mati božja Marija Devica.
Na vekomaj. Amen.

Ali j)a:  Molimo te, o Kristus!
in te hvalimo, ker si s svojim križem
svet odrešil.

Mimo podobe Marije Device moli:

Počeščena bodi, o Kraljica,
božja Mati in Devica! prosi ti Boga
za nas, zdaj'in pa poslednji čas.

Mimo podobe kakega Svetnika reci:

Bodi pozdravljen sveti I., izvo¬
ljeni božji svetnik! Bodi pri Bogu
naš zvesti priprošnjik.

16 *

244

Mimo podobe kakove Svetnice
zdihni:

Počeščena bodi, sveta I., izvo¬
ljena božja svetnica! Bodi nam vselej
pri Bogu naša zvesta priprošnjica.

Kadar te kdo v greh zapeljuje, ali
slišiš ali vidiš kaj grešnega, moli:

Jezus, Marija! — Ali:  Bajši
umreti, kakor grešiti! — Ali:  Jezus,
pomagaj mi! —Marija, prosi za me!

Če se kaj pregrešiš, moli:

0 Jezus! žal mi je, da sem Te
razžalil(a), nikdar nečem več grešiti.

Ko te kdo ogovarja, obrekuje, ali
krivo sodi in toži, moli:

0 Bog! naj bo vse k tvoji večji
časti; vse iz ljubezni do tebe, moj
Jezus. Amen.

Če te kaka nesreča ali bolezen do¬
leti, moli:

Naj se zgodi, visoko hvali in
vekomaj časti: najpravičnejša, naj-

245

višja in najljubeznjivša, sveta volja
božja v vseh rečeh. Amen.

Ko greš mimo pokopališča, moli:

Bog daj vernim mrtvim večni
mir in pokoj, in večna luč naj jim
sveti! Naj počivajo v miru! Amen.

Zvečer:

a) Moli angeljsko češčenje . . .
(kakor zjutraj).

b) Moli pred večerjo in po ve¬
čerji . . . (kakor spredaj pred jedjo
in po jedi).

Ko spat greš:

a) Moli redovno molitev, kar še
imaš, s pripravno in sklepno molit¬
vijo (kakor zjutraj).

b) Premisli svojo vest. Najprej
pa moli:

„Pridi sveti Duh, razsvetli mi
pamet, da vse svoje grehe natanko

246

spoznam in jih prisrčno zgrevam.
O Marija, prosi za me!“

Potem pomisli:

1. Kaj sem danes mislil, želel, govoril,
storil in kako se obnašal, sam ali z drugimi,
da ni bilo prav?

2. Kako sem danes molil in mislil na
Boga? Ali imam še kaj za opraviti?

3. Kako sem danes delal, vbogal, dopolnil
dolžnosti svojega stana?

4 . Komu sem se zameril, ali kako škodo
storil ?

5. Ali sem se danes poboljšal, ali po-
hujšal?

Ako se kaj hudega spomniti ne
veš , zahvali Boga za to milost; če si
pa kteri greh storil(a), obžaluj ga
s srčno grevengo, rekoč:

0 moj Bog! vsi moji storjeni
grehi so mi iz srca žal itd. (kakor
po izpraševanju vesti za spoved. Po¬
tem si naloži pokoro , kakor redovno
vodilo veli) za to moli:  eden ali dva
Očenaša, Oeščena Marije in čast
bodi . . . Potem moli:

247

c)  Večerna molitev.

Oče nebeški! Lepo se ti zahvalim
za vse dobrote tvoje: prosim te, od¬
pusti mi grehe moje, in daj mi ljubo,
lahko noč. — 0 Marija, moja ljuba
Mati! tvojemu svetemu varstvu
se priporočim. — Preljubi Angelj
varuh moj! varuj me nocoj. — Bog
daj vernim mrtvim večen mir in
pokoj, in večna luč jim naj sveti.
Amen. — Jezus, Marija in sveti
Jožef! Vam izročim svojo dušo in
telo.

d) Imaš še kaj časa, tako moli še
kaj drugega ali kaj lepega beri.  —.
Potem se sramožljivo sleci. Med tem
pa, kakor tudi v postelji, in v noči,
posebno če te skušnjave motijo, pre¬
misli:

Enkrat moram umreti — pa ne
vem kdaj, ne kje in kako; pa to
dobro vem, da, če v smrtnem grehu
unirjem, bom pogubljen vekomaj.

248

Oh! tega Bog ne daj! Sveta Marija,
Mati božja! prosi za mene ubogega
grešnika zdaj in ob uri moje smrti.
Amen.

Ko že ležiš:

Ponavljaj one zdihljeje, kakor
zjutraj , kadar si se zbudil(a).

2. Mašne molitve.

Opomba. Imenitnost in vrednost svete
maše je razložena v II. DELU te knjižice in
v II. Poglavju pa v § 11 redovnega Vodila,
ki tretjerednikom veleva biti vsaki dan pri
sv. maši, ako je mogoče. Tisto večkrat prebiraj
in premišljuj, da s tem večjo pobožnostjo pri
najsvetejši daritvi biti zamoreš.

249

V cerkev stopivši, poškropi se, rekoč:

Poškropi me, o Gospod! s ki-
zopom in bom očiščen; ornij me,
in bom belejši kakor sneg.

Pred sv. mašo.

Oče nebeški, jaz, Tvoj nevredni
služabnik, pridem v Tvojo sveto
hišo Tebi dolžno čast in hvalo dati.
Ponižno Te zahvalim za vse milosti
in dobrote, ki jih meni in vsem
ljudem deliš. Prosim Te, odpusti mi
vse moje grehe, ktere zavoljo Tebe
iz srca zgrevam in trdno sklenem,
s Tvojo milostjo, nič več ne grešiti,
in dodeli mi, kar na duši in telesu
potrebujem. Da boš uslišal mojo
nevredno prošnjo, sklenem se pri
sv. maši z Jezusom, Tvojim pre¬
ljubim Sinom, ter se Tebi, Oče, z
njim darujem. Oh, ne zavrzi me, svo¬
jega otroka; — usmili se vseh svojih

250

„ Pridite , molimo in padimo na
tla pred Sogom. u  ( Ps. 95, G.)

251

vernih, po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Pristop.

Mašnih začne moliti.

V imenu Boga f Očeta, in f
Sina, in svetega f Duha pristopim
'k božjemu altarju vdeležit se naj¬
svetejše daritve. Oh, daj mi, o Bog!
živo vero, trdno upanje in gorečo
ljubezen to sveto daritev prav opra¬
viti. Naj bo Tebi v čast in zahvalo,
meni in vsem vernim v odpuščanje
grehov ter v dušno in telesno pomoč,
vernim rajnim pa v mir in pokoj, v
hladilo in tolažbo. Očisti moje srce,
naj bo Tvoj altar, sprejmi vse. kar
imam in premorem, sebi v dopadljiv
dar. Usmili se nas, večni oče, ki si
nas po svojem Sinu odrešil; usmili
se nas sv. Duh, ki si nas posvetil.
Skaži nam svoje usmiljenje, o
Bog, da Te bomo vredno hvalili.
Amen.

252

Slava (Gloria).

Ceščen, hvaljen, moljen bodi, o
neskončni, večni Bog, od vseh stvari
v nebesih in na zemlji. — Molimo
Te, častimo Te z vsemi angelji in
ljudmi, ker si vse časti in hvale
vreden. Oh, daj nam tukaj Tebi
zvesto služiti, in po smrti z vsemi
izvoljenimi Tebe v nebesih hvaliti,
trojedini Bog Oče, Sin in sveti
Duh! kteremu bodi čast in hvala
vekomaj. Amen.

Molimo.

Vsegamogočni Bog, ki vse živiš,
dodeli nam vsega, česar potrebujemo
za svojo dušo in telo. — Pomagaj
nam skušnjave srečno premagovati,
storjene grehe srčno objokovati in
po smrti priti v večno zveličanje.

Vsi svetniki in svetnice božje, pro¬
site za nas, po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

253

Berilo.

0 Bog, ki si nas vstvaril, da
bi Te prav spoznali. Tebi služili,
časno srečni in v nebesih večno iz-
veličani bili, naj nam sveti luč Tvo¬
jega nauka, ki ga nam po svojih
učenikih daješ. Razsvetli našo pamet,
da Tvoje besede prav razumemo;
nagibaj našo voljo, da jih zvesto
dopolnimo. 0 daj nam željno srce,
Tvoje besede zvesto poslušati in jih
lepo ohraniti, da nam bodo vir
večnega življenja. Amen.

Evangelij.

V imenu Boga f Očeta, in f
Sina, in svetega f Duha veselo
vstanem poslušat svetega evangelija
glas, besede Jezusove. O preljubez-
njivi Jezus, moj nebeški učenik, po¬
lagaj mi po Tvojem svetem nauku
živeti in umreti, potem pa s Teboj
veseliti se v nebesih vekomaj. Amen.

254

„ Čisto srce stvari v meni, o Bog!<■
(. Ps. 50, IS.)

255

Vera (Kredo).

Verujem v Boga Očeta, vsega-
mogočnega Stvarnika itd.

Verujem trdno vse, kar nam je
Bog razodel in nam nezmotljiva
sveta katoliška cerkev verovati za¬
poveduje; v tej sveti veri hočem
živeti in umreti. Amen.

Darovanje.

Dobrotljivi Bog! sprejmi ta dar
kruha in vina, ki Ti ga po rnašni-
kovih rokah darujemo, da se bo
spremenilo v Telo in Kri Jezusa,
Sina Tvojega. — Darujemo Ti tudi
svoje srce, svoje misli in želje, vse
svoje dejanje in nehanje, vse, karkoli
smo in premoremo; naj bo vse Tebi
v čast in hvalo. Amen.

Ko si viašnik roke umivajo:

Očisti nas, o Bog, vseh madežev
greha, da ti bomo s čistim telesom
služili in z očiščenim srcem dopadli.

256

Predglasje.

Iz globočine svoje nevrednosti
se vzdignemo v svete nebesa, ter
hočemo z angelji in svetniki Tebi,
neskončni, večni Bog, spodobno čast
in hvalo dajati. — Svet, svet, svet
si Ti, o Bog, Oče, Sin in sv. Duh,
v treh osebah en sam Bog. Naj Te
hvalijo vse stvari v nebesih, na
zemlji in pod zemljo; saj si vse
časti in hvale vreden. Sveto hočemo
pa tudi živeti, da bomo zaraogli
srečno umreti, in po smrti v družbi
Tvojih izvoljenih Tebe častiti in
hvaliti vekomaj. Amen.

Svet.

Z angeljskimi kori, z vsemi ne¬
beškimi duhovi se v ljubezni zdru¬
žimo ter spoznamo neskončno veli¬
častvo Tvoje in Ti pojemo večno čast
in slavo. O Jezus! ki si naše altarje
sebi v prebivališče izvolil, sprejmi
milostljivo naše češčenje tukaj na

257

sedežu svoje ljubezni, svoje milosti,
s tistim dopadenjem, s katerim ga
sprejemaš od nebeških prebivalcev
tam v nebesih. S tega sedeža blago¬
slovi nas, svoje otroke, da Ti zvesto
in vedno služimo, le Tebi dopademo.
Svet, svet, svet je naš Bog in Go¬
spod v najsvetejšem zakramentu!
Tvoja čast, Tvoja slava naj se raz¬
lega po vesoljnem svetu vekomaj.
Amen.

Spomin za žive.

Oče nebeški! združi nas svojo
otroke v pravi krščanski ljubezni po
Jezusu Kristusu, Sinu Tvojem, da
bomo vsi ena srečna družina pod
Tvojim namestnikom, vidnim po¬
glavarjem Tvoje svete cerkve. —
Ohrani vse verne kristjane v svoji
milosti, daj nevernikom spoznati luč
prave zveličanske vere, dodeli greš¬
nikom duha prave pokore, da za¬
pustijo pot pregrehe in le Tebi slu-

17

„Pot v nebesa . 44

258

žijo. Posebno pa prosim za I. I. . .
O Marija, ljuba mati, in vsi svetniki
in svetnice božje, ki se pri Očetu
veselite, tudi vi za nas prosite, da
za vami pridemo in se z vami ve¬
selimo. Amen.

Povzdigovanje sv* hostije.

Bodi češčen pravi živi Bog, v
podobi kruha na altarju živ priču¬
joči. 0 Jezus, bodi mi milostljiv!
0 Jezus, bodi mi usmiljen! 0 Jezus,
odpusti mi moje grehe!

Med povzdigovanjem.

0 Jezus, trdno verujem, da si
v svetem rešnjem Telesu resnično
pričujoč, kakor Bog in človek sku¬
paj, in Te ponižno molim. Upam v
Tebe, ki si neskončna dobrota in
Te prelepo prosim Tvoje božje po¬
moči. Jaz Te ljubim in Ti vse svoje
misli, besede in dejanja izročim. Iz
ljubezni do Tebe zgrevam vse svoje

259

„To je moje telo, Titero bo za vas
dano.“ (Luk. 22, 19.)

17 *

260

grehe in trdni sklep storim s Tvojo
milostjo nikdar ne več grešiti.

Povzdigovanje sv. rešnje Krvi.

Oeščena bodi sveta rešnja Kri!
umij me vseh mojih grehov in očisti
me tako, da bom večnega življenja
vreden. 0 Jezus, Tebi živim! 0
Jezus, Tebi urarjem ! 0 Jezus, Tvoj
sem živ in mrtev! Daj, o Jezus! da
Tvoja draga, rešnja Kri nad menoj
ne bo zgubljena.

Po povzdigovanju.

Večni Oče! darujem Ti predrago
Kri Jezusa Kristusa, v zadostenje
za moje grehe in za potrebe svete
Cerkve!

Spomin za mrtve.

0 Jezus, ki si na sv. križu umrl
za žive in za mrtve, usmili se ubo¬
gih duš, ki v vicah trpijo in goreče

261

želijo priti pred božje obličje. Spomni
se mojih rajnih znancev in dobrot¬
nikov, prijateljev, sovražnikov, po¬
sebno pa te prosim za I. I. ...;
naj odpuščenje skoraj zadobijo in
se pri Tebi veselijo, kamor tudi jaz
priti želim. Amen.

Pater noster.

Moli:  Oče naš, kteri si v nebesih itd.

Bog, Ti si naš dober Oče; daj.
da bomo tudi mi tvoji dobri otroci,
ki bomo vselej z veseljem tvojo sveto
voljo spolnovali. Daj nam vsak¬

danjega kruha za dušo in telo, po
smrti pa sveto nebo, da bomo srečni
otroci pri Tebi vekomaj. Amen.

•Jagnje božje, ki grehe sveta

odjemlješ, usmili se nas!

Jagnje božje, ki grehe sveta

odjemlješ, usmili se nas!

Jagnje božje, ki grehe sveta

odjemlješ, podeli nam mir!

262

263

Obhajilo.

Obhajaj se duhovno, rekoč:

Gospod, nisem vreden, da greš
pod mojo streho, temuč reci le be¬
sedo in ozdravljena bo moja duša !
(Trikrat.)

V resnici, o Gospod, nisem
Te vreden, pa silno potreben; pridi
torej s svojo milostjo k meni in se
saj v duhu skleni z menoj. Oh ljubi
Jezus, pridi, reci moji duši: Ti si
moja in jaz sem Zveličar Tvoj.
Jezus, v Tebe verujem, Jezus, v Tebe
zaupam, Jezus, Tebe ljubim čez vse !

0 presladki Jezus, Ti moje ve¬
selje, ostani Ti v meni in jaz v Tebi
vekomaj. Ne daj, da bi se kdaj s
kakim grehom od Tebe ločil; —
Tebi, o Jezus, hočem živeti, Tebi
umreti. Amen.

Molitev po obhajilu.

Usliši, Gospod Bog, molitve
svoje svete cerkve in dodeli nam po
Jezusu Kristusu usmiljenje in pomoč.

264

265

Potrdi naše dobre sklepe in poma¬
gaj nam, da jih zvesto dopolnimo.
Ohrani nam živo vero in trdno za¬
upanje, daj nam čisto srce, Tebe
goreče ljubiti, veliko dobrega storiti
za večno zveličanje, po tem kratkem
življenja pa zadobiti krono nebeš¬
kega veselja. Po Jezusu Kristusu,
Tvojem Sinu, Gospodu našem, ki s
Teboj živi in kraljuje v edinosti sve¬
tega Duha od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Kadar masnih križ stori:

Blagoslovi nas vsegamogočni
Bog | Oče, f Sin in sveti f Duh.
Amen.

Konec.

O Bog, kako srečen in vesel
sem, da sem se pri sv. maši udeležil
zasluženja Jezusovega. Kar je bilo
pomanjkljivega pri moji pobožnosti,
naj mili Jezus doda. Bodi Tebi izro¬
čeno, o Bog, to sveto opravilo, naj
bo meni v tolažbo in pomoč. —

266

Angelj božji vodi me po vseh mojih
potih, dokler srečno ne pridem v
večno zveličanje. Amen.

Molitev po sv. maši.

Ceščena si Marija itd. (trikrat).

Ceščena si Kraljica, Mati milosti,
življenje, sladkost in naše upanje,
bodi češčena ! K tebi vpijemo za¬
puščeni Evini otroci. K tebi zdihu¬
jemo žalostni in objokani v tej do¬
lini solz. Obrni tedaj, o naša besed¬
nica, svoje milostljive oči na nas in
po tem revnem življenju pokaži nam
Jezusa, blaženi sad svojega telesa:
o usmiljena, o dobrotljiva, o sladka
Devica Marija!

if.  Prosi za nas sveta Božja
Porodnica!

I£. Da bomo vredni obljub Kri¬
stusovih.

Molimo: OBog, pribežališče naše
in moč, ozri se milostno na ljudstvo

267

k Tebi vpijoče: in na priprošnjo
častitljive in brezmadežne Device
Marije božje porodnice, sv. Jožefa
njenega ženina, Tvojih svetih apo¬
stolov Petra in Pavla in vseh svet¬
nikov, usliši milostno in dobrotno
naše prošnje za spreobrnjenje gre¬
šnikov, za prostost in povišanje ma¬
tere sv.. Cerkve. Po Kristusu Go¬
spodu našem. Amen.

Pristavi naj se naziv:

Sveti nadangeij Mihael, brani nas v
boju; bodi naša bramba zoper hudobnost
in zalezovanje hudobnega duha. — Ukroti
naj ga Bog; ponižno za to prosimo! In
ti, vojvoda nebeške vojne, satana in druge
hudobne duhove, ki hodijo po svetu v
pogubo duš, z Božjo močjo v pekel pahni!
Amen.

{Odpustek 300 dni. Papež Leon XIII.
6. januarja 1884.)

Molitev pred pridigo.

0 Jezus, preljubi učenik, ki si
nam pot, resnica in življenje, po
svojih namestnikih k nam govoriš,

268

ter nas učiš pravično živeti, srečno
umreti in doseči večno zveličanje.
Odpri moja ušesa, da bom željno po¬
slušal in zvesto ohranil besede ve¬
čnega življenja. Sveti Duh, pripravi
moje srce, da bo seme božjega nauka
na dobro zemljo padlo in obilno
dobrega sadu obrodilo; po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

(Poslušaj rad božje nauke, in pri¬
dige nikoli ne opusti; vsaka pridiga je
duhovska roža nebeškega kraljestva. Za¬
pomni si, kar slišiš in tudi drugim rad
povej; beseda božja je živež naše duše!)

Molitev po pridigi.

Hvala Ti, o Jezus, za vse Tvoje
svete nauke. Naj bodo vselej moje
veselje, moje zaupanje in moje želje.
Daj mi, o Bog, te svete nauke zvesto
ohraniti, skrbno dopolnovati in ka¬
kor si obljubil, enkrat pri Tebi ve¬
seliti se. Amen.

--K*;«-—

(Ako pri sv. maši rožni venec ali
kaj drugega moliš, ali svete pesmi poješ,
moraš pri poglavitnih delih svete maše
prenehati in moliti, kakor tukaj sledi:)

V cerkev stopivši poškropi se rekoč:

Poškropi me, o Gospod! s hizo-
pom in bom očiščen; omij me, in
bom belejši kakor sneg.

Pred sv. mašo moli:

Oče nebeški! jaz . . . (kakor pri
prvi sv. maši, stran 249.

270

K začetku moli grevengo:

0 moj Bog! vsi moji storjeni
grehi so mi iz srca žal, ker
sem tebe, svojega preljubeznjivega
Boga, tebe neskončno svetost in
dobroto, ki te iz vsega srca ljubim,
ž njimi razžalil. Trdno sklenem s
tvojo milostjo svoje življenje po¬
boljšati, in rajše vse, tudi smrt pre¬
trpeti, kakor tebe, svojega Boga,
tebe neskončno svetost in dobroto,
še kdaj s kakim grehom razžaliti.
Daj mi milost, ta svoj sklep dopol¬
niti. To te prosim po neskončnem
zasluženju tvojega božjega Sina,
našega Gospoda in Zveličarja Je¬
zusa Kristusa. Amen.

0 večni Bog! darujem ti to
sveto daritev, pri kteri hočem z vso
pobožnostjo biti, v dar molitve,
hvale, zadostovanja in prošnje, za
sebe in za vse ljudi. Posebno pa za
I. I_

(Zdaj moli svoje molitve, ali poj dalje.)

271

K evangeliju.

(Pokrižaj se, potem moli:)

Združen z božjim Srcem Jezuso¬
vim in z neomadežanim Srcem Ma¬
rijinim se ti, o Bog! zahvalim za
sveti evangelij, in za to milost, da
sem otrok tvoje sv. katoliške Cerkve.
Trdno in nedvomljivo verujem vse,
kar si ti, o Bog, razodel, kar je
Jezus učil in kar sveta, rimsko-ka-
toliška Cerkev verovati zapoveduje.
Daj mi milost, po tej sveti veri ži¬
veti in umreti. Amen.

(Zdaj moli svoje molitve, ali poj dalje.)

K darovanju.

Oče nebeški! darujem ti z
mašnikom to sveto mašo z vsemi
drugimi, ki se danes po celem svetu
berejo, v tvojo večjo čast božjo, v
spomin trpljenja Jezusovega, v za¬
hvalo za vse prejete dobrote, za od¬
puščen je grehov in kot prošnjo
vsega potrebnega za dušo in telo.

272

Posebej še te prosim skoz to sveto

mašo za I. 'I.

(Potem moli svoje molitve, ali poj dalje.)

Povzdigovanje sv. hostije.

Bodi češčen pravi, živi Bog, v
podobi kruha na altarju živ pričujoči.
0 Jezus, bodi mi milostljiv! 0 Je¬
zus, bodi mi usmiljen! 0 Jezus, od¬
pusti mi moje grehe!

Med povzdigovanjem.

0 Jezus, trdno verujem, da si v
svetem režnjem Telesu resnično
pričujoč kakor Bog in človek sku¬
paj, in te ponižno molim. Upam v
tebe, ki si neskončna dobrota in
te prelepo prosim tvoje božje po¬
moči. Jaz te ljubim in ti vse svoje
misli, besede in djanja izročim. Iz
ljubezni do tebe zgrevam vse svoje
grehe, in trden sklep storim s tvojo
milostjo nikdar ne več grešiti.

273

Povzdigovanje sv. rešnje Krvi.

Oeščena bodi sveta rešnja Kri!
umij me vseh mojih grehov in očisti
me tako, da bom večnega življenja
vreden. 0 Jezus, tebi živim! 0
Jezus, tebi umrjem! 0 Jezus, tvoj
sem živ in mrtev! Daj, o Jezus, da
tvoja draga, rešnja Kri nad menoj
ne bo zgubljena.

Večni Oče! darujem ti predrago
Kri Jezusa Kristusa, v zadostenje
za moje grehe in za potrebe svete
Cerkve.

(Potem moli svoje molitve, ali poj dalje.)

K obhajilu.

Vdari se trikrat na prsi in reci
tudi trikrat:

0 Gospod, jaz nisem vreden, da
greš pod mojo streho, temuč reci le
besedo, in moja duša bo ozdravljena.

Želim te, o Jezus, s čistim
srcem prejeti v svetem obhajilu; pa
v resnici se to zdaj ne more zgoditi.

18

,,Pot v nebesa, 14

274

Obžalujem vse svoje grehe in te
prosim: pridi na duhovno v moje
srce in ne zapusti me nikdar, o Je¬
zus. Amen.

(Potem moli svoje molitve, ali poj dalje.)

Konec.

Blagoslovi vsegamogočni večni
Bog j Oče in Sin f in sveti f Duh
vse naše misli, besede in djanja; vse
dušne in telesne moči in čutila. Naj
bo vse k tvoji večji časti božji
in k našemu dušnemu zveličanju.
Amen.

(Molitev po sveti maši kakor na
strani 266.)


3. Spovedne in obhajilne molitve.

Molitev pred izpraševanjem vesti.

Ponižno pred tebe pokleknem,
o Bog, zdaj še moj usmiljeni Od¬
rešenik, v kratkem že morebiti moj
ojstri sodnik! Glej, moja želja je,
zakrament svete pokore vredno pre¬
jeti. Zato te pred vsem prosim, daj
mi moje grehe tako spoznati, kakor
jih bom spoznal, ko bom stal pred
tvojo sodbo. Napolni me z milostjo
SV. Duha, in potrdi moj spomin, da
se vseh svojih storjenih grehov
spomnim in nobenega ne pozabim,

18 *

276

razsvetli mojo pamet, da njih hu¬
dobo in gnjusobo prav spoznam in
omeči mojo voljo, da jih iz ljubezni
do tebe obžalujem in za vselej za¬
pustim. — O moj angelj varh, ti
si priča bil, ko sem grešil, stoj mi
tudi na strani, ko se spokoriti želim!
— O Marija, pribežališče grešni¬
kov, prosi zame! Amen. Oče naš . . .
Oeščena si Marija . . .

Kratko ogledalo vesti.

Pred vsem vprašaj se: Kedaj si
bil zadnjikrat pri spovedi ?  — si bil
odvezan ali ne?  — ali si naloženo po¬
koro opravil?  — ali si sveto odvezo in
sveto obhajilo vredno prejel?  — Potem,
kolikor zamoreš, natančno premisli:
po kterili krajih si po zadnji spovedi
hodil,  — s kterimi ljudmi si govoril,
delal in občeval,  — ktera posebna opra¬
vila si imel  — in ktere zopernosti in
težave so te zlasti od zadnje spovedi za¬
dele.  — To ti bo pomagalo, da se boš
ložje spomnil: kake misli si imel , —
kakšne besede si govoril,  — in kako si

277

se obnašal na tem Jeraju,  — v tej dru¬
ščini,  — pri tem delu,  — v tem trp¬
ljenju.  Pri večjih grehih premisli
Število: kolilcokrat si greh storil na
mesec , teden ali dan;  premisli tudi
okolščine : ali si morebiti grešil očitno,
drugim, slasti nedolžnim v pohujšanje
■— v bližnji žlahti , — ob sv. dnevih,  —
na sv. Jerajih? itd.  Pri izpraševanju
imej zlasti ozii na oni greh, kteremu
si najbolj podvržen. Poprašaj se tudi,
ali si nauke, Jctere si pri zadnji spovedi
prejel, oJiranil in v srcu premišljeval,  —
ali si storjene sklepe imel vedno pred
očmi?  Nikdar tudi ne pozabi, na¬
tanko izpraševati se, ali si, in Jcako
si dolžnosti svojega stanu spolnoval.

Po izpraševanju vesti.

Tak sem pred teboj, o Bog!
od nog do glave ni nič zdravega
nad menoj. Strah in groza me
obhaja, ko vidim velike in brez¬
številne grehe svoje; bežal bi in
skril bi se pred teboj, kakor Adam
po storjenem grehu, toda neka moč,

278

moč tvojo ljubezni me k tebi vleče.
Ja, o križani Jezus! k tebi se
zatečem, saj imaš ti edini zdravilo
za moje rane, luč za mojo slepoto,
moč za mojo slabost in življenje za
mojo do smrti- ranjeno dušo. Tvoje
presvete rane so moje upanje in
tvoje razpete roke moja tolažba.
Ti ne umiraš za pravične, ampak
za grešnike. Pekel smo zaslužili,
pa ti si smrt in pekel premagal in
nam odprl vrata nebeška. Verujem,
da si tudi zamene umrl; verujem,
da je tudi za mene tekla tvoja
sveta Rešnja Kri; verujem, da si
tudi za mene molil na križu. Poln te
svete vere in ves presunjen od tvoje
neskončne ljubezni klečim ves osra-
moten pred teboj in kakor cestninar
v tempeljnu trkam na svoje grešno
srce in kličem : O Gospod, bodi mi
grešniku milostljiv ! Kakor grešna
Magdalena ne upam se še bližati
tvojemu presvetemu srcu, ampak

279

ves potrt pri tvojih nogah klečim,
jih milo objemam in s solzami mo¬
čim in ne vstanem poprej, dokler iz
tvojih nst ne zaslišim vesele besede:
Zaupaj sin, — zaupaj hči, tvoja vera
ti je pomagala, tvoji grehi so ti od¬
puščeni. Poln tega zaupanja molim
iz dna svojega srca:

Grevenga.

0 moj Bog! vsi moji storjeni grehi
so mi iz srca žal, ker sem tebe svo¬
jega preljubeznjivega Boga, tebe
neskončno svetost in dobroto, ki te
iz vsega srca ljubim, ž njimi raz¬
žalil. Trdno sklenem, s tvojo mi¬
lostjo svoje življenje poboljšati, in
rajše vse, tudi smrt pretrpeti, kakor
tebe, svojega Boga, tebe neskončno
svetost in dobroto, še kdaj s kakim
grehom razžaliti. Daj mi milost, ta
svoj sklep dopolniti. To to prosim
po neskončnem zasluženju tvojega
Božjega Sina, našega Gospoda in
Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen.

280

Pri spovedi.

Pokrižaj se in prosi sv.blagoslova, rekoč:

Prosim Vas, duhovni oče,-sve¬
tega blagoslova, da se svojih grehov
prav in čisto spovem.

Po prejetem blagoslovu moli očitno
izpoved tako-le:

Jaz ubogi grešnik se spovem
Bogu vsegamogočnemu, Mariji Ma¬
teri Božji, vsem ljubim Svetnikom,
in Vam, častitljivemu mašniku,
Božjemu namestniku, da sem po
svoji zadnji spovedi, ki sem jo
opravil (povej kedaj ?), velikrat in
obilno grešil v mislih in željah, z
besedami in djanjem; posebno se
pa obtožim, da sem . . . (zdaj se
spovej svojih grehov).

Spoved skleni tako-le: Ti in

vsi moji grehi, ki se jih spomnim
ali ne, ki sem jih ali sam storil, ali
pa kriv bil, da so jih drugi storili,
so mi iz srca žal, ker sem Boga,
njega samo sveto in preljubeznjivo

281

dobroto, ž njini razžalil. Trdno
sklenem, nič več ne grešiti in vseh
priložnosti greha se varovati. Pro¬
sim, duhovni oče, za zveličansko
pokoro in sveto odvezo, če sem je
vreden. (Kadar te spovednik odvezujejo,
obudi še enkrat prav prisrčno grevengo
nad svojimi grehi.)

Po spovedi.

Moja duša hvali Gospoda, in
vse, kar je v meni, hvali njegovo
sveto ime! Kajti čudo svojega
usmiljenja je storil nad menoj, On,
ki je mogočen in oegar ime je sveto !
Iz globočine smrti je izvlekel mojo
dušo in jo peljal k studencu živ¬
ljenja. Strl je okove greha in mi
podal prstan svoje ljubezni. Opral
je v svoji krvi mojo dušo in jo
oblekel s svetlim oblačilom milosti
Božje. Ne na tehtnici pravice, ampak
na tehtnici milosti je tehtal moje
grehe in plačal za-me vse moje
dolgove. Daleč za sebe je vrgel

282

moje grehe, potopil jih je v globočino
morja, in na čelo mi vtisnil poljubec
mira in sprave. Otel me je iz trume
zavrženih in posadil med svoje ljub¬
ljene otroke. Raztrgal je dolžno
pismo moje hudobije in me zopet
postavil za dediča nebeškega kra¬
ljestva. — Ja, o moj Jezus! trdno ve¬
rujem in trdno zaupam, da me nič
ne loči od tebe. Ti si moj in jaz sem
tvoj, zdaj in na vse večne čase. 0
Bog usmiljenja in ljubezni, kaj ti
bom dal in kaj ti povrnil za vse,
kar si storil moji duši? Vsaj vidiš,
da sem zgol nič pred teboj! 0 da
bi ti zamogel darovati vsaj čisto
daritev resnične pokore. Zato mi
pridite na pomoč vsi ljubi angelji in
svetniki Božji, da z Vašo pomočjo
in zedinjen s Kristusovim zaslu-
ženjem od spovednika naloženo po¬
koro prav in vredno opravim.

(Zdaj moli pokoro, kolikor ti je za
ta dan naloženo.)

283

Pred svetim obhajilom.

(Molitev sv. Tomaža ATcvinslcega.)

Vsegamogočni, večni Bog! glej,
bližani se zakramenta tvojega
edinorojenega Sina, Gospoda našega
Jezusa Kristusa. Bližam se kakor
bolnik zdravniku, kakor gobavi
studencu usmiljenja, kakor slepi
večni luči, kakor revež in siromak
Gospodu nebes in zemlje. Zato te
prosim po obilnosti tvojega neskonč¬
nega usmiljenja: ozdravi mojo bo¬
lezen, umij mojo nesnago, razsvetli
mojo slepoto, obdaruj moje uboštvo
in pokrij goloto moje duše, da
vredno prejmem kruh angeljski,
Kralja vseh kraljev in Gospoda
vseh gospodov. Daj mi, da ga prej-

284

mem s tako častjo in ponižnostjo, s
tako skesanostjo in čistostjo, s tako
vero in pobožnostjo, s takim skle¬
pom in hrepenenjem, kakor je vse
to potrebno v zveličanje moje duše.
Daj mi, da ne bodo samo moja usta
Gospodovega Telesa zavžila, ampak
da bo tudi moja duša moč in sad
tega zavžitja občutila.

0 usmiljeni Bog! daj mi, da bom
Telo tvojega edinorojenega Sina,
našega Gospoda Jezusa Kristusa,
ki ga je iz Marije Device na-se
vzel, tako sprejel, da bom že na
zemlji združen z njegovim skriv¬
nostnim telesom in prištet njegovim
udom.

0 predobrotljivi Oče! dodeli mi
slednjič, da tvojega preljubijenega
Sina, kterega tukaj na svojem po¬
potovanju pod podobo kruha skri¬
tega vživam, tamkaj v večnosti brez
zagrinjala gledam kakor s teboj
živi in kraljuje vekomaj. Amen.

285

Zdaj obudi tri božje čednosti, rekoč:

Tera.

Verujem v tebe, pravi trojedini
Bog, Oče, Sin in sv. Duh! kteri si
vse vstvaril, kteri vse ohraniš in
vladaš, kteri dobro plačuješ in
hudo kaznuješ. Verujem, da je
Sin Božji človek postal, da nas je s
svojo smrtjo na križu odrešil, in da
nas sveti Duh s svojo milostjo po¬
svečuje. Verujem in trdim vse, kar
si ti, o Bog! razodel, kar je Jezus
Kristus učil, kar so aposteljni
oznanovali, in kar nam sveta, rim¬
ska, katoliška Cerkev verovati za¬
poveduje. Vse to verujem, ker si ti,
o Bog! večna in neskončna resnica
in modrost, ki ne moreš ne goljufati
ne goljufan biti. O Bog, pomnoži
mojo vero!

Upanje.

Upam in se zanašam na tvojo
neskončno dobroto in milost, o Bog!
da mi boš po neskončnem zaslu-

286

ženju svojega edinorojenega Sina
Jezusa Kristusa v tem življenju
spoznanje, pravo obžalovanje in od-
pušeenje mojih grehov, po smrti pa
večno zveličanje dal in dodelil, tebe
od obličja do obličja gledati, ljubiti
in brez konca vživati. Upam tudi
od tebe potrebnih pripomočkov, vse
to doseči. Upam to od tebe zato, ker
si ti to obljubil, ki si vsegamogočen,
zvest, neskončno dobrotljiv in usmi¬
ljen. O Bog, potrdi moje upanje.

Ljubezen.

O moj Bog! ljubim te iz vsega
svojega srca, čez vse, ker si največja
dobrota, neskončno popolnoma, in
vse ljubezni vreden. Ljubim te
tudi zato, ker si do mene in do vseh
stvari neskončno dobrotljiv. Želim
iz vsega srca, da bi te ravno tako
ljubil, kakor so te tvoji najzvestejšj
služabniki ljubili in te še ljubijo. Ž
njih ljubeznijo sklenem svojo ne-

287

popolnoma ljubezen; povikšaj jo v
meni, o dobrotljivi Gospod! čedalje
bolj in bolj. Ker te tedaj resnično
in iz srca ljubiti želim, in si za¬
voljo tega veliko prizadevam, mi
je iz srca žal, da sem tebe, svojo
neskončno dobroto, ktero čez vse
ljubim, tebe, svojega Stvarnika, Od¬
rešenika in Posvečevavca razsrdil.
Žal mi je, da sem grešil, da sem
tebe, svojega vsegamogočnega Go¬
spoda, svojega najboljšega Očeta,
razžalil. Trdno sklenem, vse grehe
in grešne priložnosti zapustiti, stor¬
jene grehe čedalje bolj obžalovati,
in nikdar več zoper tvojo sveto
voljo ne ravnati. Sprejmi me zopet za
svojega otroka in dodeli mi milost,
ta svoj sklep dopolniti. To te prosim
po neskončnem zasluženju tvojega
božjega Sina, našega Gospoda in
Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen.

288

Molitev pri sv. obhajilu.

Kadar strežaj moli confiteor ali
očitno izpoved, obudi ti še enkrat po¬
polnoma grevengo.

Mašnik se obrne k obhajancem in
moli splošno odvezo; ti pa moli:

Usmili se nas vsegamogoeni
Bog in odpusti nam naše grehe, ter
nas pripelji v večno življenje.
Amen.

Milost, odvezo f in odpuščenje
naših grehov nam dodeli vsegamo-
gočni in usmiljeni Bog. Amen.

Mašnik pokaže sveto Rešnje Telo;
udari trikrat na prsi in reci:

0 Gospod, jaz nisem vreden, da
greš pod mojo streho, temuč reci le
besedo in ozdravljena bo moja duša.

Potem prejmi pobožno in zavži z
zaupanjem in živo vero svojega Jezusa.

Po sv. obhajilu.

Zalivala.

0 Jezus, moj Bog! prišel si
tedaj z vsemi zakladi svoje častit¬
ljivosti v mojo dušo prebivat. Bodi
češčen, bodi hvaljen, bodi povikšan
za to neizmerno ljubezen vekomaj!
Vse, kar živi, naj te preslavlja, vse
angeljske vrste naj ti hvalo pojejo
za to nebeško ljubezen. Vsak dan,
dokler živim, te bom poveličeval za
milost, ki si mi jo skazal.

Darovanje.

Vse, kar sem in kar imam,
tebi dam, o moj Jezus! ker si ti

»Pot v nebesa. “ 19

290

samega sebe meni dal v najsvetej¬
šem Zakramentu. Tebi se popol¬
noma darujem; tvoj hočem biti živ
in mrtev.

Prošnja.

Ene reči te zdaj še prosim, o
moj Jezus! naj bom na vekomaj
tvoj in ti bodi vekomaj moj! V vsem
mojem življenju ne dopusti, da bi te
jaz kdaj s kakim smrtnim grehom
razžalil. — O Jezus, tebi živim!
O Jezus, tebi umrjem! O predo-
brotljivi Jezus! tvoj hočem biti živ
in mrtev. Amen.

Skozi to sveto obhajilo te še
posebno prosim za I . . .

(Tukaj prosi česar hočeš za sebe in za druge.)

Sveti Gospod, vsegamogočni
Oče, večni Bog! sprejmi mojo za¬
hvalo, da si mene grešnika, tvojega
nevrednega služabnika, brez vsega
zasluženja, le po polni dobroti svo¬
jega usmiljenja nasitil s predragim

291

Telesom in s Krvjo svojega Sina,
Gospoda našega Jezusa Kristusa.
Dodeli, te prosim, da mi to obha¬
jilo ne bo v sodbo in pogubljenje,
ampak v odpuščenje grehov in zve¬
ličanje moje duše. V vojski bodi mi
orožje vere in škit dobre volje. Naj
izčisti iz mene vso hudobijo, in iz¬
trebi vsako sladnost in poželjivost.
Naj pomnoži v meni ljubezen in
potrpežljivost, ponižnost in pokor¬
ščino in vsaktero čednost. Naj mi
bo močna bramba zoper napade
vseh vidnih in nevidnih sovražnikov,
in mogočna brzda vseh hudih na-
gnenj dušnih in telesnih. Naj me s
teboj, ki si edini pravi Bog, neraz-
vezljivo sklene in srečno pripelje k
niojemu zadnjemu cilju in koncu.
Slednjič te še prosim, da me enkrat
k oni nepopisljivo sladki večerji mi¬
lostno pripelješ, kjer si ti s svojim
Sinom in sv. Duhom svojim svet¬
nikom prava luč, popolno nasitenje,

19 *

292

večno veselje, dovršena radost in
popolno zveličanje. Po ravno tem
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

(Sv. Tomaža Akvinskega.)

Duša Kristusova, posveti me,

Telo Kristusovo, zveličaj me,

Kri Kristusova, napoji me.

Voda iz strani Kristusove, operi me,
Trpljenje Kristusovo, potrdi me,

0 dobrotljivi Jezus, usliši me,

V svoje svete rane, skrij me,

Od tebe se ločiti, ne pusti me,
Hudega duha brani me,

Ob uri moje smrti pokliči me,

In k tebi priti povabi me,

Da s tvojimi svetniki bom hvalil te
Od vekomaj do vekomaj. Amen.

(Sv. Ignacija Lojolskega)

(Kadarkoli to molitvico pobožno moliš,
dobiš 300 dni, pri sv. obhajilu pa 7 let odpustka.)

Sv. Tomaža Akvinskega k naj sve¬
tejšem Zakramentu.

(Adoro Te.)

Iz globočine molim svojega srca
Te pod podobo tukaj to zakritega;

293

Tebi zroča. celo moje se srce,

Ki po tebi le mi hrepeni in mre,
Tip, pogled, okus v tebi moti se,
Le uho kar sliši, to gotovo je.
Verujem trdno, kar zapustil Božji Sin,
On — Resnica večna — nam je v
svoj spomin;

Na križu bil kot Bog samo je skrit,
A tukaj tud’ kot človek je prikrit;
Vendar oboje verjem, trdim in spo¬
znam,

Kar prosil, prosim jaz, razbojnik je

skesan.

Ne gledam kot Tomaž sicer jaz

tvojih ran,

Pa svojega Boga te vendar tu spo¬
znam.

Daj, da vera moja zmir bolj trdna bo,
Daj, da upam nate, ljubim te srčno,
0 Gospoda smrti našega spomin —
Živi kruh z nebes, sam Božji Sin!
Daj. da duša moja v tebi le živi,
Sladkosti druge ne pozna, ne poželi.

294

O Jezus, moj Gospod, ti blagi pe¬
likan !

V Krvi tvoji jaz nečist naj bom

opran,

Katere edna kapljica vesoljni svet
Omiti grešnih madežev zamore spet.
Jezus moj, ki skritega te tu častim,
Daj, da prejmem to, po čemur hre¬
penim ;

Daj, da pridem enkrat srečno v sveti

raj,

Kjer v tvojem gledanju bom srečen
vekomaj. Amen.

295

Molitev pred sv. razpelom.

0 dobrotljivi in presladki Jezus!
glej, pred tvojim obličjem se vržem
na kolena in te prosim in zarotim
z vso gorečnostjo svoje duše: vtisni
milostljivo v moje srce žive občutke
vere, upanja in ljubezni, resnično
žalost nad mojimi grehi in trdni
sklep poboljšanja, dokler z globokim
sočutjem in srčnim žalovanjem tvo¬
jih pet krvavih ran pregledujem in
v duhu premišljujem, ter si pred oči
stavim, kar je že prerok David o
tebi govoril, rekoč: Prebodli so

moje roke in moje noge; vse moje
kosti so prešteli. v

Oče naš . . . Oeščena si Marija
(tri ali petkrat) . . .  čast bodi . . .

(Za to molitev, če se po sv. obhajilu kleče
moli, popolnoma odpustek. Pij VII. 10. malega
travna 1821. Pij IX. 31. julija 1858. — Se
zamore tudi za duše v vicah darovati. Leon
XII. 17. kimovca 1825.

Druge molitve za sv. obhajilo.

(Za bogoljubne duše.)

Pred svetim obhajilom.

Sveti, mogočni, neumrjoči Bog!
Ti k meni priti in s svojim telesom
mojo dušo nasititi hočeš. 0 ljubi
Jezus! ti prideš, kterega je devica
rodila; ti prideš, kteri si za-me umrl
na križu, na tretji dan od smrti vstal,
in si zdaj v nebeški časti. O Kralj
nebes in zemlje! Vsegamogočni,
neizrečeni, neskončne časti! Kaj je
človek, ker njega obiskuješ? Kaj
sem jaz! Nebesa so ti premale; pa
mene, nevredno stvar, zdaj hočeš
obiskati. Angelji in vse nebeške moči
niso nič pred teboj; jaz pa ubogi črvič

297

zemlje se podstopim zdaj k tebi se
približati! Da bi svet bil, kakor
Janez Krstnik, bi bil še te milosti
nevreden; zdaj pa z grehi celo
obložen Najsvetejšega prejeti se
podstopim! Že to bi za mene pre¬
velika milost bila, če bi pri tvojih
nogah smel pobirati drobtince, ktere
tebi z mize padejo; zdaj pa kakor
grešnika me celo k mizi povabiš in
med svoje otroke posadiš; ter celo
še s smrtjo mi pretiš, če tvojega
mesa ne bom jedel! Nisem vreden,
da se zmisliš na mene, pa mi hočeš
še celo v moje srce priti ? O Gospod !
jaz nisem vreden! nisem vreden
tega!

Ali ti o Bog ljubezni, ti si ja
mene sam povabil in rekel: „ Pridite
k meni vsi, kteri ste obloženi; jaz
bom vas oblohkotil.“ Ali se smem
takemu ljubeznjivemu vabljenju proti-
staviti? 0 jaz reva, kaj bipač začel
brez tebe? — Ti ja mene zatega-

298

voljo vabiš, ker mojo nezmožnost
vidiš, veš kako slab in potreben sem
tvoje pomoči! Glej, ali nadložnega, o
Gospod! kterega vabiš! Tu sem zdaj
s svojo celo duhovno težo, oblehkoti
mene, okrepčaj in zvrači me. — Ti
si ja sam rekel: „Kteri bode moje
telo jedel, in mojo kri pil, bo na veke
živel." Zato v pokornosti na tvojo
besedo pridem, o Zveličar! pridem
jaz k tebi. — Pomori v meni vso
hudobijo greha in me s svojo milostjo
napolni.

Dodeli mi o Gospod! pravo živo
vero, ktera me bo učila tebe tu v
presveti hostiji spoznati in moliti.
Jaz verujem o Jezus! jaz trdno ve¬
rujem, da si ti v podobi kruha in
vina pravi, živi Bog in človek s svo¬
jim celim bitjem pričujoč. Brez dvo-
jenja verujem, da si ti ravno tisti tu,
kteri si spočet od svetega Duha, od
Marije rojen, na sv. križu trpel in
umrl za nas. Kteri zdaj sediš na

299

desnici Očetovi, in boš enkrat prišel
vse ljudi sodit. Trdno verujem vse
to zategavoljo, ker si ti, večna res¬
nica ! sam rekel: „ Vzemite in jejte;
to je moje telo. — Pijte, to je moja
kri.“ O Bog, potrdi mojo slabo
vero.

Obudi o božji Zveličar! v meni
trdno zaupanje na tvojo neizrečeno
dobroto. 0 Jezus, ti zapopadek vseh
dobrot, in začetek vseh milost, ki si
zdaj tu pričujoč! Ti daš meni celo
sebe samega; ali moja duša ne bo
zaupala, ki boš nji s saboj tudi drugo
vse, kar je potrebno, podelil ? Ja ti
sam zamoreš vse dobrote meni dati,
ker sam ti si vsegamogočen — pa.
tudi tvoja neizrečena dobrota meni
boče vse podeliti, kar je meni k pridu.
— Zveličan, kteri na-te zaupa, on
v zaupanju ne bo osramoten. O
^og! potrdi moje upanje.

0 Jezus! pripravil si jed za
mojo dušo, jed, ktera znamenja lju-

300

bežni na sebi ima, užgi skoz njo v
mojem mrzlem srcu ogenj tvoje čiste
ljubezni. 0 ljubljeni moje duše! kako
bi jaz tebe ne ljubil? ker ti mene
tako neizrečeno ljubiš! Iz ljubezni do
mehe si iz previsoke nebeške časti
na revno zemljo stopil, vse reve in
težave na-se vzel, ja najbritkejšo
smrt zame prestal. In še to vse ti
ni zadosti bilo, temuč tvoja ljube¬
zen me še zdaj s tvojim lastnim
mesom v sv. Zakramentu rediti hoče!
0 neskončna ljubezen! kako bom
ti to povrnil? — ljubiti te hočem, o
Jezus! ljubiti; nič me od tvoje lju¬
bezni naj ne loči, le pomagaj mi!

O ljubeznjivi Jezus! Odpusti
meni, ker sem tako pozno na tvojo
ljubezen misliti začel. — 0 da bi te
jaz nikdar ne bil razžalil! Zato me
grevajo vsi moji grehi, in je čez vse
črtim, ter se pred tvojim namest¬
nikom čez nje tožim s trdnim za¬
upanjem, da mi boš skoz svoje pre-

301

drago zasluženje rad vse odpustil.
Očisti me skrivnih grehov, naj te
vredno prejmem.

0 Jezus! kako neizrečeno moja
duša tebe želi. — Kakor hrepeni jelen
po zviru hladne vode, tako žeja moja
duša po tebi, o Gospod! Vtrudil
sem se na grešni stezi, moje srce
se od sveta ni nasitilo. Le ti, o moj
Bog! si sam moj mir, moja prava
sitost, moje veselje. Le pridi o moj
Zveličar! ne odlagaj dolgo. Pridi o
moj ljubljeni, moja radost, moje ve¬
selje, moja moč! — Ti ja že stojiš
pred durmi mojega srca, in trkaš.
Blizo si, o Gospod! jaz čujem tvoj
glas. Pridi o Jezus! pridi skoraj!

0 presveta Devica Marija, ktera
si bila vredna Jezusa v svojem naj¬
čistejšem telesu nositi, sprosi mi mi¬
lost, da tudi jaz njega v najsvetejšem
Zakramentu vredno prejmem in v
moje srce zadobim. Sveti Angelj-

302

varh! prosi za me, da bom angelj-
ski kruh k zveličanju svoje duše
vžival. Vsi svetniki božji! prosite
za me, naj na tem nevoljnem svetu
Jezusa tako vredno prejemam, ka¬
kor ste nekdaj vi njega prejemali,
da se naj ž njim v vašem tovarštvu
na veke veselim.

0 moj Bog! jaz tebi to pre¬
sveto obhajilo darujem k tvoji naj¬
večji časti, v spomin britkega trp¬
ljenja in smrti mojega Zveličarja,
v zahvalo za vse meni in vsem ver¬
nim skazane dobrote, za odpuščenje
vseh mojih grehov in skozi nje
zasluženih pokor, za moje lastno in
moje žlahte in mojih znancev zveli¬
čanje, v razveseljenje vernih duš,
posebno tistih, za ktere sem med
drugimi bolj dolžen moliti. Posebno
pa to darujem za odvrnenje greha
I., v kterega tolikokrat padem, in
za čednost I. zadobiti, ktera mi
najbolj manjka, da bom v tvoji mi-

303

losti čedalje bolj rastel in s teboj
zedinjen postajal. Daj, da naj jaz
in vsi, ktere v to sv. obhajilo skle¬
nem, tistega svetega sada deležni
postanejo, kterega so deležni bili
vsi tisti, kteri so presveto Eešnje
Telo kdaj prav vredno vživali.
Amen.

* *

*

Zdaj stopim tje k altarju, sto¬
pim bolan k vračniku, grešnik k
začetniku milosti, slep k svitlobi
večne luči, ubog in potreben k Go¬
spodu nebes in zemlje. 0 Jezus daj
nai trdno vero, močno upanje in go¬
nečo ljubezen, naj tvoje presveto
telo vredno prejmem.

Glej moja duša ! tvoj sveti ženin
se približa, hiti mu naproti. O moj
Bog in moj Gospod! O Jagnje
božje, ktero odjemlješ grehe sveta!
pomiri mojo dušo. Amen.

304

0 Gospod, jaz nisem vreden, da
greš pod mojo streho, temuč reci le
besedo in ozdravljena bo moja duša.
{Trikrat.)

Po svetem obhajilu.

Pri meni si o Jezus moj! naj te
zdaj objamem! — 0 Ljubljeni! ne
zapusti me, ostani pri meni ubogem.
— Ostani tu, o ženin moje duše! —
tebi sem ves podvržen — oh ne
odstopi od mene o Jagnje božje ! —
Le tebi samemu živeti hočem!

0 najIjubijenejši! o presladki!
kje na zemlji najdem brez tebe
kako radost? — če me ti, o Jezus
zapustiš, kam se hočem obrniti ?

Naj bo moje srce za tron ljubezni

305

tvoje, — o Kralj čistih duš! — S
teboj, o božji Sin, se hočem na veke
zaročiti.

0 najlepši! — Tebi naj zaro¬
čen bom — naj bom tvoj, ja tvoj
na veke. Ne zavrzi o Presladki! ne¬
veste svoje, — zveste nikdar ne
zapusti. — 0 da bi že jaz tam zgo¬
raj bil, gori tam v lepem raju! —
zakaj tu je tako žalostno — ža¬
lostno je na temni zemlji.

Ali vendar, če moja molitev pre¬
slaba ne bode — ne dovolim, da bi
ti več kdaj zapustil mene nevesto
svojo. — Pri tebi žalosti ne čutim,
niti trpljenja ne. — S teboj je trp¬
ljenje sladko.

Do smrti hočem ti zvest ostati,
in daj, da moje srce zavoljo prazne
sleparije ne omrzli! — Tvoj sem,
ja na veke tvoj. — Tebe ljubim,
ljubim bolj, kakor vse. — Daj,
da se tebi vsigdar dopadem, — ja
vsikdar v čistosti mojega srca. —

»»Pot v nebesa," 20

306

Daj, da bom potrpežljiv in zgrevan
v smrtni stiski, o presladki Jezus!
— moje slednje zdihnjenje naj bo
tvoje presveto Ime, in potem večno
veselje.

Našel sem, kterega moja duša
ljubi, trdno ga držim, in ne pustim ga
več iz svojega srca. Veseli se moja
duša in razveseli se v Bogu svojem
Zveličarju. On se je na mojo nizkost
ogledal, in je z mano veliko storil-
Jaz zdaj živim, ali vender ne živim
jaz, temuč Kristus živi v memi! Zdaj
pusti, o Jezus! svojega služabnika v
miru počivati; zakaj moje oči so vi¬
dele zveličanje. 0 Bog. o moj Bog;
da bi le jaz zamogel zdaj v tvojem
svetem objemanju in v tvoji ljubezni
umreti.

0 Bog ljubezni; ti zvir nebeških
milost, moj Bog, in Gospod! Jaz
grešni človek te v sebi zdaj imam-
Odkod je meni ta neizrečena milost,

307

ker kralj vseh kraljev k meni pride?
V strahu te ponižno molim. Moja
duša te hvali, in se veseli čez te, o
moj Zveličar, kteri si na moje uboštvo
se ogledal, in velike reči pri meni
storil.

Kako bom le za to milost te
zahval d, da sam sebe meni za hrano
daš? Če tebe imam, imam vse. 0
neizrečena ljubezen! Kteri pastir da
svojim ovčicam lastno meso in kri
za hrano? Le ti, o Jezus! ti si nam
vse dal, ti si za nas dal življenje, in
nebeško jed za naše duše.

Ti si se zame daroval, in se z
mano zaročil ; vzemi še mene zdaj
za dar: Dušo in telo, vse počutke in
celo moč tebi izročim. Daj mi milost,
da zate iz ljubezni delam in trpim.
Ti si umrl zame, pa v meni zdaj
živiš. Tudi jaz hočem zate živeti in
umreti. Nič mi drugega ne bo želeti,
kakor le tebe spoznati, ljubiti in
tvojo presveto voljo spolniti.

20 *

308

Daj mi, o Gospod ! da grehu in
svetu čedalje bolj odmrjem; naj
starega človeka slečem in po tvojem
nauku živim, napolni me s svojim
duhom! posveti moje misli, želje,
besede in djanja. Ne pripusti, da bi
moje srce v posvetno veselje se za¬
jelo, ali se v kako stvar zaljubilo;
le tebe vsikdar in čez vse naj
ljubim. Daj mi milost, da bom od
dneva do dneva boljši postajal.
V pokori živeti, in v tvoji milosti
umreti, to je moje edino poželjenje.
In za to milost te najbolj prosim,
o Jezus! kteri v mojem srcu zdaj
stanuješ. Vem, da moje prošnje ne
boš zavrgel.

Kadar bo enkrat konec življenja
prišel, mi daj svete zakramente
vredno prejeti. Povikšaj ti mojo vero,
zaupanje, ljubezen in grevengo.
Ostani takrat z milostjo pri meni,
in mi daj še pred smrtjo tvoj križ
poljubiti, in v tvoji ljubezni umreti.

309

Prosim tudi za moje starše, pri¬
jatelje, dobrotnike in sovražnike; za
vse neverne ljudi in grešnike. Pro¬
sim te posebno za I. I . . . Blago¬
slovi nas vse; daj nam svojo milost,
naj vsi tebi služimo v svetosti in v
pravičnosti. Daj tudi vsem vernim
dušam večni mir in pokoj. Amen.

(Zdaj še moli molitev pred svetim
razpelom, kakor na strani 295.)

4. Pri popoldanski službi božji.

Litanije v čast vseh svet¬
nikov.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog, —-
usmili se nas!

Sin, vsega sveta rešnji Bog, —
usmili se nas!

Sveti Duh, resnični Bog, — usmili
se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, — usmili
se nas!

Sveta Marija,

Sveta Mati božja, «

Sveta devic Devica, *

Sveti Mihael,

Sveti Gabriel, g

Sveti Rafael, a

311

Vsi sveti angelji in nadangelji, —
prosite za nas!

Vse svete vrste zveličanih duhov,—
prosite za nas!

Sv. Janez Krstnik, — prosi za nas!
Sv. Jožef, — prosi za nas!

Vsi sveti očaki in
site za nas!

Sv. Peter,

Sv. Pavel,

Sv. Andrej,

Sv. Jakob,

Sv. Janez,

Sv. Tomaž,

Sv. Jakob,

Sv. Filip,

Sv. Jernej,

Sv. Matej,

Sv. Simon,

Sv. Tadej,

Sv. Matija,

Sv. Barnaba,

Sv. Lukež,

Sv. Marko,

preroki, — pro-

prosi za nas 1

312

Vsi sveti aposteljni in evangelisti, —
prosite za nas!

Vsi sveti učenci Gospodovi. — pro¬
site za nas!

Vsi sveti nedolžni otroci, — prosite
za nas!

Sv. Štefan, |

Sv. Lovrenc, > prosi za nas!

Sv. Vincenc, j

Sv. Fabjan in Sebastijan, j

Sv. Janez in Pavel, [  prosita

Sv. Kozina in Damijan, za nas!

Sv. Gervazij in Protazij,

Vsi sveti mučeniki, — prosite za
nas!

Sv. Silvester,

Sv. Gregorij,

Sv. Ambrozij,

Sv. Avguštin, prosi za nas!
Sv. Hieronim,

Sv. Martin,

Sv. Nikolaj,

Vsi sveti škofje in spoznovavci, —
prosite za nas!

313

Vsi sveti učeniki, — prosite za nas !
Sv. Anton,

Sv.

Sv.

Sv.

Sv.

Benedikt,

Bernard,

Dominik,

Frančišek,

prosi

za nas!

Vsi sveti mašniki in leviti, —'pro¬
site za nas!

Vsi sveti menihi in puščavniki, —
prosite za nas!

Sv. Marija Magdalena,

Sv. Agata,

Sv. Lucija,

Sv. Neža,

Sv. Cecilija,

Sv. Katarina,

Sv. Anastazija,

Vse svete device in vdove, — pro¬
site za nas!

Vsi svetniki in svetnice božje, —
prosite za nas !

Bodi nam milostljiv, prizanesi nam
o Gospod!

cn

<rt

rt

CSJ

(Ji

O

rt*

314

Bodi nam milostljiv, — usliši nas
o Gospod!

Vsega hudega,

Vsega greha,

Svoje jeze,

Šibe potresa,

Nagle in neprevidene smrti,
Skušnjav hudičevih,

Jeze, sovraštva in vse hude
volje,

Duha nečistosti,

Treska in hudega vremena,

Kuge, lakote in vojske,

Večne smrti,

Po skrivnosti svojega svetega
včlovečenja,

Po svojem prihodu,

Po svojem rojstvu,

Po svojem krstu in svetem
postu,

Po svojem križu in svetem
trpljenju,

Po svoji smrti in svojem po¬
kopu,

reši nas, o Gospod!

315

Po svojem svetem vstajenju,
Po svojem čudežnem vnebo¬
hodu.

Po prihodu tolažnika svetega
Puha,

Na dan sodbe,

Mi grešniki,

Da nam prizaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripelješ,
Da sveto cerkev vladaš in
ohraniš,

Da pastirja apostolskega in
vse cerkvene stanove v
svoji sveti veri ohraniš,
Da sovražnike svete cerkve
ponižaš,

Da krščanskim kraljem in
oblastnikom mir in pravo
edinost podeliš,

Da nam cesarja obvaruješ,
Da vsemu krščanskemu ljud¬
stvu mir in edinost daš,

prosimo te, usliši nas! reši nas, o Gospod!

316

Da nas vse v svoji sveti službi
potrdiš in obdržiš,

Da naše misli k nebeškim že¬
ljam povzdigneš,

Da vsem našim dobrotnikom
večne dari podeliš,

Da duše naše in naših bratov,
bližnjih in dobrotnikov več¬
nega pogubljenja rešiš,

Da sad zemlje daš in ohraniš,
Da vsem vernim dušam večni
pokoj podeliš,

Da nas uslišiš,

Sin Božji,

m

Cj

£

• i—H

>GQ

P

S

o

a

*S5

O

Jh

p*

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe

sveta, — prizanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe

sveta, — usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe

sveta, — usmili se nas, o Gospod !

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

317

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas !
Gospod, usmili se nas!

Oče naš . . . Ceščena si Marija . . .

Molitve po litanijah.

Ob nedeljah in praznikih.

K presvetemu rešnjemu Telesu.
Molimo.

O Bog, kteri si nam v prečudež-
nem Zakramentu spomin svojega
trpljenja zapustil, daj nam, te pro¬
simo, svete skrivnosti tvojega Te¬
lesa in tvoje Krvi tako častiti, da
sad tvojega odrešenja vedno v sebi
čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z
Bogom. Očetom v edinosti svetega
Duha, Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Psalm 69.

0 Bog! pridi mi na pomoč.
Gospod, hiti mi pomagat.

318

Osramoteni naj bodo, in naj se sra¬
mujejo, ki zalezujejo mojo- dušo.

Odstopijo naj in sram jih bodi, ki
mi hočejo hudo.

Odstopijo naj precej osramoteni,
kteri se mi posmehujejo.

Vsi pa, kteri tebe iščejo, naj se ve¬
selijo in v tebi radujejo.

Vselej naj rečejo: Visoko hvaljen
bodi Gospod! kteri ljubijo tvoje
odrešenje.

Jaz pa sem revež in siromak, o Bog 1
pomagaj mi.

Moj pomočnik in moj odrešenik si
ti, Gospod nikar se ne mudi.

Oast bodi Očetu in Sinu in sv.
Duhu.

fy.  Kakor je bila v začetku, zdaj
in vselej in na večne čase. Amen.

ir.  Pomagaj svojim služabnikom.

I£. Ki v tebe zaupajo, moj Bog!

319

Bodi nam, o Gospod, močen turen.
I£. Pred sovražnikom.
h.  Nič naj ne opravi sovražnik pri
nas.

1^. In otrok krivice naj se ne loti
nam škodovati.

'ff.  Gospod! ne ravnaj z nami po
naših grehih.

I£. In ne povračuj nam po naših
hudobijah.

Molimo za našega papeža I.

9- Ohrani jih, o Gospod ! oživljaj in
osrečuj jih na zemlji in ne daj
jih v voljo njihovih sovražnikov.

'f.  Molimo za našega škofa I.

Gospod, ohrani in obvaruj jih
vsega hudega.

ifr.  Molimo za našega cesarja I.

I£. Ohrani, o Gospod našega ce¬
sarja, in usliši nas na dan, ko
za njih prosimo.

820

il.  Molimo za svoje dobrotnike.

I£. Povrni, Gospod, milostljivo za¬
voljo svojega imena večno živ¬
ljenje vsem, kteri nam kaj do¬
brega storijo.

Molimo za verne mrtve.

Gospod 1 daj jim večni mir in
pokoj in večna luč naj jim sveti.

if.  Naj počivajo v miru.

I£. Amen.

il.  Molimo za svoje brate, kterih ni
tukaj.

I£. Pomagaj svojim služabnikom, ki
v tebe zaupajo, moj Bog!

f.  Pošlji jim, Gospod! pomoč iz
svetišča.

I£. In varuj jih iz Siona.
jf.  Gospod 1 usliši mojo molitev.

I£. In moje vpitje naj k tebi pride.

321

Molimo.

0 Bog, ki ti je lastno usmiliti
se vselej in prizanesti, usliši naše
pohlevne prošnje, da nas in vse
tvoje služabnike, ktere grehov veriga
veže, milost tvoje dobrote odveže.

Usliši, prosimo te, o Gospod,
našo pohlevno molitev, in odpusti
nam grehe, ki se ti jih obtožimo,
da nam dobrotljivo z odpuščenjem
vred mir podeliš.

Skaži nam dobrotljivo, o Go¬
spod! svojo neizrečeno milost, da
nas ne samo vseh grehov odvežeš,
temuč tudi šib, ktere za nje zaslu¬
žimo, odrešiš.

O Bog! ki te greh razžali in
pokora potolaži, oglej se milostljivo
na prošnje k tebi kličejočega ljud¬
stva, in šibe svoje jeze, ki jih za
svoje grehe zaslužimo, od nas od¬
vrni.

„Pot v nebesa“.

21

322

Vsegamogočni večni Bog! usmili
se svojega služabnika, našega papeža
I. in vodi jih po potu večnega živ¬
ljenja, da bodo s tvojo pomočjo, kar
je tebi prijetno želeli, in z vso močjo
storili.

O Bog, pastir in vladar vseh
vernih! glej milostljivo na svojega
služabnika našega škofa I., ki si jih
pastirja naše I. škofije postavil; do¬
deli njim, da tistim, čez ktere so po¬
stavljeni, z besedo in dejanjem k do¬
bremu služijo, in tako s čredo, ki jim
je izročena, večno življenje dosežejo.

O Bog, varh vseh kraljestev! po¬
sebno pa avstrijanskega cesarstva,
podeli svojemu služabniku, našemu
cesarju I. tvojo moč, s ktero se
sovražnik premaga, spoznati in ča¬
stiti, da bodo, ker so po tvoji volji
cesar postali, tudi v tvojem varstvu
vselej mogočni.

O Bog, od kterega izhajajo
svete želje, dobre misli in pravična

323

dela, daj svojim služabnikom tak
mir, ki ga svet dati ne more, da
bodo naša srca tvojim zapovedim
vdana, in časi s tvojo pomočjo
brez straha pred sovražniki varni
in mirni,

O Bog! užgi naša srca z ognjem
svetega Duha, da ti bomo s čistim
telesom služili in z očiščenim srcem
dopadli.

O Bog, Stvarnik in Odrešenik
vseh vernih! podeli dušam svojih
služabnikov in služabnic, da odpu-
ščenje, kterega so vselej želeli, po
bogaboječih prošnjah dosežejo.

Začni, prosimo, o Gospod! s
svojim duhom naše dejanje in sprem¬
ljaj ga s svojo pomočjo, da se vse
naše molitve in dela vselej iz tebe
začnejo in v tebi začete končajo.

Vsegamogočni, večni Bog! ki
gospoduješ čez žive in mrtve, in se
usmiliš vseh, kt.ere iz vere in dobrih

21*

324

del za svoje spoznaš, prosimo te po¬
hlevno, da vsi, za ktere smo se na¬
menili moliti, kteri so še pri živ¬
ljenju, ali pa so se že iz tega sveta
ločili, po prošnjah vseh tvojih svet¬
nikov od tvoje dobrote odpuščenje
vseh svojih grehov dosežejo. Po
Gospodu našem Jezusu Kristusu,
Sinu tvojem, kteri s teboj živi in
kraljuje v edinosti sv. Duha, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

(Na sv. Marka dan in križev teden
se sklene:)

il.  Gospod! usliši mojo molitev.

I£. In moje vpitje naj k tebi pride.

$ r . Vsegamogočni in usmiljeni Bog
naj nas usliši.

I£. Amen.

f.  In vernih duše naj po milosti
božji počivajo v miru.

1$. Amen.

326

Za vse potrebe krščanstva.

Vsegamogočni, večni Bog! ne¬
beški Oče! poglej z očmi svoje ne¬
skončne milosti naše reve in nad¬
loge. Usmili se vseh vernih krist¬
janov, za ktere se je tvoj edino-
rojeni Sin, naš Gospod in Zveličar,
Jezus Kristus, voljno grešnikom v
roke dal, in je tudi svojo drago kri
na lesu svetega križa prelil. Po tem
Gospodu Jezusu Kristusu odvrni,
milostljivi Oče! zaslužene šibe, se¬
danje in prihodnje nevarnosti, punte,
vojsko, kugo, lakoto, draginjo, bo¬
lezni in žalostne, revne čase.

Bazsvetli in potrdi v vsem dobrem
duhovske in deželske oblastnike in
gosposke, da nas bodo na vse to
napeljevali, kar zamore k tvoji
božji časti, k našemu zveličanju in
k sreči vsega krščanstva pripoma-
gati.

Dodeli nam, o Bog miru, pravo
edinost v veri, brez vsega razdrtja

326

in ločitve. Preobrni naša srca k pravi
pokori in poboljšanju našega živ¬
ljenja. Užgi v nas ogenj svoje lju¬
bezni. Daj nam goreče želje po vsej
pravičnosti, da ti bomo kakor tvoji
pokorni otroci v življenju in v smrti
prijetni in dopadljivi.

Prosimo tudi, kakor hočeš, da
nam je prositi, za svoje prijatelje in
neprijatelje, za zdrave in bolne, za
žalostne in revne kristijane, za žive
in mrtve.

Tebi bodi vedno priporočeno, o
Gospod, vse naše djanje in nehanje,
naše delo in opravilo, naše življenje
in naša smrt. Daj nam tvojo milost
tukaj vživati in tamkaj z vsemi iz¬
voljenimi doseči, da te bomo v ve¬
čnem veselju in zveličanju hvalili in
molili. To nam dodeli, o Gospod,
nebeški Oče, po Jezusu Kristusu,
svojem ljubem Sinu, Gospodu našem
in Odrešeniku, kteri s teboj živi in

327

kraljuje v edinosti sv. Duha, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Božja pomoč ostani vselej pri
nas.

Amen.

Potem se molijo za splošne potrebe
3 Oeenaši in 3 Ceščenasimarije.

Lavretanske litanije
z molitvami.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog,—
usmili se nas!

Sin, vsega sveta rešnji Bog, —-
usmili se nas!

Sveti Duh, resnični Bog, — usmili
se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, —
usmili se nas!

Sveta Marija,

Sveta Mati Božja,

Sveta devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti Božje,

Mati najsvetejša,

Mati najčistejša,

Mati nedolžna,

Mati brezmadežna,

Mati ljubeznjiva,

Mati prečudežna,

Mati našega Stvarnika,
Mati našega Odrešenika,
Devica najmodrejša,
Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,
Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti božje,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,

330

Posoda vse svetosti,

Roža skrivnostna,

Turen kralja Davida,
Turen slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,
Vrata nebeška,

Zgodnja daniea,

Zdravje bolnikov,
Pribežališče grešnikov,
Tolažnica žalostnih,
Pomoč kristjanov,
Kraljica angeljev,
Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,
Kraljica aposteljnov,
Kraljica mučenikov,
Kraljica spoznovavcev,
Kraljica devic,

Kraljica vseh svetnikov,
Kraljica brez madeža iz¬
virnega greha spočeta,
Kraljica svetega rožnega
venca,

331

Jagnje božje, ki odjemIješ grehe
sveta, — prizanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče naš ... Ceščena si Marija...

K  presv. rešnjemu Telesu.

Molimo!

O Bog, kteri si nam v prečudež-
nem Zakramentu spomin svojega
trpljenja zapustil, daj nam, te pro¬
simo, svete skrivnosti tvojega Te¬
lesa in tvoje Krvi tako častiti, da
sad tvojega odrešenja vedno v sebi
čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z
Bogom Očetom v edinosti sv. Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Molitev.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o
sveta Božja porodnica! ne zavrzi

332

naših prošenj v naših potrebah, te-
muč reši nas vselej vseh nevar¬
nosti. O častitljiva in blažena Devica,
naša gospa, naša srednica, naša be¬
sednica, naša pomočnica ! S svojim
Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas
priporoči, svojemu Sinu nas izroči.
jh.  Prosi za nas sveta Božja porod¬
nica !

Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

Molimo!

Milost svojo, prosimo Gospod!
v naša srca vlij, da, ki smo po an-
geljevem oznanjenju tvojega Sina,
Jezusa Kristusa včlovečenje spo¬
znali, bomo po njegovem trpljenju
in križu k časti vstajenja pripeljani.
Po tistem Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

f.  Prosi za nas sv. Jožef!

1£. Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

333

Molimo!

Naj nam presvete tvoje Matere
ženina zaslnženje pomaga, prosimo,
o Gospod ! da, kar naša slabost ne
more doseči, nam bode po njegovih
prošnjah podeljeno. Ki živiš in kra¬
ljuješ, Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Salve Regina.

Oeščena si Kraljica, Mati mi¬
losti, življenje, sladkost in naše
upanje, bodi češčena! K tebi vpijemo
zapuščeni Evini otroci, k tebi zdi¬
hujemo žalostni in objokani v tej
dolini solz. Obrni tedaj, o naša be¬
sednica, svoje milostljive oči na nas,
in po tem revnem življenju nam po¬
kaži Jezusa, blaženi sad svojega
telesa; o usmiljena, o dobrotljiva,
o sladka Devica Marija.

Prosi za nas sveta Božja porod¬
nica !

Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

334

Molimo!

Vsegamogočni večni Bog! ki si
telo in dušo prečiste device Matere
Marije, da bi vredno prebivališče
tvojega Sina biti zaslužila, s pri-
pomočjo svetega Duha pripravil;
daj, da bomo, ki se njenega spomina
veselimo, po njeni milostljivi prošnji
vseh prihodnjih nadlog in večne
smrti rešeni. Po tistem Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Za vse potrebe.

Ponižno te prosimo, o Gospod !
razveži po svoji milosti naših grehov
vezi, in ohrani po prošnjah svoje
izvoljene Matere, ljube Device Ma¬
rije in vseh svetnikov, nas, svoje
služabnike, naše dobrotnike in naše
pohištvo v vsej svetosti; očisti tudi
vso našo žlahto in prijatelje od hu¬
dobe in grehov, in napolni jih z le¬
pimi čednostimi; dodeli nam mir in
zdravje; odvrni vidne in nevidne
sovražnike; odženi vse hude želje;

335

daj nam zdravo vreme in dobro le¬
tino ; dodeli milost našim prijateljem
in neprijateljem; obvaruj to faro z
vsemi, ki v njej prebivajo: kuge,
lakote, vojske, ognja, potresa in po¬
vodnji, in milostljivo dodeli vsem
vernim kristjanom, živim in mrtvim,
v nebeškem kraljestvu večno živ¬
ljenje, mir in pokoj.

Obvaruj našega papeža I., na¬
šega škofa I. in našo duhovno go¬
sposko ; našega cesarja I., našo du-
hovsko in deželsko gosposko, in vse
krščansko ljudstvo vseh nadlog in
vsega hudega. In tvoj sveti blago¬
slov pridi iz nebes sem doli na nas,
in vselej pri nas ostani. Kteri živiš
in kraljuješ z Bogom Očetom v edi¬
nosti svetega Duha, Bog od veko¬
maj do vekomaj. Amen.

Božja pomoč ostani vselej pri nas.
f£. Amen.

Oče naš .. . Ceščena si .. . (trikrat.)


Litanije v čast preš v. imena
Jezusa.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

■Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Oče nebeški,vsegamogočniBog,

Sin, vsega sveta rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Jezus, Sin živega Boga,

Jezus, svetloba Očeta,

Jezus, žar večne luči,

Jezus, kralj veličastva,

usmili se nas!

337

Jezus, solnce pravice,

Jezus, Sin Marije Device,
Jezus, ljubeznjivi,

Jezus, prečudežni,

Jezus, močni Bog,

Jezus, Oče prihodnjega veka,
Jezus, Angelj velikega sklepa,
Jezus, najmočnejši,

Jezus, najpotrpežljivši,

Jezus, najpokornejši,

Jezus, krotki in iz srca ponižni,
Jezus, ljubitelj čistosti,

Jezus, ljubitelj naš,

Jezus, Bog miru,

Jezus, začetek življenja,
Jezus, izgled čednosti,

Jezus, goreči ljubitelj duš,
Jezus, naš Bog,

Jezus, naše pribežališče,
Jezus, oče ubogih,

Jezus, zaklad vernih,

Jezus, dobri pastir,

Jezus, prava luč,

Jezus, večna modrost,

„Pot v nebesa. 44

22

usmili se nas!

338

Jezus, neskončna dobrota,

Jezus, pot in življenje naše,

Jezus, veselje angeljev,

Jezus, kralj očakov,

Jezus, voditelj aposteljnov,

Jezus, učitelj evangelistov,

Jezus, srčnost mučenikov,

Jezus, luč spoznovavcev,

Jezus, čistost devic,

Jezus, krona vseh svetnikov,

Bodi liam milostljiv, — prizanesi
nam, o Jezus !

Bodi nam milostljiv, — usliši nas,
o Jezus!

Vsega hudega,

Vsega greha,

Svoje jeze,

Skušnjav hudičevih,

Duha nečistosti,

Večne smrti.

Zanemarjenja tvojih navdihov,

Po skrivnosti svojega svetega
včlovečenja,

O)

O

S3

<V

m

cž

a

><Z2

CD

339

Po svojem rojstvu,

Po svojem detinstvu,

Po svojem božjem življenju,
Po svojih trudih,

Po svoji smrtni britkosti in
svojem trpljenju,

Po svojem križu in svoji za¬
puščenosti,

Po svojih bolečinah,

Posvoji smrti in svojem pokopu,
Po svojem vstajenju,

Po svojem vnebohodu,

Po svojih radostih,

Po svojem veličastvu,

Ul

0

sa

(D

°

Ul

CZ

n

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — prizanesi nam, o Jezus!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — usliši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — usmili se nas, o Jezus!

Jezus, sliši nas! — Jezus, usliši nas!

Oče naš... Oeščena si Marija...

22 *

340

Molimo!

O Gospod Jezus Kristus! ki si
rekel: Prosite in bote prejeli, iščite
in bote našli, trkajte in se vam bo
odprlo; vnemaj nas, te prosimo, z
ognjem svoje božje ljubezni, da te
s celim srcem, z besedo in djanjem
ljubimo in neprenehoma hvalimo.

Dodeli nam, o Gospod, da strah
in ljubezen tvojega svetega imena
vedno v sebi ohranimo, ker tistih
nikdar voditi ne nehaš, kteri v sta¬
novitnosti svoje ljubezni utrdiš. Ki
živiš in kraljuješ od vekomaj do
vekomaj. Amen.

Pristavi molitev Jcpresv. rešnjemu
Telesu na strani 331, in za vse
potrebe krščanstva na strani 334.

(Te litanije so potrdili papež Pij IX. 12. avg.
1862, in kdor jih tako moli, kakor se tukaj gla¬
sijo, prejme vsakikrat 300 dni odpustka.)

0 moj Jezus usmiljenje! (100 dni
odpustka).  — Presladki Jezus, ne
bodi mi sodnik, ampak odrešenik!
(100 dni odpustka).

341

5. Sveti križev pot.

Nauk.

Pri križevem potu se dobi več popolnih in
nepopolnih odpustkov, kteri vsi se zamorejo
tudi dušam v vicah darovati. V ta namen je
pa treba: 1. da križev pot res obiskuješ, to je,
od štacijona do štacijona hodiš; če pa zavoljo
bolezni ali gnječe hoditi ne moreš, se vsaj proti
vsakemu štacijonu, če je mogočo, ozreš, ali pa
nekaj stoje in nekaj kleče moliš; 2. da si v
stanu milosti Božje;  — 3. da moliš s skesanim
srcem;  — 4. da pri vsakem štacijonu Kristu¬
sovo trpljenje premišljuješ. Celo na voljo ti je
pa dano, kaj in koliko premišljevati in moliti
hočeš. Tukaj podam najbolj sloveči križev pot,
kterega je pred blizo200 leti zložil slavni Fran¬
čiškan in misijonar sv. Leonard Porto-Mavriški.

Začni, prosimo, o Gospod! s
svojim Duhom naša dejanja, in
spremljaj jih s svojo pomočjo, da se

342

vse naše molitve in dela, vselej s
teboj začnejo inv tebi začete končajo.
Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Darovanje.

0 moj dobrotljivi Jezus! ljubim
te čez vse, ker si večna dobrota in
neskončna milost. Zal mi je iz celega
srca, da sem kdaj tebe, o največja
dobrota, razžalil. Darujem ti ta sv.
križev pot k tvoji časti, v spomin
tistega težavnega pota, po kterem si
zavoljo^ mene ubogega grešnika
hodil. Želim vse odpustke zadobiti,
kteri so od sv. Cerkve za obiskovanje
sv. križevega pota podeljeni, toraj
tudi želim vse tako opraviti, kar in
kakor je v zadobljenje odpustkov po¬
trebno. — Darujem ti pa, o Jezus! te
odpustke v lastno zveličanje in za
verne duše v vicah, posebno za . . .,
ter te ponižno prosim, daj mi po tem
križevem potu doseči v tem življenju
tvojo milost, po smrti pa večno zve¬
ličanje. Amen.

343

I. Štacijon.

Jezus k smrti obsojen.

V. Molimo te, o Kristus, in te hvalimo.

R. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli prečudežno ponižnost
svojega nedolžnega Jezusa, s ktero
je krivično sodbo brez vsega izgo¬
varjanja poslušal in sprejel. Tvoji
grehi so tiste lažnjive in krive priče,
ktere so to sodbo podpisale. Hudoba
tvojega jezika, s ktero si se veli¬
kokrat zoper Boga in bližnjega pre¬
grešil, je sodnika oslepila, da je ne¬
dolžnega Jezusa k smrti obsodil. —-
Obrni se tedaj k njemu; jokaj in
zdihni bolj s srcem, kakor z ustmi:

O moj Jjubeznjivi Jezus! kako
neizmerna je tvoja ljubezen proti
meni ubogemu grešniku. Kaj! za
tako grešno, hudobno stvar, kakor
sem jaz, boš ti, moj Jezus! ječo,
vrvi, verige in tepenjej trpel, in se k
taki grozovitni smrti obsoditi dal?
Oh, to je več ko zadosti, da se moje

344

trdo srce raztopi in britko objokuje
vse pregrehe in hudobije, ktere
sem storil s svojim jezikom. Obžar
lujem jih tedaj in kličem k tebi: 0
moj Jezus, usmiljenje! — Usmi¬
ljenja in milosti te prosim, o Jezus!

Oče naš ... Oeščena si Marija..,
čast bodi...

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

II. Štacijon.

Jezus vzame križ na svoje rame.

V. Molimo te, o Kristus, in te hvalimo.

B. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, s kolikim veseljem in
s kako radovoljnim srcem tvoj do¬
brotljivi Jezus sveti križ objame, in
kako potrpežljivo tepenje in suvanje
divjega ljudstva prenaša. Ti pa
poln nevolje in nepotrpežljivosti
bežiš pred križem, kolikor je mo¬
goče ! Kaj ne veš, da brez križa ni
mogoče nebeškega veselja zadobiti?

345

— Objokuj tedaj svojo slepoto;
obrni se k svojemu Gospodu, zdikni
in reci:

Ne tebi, o Jezus! ne tebi ampak
meni se spodobi križ. O težki križ,
kterega so ti moji grehi naložili!
0 ljubeznjivi Jezus! dodeli mi mi¬
lost in moč, da vse križe voljno
pretrpim, ktere sem s svojimi grehi
zaslužil. Stori, da bom svoj križ
voljno objel, in enkrat ves tebi vdan
se iz sveta ločil. Daj mi tako ljubezen
do križa, da bom vsak čas s tvojo
služabnico sv. Terezijo želel: trpeti
ali umreti — umreti ali trpeti.

Oče naš... Oeščena si Marija...
Čast bodi...  — Usmili se nas ...

III. Štacijon.

Jezus pade prvič pod križem.

V. Molimo te, o Kristus, in te hvalimo.

It. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej in premisli, kako tvoj
Jezus zavoljo toliko prelite krvi

346

ves oslabljen na tla pade. Ob, kako
ga s pestmi bijejo, z nogami teptajo
in suvajo ! In vender ne ene nevolje
ni slišati iz njegovih ust. Ti si pa
ves nevoljen, ako le kak majhen
križ občutiš, ako le eno krivo besedo
slišiš. Oh, odpovej se svoji nepotr-
pežljivosti, napuhu in prevzetnosti,
in zdihni k Jezusu:

O ljubeznjivi Jezus! glej, jaz
reven in zavržen grešnik klečim pred
tvojimi nogami. Oh, kolikokrat in v
kako velike grehe sem padel! Koli¬
kokrat sem se v globočino hudobije
vgreznil! 0 Jezus! stegni svoje rame
in podaj mi svojo roko. Pomoč, o
Jezus! Pomoči pri tebi iščem, da bi
ves čas svojega življenja v nobeden
smrtni greh več ne padel, in tako ob
smrtni uri zveličanje upati zamogel.

Oče naš... Oeščena si Marija...
čast bodi. . .

Usmili se nas ...

347

IV. Štacijon.

Jezus sreča svojo žalostno mater.

F. Molimo te, o Kristus, in te hvalimo.

B. Ker si s svojim Tcrižem svet odrešil.

Oh, kako veliko žalost in bole¬
čino je občutilo srce Jezusovo; s
kakošno grenkostjo in žalostjo je
bilo napolnjeno srce Marijino, ko
sta se srečala ! Poslušaj, nehvaležna
duša! „Kaj ti je storil moj Sin?“
kliče k tebi Marija. „Kaj ti je.sto¬
rila moja Mati?“ te vpraša Jezus.
„0h, zapusti že vender enkrat svoje
pregrehe, zavoljo kterih midva
toliko žalost in muko trpiva. 1 ' — 0
grešnik, kaj praviš na to? Zdihni
v svojem srcu in reci:

0 Božji Sin Marije, o presveta
Mati mojega ljubeznjivega Jezusa,
ves spokorjen in ponižan klečim
pred vajnimi nogami. Jaz sem tisti
izdajalec; s svojimi grehi sem ostril
meč, ki je vajino srce ranil. Oh, žal

348

mi je iz celega srca; prosim vaju, od¬
pustita mi. Milost, o Jezus! milost o
Marija! Po vajinem prevelikem usmi¬
ljenju mi podelita to milost, da ne bom
nikdar več grešil, ampak da bom
vajino grenko trpljenje in žalost noč
in dan premišljeval in objokoval.

Oče naš... Oeščena si Marija ...
Čast bodi . . .

Usmili se nas . . .

V. Štacijon.

Šimon pomaga Jezusu križ nositi.

V. Molimo te, o Kristus, in te hvalimo.

B. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Spomni se, da si ti tisti Šimon,
ki je nečimernosti tega sveta in
željam mesa ves vdan. Svoje križe,
ne iz ljubezni do Jezusa, ampak
ker se jih iznebiti ne moreš, z veliko
nevoljo nosiš. Oh, zbudi enkrat
svoje srce, in usmili se svojega tako

349

obloženega Jezusa. Objemi rado-
voljno vse križe, ktere koli ti pošlje
Oče nebeški. Skleni, ne samo
vse zopernosti potrpežljivo nositi,
ampak še tudi Bogu za nje hvalo
dajati.

Moli tedaj in reci:

O ljubeznjivi Jezus! zahvalim
se ti za premnoge priložnosti, ktere
mi daješ, da bi zate trpeti, za-se
kaj zaslužiti zamogel. O moj Bog!
daj mi milost, vse, kar se mi v
tem življenju britkega prigodi, s
potrpežljivim srcem prenesti in si s
tem večno veselje zaslužiti. Stori, o
Jezus, da tukaj s teboj jočem in
trpim, enkrat se pa v nebesih s teboj
večno veselim.

Oče naš... Oeščena si Marija...
Čast bodi . . .

Usmili se nas . . .

350

VI. Štacijon.

Veronika poda Jezusu potni prt.

V. Molimo te, o Kristus, in te hvalimo.

R. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej in premisli na tem prtu
presveto obličje svojega usmilje¬
nega Jezusa. Oh, vender ga ljubi, in
s to ljubeznijo vtisni v svoje srce
njegov obraz! Oh, kako srečen boš,
ako boš z Jezusovim obrazom v srcu
živel in ž njim v večnost stopil! —
Da to milost zadobiš, obrni se k
njemu in reci:

0 moj žalostni Jezus! prosim
te: vtisni v moje srce podobo svo¬
jega sv. obličja, da bom brez ne¬
hanja nate mislil, noč in dan tvoje
grenko trpljenje pred očmi imel
in svoje grehe objokoval. 0 Jezus!
s kruhom bridkosti hočem svojo dušo
sititi, in s spokornimi solzami jo ves
čas svojega življenja napajati.

Oče naš... Peščena si Marija...
Past bodi...  — Usmili se nas ...

351

VII. Štacijon.

Jezus pade drugikrat pod križem.

V. Molimo te, o Kristus, in te hvalimo.

R. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako Jezus, tvoj Od¬
rešenik in Gospod, zopet na zemlji
leži, ves slab od prevelikih bolečin,
in od sovražnikov zaničevan. Pre¬
misli, da je tvoja prevzetnost Jezusa
potrla in na tla vrgla; tako neizre¬
čeno mu je zoperna in težavna.
Zapusti tedaj svoj napuh in ne bodi
več tako prevzetnega srca. Spokori
se in skleni, zanaprej Jezusovo po¬
nižnost posnemati. — Eeci s skesa¬
nim srcem:

0 nikdar zadosti hvaljeni Jezus!
vidim sicer, da na zemlji izmučen
ležiš, vender te molim in častim,
kakor svojega mogočnega, večnega
Boga. Prosim te, poteri moj napuh,
odvzemi od mojega srca vso pre¬
vzetnost, da bom svojo nečimernost
spoznal, vsako zasramovanje ponižno

352

sprejemal, in s tem milost zaslužil,
da s taboj na zemlji ponižan, bom
enkrat tudi v nebeškem kraljestvu
s taboj povikšan.

Oče naš... Oeščena si Marija ...
Čast bodi ... — Usmili se nas ...

VIII. Štacijon.

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

F. Molimo te, o Kristus, in te hvalimo.

B. Ker si s svojim Tcrižem svet odrešil.

Premisli in prevdari v svojem
srcu, kako zlo ti je treba žalovati in
jokati. Prvič zavoljo svojega ljubez-
njivega Jezusa, ki zavoljo tebe to¬
liko trpi. Drugič čez samega sebe,
ker si še zmirom tako nehvaležen,
da ne nehaš, njega žaliti. Kako za-
moreš še tako trdovraten ostati, če
premisliš, kaj On zate trpi? Poglej,
kako milostljiv in ljubeznjiv se
Jezus žalostnim ženam skaže! —
Obrni se tudi ti k njemu z zaupa¬
njem, in reci z objokanim srcem:

353

O moj ljubeznjivi Jezus! kako
je mogoče, da se moje srce od
žalosti ne raztopi? Solze prosim, o
Jezus! solze prave pokore in prisrč¬
nega usmiljenja, da tudi jaz tistih
milosti deležen postanem, ktere si
žalostnim ženam skazal. O Jezus,
ne obrni od mene svojih milostljivih
oči, ampak z usmiljenjem se ozri
na mene ubogega grešnika, da bom
zadnjo uro tudi jaz tebe poln tola¬
ženja videti zamogel.
v  Oče naš... Ceščena si Marija...
Oast bodi . . .

Usmili se nas . . .

IX. Štacijon.

Jezus pade iretjič pod križem.

V. Molimo te, o Kristus, in te hvalimo,
li. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, s kako veliko bole¬
čino je Jezus že tretjikrat pod
križem padel. Oh, kako vender
j udje in ajdje to krotko ovčico, ka-

23

„Pot v nebesa.“

854

kor stekli volkovi suvajo, trgajo in
sem ter tje po trdem kamenju vla¬
čijo. O nesrečni greh, kako hudoben
si, da celo Sina Božjega tako grozo¬
vito mučiš! Grešnik, ali ne bo tvoj
ves potrti in tako grozovito mučeni
Bog tvojih solz vreden? Oh, reci
tedaj z žalostnim srcem:

Vsegamogočni Bog! ki nebo in
zemljo z enim prstom držiš, kdo te
je tako neusmiljeno na zemljo vrgel?
Oh, nihče drugi, kakor moje pre¬
grehe, v ktere tolikokrat padem.
Od grehov ne jenja moja hudobnost,
in ž njimi se množi tvoje trpljenje!
Ali poglej, o Jezus ! pri tvojih nogah
zdaj klečim s skesanim srcem in
trdno sklenem svoji hudobiji konec
storiti. V žalosti svojega duha ti
obljubim: nikdar več nočem grešiti,
o moj Bog, nikdar več!

Oče naš... Ceščena si Marija .. •
Čast bodi . . .

Usmili se nas . . .

355

X. Štacijon.

Jezusa slečejo in mu žolča piti dajo.

V. Molimo te, o Kristus, in te hvalimo.

Ji. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli duša, kako Jezusa, ki
je zunaj na svojem životu že ves
ranjen, še znotraj z grenkim žolčem
mučijo. Poglej, kako on nesramnost,
nespodobnost in gizdavost tvojega
oblačila s svojo nagoto plačuje
in z žolčem tvojo požrešnost. Ali
zamoreš svojega Jezusa brez usmi¬
ljenja pogledati? — Oh, vrzi se k
nogam svojega slečenega Jezusa in
. reci k njemu:

0 žalostni Jezus! kako velik
razloček je med teboj in med me¬
noj. Ti si ves ranjen, poln gren-
kosti in s krvjo oblit; jaz pa ves
nečimeren, poln sladnosti in veselja,
ali vsaj tak želim biti. Oh jaz nisem
na pravem potu. 0 Jezus! spravi
me ti na pravo stezo. Stori, da mi
bodo vse nečimernosti tega sveta

23 *

356

grenke in zoprne, in le hoja za teboj
prijetna, in sladka, da boni tako
vreden s teboj večno veselje vživati.

Oče naš... Oeščena si Marija...
čast bodi . . .

Usmili se nas . , .

XI. Štacijon.

Jezusa na križ pribijejo.

V. Molimo te, o Kristus, in te hvalimo.

K. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli neizrečene bolečine,
ktere je dobrotljivi Jezus občutil,
kadar so rabeljni njegovo meso, nje¬
gove kite in žile z žreblji predrli.
Oh, kako je to, da se tvoje srce od
žalosti ne razpoči, ker vidiš, da tvoji
grehi tako neusmiljeno tvojega Zve¬
ličarja mučijo ! — Vsaj zdaj naj te
solze oblijejo; obžaluj svoje grehe
in reci:

O dobrotljivi, zavoljo mene kri¬
žani Jezus ! vlij v moje srce strah
pred grehom in ljubezen do tebe. In
ker so moji grehi tisti žeblji, kteri

357

so tebe na križ pribijali, stori s svojo
milostjo, da bodo vse moje hude
misli in želje in občutki na tvoj križ
pribiti in tamkaj umorjeni, da bom
v življenju in smrti s teboj križan,
tudi v nebesih s teboj večno kra¬
ljevati zamogel.

Oče naš... češčena si Marija...
čast bodi . . .

Usmili se nas . . .

XII. Štacijon.

Jezus na križu umrje.

V. Molimo te, o Kristus, in te hvalimo,
li. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Odpri tukaj svoje oči in premiš¬
ljuj svojega z žeblji na križ pribi¬
tega Jezusa. Poglej njegovo bledo
obličje; poslušaj, kako prosi odpu-
ščenje tistim, ki ga križajo in žalijo.
Razbojniku na desni strani obljubi
nebeško kraljestvo, svojo materizroči
Janezu, svojo dušo priporoči nebe-

358

škemu Očetu, in poslednjič urarje z
nagnjeno glavo. — Tako je tedaj
umrl moj Jezus ? Ja, res 1 umrl je na
križu, in zavoljo mene je umrl. 0
moja duša! kaj boš zdaj počela? —
Oh, ne hodi proč, kakor le s poniža¬
nim in potrtim srcem. Objemi križ
in zdihni k Jezusu:

0 moj ljubeznjivi Zveličar! jaz
vem in spoznam, da so moji grehi
tisti rabeljni, kteri so tebe tako
neusmiljeno umorili. Ne ene milosti
nisem vreden, ker sem tebe križal.
Ali koliko veselje in upanje občuti
moja duša, kadar te slišim tudi za
tiste prositi, ki so tebe križali. Kaj
hočem torej zate storiti, ker si ti
toliko zame storil? Poglej, o Jezus,
pripravljen sem in voljan, vsem od¬
pustiti, kteri se me kedaj razžalili.
Res, moj Bog! zavoljo tvoje ljubezni
odpustim vsem, jih iz srca objamem
in jim želim vsakoršne dobrote ska-
zati, zato pa tudi upam na smrtno

359

uro slišati tvoj veseli glas: Še danes
boš z menoj v svetem raju.

Oče naš... Oešeena si Marija...
čast bodi . . .

Usmili se nas . . .

XIII. Štacijon.

Jezusa s križa snamejo in Mariji v naročje
položijo.

V. Molimo te, o Kristus, in te hvalimo.

It. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako ojster je bil meč,
ki je srce žalostne Matere Marije
prebodel, kadar je mrtvo telo svojega
Sina v naročje vzela. Videla ga je
vsega ranjenega in krvavega. 0 ka-
košno žalost in bolečino je ona tačas
v svojem srcu občutila! Kteri meč
pa je bil tako oster, da je prebodel
njeno srce? Oh, tvoj greh je bil, ki
je Jezusu življenje vzel in Marijino
srce tako močno ranil. — Objokuj
tedaj ta hudobni greh, skleni svoje

360

solze s solzami žalostne Matere
Marije, in zdikni k njej tako:

O Kraljica vseh mučenikov, kdaj
bom spoznal, kdaj prav zapopadel
tvojo žalost in trpljenje ? Kdaj bom
zadobil milost, tvojo žalost v svo¬
jem srcu nositi in s teboj trpeti? 0
velika Gospa! sprosi mi to milost,
da noč in dan žalujem nad svojimi
grehi, kteri so tebi toliko žalost
napravili; da bom ves skesan in
spokorjen v zaupanju in ljubezni do
tvojega Božjega Sina umrl, in po
smrti s teboj večno živel.

Oče naš... Oeščena si Marija...
Čast bodi . . .

Usmili se nas . . .

XIV. Štacijon.

Jezusa v grob položijo.

V. Molimo te, o Kristus, in te hvalimo.

R. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli tukaj žalovanje, zdiho-
vauje in jokanje Magdalene, Janeza

361

in dragih pobožnih duš, kadar so jim
Jezusa vzeli in v grob položili.
Zlasti pa si b srcu vzemi britko in
grenko žalost Marije, njegove Ma¬
tere, kadar so ji njenega ljubezni¬
vega Sina iz naročja vzeli. V premiš¬
ljevanju le-te njene žalosti se moraš
res sramovati, da si bil pri obisko¬
vanju tega križevega pota tako mrzel
in neobčutljiv. Oh, naj se razjoka
tvoje srce vsaj pri zadnji postaji.
Poljubi s spoštovanjem kamen sv.
groba; položi v duhu v njega svoje
srce, in pozdravi pobožno Jezusa v
grobu, rekoč;

O usmiljeni Jezus! ki si krvavi
križev pot iz ljubezni do mene storil,
molim, častim in hvalim te v grobu
ležečega. Želim in hrepenim te v
srcu zaprtega imeti, da bi s teboj
sklenjen, po tem sv. križevem potu
k novemu življenju vstal in se v
tvoji milosti iz tega sveta ločil. Po
zasluženju tvojega trpljenja, ktero

362

sem zdaj premišljeval, mi dodeli, da
bo moja popotnica na zadnjo uro
tvoje presveto Rešuje Telo; moje
zadnje besede: Jezus, Marija, Jožef!
in moj poslednji zdihljej: Oče, v tvoje
roke izročim svojo dušo. Daj mi z
živo vero, s trdnim zaupanjem in z
gorečo ljubeznijo s teboj in zavoljo
tebe umreti, in po smrti s teboj na
večne čase živeti.

Oče naš... Oeščena si Marija...
Čast bodi . . .

Usmili se nas . . .

Sklep.

Nebeški Oče, večni Bog! po
tisti ljubezni, s katero si svojega
Sina Jezusa Kristusa zavoljo mene
na svet poslal, in s ktero je on,
po svojem britkem trpljenju in
grenki smrti mene odrešil, ti da¬
rujem ta sveti križev pot, kterega
sem zdaj s tvojo milostjo obiskal. —

363

Sprejmi to moje pobožno opravilo
k povikšanju tvoje časti, v zahvalo
za vse meni in drugim podeljene
milosti, za odpuščanje grehov celega
sveta, za pomoč vernim dušam v
vicah, zlasti za tiste, za ktere sem
se v začetku moliti namenil. 0 mi¬
lostljivi Oče nebeški! glej na obličje
Kristusa, svojega Sina, sliši glas
njegove sv. krvi, in bodi milostljiv
meni ubogemu grešniku. Amen.

Oče naš... Oeščena si Marija...
čast bodi . . .

Usmili se nas . . .

—

6. Ceščenje presvete Trojice.

Opomba. Kdor pred praznikom presvete
Trojice ali kadarkoli v letu opravlja tri- ali
devetdnevnico v čast presv. Trojice, ima med
tem časom vsak dan odpustek 7 let in 7 kva-
dragen, to je skupaj 2835 dni; popolnoma od¬
pustek pa enkrat med tem časom, če se vredno
spove, sv. obhajilo prejme in v namen sv. Očeta
moli. Molitve si sme vsak sam izvoliti. (Pij IX.,
8. velikega srpana 1847.)

Molitev in zalivala.

Trojedini Bog f Oče, f Sin in
sv. Duh, moj cilj in konec! s pre-

365

ponižnim spoštovanjem te molim;
hvalim te z vsemi ljudmi na zemlji,
ki spoznajo tvoje presveto ime.
Dobro sem prepričan, kako nešte-
vilno veliko in kolikih milosti si mi
dodelil od prvega trenotka mojega
življenja do te sedanje ure, zato te
hvalim iz vseh svojih moči. Čast in
hvala ti bodi, o nebeški Oče! da
si me po svoji podobi vstvaril, ter
me še ohraniš, da bi spoznal in lju¬
bil tebe in tvojega Sina in svetega
Duha, da bi te enkrat večno vžival
in te hvalil s tvojimi angelji vred-
Čast in hvala ti bodi, o večni Sin
Božji! da si iz ljubezni do mene
človek postal, svojo kri zame prelil
in tako britko smrt pretrpel, da si
me rešil večnega pogubljenja, in me
spravil s svojim nebeškim Očetom.
Čast in hvala ti bodi, o sveti Duh!
da po svetem krstu v moji duši pre¬
bivaš, da si me posvetil in me de¬
ležnika nebeškega kraljestva storil.

366

Kako se ti hočem vredno zahvaliti
za vse to, o presveta Trojica! Vi
sveti duhovi, vi izvoljeni Božji, po¬
sebno pa ti, ki te vsi narodi srečno
imenujejo, ti preblažena med ženami,
deviška mati Marija, o vi vsi hvalite
in častite s svojimi hvalnimi pes¬
mimi presveto Trojico namesto mene,
ker meni ni mogoče, svojemu Bogu
spodobno hvalo in čast dati, ko bi
tudi imel toliko jezikov, kolikor
udov imam. Amen.

Ljubezen.

(Sv. Avguština.)

O moja sladka ljubezen, edino
moje dobro, edino moje poželenje!
kako bi bilo mogoče, da bi te pa¬
metna stvar ne ljubila ? Ljubim te,
o moj Bog! iz cele svoje duše, iz
celega svojega srca, iz vseh svojih
moči; in zato se veselim tvoje slave,
tvojega veličastva. Rad dam vse,
kar sem in kar imam, celo svoje

36 ?

bitje radovoljno podam, ako bi bilo
kako mogoče, da bi pomnožil tvojo
slavo; pa to ni mogoče, ker ti si
studenec, iz kterega teče vse dobro,
kar je in kar še bo. Kdo bi te ne
ljubil, o sladka ljubezen, tebe naj¬
bolj popolnoma dobro, ki edino za¬
služi ljubljeno biti! O sveti ogenj,
ki vedno goriš in nikdar ne zgoriš,
vnemi me, da tudi jaz gorim, da
tebe samega — v vsem —• in čez
vse ljubim. Zakaj, kdor zraven tebe
še kaj ljubi, pa ne zavoljo tebe, ta
te ne ljubi. O Bog! pomnoži mojo
ljubezen! Amen.

Vdanost.

Moj Bog in Grospod ! popolnoma
vsega se izročim tvoji premili pre¬
vidnosti in vesel bom, ako se bo
vse po tvoji volji zgodilo z menoj.
Delaj z menoj, z mojim življenjem
in z vsem, kar imam, kakor ti
hočeš, kakor je tebi v čast. Ne pri-

368

puščaj, da bi se kdaj ločil od tebe;
raji naj me zadene vsa nesreča,
kakor da bi se zameril tebi, o moj
Bog! Obudi in ohrani v meni živo
vero, trdno zaupanje in gorečo lju¬
bezen, in vodi me po potu svojih
zapoved, da srečno pridem na tvoj
dom, v večno zveličanje. Amen.

Litanije v čast presv. Trojici.

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Bog Oče, od kterega je vse,
Bog Sin, po kterem je vse,
Bog sv. Duh, v kterem je vse,
Sveta in nerazdeljiva Trojica,
en sam Bog,

Ti nerazumljivo veličastvo,

Ti nespremenljiva moč,

Ti nezmerna modrost,

Ti neskončna dobrota,

Ti mogočna čast,

S

<£>

« H
• H

a

m

P

369

Ti kraljevi Bog,

Ti večna resnica,

Ti vsegamogočni Bog,

Ti sam in edini Bog,

V kterem živimo, se gibljemo
in smo,

Kterega veličastva je polna
zemlja,

Kteremu edinemu čast in hvala
gre,

Ki nas tolažiš v naših brhkostih,

Ki edini velike čudeže delaš,

Ki si bil, si zdaj in boš vekomaj,

Ki si pravičen in strašen v sod bi,

Ki si veličasten in čudoviten
v gospodovanju,

Nespočeti Oče,

Edinorojeni Sin,

Iz obeh izhajajoči sveti Duh,
Presveta Trojica, edini Bog,

Bodi nam milostljiv, — prizanesi
nam, o Gospod!

Bodi nam milostljiv, — usliši nas,
o Gospod!

„Pot v nebesa.“

24

usmili se nas !

370

Vsega hudega,

Vsega greha,

Vse nejevere,

Prelomljenja tvojih zapoved,
Zaničevanja tvojih darov,
Zanikrnosti pri tvoji službi,
Večne smrti,

S svojo vsegamogočnostjo,

S svojo modrostjo,

S svojo neskončno dobroto,

S svojim velikim usmiljenjem,

S svojo potrpežljivostjo in pri-
zanašljivostjo,

Mi grešniki,

Da nam podeliš, tebe pravega
Boga vselej in povsod spoznati,
Da nam milost daš, tebe edi¬
nega Boga v sveti Trojici
Častiti, in v edinosti moliti, >
Da nam podeliš, te ljubiti iz
celega srca,

Da svojemu svetemu imenu po¬
svečeno ljudstvo ohraniš in
obvaruješ,

prosimo te, usliši nas! reši nas, o Gospod!

371

Da vse zgubljene razsvetliš in jih
na pot pravice pripelješ, — pro¬
simo te, usliši nas!

Da vsem dušam večni pokoj podeliš.
— prosimo te, usliši nas!

Da nas uslišati hočeš, — prosimo
te, usliši nas!

0 presveta Trojica, reši nas!

0 presveta Trojica, varuj nas!

0 presveta Trojica, oživi nas!
Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!

Oče naš... Ceščena si Marija...

Tr v

v. Častimo Očeta, in Sina in svetega
Duha.

0. Hvalimo in poveličujmo ga na
vekomaj.

V. Gospod, usliši mojo molitev!

0. In moje vpitje naj k tebi pride!

24 *

872

Molimo.

Vsegamogočni, večni Bog, ki si
svojim služabnikom podelil v spri-
če vanju prave vere spoznati čast
večne Trojice, in v mogočnem veli¬
častvu moliti edinost*); prosimo, da
bomo po tej trdni veri vseh zopr¬
nosti obvarovani. Po Gospodu na¬
šem, Jezusu Kristusu, tvojem Sinu.
ki s teboj živi in kraljuje v edi¬
nosti sv. Duha, Bog od vekomaj do
vekomaj. Amen.

Prošnja.

O nebeški Oče! ki si po Jezusu
Kristusu, tebi enaki večni modrosti,
človeka iz nič vstvaril in zavoljo
greha pogubljenega zopet milost¬
ljivo odrešil; prosim te, užgi naša
srca z ravno to modrostjo, da te
resnično ljubimo in ti iz celega srca
služimo.

*) Enega Boga.

373

Vsegamogočni, večni Bog! vodi
naša djanja po svoji dopadljivosti,
da v imenu tvojega preljubega Sina
zaslužimo obilnost dobrih del.

Vsegamogooni, večni Bog ! od
kterega vse dobro pride, dodeli nam,
te ponižno prosimo, da po tvojem
navdihovanju mislimo, kar je prav,
in ravno to po tvoji voditvi dopri-
našamo. Po Gospodu našem, Jezusu
Kristusu. Amen.

Molitev k Bogu Očetu.

Moj Gospod in moj Bog! Ti si
najvikše veličastvo, pa vender tudi
moj Oče! zakaj ti si me po svoji
podobi vstvaril, pa me tudi ljubiš
kot svoje predrago dete. Res, da
sem grešnik in skor bi se ne upal,
le Očeta imenovati. Pa Jezus Kri¬
stus. tvoj Sin, mi srčnost daje, in
kadar te Očeta imenujem, storim to
le po njegovi zapovedi. V njegovem

374

presvetem imena pribežim k tebi,
o moj Oče, večni, vsegamogočni
Bog! in da pred tvoje sveto obličje
prazen ne stopim, ti prinesem v pri¬
jetno darilo vsa zasluženja britkega
trpljenja in smrti Jezusa Kristusa,
tvojega, tebi popolnoma enakega
Božjega Sina. Ozri se toraj, o ne¬
beški Oče, iz svojega svetišča na
tega svojega Sina, ki ti je bil po¬
koren do smrti na križu, in zavoljo
njega mi odpusti vse moje grehe.

Bog in Glospod ! Ti si moj Oče!
O presladka beseda! Koliko slad¬
kosti, koliko tolažbe ima to ime!
Ker si moj Oče in toliko ljubi moj
Oče, me ne boš pozabil svojega
otroka. Ti veš za vse moje potrebe,
ti znaš za vse moje nadloge; vse
moje skrbi so ti odkrite. Štete imaš
lase na moji glavi, in noben las ne
pade brez tvoje volje z moje glave.
Ti preživiš vse ptice pod nebom; ti
oblačiš lilije na polju; ti se usmiliš

375

vseh svojih stvari. Tudi zame skrbiš
ter me nikdar, tudi v brhkostih, ne
zapustiš. Saj sam praviš: Ako bi
celo mati pozabila svojega otroka,
vender ti človeka pozabil ne boš.
Zato, o moj Bog! bom v te zaupal,
in v vseh nevarnostih bom k tebi
pritekel. Saj si moj predobrotljivi
Oče; in ti ne boš zavrgel svojega
otroka, ki iz te nižave kliče k tebi
in pri tebi pomoči išče. O Bog, moj
Oče, hiti mi pomagat. Amen.

Zalivala presiti Trojici.

(Sv. Ambroža in sv. Avguština.)

Tebe, Boga hvalimo, Gospoda te
spoznavamo.

Tebe, večnega Očeta, vsa zemlja
povikšuje.

Tebi vsi angelji, tebi nebesa in vse
moči,

Tebi Kerubini in Serafi ni nepre¬
nehoma pojejo:

Svet, svet, svet Gospod Bog Sabaot!

376

Nebo in zemlja sta polna slave Tvo¬
jega veličastva,

Tebe hvali preslavna aposteljnov
družba,

Tebe prerokov hvaljeno število,

Tebe mučenikov v belo oblečena
truma,

Tebe po vesoljnem svetu časti cerkev
presveta;

Očeta veličastva neskončnega,

Častitega, pravega tvojega, in edi¬
nega Sina,

Svetega tudi Duha, tolažnika.

Ti kralj slave, o Kristus!

Ti si Očetov Sin večni.

Da nas odrešiš, se včlovečiš, ni ti
preslabo truplo Device,

Ti smrti si želo iztrgal, ti vernim
si vrata nebeška odklenil.

Ti sediš na božji desnici, v slavi
Očeta.

Vemo, da nas prišel boš sodit.

377

Prosimo toraj, pridi na pomoč svojim
služabnikom, ktere si odrešil z
drago Krvjo.

Daj, da v družbi tvojih svetih večno
dosežejo slavo.

Reši, o Gospod ljudstvo svoje, in
blagoslovi svoj delež.

Vodi jih in povzdigni jih na vekomaj.

Sleherni dan tebe slavimo.

In hvalimo tvoje ime na vekomaj,
in od vekomaj do vekomaj.

Blagovoli, Gospod ! današnji dan nas
greha varovati.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se
nas!

Milost svojo nam skazi, o Gospod,
kakor smo v te zaupali.

V tebe, o Gospod! sem zaupal, osra-
moten na vekomaj ne bodem.

'ff.  častimo Očeta in Sina in svetega
Duha.

1^. Hvalimo in poveličujmo ga na
vekomaj.

378

if.  Gospod, usliši mojo molitev.

I£. In moje vpitje naj k tebi pride.

Molimo.

O Bog, kterega usmiljenje nima
števila, in kterega dobrote neskončno
je bogastvo ; zahvalimo tvoje pre¬
sveto veličastvo za prejete dari, in
prosimo vedno tvojo milost, da, ki
prošnjikom deliš, kar želijo, jih ne
zapustiš, temuč jih pripelješ k več¬
nemu plačilu. Po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

if.  Božja pomoč ostani vselej pri nas.
1^. Amen.


7. Pobožnost k Bogu Sinu.

a) Obiskovanje svetega Hešnjega
Telesa.

(Sv. Alfonza.)

(300 dni odpustka za naslednjo molitev.
V mesecu popolnoma odpustek, kdor po prejemi
sv. zakramentov navadne molitve za odpustke
opravi. Ti odpustki se zamorejo za duše v vicah
darovati. Papež Pij IX. 1859.)

Moj Gospod Jezus Kristus! iz
ljubezni do nas ljudi si v tem naj¬
svetejšem Zakramentu vedno, noč
in dan pričujoč, čakaš, ljubeznjivo
kličeš, iščeš in sprejemaš z milost¬
ljivim srcem vse, ki k tebi pridejo,

380

ki tebe iščejo. Verujem in trdim, da
si resnično in bistveno pričujoč v tem
najsvetejšem altarskem Zakramentu.
Spoznam svojo veliko nevrednost,
zatorej te ponižno molim kot svo¬
jega pravega in živega Boga. Hvala
ti bodi! kolikor premorem, te hva¬
lim za brezštevilne milosti, ktere
si mi že skazal. Posebna hvala ti
bodi, ker si se toliko ponižal, da si
se v tem zakramentu samega sebe
meni dal, da si mi svojo presveto
Mater v priprošnjico izvolil in tudi
zato, ker si me poklical, da te
tukaj v tej cerkvi pobožno obiščem.

Zato hočem danes iz treh vzro¬
kov počastiti tvoje presveto in lju¬
bezni polno srce. Prvič, da se ti,
kolikor je meni ubogi revi mogoče,
spodobno zahvalim za to nepre-
cenjeno milost, da te tukaj obiskati
smem. Drugič, da bi nekoliko po¬
pravil nespodobnosti in oskrunje-
vanja, ki ti jih prizadevajo v tem

381

zakramentu tvoji sovražniki, never¬
niki in krivoverci, ali pa tudi mlačni
kristjani. In tretjič, da bi te s tem
obiskovanjem spodobno molil na
tistih krajih cele zemlje, kjer te, o
moj ljubeznjivi Zveličar! v tem za¬
kramentu ljubezni nobeden ne časti,
nobeden ne moli, kjer si zapuščen
od vseh človeških otrok. O moj
Jezus! ljubim te iz vsega srca, in
čez vse mi je žal, da sem dozdaj
tvojo neskončno dobroto tolikokrat
razžalil. S pomočjo tvoje milosti
trdno sklenem, te nikoli več ne žaliti.

Vem in spoznam, da sem reven
in ubog, vender se predrznem, ter
se danes tebi vsega darujem. Po¬
svetim se v službo tvojega veličastva.
Odpovem se popolnoma za vselej
svoji volji. Vsega se ti izročim, nič
si za-se ne obdržim. Svoje nag¬
njenje, svoje želje, vse ti dam. Delaj
z menoj, in z vsem. kar je mojega,
po svoji najsvetejši volji. Zanaprej

382

ne iščem, ne želim in nočem nič
drugega, kakor samo to, da tebe
ljubim, tebi služim, da sem vender
že enkrat zvest v spolnovanju tvoje
presvete božje volje.

Tebi priporočim tudi uboge duše
v vicah, posebno tiste, ki so te rade
častile v presvetem Zakramentu, pa
tudi tiste, ki so srčno ljubile tvojo
neomadeževano Mater. O še danes
jim skaži čudovitno moč svojega
neskončnega usmiljenja!

Priporočim ti tudi vse uboge
grešnike. Usmili se jih! daj jim
milostljivo čas, priložnost in resnično
voljo, da se po pravi pokori k tebi
vrnejo. Poslednjič pa, o moj pre-
ljubeznjivi Zveličar! zedinim vse
svoje željo, vse svoje hrepenenje z
željami tvojega, ljubezni polnega
srca, in tako sklenjene jih darujem
tvojemu nebeškemu Očetu, ter ga
prosim v tvojem presvetem imenu,
da iz ljubezni do tebe jih milostljivo

383

sprejme in usliši mojo prošnjo. Amen.
Ceščeno in hvaljeno naj vedno bo,
Presveto rešnje Telo!

(Sto dni odpustka za ta zdihljej.)

„ To je moje počivališče vekomaj
in vekomaj; tukaj lom stanoval, ker
sem ga izvolil. 11  (Psalm 131, 14.)

Tako mi govoriš o moj Ijubez-
njivi Jezus! tu v tem tabernakeljnu.
Ako si tedaj ta altar izvolil sebi v
stanovanje, da si vedno pri nas v
najsvetejšem Zakramentu; ako te
ljubezen do nas toliko žene, da tukaj
bivaš, tukaj počivaš ; o kaj ne bomo
tudi mi radi pri tebi? kaj? ali naša
srca ne bodo tudi tukaj pogostoma
počivala? tukaj večkrat čula ? tukaj,
kjer teče v vsi obilnosti studenec
vsega razveseljevanja ? O srečne,
presrečne, ve ljubeče duše, ki ne
poznate na tem svetu prijaznejšega
kraja, kakor je kraj, kjer je Jezus

384

Kristus pričujoč; ki le iščete biti
blizo Jezusa v najsvetejšem Zakra¬
mentu ! 0 kako srečen, presrečen bi
tudi jaz bil, moj predobrotljivi Je¬
zus ! ako bi od danes in zanaprej
ne iskal nič drugega, kakor biti le
pri tebi, misliti le na tebe, in se po¬
govarjati le s teboj v Zakramentu
sv. rešnjega Telesa, kjer ti noč in
dan skrbiš in misliš le name.

0 moj Jezus ! koliko let sem
zapravil, ko sem živel ločen od tebe,
ko te nisem ljubil? O ve nesrečna
leta! o ko bi vas mogel zbrisati iz -
bukev svojega življenja! tebe pa,
o neskončna milost in dobrota, ne-
izmerjena potrpežljivost mojega Bo¬
ga ! tebe hvalim in zahvalim, da si
me tako dolgo prenašal, ki sem te,
najbolj nehvaležna stvar, vedno le
žalil. Prizanašal si mi pa le zato,
da bi me vender premagala tvoja
milost, me vjela tvoja ljubezen, da
bi bil ves tvoj. Gospod! zavrženi

38B

in preklicem nesrečni čas, ko sem
se ustavljal tvoji dobroti. Ne bom,
ne smem biti dalje nehvaležen. Teh
ur, ki mi jih milostljivo še dati ho¬
češ, naj jih bo malo ali veliko, ne
vem boljše obrniti, kakor da le tebi
služim. Ti mi pa daj potrebno mi¬
lost! Sej mi je ne boš odrekel, ki te
prosim za njo. Ljubeznjivo, prijazno
si tako dolgo hodil za menoj, in jaz
sem bežal pred teboj. Svojo ljube¬
zen si mi ponujal, silil; pa od sveta
preslepljen, sem tebe zaničeval. O
koliko bolj me boš ljubil zdaj, ko
le iščem, za teboj hodim in te lju¬
biti želim ! Daj mi milost, da te res
ljubim, o vse ljubezni vredni Bog!
Ljubim te iz vsega srca, ljubim te
čez vse. Bolj te ljubim, kakor sebe,
bolj ko svoje življenje. Žal mi je,
da sem te kdaj žalil. O neskončna
dobrota! odpusti mi vse moje ne¬
hvaležnosti, in z odpuščenjem mi
daj še milost, da te ljubim tako,

25

»Pot v nebesa. 4

386

kakor zaslužiš, zdaj in na vekomaj.
Vsegamogočni Oče! pokaži svojo
vsegamogočnost, da ves svet spozna,
da je moč tvoje milosti premagala
mojo tebi toliko nehvaležno dušo,
ter jo je prestvarila tako, da te
zdaj ljubi bolj, ko vse druge reči.
Za to te prosim po zasluženju Je¬
zusa Kristusa, Sina tvojega. In edino
to prosim za vse življenje svoje;
■ in le po tem bom hrepenel vse svoje
žive dni. Ti si mi dal te želje, daj
mi tudi pomoč, da jih resnično
speljam.

O Jezus! tebi živim, tebi urar¬
jem, tvoj sem živ in mrtev.

(Po obiskovanju, sv. rešnjega Telesa se na¬
vadno tudi Mati Božja počasti. Za to pripravne
molitve so zadej pri  „Pobožnostih k Materi
Božji “.)

387

Litanije v čast sv. Rešnjega
Telesa.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog, —
usmili se nas! ,

Sin vsega sveta rešnji Bog, —-
usmili se nas!

Sveti Duh, resnični Bog, — usmili
se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, —
usmili se nas!

Jezus, kteri si pri zadnji večerji
samega sebe svojim učencem
zavžiti dal,

Jezus, kteri si v presvetem Za¬
kramentu resnično pričujoč,
kakor Bog in človek, z
dušo in telesom, s krvjo in
mesom,

25 *

usmili se nas!

388

Jezus, kruh angeljev,

Jezus, kruh izvoljenih,

Jezus, kruh močnih,

Jezus, čeznatorni kruh,

Jezus, skriti Bog in Zveličar,
Jezus, studenec vseh milosti,
Jezus, vedna in najčistejša da¬
ritev,

Jezus, nekrvava daritev nove
zaveze,

Jezus, nedolžno Jagnje Božje,
Jezus, skrita mana,

Jezus, Beseda, ktera je meso
postala in zdaj vedno med
nami prebiva,

O najsvetejši Zakrament,

O največja skrivnost Božja,
Spomin največjih čudežev
Božjih,

Prečudežno znamenje največje
ljubezni Božje,

Zakrament večne ljubezni,
Skrivnost vere,

Dar sprave za žive in mrtve,

usmili se nas!

389

Največja moč v skušnjavah,
Najmočnejše orožje zoper hu¬
dobnega sovražnika,

Najimenitniši vseh darov
Božjih,

Presveti spomin Gospodovega
trpljenja in njegove smrti,
Presveta večerja Gospodova,
pri kteri angelji strežejo,
Največje veselje pobožnim du¬
šam,

Največja dobrota vernim krist¬
janom,

Najslajši živež našim dušam,

Moč slabim,

Tolažba žalostnim,

Pomoč zapuščenim,

Popotnica vsem, ki v večnost
gredo,

Zastava večnega življenja,

Bodi nam milostljiv, — prizanesi
nam, o Jezus!

Bodi nam milostljiv, — usliši nas,
o Jezus!

usmili se nas!

390

Vsega hudega,

Vsega greha,

Nevrednega prejemanja tega
presvetega Zakramenta,
Poželjenja mesa,

Poželjenja oči,

Napuha življenja,

Vseh pregrešnih priložnosti in
nevarnosti,

Skrivnih skušnjav in zalezo¬
vanja hudobnega duha,
Vseh nesreč,

Nagle in neprevidene smrti,
Večne smrti,

Po ljubezni, s ktero si ta
Zakrament postavil,

Po ljubezni, s ktero si pri
zadnji večerji svoje apo-
steljne obhajal,

Po ljubezni, s ktero tudi nas
s svojim presvetim rešnjim
Telesom poživljaš,

reši nas, o Jezus !

391

Po ljubezni, s ktero se v tem
presvetem Zakramentu za
nas daruješ,

Po ljubezni, s ktero v tej da¬
ritvi Božji pravici zado¬
stuješ,

Po ljubezni, s ktero nevrednim
kristjanom prizanašaš,

Po ljubezni, s ktero v tem
Zakramentu toliko nečasti
trpiš,

Po ljubezni, s ktero s sedeža
svoje milosti tako usmiljeno
na nas gledaš,

Po ljubezni, s ktero nas tako
dobrotljivo poslušaš.

Po ljubezni, s ktero nam v tem
presvetem Zakramentu to¬
liko milosti deliš,

Po ljubezni, s ktero v tem pre¬
svetem Zakramentu dokonča
sveta pri nas ostaneš,

reši nas, o Jezus !

392

Mi grešniki,

Da nam prizaneseš,

Da nam vse naše grehe od¬
pustiš,

Da nas v živi veri v ta pre¬
sveti Zakrament potrdiš in
ohraniš,

Da v naših srcih trdno za¬
upanje v ta najsvetejši Za¬
krament obudiš,

Da v naših srcih gorečo ljube¬
zen do tega najsvetejšega
Zakramenta pomnožiš,

Da nam vedno večjo pobožnost
do tega presvetega Zakra¬
menta v srce vlivaš,

Da nam milost daš, vselej z
dobro pripravo k tvoji božji
mizi pristopiti,

Da nam sad tega presvetega
Zakramenta obilno podeliš,
Da resnično češčenje tega naj-
častitljivšega Zakramenta
med nami pomnožiš,

prosimo te, usliši nas!

393

Da vso nečast od te najčastit-
ljivše skrivnosti odvrneš in
zabraniš,

Da svojo sveto cerkev vladaš
in ohraniš,

Da vsem nevernikom luč prave
vere podeliš,

Da naše misli k nebeškim že¬
ljam povzdigneš,

Da naša srca s svojim milost¬
ljivim obiskovanjem raz¬
veseliš in očistiš,

Da nam vsikdar veselje nad
tem presvetim Zakramentom
daš,

Da vedno v nas ostaneš, in mi
v tebi,

Da nas ob koncu našega živ¬
ljenja s to nebeško popot¬
nico previdiš in oveseliš,

Da nas poslednji dan k več¬
nemu življenju obudiš,

Da vsem dušam večni mir in pokoj
podeliš, prosimo te, usliši nas!

prosimo te, usliši nas!

394

Da nas na tem sedežu svoje milosti
dobrotljivo uslišiš, prosimo te,
usliši nas!

Sin Božji, prosimo te, usliši nas!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — prizanesi nam, o Jezus!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — usliši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — usmili se nas, o Jezus!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas !
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas !

Oče naš... Ceščena si Marija ...

V. Dobrotljivi in usmiljeni Gospod
je spomin svojih čudežev storil.
0. Dal je hrano njim, ki sega bojijo.
V. Kruh z nebes si jim podelil.

0. Kteri ima vso sladkost v sebi.

395

V. S tvojega altarja, o Gospod! pre¬
jemamo Kristusa.

0. Nad kterim se razveseljujeta
naša duša in naše telo.

V. Gospod, usliši mojo molitev.

0. In moje vpitje naj k tebi pride.

Molimo.

O Bog, kteri si nam v prečudež-
nem Zakramentu spomin svojega
trpljenja zapustil, daj nam, te pro¬
simo, svete skrivnosti tvojega Te¬
lesa in tvoje Krvi tako častiti, da
sad tvojega odrešenja vedno v sebi
čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z
Bogom Očetom v edinosti svetega
Duha, Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Počešeenje sv. Rešnjega Telesa.

Bodi hvaljeno in češčeno pre¬
sveto Rešuje Telo s toliko hval¬
nicami, kolikor je zvezd na nebu,

396

iskric v ognju, peska na zemlji,
kaplic v morju; kolikor je cvetlic
spomladi, semen po letu, listja v je¬
seni, snežnic po zimi; kolikor je
vseh stvari po vseh svetovih. Ker
ti, ki si Gospod in Stvarnik vseh
svetov, pa vender v podobah kruha
in vina prebivaš, si vreden češčenja
vseh stvari, ti, v resnici skriti Bog!

(Iz. 45, 15.)

Bodi hvaljeno in češčeno pre¬
sveto Rešnje Telo s toliko hvalni¬
cami, kolikor jih vsi ljudje kdaj v
djanju skazati, z jezikom izgovo¬
riti ali v srcu izmisliti zamorejo. Ker
ti, ki si Kralj nebeški, pa se ven¬
der revnemu človeku kakor jed in
pijača zavživati daješ, si vreden,
da te vse človeštvo brez nehanja
časti, ktero je le po tvoji predragi
Krvi odrešeno. (j. p e tr. l, 19.)

Bodi hvaljeno in češčeno pre¬
sveto Rešnje Telo s toliko hvalni-

397

oami, kolikor jih vsi angelji v ne¬
besih, ja kolikor jih sama presveta
Trojica v svoji mogočnosti izgo¬
voriti, po svoji modrosti obseči, po
svoji dobrotljivosti želeti zamore.
Ker ti, ki si večni in neskončni
Bog, in ničesar ne potrebuješ, pa
vender ubogemu človeku iz gole
ljubezni tudi svoje Božanstvo v hrano
daruješ, si vreden, da ne samo na
zemlji, ampak da tudi po nebeških
višavah tvoja hvala brez konca
doni, ti, ki si slavljen in nad vse
povišan. * iDan . 3 .)

V. Bodi češčen in hvaljen vsaki čas.
0. Najsvetejši in Božji Zakrament.

{Kdor poslednji dve vrstici pobožno in
skesano moli, zadobi vsak dan enkrat 100 dni
odpustka; ob četrtkih pa in vse dni osmine
praznika sv. Bešnjega Telesa 300 dni, ako
ta zdihljej trikrat na dan moli. Pij VI.
&ž. maja 1770.)

398

b) Češčenje Jezusovega Srca.
Hrepenenje po Jezusovem Srcu.

0 Ženin moje duše! odpri mi
vrata svojega Srca, vrata usmiljenja,
ter skleni moje srce z nerazvez-
ljivo vezjo ljubezni s svojim Srcem,
da prebivaš ti v meni in jaz v tebi.
Saj nobenega grešnika iz svojega
presvetega Srca ne odločiš, gotovo
boš torej tudi meni v njem prostor¬
ček privolil. Vzemi in zakleni toraj
moje srce v svoje Srce ; rani ga s
pušico svoje ljubezni, da za ves
svet nič ne mara, vse minljivo za¬
ničuje, in vse zoprnosti srčno pre¬
maga. 0 da bi, kakor tvoje, tudi
moje srce vedno z nebeškimi rečmi
opraviti imelo. O presveto Srce Je¬
zusovo! Prosim te po ljubeznjivem
Marijinem Srcu, pomagaj mi raztr¬
gati vezi, ki moje srce na svet
vežejo, da ga od časnega odtegnem
in v tebe, največjo dobroto, potopim.

399

Zaznamuj moje srce in moje petere
počutke z znamnjem svoje ljubezni,
da s teboj in v tebi vekomaj ostanem.
Amen.

Srčni zdililjeji k Jezusovemu Srcu.

0 usmiljeni Jezus usliši me!

Milost tvojega Srca spreobrni me!
Svetloba tvojega Srca razsvetli me!
Žalost tvojega Srca omeči me!
Rana tvojega Srca prešini me!

Kri tvojega Srca spravi me!

Voda tvojega Srca očisti me!
Zasluženje tvojega Srca posveti me!
Križ tvojega Srca potrdi me!
Trnjeva krona tvojega, Srca ozalj¬
šaj me!

Usmiljenje tvojega Srca skrij me!
Duh tvojega Srca oživi me!

Ogenj tvojega Srca ogrej me!
Plamen tvojega Srca užgi me!
Ljubezen tvojega Srca vnemi me!
Vdanost tvojega Srca povzdigni me !
Lepota, tvojega Srca spremeni me!

400

Veselje tvojega Srca zveličaj me!
Bogastvo tvojega Srca nasiti me!
V tvojem Srcu, o Jezus! živim in
umrjem.

Svoje srce tvojemu dam, in ljubim te,
0 sladko Srce! osreči me,

Tukaj in tam vekomaj. Amen.

Darovanje Jezusovemu Srcu.

0 moj preljubeznjivi Jezus! da
se tebi hvaležnega skažem, in da
popravim svojo nezvestobo, darujem
jaz I. I. tebi svoje srce, ter se tebi
popolnoma posvetim in trdno skle¬
nem, s tvojo milostjo nič več ne
grešiti.

(100 dni odpustka vsaki dan. Pij VII. 1817.)

Pobožno pozdravljanje presvetega
Jezusovega Srca.

(Sv. Bernarda.)

0 moj Jezus, velikokrat sem že
v svojo srečo spoznal, kako sladko
počiva, kdor počiva v tvojem srcu.
Zato hočem vse svoje misli, vse

401

nagnenja svojega srca potopiti v
tvoje srce, moj preljubeznjivi Zve¬
ličar! V tem tempeljnu, v tem šotoru,
v tej skrinji nove zaveze te hočem,
o Jezus! vedno moliti in klicati na
tvoje presveto Ime, ter se radovati
s Psalmistom: „Našel sem srce, da
morem k Bogu zdihovati. “ In našel
sem srce svojega kralja, svojega
brata, svojega prijatelja, oh, našel
sem najboljše srce svojega predo-
brotljivega Jezusa! Ker sem tedaj
našel tvoje in svoje srce, zato hočem
vedno moliti k tebi, o Jezus, moj
Bog! Le to mi dodeli, da moje ponižne
prošnje pridejo v svetišče tvoje in da
bodo tam uslišane. Oh, potegni me
vsega v svoje srce, ter me v njem
očiščuj vedno bolj in bolj vseh ma¬
dežev mojih in vsak najmanjši ma¬
dež popolnoma izbriši v meni, da
bom v tebi in po tebi, o prečisti! —
očiščen, da v tvojem srcu stanujem
vse dni svojega življenja, in da tvojo

26

„Pot v nebesa.'

402

voljo natanko spoznam in jo spol-
nujem. Amen.

Prošnja zk  odpuščenje krivic, stor¬
jenih presv. Jezusovemu Srcu.

0 sree mojega Zveličarja, vredno,
da te vsi ljudje molijo! Živo čutim
razžaljenje, ki se ti godi v Zakra¬
mentu tvoje ljubezni. Presunjen od
te žalosti se vržem pred tvoj altar,
ter te odpuščenja prosim. 0 da bi
zamogel s tem svojim počeščenjem
nadomestiti vso tebi storjeno nečast!
O da bi mogel s svojimi solzami ali
tudi s svojo krvjo oprati vsa oskru-
njevanja, vse božje rope, s kterimi
se tvoje neskončno veličastvo za¬
ničuje! Kako dobro bi obrnil svoje
življenje, ko bi mi bilo pripuščeno,
ga za to darovati! Žal mi je, o moj
Bog! da sem te kdaj razžalil; od¬
pusti mi vso nezvestobo, vso ne¬
hvaležnost, vso nečast, s ktero sem
se zadolžil pred tvojim previsokim

403

veličastvom. Spomni se britkosti
svojega srca in nikar ne pripuščaj,
da bi bilo tvoje trpljenje in tvoja
smrt brez sadu za me! Razderi moje
hudobno srce, daj mi pa srce po
svojem srcu, srce čisto, tebi vdano,
za te goreče. In vse svoje življenje
si bom prizadeval, da popravim in
v svojem srcu obžalujem tebi stor¬
jene krivice in božje rope, s tem, da
bom obiskaval tvoje cerkve, da bom
molil k tvojemu božjemu srcu, pre¬
jemal svete zakramente, in, kakor
bom mogel, množil počeščenje tvo¬
jega presvetega srca. Da ti bo pa
to moje počeščenje toliko bolj do¬
padljivo, ga zedinim s tistim po-
češčenjem , ktero ti skazujejo tvoji
sveti angelji in tvoja deviška Mati
Marija. Usliši te moje želje, o Bog!
in naj te v ljubezni do tvojega
srca častim in hvalim jaz, in naj
te častijo in hvalijo vsi ljudje na
zemlji, na vekomaj. Amen.

26 *

404

Litanije na čast presvetemu
Jezusovemu Srcu.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški,vsegamogočni Bog,

Sin, vsega sveta rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog, .

Sveta Trojica, en sam Bog,
Presveto srce Jezusovo,

Srce Jezusa, Sina živega Boga,

Srce Jezusa, Sina prečiste
Device,

Srce Jezusovo, dopadenje nebe¬
škega Očeta,

Srce Jezusovo, tempelj sv.Duha,

Srce Jezusovo, večna ljubezen
presvete Trojice,

Srce Jezusovo, raj Božjega
veselja,

usmili se nas!

405

Srce Jezusovo, studenec nebe¬
ške sladkosti,

Srce Jezusovo, sedež večne
milosti,

SrceJezusovo,morje usmiljenja,

Srce Jezusovo, zaklad vsega
bogastva Božjega,

Srce Jezusovo, vir svete lju¬
bezni in zveličavnega kesanja,

Srce Jezusovo, cilj in konec
vsega usmiljenja nebeškega
Očeta,

Srce Jezusovo, visokost Božje
modrosti in Božjega znanja,

Srce Jezusovo, potok, ki raz¬
veseljuje mesto Božje,

Srce Jezusa, našega nebeškega
kralja,

Srce Jezusa, našega dobrega
pastirja,

Srce Jezusa, našega usmi¬
ljenega brata,

Srce Jezusa, našega preljubega
učenika,

usmili se nas!

406

Srce Jezusa, najljubeznivšega
ženina naših duš,

Srce Jezusovo, zgled krotkosti
in ponižnosti,

Srce Jezusovo, studenec miru
in svetega pokoja,

Srce Jezusovo, najpopolnejša
podoba našega življenja,
Srce Jezusovo, tolažba ža¬
lostnih,

Srce Jezusovo, pribežališče v
skušnjavah in nadlogah,
Srce Jezusovo, veselo prebi¬
vališče čistih duš,

Srce Jezusovo, veselje vseh
izvoljenih,

Srce Jezusovo, vir vseh svetih
misel in želj,

Srce Jezusovo, luč popotnikom,
Srce Jezusovo, altar sprave,
Srce Jezusovo, ognjeni studenec
Božje ljubezni,

usmili se nas!

407

Srce Jezusovo, hrepenenje in
najslajša ljubezen svetih duš,

Srce Jezusovo, zavoljo nas
na Oljski gori žalostno in
otožno do smrti,

Srce Jezusovo, oslabljeno od
krvavega pota,

Srce Jezusovo, žalostno zavoljo
naših grehov,

Srce Jezusovo, na križu s su¬
lico prebodeno,

Srce Jezusovo, upanje umira¬
jočih,

Srce Jezusovo, večno veselje
vseh svetnikov v nebesih,

Srce Jezusovo, krona vseh
stvari božjih,

Bodi nam milostljivo; prizanesi
nam, o srce Jezusovo!

Bodi nam milostjivo; usliši nas,
o srce Jezusovo!

Vsega greha, reši nas, o srce Jezusovo!
Zanemarjanja tvojih svetih navdihov,
reši nas, o srce Jezusovo!

usmili se nas!

408

Vse nepobožnosti in mlačnosti,

Vse mrzlote do tvoje Božje
ljubezni,

Vseli nečistih misel in želj,

Vse slepote in trdovratnosti
srca,

Po svoji čudoviti krotkosti in
ponižnosti,

Po svoji največji čistosti,

Po svojem usmiljenju in svoji
prizanesljivi milosti,

Po svojem skrivnem življenju,

Po svoji revščini in sveti po¬
korščini do smrti na križu,

Po svojem preljubeznjivem ob¬
našanju med ljudmi,

Po svojem notranjem miru,

Po svoji usmiljeni ljubezni do
nas grešnikov,

Po krvi in vodi, ki si jo v naše
posvečenje prelilo,

Mi grešniki, prosimo te, usliši nas!
Da svojo sveto in čisto ljubezen v naša
srca vliješ, prosimo te, usliši nas!

reši nas, o srce Jezusovo!

409

Da naša srca k posnemanju
svojih čednosti vlečeš,

Da nam pravo ponižnost, krot-
kost in notranji mir podeliš,

Da vse misli in želje našega
srca očistiš in posvetiš,

Da nas in vse ljudi razsvetliš,
in k spoznanju Božje ljubezni
pripelješ,

Da nas v brhkostih tega živ- >
ljenja milostljivo poživiš in
potrdiš,

Da svojo sveto ljubezen v nas
vedno pomnožiš,

Da ob naši smrtni uri naše duše
v svojo sveto rano skriješ,

Da nas v veličastvo svojih iz¬
voljenih sprejmeš,

0 presladko srce Jezusovo,

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta; prizanesi nam, o srce Je¬
zusovo !

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta; usliši nas, o srce Jezusovo!

prosimo te, usliši nas!

410

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta; usmili se nas, o srce Je¬
zusovo !

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!

Oče naš . . . Oeščena si Marija . . .

V. Hvaljeno in češčeno bodi božje
srce Jezusovo v najsvetejšem
Zakramentu.

0. Od zdaj in na vekomaj.

V. Vstvari mi, o Bog! čisto srce.
0. In ponovi v mojem srcu pravega
duha.

Molimo.

0 Gospod! ki v tvojem pre¬
svetem srcu tvojo neskončno ljube¬
zen do nas spodobno častimo, pro¬
simo te, da, ki si sam krotek in
ponižen, naša srca očistiš vse ne-

411

snage greha ter jih sebi prijetne
storiš.

Večni, usmiljeni Bog! prosimo
te, po srcu Jezusa, tvojega ljubega
Sina, nad kterim vse dopadenje
imaš, in po bolečinah, ki jih je to
presveto srce za nas trpelo, dodeli
nam zavoljo 'zadostenja ravno tega
božjega srca resnično skesano srce
in odpuščanje grehov, da te pri¬
srčno ljubimo, dokler živimo, potem
pa zato večno plačilo dosežemo.

O Bog, ki si presveto srce Je¬
zusa Kristusa, tvojega Sina, našega
Gospoda, svojim vernim tako ljubez-
njivo storil, dodeli nam milostljivo,
da ga tu na zemlji tako častimo in
ljubimo, da ž njim in v njem tebe in
njega ljubimo tako, da bomo vredni
tudi tvoje in njegove ljubezni na
vekomaj, po ravno tem Gospodu
našem Jezusu Kristusu. Amen.

412

c) Češčenje Kristusovega trp¬
ljenja.

Počešcenje Jezusovih peterih ran.

(Sv. Alfonza.)

1. K sveti rani na desni nogi.

Moj Gospod, Jezus Kristus!
molim rano na tvoji, desni nogi.
Zahvalim se ti, da si jo hotel za me
trpeti v tako silnih bolečinah in s
toliko ljubeznijo. Milujem tvojo bo¬
lečino, in bolečino tvoje žalostne
Matere. Zavoljo zasluženja te svete
rane te prosim, dodeli mi odpuščenje
mojih grehov, ktere iz vsega srca
bolj obžalujem, kakor vsako drugo
hudo, ker sem tebe, svojo neskončno
dobroto ž njimi razžalil. Žalostna
Mati Božja, prosi Jezusa za me!

Oče naš . . Oeščena si Marija . .
Čast bodi . . .

2. K sveti rani na levi nogi.

Moj Gospod, Jezus Kristus!
molim rano na tvoji levi nogi. Za-

413

hvalim se ti, da si jo hotel za me
trpeti v tako silnih bolečinah in s
toliko ljubeznijo. Milujem tvojo bo¬
lečino, in bolečino tvoje žalostne
Matere. Zavoljo zasluženja te svete
rane te prosim, dodeli mi moč, v
prihodnje nikoli več ne pasti v
smrtne grehe, tejnuč v milosti Božji
do smrti ostati. Žalostna Mati Božja,
prosi Jezusa za me!

Oče naš . . Oeščena si Marija . .
Oast bodi . . .

3. K sveti rani na levi roki.

Moj Gospod, Jezus Kristus 1
molim rano na tvoji levi roki. Za¬
hvalim se ti, da si jo hotel za me
trpeti v tako silnih bolečinah in s
toliko ljubeznijo. Milujem tvojo bo¬
lečino, in bolečino tvoje žalostne
Matere. Zavoljo zasluženja te svete
rane te prosim, reši me pekla, kte-
i’ega sem tolikokrat zaslužil, ker bi

414

te v njem več ne mogel ljubiti. Ža¬
lostna Mati Božja, prosi Jezusa
za me!

Oče naš . . Oeščena si Marija . .
Čast bodi . . .

4. K sveti rani na desni roki.

Moj Gospod, Jezus Kristus!
molim rano na tvoji desni roki. Za¬
hvalim se ti, da si jo hotel za me
trpeti v tako silnih bolečinah in s
toliko ljubeznijo. Milujcm tvojo bo¬
lečino, in bolečino tvoje žalostne
Matere. Zavoljo zasluženja te svete
rane te prosim, dodeli mi nebeško
veličastvo, kjer te bom popolnoma
in iz vseh svojih moči molil. Žalostna
Mati Božja, prosi Jezusa za me!

Oče naš . . Oeščena si Marija . .
Čast bodi . . .

5. K sveti rani Jezusove strani.

Moj Gospod, Jezus Kristus!
molim rano tvoje svete strani. Za-

415

hvalim se ti, da si še tudi celo po
svoji smrti to razžaljenje pretrpel,
ki si ga z največjo ljubeznijo do¬
pustil, akoravno ti nobene bolečine
napraviti ni moglo. Tudi milujem
tvojo žalostno Mater, kteri je bilo
takrat njeno srce prebodeno. Zavoljo
zasluženja te svete rane te prosim,
obdaruj me s svojo sveto ljubeznijo;
naj te tukaj na svetu vedno ljubim,
da te bom enkrat na unem svetu
vso večnost ljubiti mogel. Žalostna
Mati Marija, prosi Jezusa za me!

Oče naš . . Ceščena si Marija . .
Oast bodi . . .

Molitev k trpečemu Jezusu.

(Sv. Avguština.)

Tudi pred misijonskim križem.

0 Bog! ki si za zveličanje sveta
hotel biti rojen, obrezan, od judov

416

zavržen, od Judeža s poljubom
izdan, z vrvmi zvezan, kakor ne¬
dolžno jagnje v mesnico peljan, pred
Ana in Kajfa, pred Pilata in Heroda
zaničljivo postavljen, od krivih prič
tožen, bičan, zasramovan, zapljuvan,
s trnjem kronan, z vdarci in s
trstom vdarjan, zakrit, oblačil oro¬
pan, z žreblji na križ pribit, med
razbojnike postavljen, z žolčem in
jesihom napojen in s sulico prebo¬
den ; prosimo te, o Gospod! zavoljo
teh tvojih svetih bolečin, ktere jaz
nevredni zdaj premišljujem, in za¬
voljo tvojega svetega križa in tvoje
britke smrti, obvaruj me peklenskih
kazni, pa pelji me tje, kamor si
peljal seboj križanega razbojnika.
Ki živiš in kraljuješ z Bogom Oče¬
tom in sv. Duhom od vekomaj do
vekomaj. Amen.

Litanije v čast trpljenja Kri¬
stusovega.

usmili se
usmili se
usmili se
sliši nas !
usliši nas

nas!
nas 1
nas!

Bog,

Gospod,

Kristus,

Gospod,

Kristus,

Kristus,

Oče nebeški, vsegamogočni
usmili se nas!

Sin, vsega sveta.rešnji Bog, usmili
se nas!

Sv. Duh, resnični Bog, usmili se nas !

Sv. Trojica, en sam Bog, usmili
se nas!

Jezus, ki si krotek v Jeru¬
zalem šel,

Jezus, ki si se nad Jeruzale¬
mom razjokal,

Jezus, ki si bil za trideset sre¬
brnikov prodan, g

„Pot v nebesa 11 .

27

418

Jezus, ki si svojim učencem
noge umival,

Jezus, na svoji duši do smrti
žalosten,

Jezus, na Oljski gori od an-
gelja potrjen,

Jezus, ki si v smrtni britkosti
krvavi pot potil,

Jezus, od Juda Iškarjota izdan,
Jezus, z vrvmi in verigami
zvezan,

Jezus, od svojih učencev za¬
puščen,

Jezus, pred Ana in Kajfa po¬
stavljen,

Jezus, za uho udarjen,

Jezus, od krivih prič tožen,
Jezus, smrti vreden spoznan,
Jezus, v sveti obraz zaplju-
van,

Jezus, ki se ti je sveti obraz
s prtom zakril,

Jezus, s pestmi tolčen,

Jezus, od Petra trikrat zatajen,

usmili se nas!

419

Jezus, kakor liudodelnik Pilatu
izdan,

Jezus, od Heroda zaničevan,

Jezus, v belem oblačilu za¬
sramovan,

Jezus, manj kakor razbojnik
Baraba obrajtan,

Jezus, neusmiljeno bičan in
raztepen,

Jezus, zaničljivo v škrlatast
plašč oblečen,

Jezus, s trnjem kronan,

Jezus, s trstom po glavi udar¬
jen,

Jezus, ki so ti Judje »križaj
ga“ upili,

Jezus, v najsramotnejšo smrt
obsojen,

Jezus, s težkim križem ob¬
ložen,

Jezus, kakor nedolžno jagnje
v smrt peljati,

27 *

usmili se nas!

420

Jezus, na gori Kalvariji do na-
zega slečen,

Jezus, za noge in roke na križ
pribit.

Jezus, ki si na križu za so¬
vražnike molil,

Jezus, na križu preldinjan,

Jezus, ki si spokornemu raz¬
bojniku sveti raj obljubil,

Jezus, ki si na križu učenca
Janeza svoji materi izročil,

Jezus, od svojega Očeta za¬
puščen,

Jezus, z jesihom in žolčem na¬
pajan,

Jezus, ki si svojo dušo v roke
svojega nebeškega Očeta
izročil,

Jezus. svojemu nebeškemu
Očetu do smrti pokoren,

Jezus, s sulico v srce pre¬
boden,

usmili se nas!

421

Jezus, s križa snet, usmili se nas!

Jezus, v grob položen, usmili se
nas 1

Bodi nam milostljiv, prizanesi nam,
o Gospod!

Bodi nam milostljiv, usliši nas, o
Gospod 1

Vsega hudega,

Vsega greha,

Jeze, sovraštva in .vse hude
volje,

Kuge, lakote in vojske,

Vseh dušnih in telesnih nevar¬
nosti,

Večne smrti,

Po svojem prečistem spočetju,

Po svojem prečudežnem roj¬
stvu,

Po svojem ponižnem obrezo¬
vanju,

Po svojem krstu in svetem
postu,

Po svojem trudu in bedenju,

reši nas, o Gospod!

422

Po svojem krvavem bičanju in
kronanju,

Po svoji žeji, solzah in svoji
nagoti,

Po svoji rešnji smrti na križu, ’
Po svojem častitljivem vsta¬
jenju in vnebohodu,

Po prihodu tolažnika sv. Duha,
Na dan sodbe,

Mi grešniki,

Da nam prizaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripelješ,
Da milost sv. Duha v naša srca
vliješ,

Da svojo sv. cerkev varuješ in
razširjaš, j

Da vse stanove v svojem sve¬
tem imenu zbrane ohraniš in
pomnožiš,

Da nam pravi mir, ponižnost
in ljubezen podeliš,

Da nas v svoji milosti in sveti
službi stanovitne ohraniš,

prosimo te, usliši nas! reši nas, o Gospod !

423

Da nas v družbo svojih izvoljenih
sprejmeš, prosimo te, usliši nas!

Da nas uslišiš, prosimo te, usliši nas!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe

sveta,—prizanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe

sveta, — usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe

sveta,—usmili se nas, o Gospod !

Kristus, sliši nas! — Kristus, usliši
nas!

Gospod, usmili se nas! — Kristus,
usmili se nas! — Gospod, usmili
se nas! v

Oče naš. Ceščena si Marija.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

0. Ker si s svojim sv. križem svet
odrešil.

Molimo!

0 Bog, ki si človeški rod,

zavoljo greha zavržen, po trpljenju

in smrti svojega edinorojenega Sina

424

odrešil; dodeli nam, prosimo le, da,
ki spomin njegovega trpljenja na
zemlji obhajamo, se tudi njegovega
zasluženja v nebesih veselimo. Po
tistem Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Molimo!

Prosimo te, o Gospod, ogledaj
se milostljivo na to svojo družino,
za ktero se je naš Gospod, Jezus
Kristus hotel v roke grešnikov dati
in na križu umreti. Kteri s teboj v
edinosti sv. Duha živi in kraljuje,
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

d) Češčenje Jezusovega Detinstva.

V. O Bog, pazi na mojo pomoč!
0. Gospod, hiti mi pomagat!
čast bodi . . . Oče naš . . .
Presladko dete Jezus, ktero si
zavoljo našega odrešenja izišlo iz

425

naročja Očetovega,, v deviškem te¬
lesu od svetega Duha spočeto bilo,
in kot včlovečena Beseda podobo
hlapca na-se vzelo, — usmili se
nas! Usmili se v  nas, Dete Jezus,
usmili se nas ! Oeščena si Marija...

Presladko Dete Jezus, ktero si
v svoji deviški Materi obiskalo Eli¬
zabeto, in svojega predhodnika Ja¬
neza Krstnika še pred njegovim
rojstvom s svetim Duhom napolnilo
in posvetilo, — usmili se nas! Usmili
se nas. Dete Jezus, usmili se nas 1
Oeščena si Marija . . .

Presladko Dete Jezus, ktero si
devet mesecev prebivalo v maternem
telesu, ki sta te Devica Marija in
sveti Jožef z največjim hrepenenjem
pričakovala in za odrešenje sveta
Bogu Očetu darovala, — usmili se
nas! Usmili se nas, Dete Jezus,
usmili se nas! Oeščena si Marija ...

Presladko Dete Jezus, ki te je
Marija Devica v Betlehemu rodila,

426

v plenice povila, v jaslice položila,
ki so te angelji oznanovali in pa¬
stirji obiskali — usmili se nas!
Usmili se nas, Dete Jezus, usmili se
nas! Oeščena si Marija . . .

Naj, Jezus, slava ti doni,

Ki se rodil iz D’vice si,

Z Očetom, z Duhom blaženim.

Na večne čase slavljenim! Amen.

V. Kristus nam je blizo!

0. Pridite, molimo! — Oče naš...

Presladko Dete Jezus, ki si se
osmi dan pri obrezanju dalo raniti,
s prečastitljivim imenom „Jezus“
imenovati, ki si tedaj že s svojim
imenom in s svojo krvjo naznanilo,
da si Odrešenik sveta, — usmili se
nas! Usmili se nas. Dete Jezus,
usmili se nas! Oeščena si Marija...

Presladko Dete Jezus, ki te je
zvezda pokazala trem kraljem, kteri
so te v naročju tvoje Matere molili
in ti prinesli skrivnostne darove:

427

zlata, kadila in mire, — usmili se
nas! Usmili se nas, Dete Jezus,
usmili se nas! Ceščena si Marija ...

Presladko Dete Jezus, ki te je
tvoja deviška Mati v tempeljnu da¬
rovala, Simeon v svoje naročje vzel,
in prerokinja Ana Izraelu oznano-
vala, — usmili se nas! Usmili se
nas, Dete Jezus, usmili se nas!
Ceščena si Marija . . .

Presladko Dete Jezus! ki ti je
hudobni Herod po življenju stregel,
ki si se s svetim Jožefom in s svojo
Materjo v Egipt umaknilo, grozoviti
smrti ušlo, in po slavnem spriče-
vanju nedolžnih otročičev mučeni¬
kov poveličano bilo, — usmili se
nas! Usmili se nas, Dete Jezus,
usmili se nas! Ceščena si Marija . •.

Naj, Jezus, slava Ti doni,

Ki se rodil iz D’vice si,

Z Očetom, z Duhom blaženim,

Na večne čase slavljenim ! Amen.

428

V. Kristus nam je blizo!

0. Pridite, molimo ! — Oče naš...

Presladko Dete Jezus, ktero si
s svojo presveto Materjo Marijo in
s svetim očakom Jožefom do Hero¬
dove smrti prebivalo v Egiptu, —
usmili se nas! Usmili se nas, Dete Je¬
zus, usmili se nas. Oeščena si Marija.

Presladko Dete Jezus, ktero si
s svojimi stariši iz Egipta se vrnilo
v Izraelsko deželo, na potu veliko
prestalo, in v mesto Nazaret se po¬
dalo, — usmili se nas! Usmili se
nas, Dete Jezus, usmili se nas!
Oeščena si Marija . . .

Presladko Dete Jezus, ktero si
v Nazaretu v sveti hiši podložno
bilo svojim starišem, presveto ondi
živelo, in od pomanjkanja in trp¬
ljenja stiskano rastlo v modrosti,
v starosti in v milosti — usmili se
nas! Usmili se nas, Dete Jezus, usmili
se nas 1 Oeščena si Marija . . .

429

Presladko Dete Jezus, ki so te
dvanajstletnega mladenča stariši v
Jeruzalem peljali, ondi z žalostjo
te iskali, in tretji dan z veseljem
med učeniki našli, — usmili se nas!
Usmili se v  nas, Dete Jezus, usmili
se nas! Cešeena si Marija . . .

Naj, Jezus, slava ti doni,

Ki se rodil iz D’vice si.

Z Očetom, z Duhom blaženim.

Na večne čase slavljenim! Amen.

V. Beseda je meso postala, t o božiču

in v osmini pristavi : Aleluja.)

0. In med nami prebivala. (O božiču
in v osmini pristavi:  Aleluja.)

V prazniku svetih treh kraljev in v
osmini:

V. Kristus se nam je razodel.
Aleluja.

0. Pridite, molimo! Aleluja.
Molimo.

Vsegamogočni, večni Bog, Glo-
spod nebes in zemlje, kteri se razo-

430

devaš malim, prosimo, dodeli nam,
ki presvete skrivnosti Detinstva tvo¬
jega Sina s spodobnim češčenjem
obhajamo in z vrednim prizadeva¬
njem posnemamo, da v nebeško kra¬
ljestvo, ktero je malim obljubljeno,
priti zamoremo; po ravno tistem
Gospodu našem Jezusu Kristusu,
Sinu tvojem, kteri s teboj živi in
kraljuje v edinosti svetega Duha,
Bog vekomaj. Amen.

(300 dni odpustka enkrat na dan; popol¬
noma odpustek z navadnimi pogoji 35. dan
vsakega meseca, če se ta dan obišče cerkev , v
kteri se pobožnost sv. Detinstva obhaja. Pij VII.,
33. listopada 1819.)

Molitev v čast Jezusovih jaslic.

Molim te, o včlovečena Beseda,
pravi Sin Božji od vekomaj, in pravi
Sin Device Marije v spolnjenem
času! Ko pa molim tvojo Božjo
osebo in tvojo ž njo sklenjeno člo¬
veško natoro, si ne morem kaj, da
bi ne častil tudi revnih jaslic, v

431

kterih si kot Dete počival, in ktere
so bile tedaj prvi sedež tvoje lju¬
bezni. Naj pokleknem pred te jaslice,
priprost, kakor pastirji, poln žive
vere, kakor sveti Jožef, ljubezni go¬
reč kakor presveta Devica Marija.
Kleče naj častim ta predragi spo¬
minek našega odrešenja v tistem
duhu zatajevanja, uboštva in poniž¬
nosti, s kterim si ti, kralj nebes
in zemlje, jaslice si izvolil in v nje
položil svoje nežne ude. Blagovolil
si, o Gospod, kot Dete počivati v
jaslicah; o, blagovoli tudi v moje
srce vliti eno kapljico tistega neiz¬
rekljivega veselja, ki so ga občutili
oni, kteri so videli tebe preljubez-
njivo Dete, in čudeže, ki so se zgo¬
dili pri tvojem rojstvu. Po teh ču¬
dežih prosim in zarotim te, dodeli
vsem ljudem dobro voljo in svoj
sveti mir, ter v imenu vsega člo¬
veštva skaži vso čast in slavo Bogu
Očetu in svetemu Duhu, kteri s

432

teboj živi in kraljuje en Bog veko¬
maj. Amen.

(100 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX.
1. vin. 1861.)

--

8. Pobožnost k Bogu sv. Duhu.

Sedem prošenj za sedmere darove
sv. Duha.

Pridi, o Duh modrosti! in pod¬
uči mi srce, da vedno svoj cilj in
konec pred očmi imam, in da vse,
kar delam, iz čistega namena storim.
Daj mi, da pozemeljske reči le toliko
cenim in toliko iščem, kar in ko¬
likor so mi za dušo potrebne, in da
si ohranim to časno življenje. Ne¬
beške darove pa naj vedno bolj
spoznavam, vedno više cenim. Kaži
mi tudi pot, po kteri bom te ne¬
beške darove gotovo našel in do¬
segel. Amen. — Oče naš . . .

433

Pridi, o Duh umnosti! razsvetli
mojo dušo, da skrivnosti svete vere
prav spoznam, jih hvaležno in lju-
beznjivo sprejmem, in tako v tvojem
razsvetljenju zagledam večno luč, in
pridem k popolnemu spoznanju Tebe,
Očeta in Sina. Amen. — Oče naš ...

Pridi, o Duh sveta! stoj mi na
strani v vsem djanju tega nestano¬
vitnega življenja. Nagni moje srce
k vsemu dobremu, odvrni ga od
vsega hudega, vodi me v vseh dvom¬
ljivih primerljejih, da po pravem
potu tvojih zapoved dosežem zaže-
Ijeni namen — večno zveličanje.
Amen. — Oče naš . . .

Pridi, o Duh moči! daj moč mo¬
jemu srcu; zdrži trdnega v vseh
zmotnjavah in nasprotnostih. Daj
mi srčnost in moč zoper vse hu¬
dobne napade mojih sovražnikov, da
me nikdar ne zapeljejo, da bi za¬
pustil tebe, o najvikša dobrota.
Amen. — Oče naš . . .

„Pot v nebesa. 1 '

28

434

Pridi, o Duh učenosti! vodi mojo
radovednost, da nikoli ne želim ne
vedeti ne znati, kar bi mi bilo škod¬
ljivo ali nekoristno. Daj mi živo
spoznati vso nečimernost tega sveta.
Daj mi vnemo, da dolžnosti svoje vere
in svojega stana vedno bolj spozna¬
vam in natanko spolnujem; uči me
pa tudi, kako naj jih tebi dopadljivo
spolnujem. Amen. — Oče naš . . .

Pridi, o Duh pobožnosti! vnemi
moje srce k pravi pobožnosti in k
sveti ljubezni do tebe mojega Boga
in Gospoda, da v vseh svojih djanjih
le njega iščem in ga v pravi ljubezni
tudi najdem. Amen. — Oče naš ...

Pridi, o Duh strahu Božjega!
presuni mi srce s svojim zveličan-
skim strahom, da vedno tebe svo¬
jega Boga in Gospoda pred očmi
imam, in da se vsega skrbno ogib¬
ljem, kar bi ne dopadlo prečistim
očem tvojega Božjega veličastva.
Amen. — Oče naš . . .

435

Litanije v čast svetega, Duha.

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!

Sveti Duh, ki iz Očeta in Sina
izhajaš,

Duh resnice in modrosti,

Duh umnosti in sveta,

Duh moči in učenosti,

Duh pobožnosti,

Duh straha Božjega,

Duh vere, upanja in ljubezni,

Duh veselja in miru,

Duh pohlevnosti in krotkosti, ■

Duh čistosti in ponižnosti,

Duh življenja in zveličanja,

Duh vseh čednosti,

Duh, posvečevavec duš,

Duh Božjih otrok,

Duh milosti in usmiljenja,

Duh, delivec nebeških darov,

Duh, učenik in vladar katoliške
cerkve,

28 *

usmili se nas!

436

Duh, preiskovalec ledja in
osrčja,

Duh, tolažnik žalostnih in
stiskanih,

Duh, krona vseh popolnih,
Duh, veselje angeljev,

Duh, razsvetljevavec očakov,
Duh, navdihoval ec prerokov,
Duh, besednik in modrost apo-
steljnov,

Duh, zmaga spričevavcev,
Duh, učenik spoznovavcev,
Duh, čistost vseh svetnikov,

Bodi nam milostljiv, —
nesi nam, o sveti Duh!

Bodi nam milostljiv, —-
nas, o sveti Duh!

Duha zrnotnjave,

Duha nečistosti,

Duha preklinjevanja,
Trdovratnosti in obupnosti,
Predrznega zaupanja v mi¬
lost Božjo,

Ol

c3

S

< 3 ?
a.i

d

GO

pnza-

usliši

437

Nevošljivosti zavoljo bližnjemu
podeljene milosti Božje,
Ustavljanja spoznani resnici,
Nespokornosti do konca,
Hudobnega duha,

Večnega pogubljenja,

S svojim večnim izhajanjem iz
Očeta in Sina,

S svojim nevidnim maziljenjem,
S polnostjo milosti, s ktero si
Devico Marijo obsenčil,

S svojo sveto prikaznijo pri
Kristusovem krstu,

S svojim milostipolnim priho¬
dom čez aposteljne,

S svojo neskončno dobroto, s
ktero cerkev Božjo vladaš,
Sodnji dan,

Mi grešniki,

Da nam prizanašaš,

Da v duhu hodimo in po¬
želenja mesa ne doprina- (
šamo,

Da te nikoli ne žalimo, J

prosimo te, '---

usliši nas! reši nas, sveti Duh !

438

Da, vse cerkvene stanove po¬
svečuješ in v sveti veri
ohraniš,

Da vsemu krščanskemu ljud¬
stvu mir in edinost daš,

Da nas vse k pravi pokori ■
pripelješ,

Da nam novega duha in čisto
srce vstvariš,

Da nas uslišiš.

Sveti Duh Božji,

<J1

>GO

, OQ

P

<D

-4-^

O

a

'(A

O

&

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta! vlij v nas sv. Duha!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta! pošlji nam obljubljenega
Očetovega Duha!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta! daj nam dobrega Duha!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš , . ,

459

V. Cisto srce mi stvari, o Bog!

0. In ponovi v moji duši pravega
Duha!

V. Ne zavrzi me spred svojega
obličja,

0. In svojega Duha mi ne odvzemi!
V. Daj mi spet veselje svojega
zveličanja,

0. In okrepčaj me s kraljevim
Duhom!

V. Gospod, usliši mojo molitev!

0. In moje vpitje naj k tebi pride!

Molimo.

0 sveti Duh, Duh Gospodov!
prosimo te, pridi ljubeznjivo s svo¬
jim razsvetljenjem in tolažilom v
nas; razsvetli naš um, in naša tebi
posvečena srca posveti v svoj tem¬
pelj ! 0 sveti Duh! pridi in prinesi
nam blagoslov Božji in mir Jezu¬
sov ! Tolaži nas in vse stiskane,

440

osrčuj in okrepčuj slabe, uči in
podpiraj omahujoče, pretresi greš¬
nike, ogrej njih mrzla srca k po¬
kori, ter jim obudi ljubezen in
otročje zaupanje v tvojo milost, da
te vsi ljudje v veselju in v ljubezni
hvaležno častijo in molijo, tebe in
Očeta in Sina, Gospoda našega, ko
trojedinega Boga, od vekomaj do
vekomaj.

0 Bog, ki srca vernih z raz¬
svetljenjem sv. Duha učiš; dodeli,
da v tistem Duhu spoznamo to, kar
je prav, in se njegovega tolažila
vedno veselimo. Po našem Gospodu
Jezusu Kristusu, ki s teboj živi in
kraljuje v edinosti ravno tistega
svetega Duha, Bog od vekomaj do
vekomaj. Amen.

9. Češčenje Marije Device.

a) Češčenje presvetega Marijinega
Srca.

Molitev k presv. Marijinemu Srcu.

0 srce Marije, Božje Matere in
naše Matere! 0 najljubeznivejše
srce, dopadenje presvete Trojice,
vredno, da te angelji in ljudje čez
vse častijo! 0 sveto srce, Jezuso¬
vemu srcu najbolj podobno! 0 lju¬
bezni polno, nam revam tako milo
srce ! otajaj vender tudi naša ledena
srca, in stori jih podobne Jezuso¬
vemu Božjemu srcu; dodeli jim lju¬
bezen do čednosti in do tiste lju¬
bezni, s ktero si bilo ti vedno vneto.
Varuj sveto cerkev, brani jo, bodi

442

ji pribežališče zoper napade njenih
sovražnikov. Pelji nas k Jezusu;
dodeli nam milosti k zveličanju po¬
trebne! Bodi nam tolažilo v brhko¬
stih, podpora v skušnjavah, pribe¬
žališče v preganjanju, varstvo v ne¬
varnostih, zlasti pa ob naši smrtni
uri, v tistem zadnjem boju, ko bo
satan vse svoje moči zoper nas
napenjal, da bi pogubil našo dušo.
V tistem strašnem trenotku, ko bo
šlo za vso dolgo večnost, takrat, o
premila Devica! skaži nam vso
ljubezen in moč svojega maternega
srca; takrat nam pokaži, koliko
premoreš pri Jezusu, in odpri nam
po svoji nezapopadljivi milosti svoje
presveto srce, da bomo Jezusa v
hiši izvoljenih častili in hvalili na
vekomaj. Amen.

Bodi Božje srce Jezusovo, in
neomadeževano srce Marijino vedno
bolj spoznano, hvaljeno in češčeno,
ljubljeno in poveličano zdaj in

443

vselej in povsod na vesoljnem svetu.
Amen-

(Pij VII. so l. 1816 podelili 60 dni od¬
pustka za to pobožno molitev.)

Molitev k neomadežcvanemu Mari¬
jinemu Srcu.

(Sv. Viljelma.)

0 sveta Marija, Mati mojega
Boga ! k tebi pribežim in te prosim,
da mene in vseh ubogih grešnikov
ne zavržeš, zavoljo dobrote svojega
neomadeževanega srca, ker te ve¬
soljna cerkev imenuje in slavi Mater
milosti Božje! Ti si tista, ktero
mili Bog vselej usliši, ker si mu
toliko draga zavoljo svojega nedolž¬
nega srca. Saj svojega usmiljenja
še nikomur nisi odrekla. Pa tudi
Božja neskončna milost ni zavrgla
še nobenega spokornika, ko bi še
tolike grehe imel, ki se je k tebi
zatekel, se tebi priporočal. Te mar
vsa sveta cerkev po krivici imenuje

444

priprošnjico in pribežališče ubogih?
Bi bilo mogoče, da bi ti moji grehi
branili, skazovati in opravljati delo
svojega usmiljenja, po kterem si
priprošnjica, srednica miru in edino
upanje in pribežališče vseh v greh
nesrečno zakopanih? Bi bilo mo¬
goče, da bi Mati Božja, ki je rodila
Studenec vsega usmiljenja, svojo
milost odrekla ubogemu grešniku,
ki se k njej zateče? Saj je, o Marija!
tvoje delo, da delaš mir med Bogom
in ljudmi. Naj te tora j nagne tvoje
veliko usmiljenje, ki je večje kakor
vsi moji grehi, naj te nagne, da v
dobroti svojega neomadeževanega
srca pri Bogu prosiš zame in za
vse grešnike, da meni in vsem greš¬
nikom svojo milost skaže! 0 blagor
nam, ako bomo mi in vsi grešniki
spreobrnjeni v spokornike in opra¬
vičeni Bogu služili, tebe pa, o sveta
Marija! hvalili za to nam od Je¬
zusa sprošeno milost! Amen.

445

„S p o m n i se“

(sv. Bernarda).

Spomni se, o preusmiljena De¬
vica Marija ! da še nikdar ni slišati
bilo, da bi bil kdo zapuščen, ki je
pod tvojo brambo pribežal, tvojo
pomoč iskal in se tvoji priprošnji
izročil. Poln tega zaupanja jaz k
tebi hitim, o Devica vseh devic ! in
k tebi, o Mati! pribežim, pred teboj
jaz zdihujoči grešnik stojim (klečim).
0 Mati večne Besede! ne zavrzi
moje prošnje, temuč milostljivo me
sliši in me usliši. Amen.

Oeščena si Marija . . .

0 Marija, pribežališče grešni¬
kov, prosi za nas!

(300 dni odpustka vsakokrat; popolnoma
odpustek enkrat v mesecu, ako se vsaki dan
moli, pod navadnimi pogoji .)

Pozdravljenje Marije Device.

(Posebno pred podobo Marijino.)

Kolikor je kapljic v morju, zvezd
na nebu, zveličanih duhov v nebesih;

446

kolikor je listja na drevja, trave na
tleh, drobcev v zraku, pičic na ob¬
nebju, kolikor je iskric v ognju,
peska na zemlji, vseh stvari pose¬
bej, kolikorkrat je le mogoče, toliko¬
krat te iz globočine srca pozdravim,
o najimenitnejša! o najčastitljivša!
o najslajša! o najlepša! o najvred¬
nejša ! o najslavnejša božja Mati in
nebes kraljica, moja gospa, Devica
Marija! Pozdravljam te pa zedinjen
z ljubeznijo in skoz srce najljubez-
njivejšega Sina tvojega Jezusa, in
vseh, ki te ljubijo, se ti priporočim,
ter se ti kot tvojega otroka, in —
ah, da bi vreden bil — kot tvojo
lastnino izročim. Prosim te, sprejmi
me v svoje varstvo, in sprosi mi
pri Bogu, da sem za Bogom ves
tvoj, in ti vsa moja G-ospa, moje ve¬
selje, moja Pomočnica, moja sladka
Mati, moja najsrečnejša krona in
čast. Amen.

447

Litanije v čast presvetega
Marijinega Srca.

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kristus, sliši nas!
Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog, —
usmili se nas!

Sin vsega sveta rešnji Bog, —
usmili se nas!

Sveti Duh, resnični Bog, — usmili
se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, —
usmili se nas!

Sveto Marijino Srce,

Srce Marijino, brez madeža
spočeto,

Srce Marijino, milosti polno,
Srce Marijino, blaženo med
vsemi srci,

Srce Marijino, za Srcem Je¬
zusovim najčistejše,


prosi za nas!

448

Srce Marijino, tempelj pre¬
svete Trojice,

Srce Marijino, sedež modrosti,
Srce Marijino, podoba pravice,
Srce Marijino, stol usmiljenja,
Srce Marijino, zapopadek vse
svetosti,

Srce Marijino, skrinja mini in
sprave,

Srce Marijino, vrata nebeška,
Srce Marijino častitljivo,

Srce Marijino mogočno,

Srce Marijino usmiljeno,

Srce Marijino verno,

Srce Marijino hvale vredno,
Srce Marijino ljubeznjivo,
Srce Marijino krotko,

Srce Marijino ponižno,

Srce Marijino potrpežljivo,
Srce Marijino za nas z bole¬
činami prebodeno,

Srce Marijino, luč zmotenih,
Srce Marijino pribežališče greš¬
nikov,

prosi za nas!

449

Srce Marijino, moč pravičnih,
Srce Marijino, tolažba žalost¬
nih,

Srce Marijino, moč v skuš¬
njavi,

Srce Marijino, upanje umira¬
jočih,

Srce Marijino, pomoč v vseh
naših nadlogah,

Srce Marijino, zastava obljub
Kristusovih,

SrceMarijino,popolnoma žgavni
dar Božje ljubezni,

Srce Marijino, veselje vseh src,
Srce Marijino, s častjo v ne¬
besih kronano,

m

rt

S

rt

CSJ

*5q

o

r—(

P*

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe

sveta, — prizanesi nam, o Jezus !

Jagnje Božje, ki, odjemlješ grehe

sveta, — usliši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe

sveta, — usmili se nas, o Jezus!

29

450

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče naš. Ceščena si Marija.

V. Prosi za nas, sveto Marijino Srce!
0. Da bomo vredni te srčno ljubiti.

Molimo.

O Bog, kteri si Srce prečiste
Device Marije z najgorečnejšo lju¬
beznijo vžgal, z vso milostjo na¬
polnil in z najlepšimi čednostmi ozalj¬
šal, da je tvoj edinorojeni Sin, naš
Gospod Jezus Kristus, z največjim
dopadajenjem v njem prebival, dodeli
meni in vsem, kteri to prelepo in
prečisto Srce častijo, da se tudi naša
srca od te ljubezni do tebe vžgejo,
ter nekoliko tistih obilnih milost in
lepih čednost zadobijo, s kterimi si
Srce naše preljubeznjive Matere
Marije obdaril; da brez čednost in
dobrih del pred tvoje obličje ne pri¬
demo, temuč da bomo kot tvoji zvesti

451

otroci v tvoje kraljestvo sprejeti,
kjer te bomo z Marijo, tvojo pre¬
sveto Materjo, in z vsemi svetniki
častili in hvalili vekomaj. Amen.

Zdililjeji k Marijinemu Srcu.

Tvoje Srce, o Marija: odpri se!
Tvoja moč, varuj me!

Tvoja ponižnost ponižuj me!

Tvoje uboštvo obogati me!

Tvoja potrpežljivost prenašaj me!
Tvoja pokorščina podvrzi me!
Tvoja nedolžnost spremeni me!
Tvoja ljubezen vnemaj me!

Tvoja milost obdajaj me!

Tvoja ljubeznjivost zamakni me!
Tvoja lepota navduši me!

Tvoje nagnjenje gospodari me!
Tvoje solze omečite me!

Tvoje trpljenje presuni me!

Tvoje bolečine ranite me!

Tvoja veselja osrečujte me!

0 Devica Marija, usliši me!

29 *

452

V svoje sladko Srce zapri me!

V življenju in v smrti varuj me!
Da zmiraj bolj ljubim te!

Tukaj zdaj in tam na vekomaj!
Amen.

b) Sv. Itožni venec.

Nauk.

Sveti rožni venec, kakor je zdaj v navadi,
ima začetnika sv. Dominika, kteremu je sama
Devica Marija rekla: Vpelji rožni venec; kajti
pomoček bo zoper mnogotere zlege. In papež
Gregorij XVI. pravi: Rožni venec je najbolj
čudoviti pomoček za pokončanje greha, za pri-
dobljenje zgubljene milosti in za počeščenje Božje.
— Moli ga rad tudi ti, zlasti ob sobotah in Ma¬
rijinih godovih. Če mogoče, preskrbi si rožni
venec, ki je blagoslovljen z odpustki sv. Brigite
ali sv. Dominika. Ako na tak rožni venec moliš,
zadobiš pri vsaki jagodi 100 dni odpustka. Ge
jih več skupaj moli , je zadosti, da ima eden
izmed njih tak blagoslovljen rožni venec. (Leon X.
1515., Klemen VI. 1714. in Benedikt XIV. 15. ja¬
nuarja 1743).

Rožni venec ima tri dele: veselega, žalost¬
nega in častitljivega! Moli se navadno: veseli
del od adventa do svečnice; potem žalostni del
do velike noči; in odslej do adventa častit¬
ljivi del. Najpogosteje vendar kristijani molijo
žalostni del, zlasti ob petkih, pri daritvi svete
maše in prejemanju sv. zakramentov.

453

I. Veseli del:

Vera, Oče naš, tri Oeščena si
Marija, kjer pri besedi Jezus do¬
stavljaj :

1. Kteri naj pomnoži našo vero.

2. Kteri naj potrdi naše upanje.

3. Kteri naj užge našo ljubezen.

Skrivnosti.

1. Kterega si Devica od sv. Duha
spočela.

2. Kterega si Devica v obiskovanju
Elizabete nosila.

3. Kterega si Devica rodila.

4. Kterega si Devica v tempeljnu
darovala.

5. Kterega si Devica v tempeljnu
našla.

II. Žalostni del:

1. Kteri naj potrdi naš spomin.

2. Kteri naj razsvetli našo pamet.

3. Kteri naj omehča našo voljo.

454

Skrivnosti.

1. Kteri je za nas krvavi pot potil.

2. Kteri je za nas krvavo bičan
(gajžlan) bil.

3. Kteri je za nas s trnjem kronan bil.

4. Kteri je za nas težki križ nesel.

5. Kteri je za nas križan bil.

III. Častitljivi del:

1. Kteri naj vodi naše misli.

2. Kteri naj vodi naše besede.

3. Kteri naj vodi naše djanje.

Skrivnosti.

1. Kteri je častito od mrtvih vstal.

2. Kteri je častito v nebesa šel.

3. Kteri nam je sv. Duha poslal.

4. Kteri je tebe, Devica, v nebesa
vzel.

5. Kteri je tebe, Devica, v nebesih
kronal.

Navadno se vsakemu delu še
dostavlja desetka s prošnjo:  Usmili
se vernih duš v vicah.

455

Rožni venček

v čast Marije čistega spočetja.

Itazlaga: Ta r  venčeTc ima 3 Očenaše, 3 Čast
bodi in 12 Ceščenasimarij.

Moli se tako:

Prva vrstica. Ceščeno bodi
sveto in neomadeževano spočetje
blažene Device Marije.

1 Oče naš ... 4 češčena si Ma¬
rija ... 1 čast bodi . . .

Druga in tretja vrstica: Ravno
tako, kakor prva.

Opomba: 300 dni odpustka za vsakokrat.
Popolnoma odpustek pa za celi mesec, če se
vredno spoveš, sv. obhajilo prejmeš in v namen
sv. Očeta moliš.  — 100 dni odpustka zadobiš,
kolikorkrat svetinco čistega spočetja Marije
Device pobočno poljubiš in zraven rečeš : O
Marija, brez madeža spočeta, prosi za
nas, lii k tebi pribežimo! {Pij. IX 22.
rožnika 1855.)

Mali rožni venec

naše ljube Gospe presvetega Srca.

Žalostne dogodbe so obudile mnogim za
Marijino čast gorečim osebam lepo in modro
misel, in mi jo veseli razširjamo, ker sad bo

456

rodila Ta misel se prav lahko spolni in je v
tem , da naši ljubi Gospej presvetega Srca po¬
gosto darujemo venec zdihljejev, to je mali rožni
venec, s kterim zamoremo dobiti v malih trenutkih
3700 dni, to je več kot 10 let odpustkov , Ta
■mali rožni venec obstoji iz 33 jagod s tremi
oddelki, kteri se ločijo s tremi debelejimi jago¬
dami; spominjaj se z globokim spoštovanjem tri¬
intrideset let, v kterih je Marija posebno tukaj
na zemlji kraljevala čez presveto Srce svojega
BozjegaSina, kteri ji je bil pokoren.

Moli se tako-le:

Pri svetinji naše ljube Gospe pre¬
svetega Srca se reče:

»Povsod bodi ljubljeno, presveto
Jezusovo Srce!“

Pri treh debelih jagodah sezdihne:
»Presveto Srce Jezusovo, usmili
se nas!“

Pri drugih jagodah se reče:

»Naša ljuba Gospa presvetega
Srca, prosi za nas!“

(Za vsak zdihljej je podeljenih 100 dni
odpustkov.)

c) Ceščenje žalostne Matere Božje.

Popolnoma odpustek en dan v letu,
Itterega si vsak sam izvoli , dobi tisti,

457

kteri dotični dan skoz eno uro premi¬
šljuje žalost Matere Božje in sv. zakra¬
mente vredno prejme. Klemen XII.
I. sveč. 1736.

Mesec kimovec ali september je
posvečen češčenju žalostne Matere Božje.
Kdor v tem mesecu vsak dan s pobož¬
nimi vajami , primernimi molitvami itd.
časti prežalostno Devico , ima vsak dan
mesca 300 dni odpustka;  — enkrat pa
popolni odpustek, pod navadnimi pogoji.
(Leon XIII. 27. januar. 1888.)  — Knjiga,
ktere se v ta namen lioče posluževati,
mora biti od cerkvene oblasti potrjena.
Pij IX. 3. mal. travnika 1837 in
26. listopada 1876.

Prošnje do prežalostnega Marijinega
Srca.

V. 0 Bog, pazi na mojo pomoč!

0. Gospod, hiti mi pomagat!

0 prežalostna Mati Marija! Z
najprisrčnejšim sočutjem spominjam
se tiste žalosti, ki jo je občutilo tvoje
nežno srce pri prerokovanju svetega
starčka Simeona. 0 preljuba Mati!

458

po tem tvojem prežalostnem srcu
prosim te, zadobi mi čednost svete
ponižnosti v  in dar svetega strahu
božjega. Oešeena si Marija . . .

O prežalostna Mati Marija! Z
najprisrčnejšim sočutjem spominjam
se tistega straha, ki ga je občutilo
tvoje rahlo čuteče srce takrat, ko si
v Egipt bežala in ondi prebivala. O
preljuba Mati! po tem tvojem pre¬
strašenem srcu prosim te, zadobi mi
čednost svete radodarnosti zlasti do
ubogih, in dar pobožnosti. Češčena
si Marija . . .

0 prežalostna Mati Marija! Z
najprisrčnejšim sočutjem spominjam
se tistih skrbi, kijih je občutilo tvoje
tako skrbno srce takrat, ko si zgu¬
bila svojega ljubega Jezusa. O pre¬
ljuba Mati! po tem tvojem skrbnem
srcu prosim te, zadobi mi čednost
svete čistosti in dar učenosti. Oe-
ščena si Marija . . .

459

O prežalostna Mati Marija! Z
najprisrčnejšim sočutjem spominjam
se tiste britkosti, ki jo je občutilo
tvoje materno srce takrat, ko si sre¬
čala Jezusa s težkim križem oblo¬
ženega. O preljuba Mati! po tem
tvojem ljubezni polnem, od bolečin
razmesarjenem srcu prosim te, za-
dobi mi čednos v t svete potrpežljivosti
in dar moči. Ceščena si Marija . . .

0 prežalostna Mati Marija! Z
najprisronejšim sočutjem spominjam
se mučeništva, ki ga je pretrpelo
tvoje pogumno srce takrat, ko si pri¬
čujoča bila pri smrtnem boju Jezu¬
sovem. O preljuba Mati! po tem tvo¬
jem mučenem srcu prosim te, zadobi
mi čednost svete zmernosti in dar
sveta, češčena si Marija . . .

O prežalostna Mati Marija! Z
najprisrčnejšim sočutjem spominjam
se tiste rane, ktera se je naredila
tudi tvojemu usmiljenemu srcu ta¬
krat, ko so s sulico prebodli Jezu-

460

sovo stran in njegovo ljubezni polno
Srce. O preljuba Mati! po tem tvo¬
jem prebodenem srcu prosim te, za-
dobi mi čednost bratovske ljubezni
in dar umnosti. Oeščena si Marija ..

O prežalostna Mati Marija! Z
najprisrčnejšim sočutjem spominjam
se bolečine, ktero je pretrpelo tvoje
ljubeče srce takrat, ko so Jezusa
v grob položili. 0 preljuba Mati!
po tem tvojem svetem z največjo tugo
napolnjenem srcu prosim te, zadobi
mi čednost^ svete gorečnosti in dar
modrosti. Oeščena si Marija . . .
V. Prosi za nas Devica prežalostna!
0. Da bomo vredni obljub Kristu¬
sovih.

Molimo.

Prosimo te, Gospod Jezus Kri¬
stus ! naj zdaj in v naši smrtni uri
pri tvojem usmiljenju prosi za nas
tvoja Mati, preblažena Devica Ma¬
rija, ktere presveto dušo je o tvojem

461

trpljenju meč bolečin presunil. Po
tebi Jezusu Kristusu, Odrešeniku
sveta, kteri z Očetom in svetim Du¬
hom živiš in kraljuješ vekomaj.
Amen.

300 dni odpustka vsakikrat. Pij VII.
14. pros. 1815.

Venec v čast sedem žalost Matere
Božje.

(S premišljevanjem.)

Da se dobijo odpuslci tega venca, treba
je imeti nalašč za to narejen in blagoslovljen
molek. Blagosloviti ga smejo mašniki iz reda
Servitov, pa tudi drugi mašniki , kteri imajo
to posebno pravico od papeža ali od viših ime¬
novanega reda.

0 moj edini in Ijubeznjivi Go¬
spod! Poglej me vsega osramotenega
pred tvojim svetim obličjem v pre¬
mišljevanju mnogih in velikih krivic,
ktere sem ti storil. Prosim te, od¬
pusti mi vsa ta razžaljenja, ker jih
iz srca, iz čiste ljubezni do tebe
obžalujem in zavoljo tvoje ne¬
skončne popolnosti čez vse zani¬
čujem in zavržem. Kakor želim, da
bi bil rajši tisočkrat umrl, kakor

462

da sem tebe razžalil: tako tudi
trdno sklenem, rajši tisočkrat živ¬
ljenje zgubiti, kakor tebe še kteri-
krat razžaliti. 0 moj križani Jezus!
resnično voljo imam, kakor hitro bo
mogoče svojo dušo s tvojo drago
Krvjo očistiti v zakramentu svete
pokore. — Med tem pa prosim tebe,
preusmiljena Devica, mati milosti
in pribežališče grešnikov! zadobi
mi po moči svojih prebritkih bo¬
lečin odpuščenje grehov, po kterern
tolikanj hrepenim. Ob enem molim
na papežev namen, da bi deležen
postal svetih odpustkov, kteri so
podeljeni na tvoj rožni venec, in
upam, da bom tako dosegel odpu¬
ščenje (časnih) kazen, ki sem jih za¬
služil s svojimi grehi.

S tem zaupanjem v srcu premiš¬
ljujem prvo bolečino, ktero je ob¬
čutila preblažena Devica in Mati
Božja takrat, ko je v tempeljnu svo¬
jega edinorojenega Sina Jezusa prc-

463

srečnemu starčku Simeonu v naročje
položila in iz njegovih ust slišala
besede: „Ta (otrok) ti bode meč
bolečin, kteri bo presunil tvojo
dušo“, s kterimi besedami je bilo na¬
znanjeno trpljenje in smrt njenega
Sina Jezusa. Oče naš . . . (enkrat);
Oeščena si Marija . . . (sedemkrat).

Drugo bolečino je občutila pre-
blažena Devica takrat, ko je ona
morala bežati v Egipt, da bi se
umaknila preganjanju brezbožnega
Heroda, kteri je njenega ljubega
Sina hotel umoriti. Oče naš . . . (en¬
krat)  ; Oeščena si Marija . . (sedem¬
krat).

Tretjo bolečino je občutila pre-
blažena Devica takrat, ko je o veliko¬
nočnih praznikih s svojim ženinom,
svetim Jožefom, in s svojim ljubim
Sinom Jezusom šla v Jeruzalem,
vračevaje se v svojo domačijo pa
svojega edinega ljubljenca pogrešala
in tri dni to zgubo objokovala. Oče

464

naš . . . {enkrat);  češčena si Ma¬
rija . . . {sedemkrat).

Četrto bolečino je občutila pre-
blažena Devica takrat, ko je srečala
svojega preljubeznjivega Sina Je¬
zusa, ko je, s težkim križem na svo¬
jih nežnih ramah, šel na goro Kal¬
varijo, da bi bil tam križan za naše
zveličanje. Oče naš . . . {enkrat);
češčena si Marija . . . {sedemkrat).

Peto bolečino je občutila pre-
blažena Devica takrat, ko je videla,
kako je bil njen Sin Jezus povikšan
na trdem lesu svetega križa, kako
je na vseh straneh kri tekla iz nje¬
govega presvetega telesa, in kako
je čez tri ure po hudi smrtni brh¬
kosti umrl. Oče naš . . . {enkrat);
češčena si Marija . . . {sedemkrat).

Šesto bolečino je občutila pre-
blažena Devica takrat, ko so nje¬
nemu ljubljenemu Sinu s sulico
stran prebodli, ga s križa sneli in
v njeno najčistejše naročje položili.

465

Oče naš . . . (enkrat);  Ceščena si
Marija . . . ( sedemkrat ).

Sedmo in zadnjo bolečino je ob¬
čutila preblažena Devica Marija,
naša gospa, posebna besednica svo¬
jih služabnikov in vseh ubogih greš¬
nikov, takrat, ko je videla presveto
telo njenega Sina Jezusa v grob
položiti. Oče naš . . . (enkrat);  Ce-
ščena si Marija . . . (sedemkrat).

Zdaj se moli še „trikrat Ceščena
si Marija" ... na čast svetim solzam,
ktere je Marija prelivala v svojih bole¬
činah, da bi Bog dodelil milost resnič¬
nega kesanja in svetih odpustkov. Potem :

V. Prosi za nas, o prežalostna De¬
vica !

0. Da bomo vredni obljub Kristu¬
sovih.

Molimo.

Prosimo te, Gospod Jezus Kri¬
stus ! naj zdaj in v uri naše smrti
pri tvojem usmiljenju prosi za nas
tvoja Mati, preblažena Devica Ma*

30

„Pot v nebesa.'

466

rija, ktere presveto dušo je o tvo¬
jem trpljenju meč bolečin presunil.
Po tebi Jezusu Kristusu, Odreše¬
niku sveta, kteri z Očetom in svetim
Duhom živiš in kraljuješ vekomaj.
Amen.

Deset let odpustka kolikorkrat se po
vredno prejetih sv. zakramentih Jezusu, Mariji
ali kakemu svetniku na čast kako dobro delo
opravlja, ako se molek pri sebi nosi in po-
gostoma ta rožni venec moli. 200 let odpustka,
ako se po vredni spovedi ta rožni venec in
nekoliko na papežev namen moli. Popobioma
odpustek: 1. enkrat v mesecu z navadnimi po¬
goji brez obiskanja cerkve, ako se moli cel
mesec vsak dan; 2. enkrat v letu, kadar se po
vredno prejetih svetih zakramentih ta rosni
venec moli, če je kdo imel navado štirikrat
vsak teden v letu ga opravljati. Klemen XII-
dne 12. grudna 1734.

Samo sv. rožni venec sedem žalosti
Marije Device

moli tako:

1. Kterega si, Devica žalostna, pri
prerokovanju Simeona premišlje¬
vala.

2. S kterim si, Devica žalostna, v
Egipt bežala.

467

3. Kterega si, Devica žalostna, v
tempeljnu zgubila.

4. Kterega si, Devica žalostna, s
težkim križem obloženega sre¬
čala.

5. Kterega si, Devica žalostna, na
križu umreti videla.

6- Kterega si, Devica žalostna, s
križa vzetega v svoje naročje
sprejela.

7. Kterega si, Devica žalostna, do
pokopališča spremila.

Opombd; Vsalca skrivnost ima 1 Očenaš
*» 7' Cesčenasimarij. H koncu se molijo se
tri Ceščenasimarije in se pri ,,J'ezus“
pristavi :

Kterega si, Devica žalostna, z
grenkimi solzami objokovala.

d) Zahvala Mariji Devici.

(Od sv. Bonaventura.)

Tebe, Marija, hvalimo mater
božjo, tebe priznavamo devico.

30*

468

Tebe časti vesoljni svet hčer
večnega Očeta in nevesto svetega
Duha.

Tebi služijo v ponižnosti vsi
angelji, nadangelji in poglavarstva.

Tebe vbogajo vse oblasti in
moči nebeške in vsa gospodstva.

Tebe se radujejo vsi troni,
Kerubini in Sera fini.

Tebi pojejo neizrekljivo milo vsi
zveličani duhovi:

Sveta, sveta, sveta si o Marija,
božja mati in devica!

Nebesa in zemlja so polna veli¬
častva tvojega rojenca.

častiti zbor aposteljnov te hvali
enoglasno mater stvarnikovo.

Izvoljena truma mučencev te
slavi mater Kristusovo.

Krasna vojska spoznovavcev te
imenuje tempelj presvete Trojice.

Ljubeznjivo društvo devic vzvi-
suje te izgled svojega devištva.

469

Ves nebeški dvor časti tebe
kraljico nebeško.

Tebe časti in kliče po celem
svetu sveta cerkev:

Mater božjega veličastva,

Pravo vse časti vredno porod¬
nico kralja nebeškega,

Sveto, milo in sladko mater.

Ti si gospa angeljev.

Ti si vrata v svetli raj.

Ti si lestvica do nebes.

Ti si stanica veličastnega kralja.

Ti si vir usmiljenosti.

Ti si pribežališče grešnikov.

Ti si mati Zveličarjeva.

Ti si v odrešenje človeškega
roda v svojem telesu spočela Sina
božjega.

Po tebi je zmagan stari sovraž¬
nik in vernim odprto nebeško kra¬
ljestvo.

Ti sediš s svojim Sinom na des¬
nici Očetovi.

470

0 Devica Marija ! prosi ga za
nas, ki pride nas sodit.

Prosimo te, da prideš na pomoč
nam tvojim služabnikom rešenim po
predragi Krvi tvojega sina.

Poskrbi nam, o preblaga devica!
da dobimo s tvojimi služabniki pla¬
čilo v večnem zveličanju.

Zveličaj nas, o Gospa, da se
vdeležimo tvoje delščine.

Vodi nas, in pelji nas v zve¬
ličano večnost.

0 dobrotljiva Devica, vse svoje
žive dni se ti vklanjamo.

In želimo, da bi te v srcu in be¬
sedi pobožno hvalili na vekomaj.

Blagovoli, o Marija, nas obvar-
vati greha zdaj in vsikdar.

Usmili se nas, mati usmiljena,
usmili se nas.

Pomagaj nam po svoji veliki
usmiljenosti, ker se popolnoma na te
zanašamo, o presladka Devica!

471

V tebe upamo premila Devica,
varuj nas vekomaj.

Tebi gre hvala, oblast, moč in
čast na vse veke. Amen.

V. Stori me vrednega te častiti, pre¬
sveta Devica!

0. Daj mi moč zoper tvoje sovraž¬
nike !

Molimo.

Dodeli nam svojim služabnikom,
prosimo, o Gospod Bog! da vedno
zdravje na duši in telesu vživamo,
in da bomo, po častitih prošnjah
svete Marije vselej Device, sedanje
žalosti rešeni, in večnega veselja
deležni. Po Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej pri nas.
0. Amen.

Oče naš . . Peščena si Marija . .
čast bodi . . .


472

10. Češčenje sv. Jožefa.

Devetdnevnica le svetemu Jožefu.

Devetdnevna pobožnost

k prazniku sv. Jožefa ali v kaki posebni stiski
in nadlogi k sv. Jožefu.

Ako si, ljubi moj kristjan, v kaki posebni
veliki stiski in nadlogi, ali te kaka posebna
nesreča zadene, obrni se k svetemu Jožefu in
moli sledečo molitvico in litanije sv. Jožefa.
To pobožnost opravi skozi devet dni vsaki dan.
Pritrgaj si kak grižljej, kako jed, ali kako
veselje v čast sv. Jožefu', dajaj vbogajme in
sprejmi prav goreče med časom te pobožnosti
svete zakramente.

Molitev.

0 preljubi sv. Jožef! moje ve¬
liko zaupanje, ki ga imam do tebe,
me naganja, da se v tej svoji veliki

474

potrebi in nadlogi zaupno k tebi
obrnem in te pomoči prosim. Vsaj
za Marijo, prečisto Devico, ne po¬
znam nobenega večjega in boljšega
prijatelja ne v nebesih ne na zemlji,
ki bi mogel pomagati, razun tebe.
O sv. Jožef! ti in Marija mi od
ljubega Jezusa lahko sprosita in
dosežeta vse, karkoli potrebujem.
Jezus sam ti je bil pokoren in te
ljubi bolj, kakor vse druge svetnike.
Sprejmi tedaj mojo ponižno prošnjo,
o sv. Jožef, in položi jo pred prestol
božjega Veličastva. Mnogim in mno¬
gim si že pomagal iz največjih za¬
dreg, zatorej te prosim, pomagaj
tudi meni, kakor si drugim po¬
magal. To te prosim po sladkem
Srcu Jezusa in Marije. 0 dobrotljivi
sv. Jožef! usliši moj glas in ne do¬
pusti, da bi se povrnil brez tolažbe
od tebe. Pri vsem tem pa se naj ven-
der zgodi sveta Božja volja. Amen.

475

Litanije sv. Jožefa.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog, —
usmili se nas!

Sin, vsega sveta rešnji Bog, —
usmili se nas!

Sveti Duh, resnični Bog, — usmili
se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, —
usmili se nas!

Sveta Marija,

Sveti Jožef, sin Davidov,

Sveti Jožef, deviški ženin De¬
vice Marije,

Sveti Jožef, gospodar svete >
družine,

Sveti Jožef, rednik Jezusov,

Sveti Jožef, vodnik Jezusu in
Mariji na ptujem,

prosi za nas!

476

Sveti Jožef, ponižni tesar,

Sveti Jožef, dobri in zvesti
hlapec,

Sveti Jožef, pravični mož,

Sveti Jožef, posnemalec Jezusa
in Marije,

Sveti Jožef, od Boga poskušeni
mož,

Sveti Jožef, ogledalo ponižnosti,

Sveti Jožef, lilija neomadeže-
vane čistosti,

Sveti Jožef, patron notranjega
življenja,

Sveti Jožef, varil svete cerkve,

Sveti Jožef, delivec milosti,

Sveti Jožef, naš pomočnik,

Sveti Jožef, ki si v rokah Je¬
zusa in Marije umrl,

Sveti Jožef, priprošnjik umira¬
jočim,

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta; prizanesi nam, o Gospod !
Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta; usliši nas, o Gospod!

prosi za nas!

477

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta; usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče naš . . . Ceščena si Marija . . .

Molimo.

Vsegamogoeni, večni Bog, naš
Gospod in Zveličar Jezus Kristus,
kteri si sv. Jožefa svoji ljubeznjivi
Materi, Devici Mariji, za ženina
odločil in za svojega zvestega varha
izvolil: ponižno te prosimo, dodeli
nam, da bomo po njegovi prošnji in
zasluženju tukaj v pravem miru
živeli, in po tem življenju k več¬
nemu gledanju tvojega Božjega
obličja pripeljani. Ki živiš in kra¬
ljuješ z Bogom Očetom v edinosti
sv. Duha, Bog na vekomaj. Amen.

h) Molitev na čast sedmeri žalosti
in sedmeremu veselju sv. Jožefa.

Prečisti ženin presvete Device
Marije, častiti sveti Jožef! Kakor

478

velika je bila skrb in britkost tvo¬
jemu srcu, ko nisi vedel, bi li svojo
neomadeževano nevesto k sebi vzel
ali jo zapustil; tako nepopisljivo je
bilo tvoje veselje, ko ti je angelj
Gospodov razodel visoko skrivnost
včlovečenja Sina Božjega. — Po tej
tvoji žalosti in po tem tvojem ve¬
selju te prosimo, tolaži naše duše
zdaj in v smrtnih brhkostih s to¬
lažbo pravičnega življenja in svete
smrti, ktera naj bo tvoji smrti po¬
dobna, ki si umrl vpričo Jezusa in
Marije.

Oče naš . . Ceščena si Marija . .
Oast bodi . . .

Presrečni očak, častiti sv. Jožef,
izvoljeni rednik včlovečene Besede!
Žalost, ki si jo občutil takrat, ko je
bilo Bete Jezus v toliki revščini
rojeno, se je kar v nebeško radost
spremenila, ko si zaslišal hvalno
petje angeljev in videl slavo razsvet¬
ljene svete noči. — Po tej tvoji

479

žalosti in po tem tvojem veselju te
prosimo, zadobi nam milost, da bomo
po dokončanem potovanju tega živ¬
ljenja vredni slišati hvalno petje
angeljev in vživati svetlobo nebe¬
škega veličastva.

Oče naš . . Oeščena si Marija . .
Čast bodi. . .

Pokorni spolnovalec Božje po¬
stave, častiti sveti Jožef! Predraga
kri, ktero je pri obrezovanju prelilo
Dete Božje, naš Zveličar, je v žalost
vtopilo tvoje srce; ime „Jezus ' 1  pa,
Detetu dano, ga je kmalo zopet na¬
polnilo s tolažbo in veseljem. — Po
tej tvoji žalosti in po tem tvojem
veselju te prosimo, zadobi nam mi¬
lost, da se ves čas svojega življenja
vsega greha obvarujemo, in s pre¬
svetim imenom „Jezus“ v srcu in
na jeziku veseli iz tega življenja se
ločimo.

v

Oče naš . . Oeščena si Marija . .
Oast bodi . . .

480

Prezvesti svetnik, častiti sveti
Jožef, ki si se vdeležil skrivnosti
našega odrešenja! Simeonovo pre¬
rokovanje o Jezusovem in Marijinem
trpljenju ti je napravilo smrtne bo¬
lečine; pa s svetim veseljem se je
napolnilo tvoje srce, ko si spoznal
zveličanje in častitljivo vstajenje ne-
številnih duš, ktero ima po ravno
tistem prerokovanju biti nasledek
tega trpljenja. — Po tej tvoji ža¬
losti in po tem tvojem veselju te
prosimo, zadobi nam milost, da bomo
prišteti njim, ki bodo po zaslugah
Jezusovih in na priprošnjo Marijino
enkrat častitljivo od smrti vstali.

Oče naš . . Ceščena si Marija ..
Čast bodi . .

Najskrbniši varh in prisrčni pri¬
jatelj včlovečenega Sina Božjega,
častiti sveti Jožef! Koliko si se tru¬
dil, da si Sina Najvišjega hranil in
redil, zlasti takrat, ko si moral ž njim
bežati v Egipt; pa kolika je bila

481

tudi tvoja tolažba, ko si svojega
Boga vedno pri sebi imel in videl,
kako so pred njim na tla padali
egiptovski maliki. — Po tej tvoji
žalosti in po tem tvojem veselju
te prosimo, zadobi nam milost, da
s skrbnim ogibanjem nevarnih pri¬
ložnost od sebe odvračujemo pe¬
klenskega sovražnika, da se v naših
srcih zrušijo vsi maliki posvetnega
navezovanja, da se popolnoma Je¬
zusu in Mariji vdamo, in le za njiju
živimo in z njima srečno umrjemo.

Oče naš .. Ceščena si Marija . .
Čast bodi . .

Pozemeljski angelj, častiti sveti
Jožef! Strmeče si gledal, kako je
kralj nebeški tvojim migljejem bil
pokoren. Ko si se vrnil iz Egipta,
je bilo tvoje veselje skaljeno zavoljo
strahu pred Arhelajem; angelj pa
te je potolažil in vesel si z Jezusom
in Marijo prebival v Nazaretu. —
Po tej tvoji žalosti in po tem tvo-

31

„Pot v nebesa . 44

482

jem veselju te prosimo, zadobi nam
milost, da bodo naša srca prosta
vsega škodljivega strahu, in da
vedno mir dobre vesti vživamo, da
z Jezusom in Marijo sklenjeni varno
živimo in ž njima združeni iz tega
življenja se ločimo.

Oče naš . . Oešeena si Marija ..
čast bodi . .

Podoba vse svetosti, častiti sveti
Jožef! Ko si bil brez svojega zadol-
ženja Dete Jezusa zgubil, si ga z
veliko žalostjo tri dni iskal; pa z
veseljem in radostjo si v tempeljnu
med učeniki našel zopet Njega, ki je
življenje tvoje. Po tej tvoji žalosti
in po tem tvojem veselju te pro¬
simo s srcem in z ustmi, govori za
nas, da nikdar z velikim grehom
Jezusa ne zgubimo. Ako bi se pa v
našo preveliko nesrečo vender to
zgodilo, sprosi nam milost, da ga z
nepretrgano bolečino tako dolgo
iščemo, da ga zopet najdemo in nje-

483

gove milosti se veselimo, zlasti v
smrtni uri, da v nebesa pridemo, ga
vso večnost tam vživamo in s teboj
vred slavo njegovega usmiljenja pre¬
pevamo.

Oče naš . . Oeščena si Marija ..
čast bodi . ,

Jezus je nastopil takrat svoje
trideseto leto, in menili so, da je sin
Jožefov.

V. Prosi za nas, sveti Jožef!

0. Da vredni postanemo obljub

Kristusovih.

Molimo.

O Bog, kteri si v svoji neizrek¬
ljivi previdnosti blagovolil svetega
Jožefa svoji presveti porodnici že¬
nina izvoliti, prosimo te, dodeli, da
bomo vredni njega imeti priprošnika
v nebesih, kterega kot svojega varha
častimo na zemlji; kteri živiš in
kraljuješ od vekomaj do vekomaj.
Amen.

31 *

484

100 dni odpustka enkrat na dan; 300
dni odpustka: a) ob sredah, V) vsak dan devet-
dnevnice, k prazniku sv. Jožefa in k prazniku
varstva sv. Jožefa, c) prvih šest nedelj med se-
demnedeljsko pobožnostjo v čast sv. Jožefa s po¬
polnim odpustkom zadnjo nedeljo po vredno
prejetih  sv. zakramentih. Popolnoma odpustek :
aj imenovana dva praznika po vredno prejetih
sv. zakramentih, ako se je devetdnevnica pred
njima opravljala, b) vsako nedeljo med sedemne-
deljsko pobožnostjo z navadnimi pogoji,  c) enkrat
v mesecu z navadnimi pogoji brez obiskanja
cerkve, ako se cel mesec moli vsak dan. Pij IX.
1. svečana 1847.

Molitev po dokončani devetdnevni
pobožnosti.

Glej. o sv. Jožef! opravil sem
svojo devetdnevno pobožnost tebi v
čast. Prosim te tedaj pri vsem, kar
ti je v nebesih in na zemlji ljubo in
drago, prosim te pozasluženju svete
Terezije, da sprejmeš mojo ponižno
prošnjo in da uslišiš mene ubogega
grešnika. Jezus, naš Gospod in
Zveličar, ti je bil na zemlji pokoren,
gotovo te bo uslišal tudi v nebesih,
česar ga bodeš prosil. — 0 daruj
mu vsa moja dela in opravila v ta
namen, da se Jezus mene ubogega

485

grešnika usmili. Ako bi pa moja
prošnja bila morebiti zoper Božjo
čast, ali pa moji duši v škodo, sprosi
mi potem kako drugo milost, ki je
v zveličanje moje duše in v blagor
mojega telesa neobhodno potrebna.
Oziraj se dobrotljivo iz nebes na-me
svojega rejenca in sprosi mi od
ljubega Boga vse, kar mi je po¬
trebno za sveto življenje; spodba-
daj me, da bom resnično posnemal
tvoj izgled, Boga ljubil čez vse po¬
svetne dobrote, bližnjega pa z be¬
sedo in v djanju, kakor sebe. Tvo¬
jemu srcu, o sv. Jožef, priporočim
sebe in vse uboge duše v vicah. Amen.

Za čistost.

0 sv. Jožef! jaz, ponižno tvoje
dete, ti priporočim čistost svoje, duše
in svojega telesa ter te prosim po
neskončni tvoji ljubezni, ki si jo
imel do Jezusa in Marije, da me
priporočiš Jezusu Kristusu, čistemu

486

Jagnjetu, iu njegovi presveti Materi
Mariji, ki je Kraljica vseh devic.
Ne dopusti, o sv. Jožef, da bi oskru¬
nil svojo dušo ali pa telo z grdim
in nečistim življenjem. Kakor hitro
me vidiš v kaki nevarnosti zoper
čistost, brž mi teci pomagat, da se
bojujem zoper vse nečiste skušnjave,
posebno zoper nečiste misli, želje,
govore in djanja, in da v vseh ne¬
varnostih zoper sveto čistost brez
odloga kličem tebe, Jezusa in Ma¬
rijo na pomoč.

Sprosi mi milost, da sovražim
vse nečiste misli in govore. Vdihni
mi tak stud in tako sovraštvo do
nečistosti, kakor si ga ti do nje
občutil vse svoje žive dni. Spomni
me na peklenski ogenj, na križa¬
nega Jezusa; podeli mi strah Božji
in užgi v meni ogenj svete ljubezni
do Boga.

Dodeli mi moč, da prav in po-
gostoma molim, svoje telo in meseno

487

poželenje krotim, da črtim vso ne¬
snago in se hudobnih tovaršij mar¬
ljivo ogibljem ter sveto nedolžno
življenje ohranim. Amen.

Oče naš . . češčena si Marija . .

Po tvojem brezmadežnem spo¬
četju in čistem življenju prosim te, o
Marija, iz ljubezni do sv. Jožefa
obvaruj me duha nečistosti v imenu
Boga f Očeta, in Sina f in svetega
f Duha. Amen.

Molitev k sv. Jožefu za sv. Cerkev.

Premogočni očak, sveti Jožef,
varh vesoljne Cerkve, ktera je zmi-
roin k tebi klicala v svojih potrebah
in nadlogah ; ozri se milostno z vi¬
sokega sedeža svoje slave na kato¬
liški svet! Pogled na bolečine skriv¬
nostne neveste Kristusove (svete
Cerkve) in njenega poglavarja, ki
ju preganjajo mogočni sovražniki,
naj gine tvoje očetovsko srce. Po
tistih grozovitih bolečinah, ki si jih

488

pretrpel na zemlji, obriši solze ča¬
stitemu papežu; brani in reši ga, in
sprosi pri (Bogu) darovavcu miru in
ljubezni, da po razdjanih zoprnostih
in vseh zmotah sveta Cerkev varno
in brez zapreke Bogu služi.

(100 dni odpustka enkrat na dan. Leon
XIII. 4. sušca 1882.)

Pesem na čast sv. Jožefu.

Kdor srečno tukaj če živeti,
Zveličano kdaj umreti,

Naj išče prav pogostoma
Pomoči svetga Jožefa.
Marije ženin zaročeni,
Rednik je Jezusov češčeni;
Pravičen, zvest, nedolžen je,
Kar prosi on, doseže vse.
Kdor srečno tukaj če živeti,
Zveličano kedaj umreti,

Naj išče prav pogostoma
Pomoči svetga Jožefa.

Ko Detice leži na slami,

On moli ga v ljubezni sami,

489

O begu varuje zvesto,

» 0 zgubi išče prebritko.

Kdor srečno tukaj če živeti,
Zveličano kedaj umreti,

Naj išče prav pogostoma
Pomoči svefga Jožefa.

Gospodu, ki je Stvarnik večni
Je varuh sedaj Jožef srečni;
Mu strežnik je za vsaki čin
Očeta večnega zdaj Sin.

Kdor srečno tukaj če živeti,
Zveličano kedaj umreti,

Naj išče prav pogostoma
Pomoči svefga Jožefa.

Se bliža smrt, pa ni se bati,
Ker Jezus in Marija Mati
Sta hladna Jožetu pomoč,

Je hladna njemu smrtna noč.

Kdor srečno tukaj če živeti,
Zveličano kedaj umreti,

Naj išče prav pogostoma
Pomoči svefga Jožefa.

490

čast bodi Očetu in Sinu in sve¬
temu Duhu. ,

Kdor srečno tukaj če živeti,
Zveličano kedaj umreti,

Naj išče prav pogostoma
Pomoči svetga Jožefa.

Glejte, zvesti in modri hlapec,
kterega je Gospod postavil čez svojo
družino!

V. Prosi za nas sveti Jožef!

0. Da vredni postanemo obljub
Kristusovih.

Molimo.

O Bog, kteri si v svoji neizrek¬
ljivi previdnosti blagovolil svetega
Jožefa svoji presveti porodnici že¬
nina izvoliti: prosimo te, dodeli, da
bomo vredni njega imeti priproš-
nika v nebesih, kterega kot svojega
varha častimo na zemlji; kteri živiš
in kraljuješ od vekomaj do vekomaj.
Amen.

(365 dni odpustka vsakikrat. Pij VII-
6. kimovca 1804.)

491

Zdililjeja k sv. Jožefu.

Sveti Jožef, prijatelj Božjega
Srca, prosi za nas!

(100 dni odpustka enkrat na dan. Pij
IX. 3. rožnika 1874.)

0 sveti Jožef, daj, da bomo ne¬
dolžni v teku svojega življenja in
vsikdar svesti si tvojega varstva!

(300 dni odpustka enkrat na dan. Leon
XIII. 18. sušca 1882.)

--

11. Češčenje sv. Alojzija.

Devetdnevna pobožnost k sv. Alojziju.

Moli skozi devet dni vsak dan sledečo
molitev in litanije, da ti sprosi sv. Alojzij dar
čistosti, moč zoper skušnjave, stanovitnost v
dobrem, pravo spokornost in pobožnost do kri¬
žanega Jezusa.

Vsakdanja molitev k sv. Alojziju.

0 sv. Alojzij, angeljski mlade-
neč, izgled popolne nedolžnosti in
deviške čistosti! sprejmi milostno
od nevrednega svojega slilžabnika
srčno počeščenje, ktero zaslužiš za-

492

volj prečudežnih čednost in visoke
svetosti. Tudi danes te zvolim svo¬
jega varha in te ponižno prosim,
pomagaj mi ohraniti dušno in te¬
lesno čistost; uči me goreče moliti
in spokorno živeti. Vedno te želim
častiti in ljubiti; zatorej me sprejmi,
o milostni moj zavetnik ! za vselej
med svoje služabnike; podpiraj me
v vseh opravilih, napeljuj me k po¬
božnemu življenju in varuj me vseh
nevarnosti. Tebi se izročim, ne za¬
pusti me, o sv. Alojzij, v življenju
in v smrti.

0 Gospod! užgi naša srca z
ognjem sv. Duha, da bomo vneti
od žarkov Božje ljubezni po zgledu
sv. Alojzija premagali vse skušnjave
zoper čistost in tebi služili s čistim
srcem.

0 vsegavedni Bog! ti znaš in
veš, kako nezmožen je človek brez
tvoje pomoči; dodeli nam po proš¬
njah sv. Alojzija brambo in mogočno

493

varstvo, da bomo tudi mi kakor on
zavarvani nečistih skušnjav in po-
željivosti mesa, ter očiščeni vseh
nespodobnih misel in želj.

Vsegamogočni, večni Bog! ki
vlivaš v naša srca z milostjo sv.
Duha darove svojih dobrot; dodeli
nam po zasluženju in priprošnji
sv. Alojzija stanovitnost v dobrem, da
nikoli ne zgubimo z nepokorščino
do tebe zveličavne tvoje ljubezni,
temuč vedno skrbno hranimo in go¬
reče spolnujemo vse svete želje, ki
nam jih v naših srcih oživlja in
obuja neskončna tvoja milost.

0 najsvetejši in pravičniši Bog!
z grozo in strahom spoznamo, da
nas obsodi izgled nedolžnega spo¬
kornika sv. Alojzija zavolj naše ne-
spokornosti pred obličjem tvoje pra¬
vičnosti v večno pogubljenje. On,
ves čist, ki greha poznal ni, se je
Ojstro pokoril vse življenje in je
resnično križal in tri deviško svoje

494

meso; mi grešniki pa, ki imamo to¬
liko hudobij na vesti in tako po¬
željivo, duhu uporno meso, mi no¬
čemo celo nič slišati o pokori!

Omehči tedaj, o Bog! trda naša
srca; odvzemi nam lahkomišljenost
in vdihni nam duha spokornosti in
zatajevanja; primrzi in pristudi nam
posvetne sladkosti, in daj nam edino
veselje, edino polajšanje samo v gor¬
kih solzah nad storjenimi grehi in v
vernem spolnovanju tvoje volje, da
bomo po potu pokore večni namen
dosegli, ker smo nedolžnost zgubili.

0 sv. Alojzij! ki si točil srčne
solze milovanja ob spominu in po¬
gledu križanega Jezusa; užgi moje
mrzlo, neobčutljivo srce z ognjem
svoje ljubezni, in sprosi mi solze
milovanja. do križane ljubezni, da
mo pretrese ob vsakem spominu ali
oziru na sv. križ strašna, pa zveli¬
čavna misel: „Toliko je moral sam
Bog zavoljo mojih grehov trpeti, in

495

jaz grozovitnež še vedno ponavljam
vse strašne muke z vsakim smrtnim
grehom." Ta misel me bo varovala
vseh grehov, ter mi vnemala lju¬
bezen do trpečega Zveličarja. Za¬
torej jo budi in oživi, o sv. Alojzij !
vedno v meni, in vžigaj in množi mi
ljubezen in milovanje do križanega
Jezusa, da se spremeni moja žalost
v večno radost v nebesih. Amen.

Litanije sv. Alojzija.

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas 1
Gospod, usmili se nas!
Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog,
usmili se nas!

Sin, vsega sveta rešnji Bog, usmili
se nas!

Sv. Duh. resnični Bog, usmili se nas!
Sv. Trojica en sam Bog, usmili se nas!

496

Sv. Marija,

Sv. Alojzij,

Sv. Alojzij, služabnik Marije,
Sv. Alojzij, angeljski mladenič,
Sv. Alojzij, zgled mladosti,

Sv. Alojzij, zgled čistosti in
nedolžnosti,

Sv. Alojzij, zgled pobožnosti,
Sv. Alojzij, zgled spokornosti
in zatajevanja,

Sv. Alojzij, zgled vseh čednosti,
Sv. Alojzij, kinč jezuitovskega
reda,

Sv. Alojzij, dar ljubezni do
bližnjega,

Sv. Alojzij, ljubitelj vboštva,
Sv. Alojzij, zaničevavee ze¬
meljskih dobrot,

Sv. Alojzij, popolni gospodar
svojih počutkov,

Sv. Alojzij, ojstri spokornik
brez greha,

Sv. Alojzij, premagavec svo¬
jega mesa,

prosi za nas!

Sv. Alojzij, goreči seraf do pre¬
svetega Telesa,

Sv. Alojzij, žareča ljubezen do
križanega Jezusa,

Sv. Alojzij, najpokorniši vikšim,
Sv. Alojzij, najponižniši v časti
in slavi,

Sv. Alojzij, najpotrpežljivši v
težavah,

Sv. Alojzij, najpriljudniši in naj-
krotkejši do bližnjega,

Sv. Alojzij, zvesti pomočnik
svojim služabnikom,

Sv. Alojzij, dobrotnik ubogih,
Sv. Alojzij, strežnik bolnikov,
Sv. Alojzij, varh čistosti in ne¬
dolžnosti,

Sv. Alojzij, pomočnik greš¬
nikom,

Sv. Alojzij, svetovalec ob vo-
litvi stanu,


Sv. Alojzij, pribežališče v vseh
potrebah,

,Pot v nebesa“,

32

498

Da tvoj izgled posnemamo,

Da nam Bog oživi vero, upanje
in ljubezen,

Da nam Bog podeli sv. strah
pred grehom,

Da nam Bog podari čistost in
potrebne čednosti,

Da nam Bog podari pravo mo¬
litev in premišljevanje,

Da povzdignemo svoje misli k
nebeškim željam,

Da goreče ljubimo Jezusa v '
presvetem rešujem Telesu,

Da vredno prejemamo Jezusa
pri sv. Obhajilu,

Da nas sprejme Marija v po¬
sebno svoje varstvo,

Da dejansko ljubimo Boga in
bližnjega,

Da nas pripelje Bog k pravi
pokori,

Da ostanemo stanovitni do
konca,

prosi za nas!

499

Da nam olajša Bog smrtne bole¬
čine, prosi za nas!

Da nam bo Jezus milostni sodnik,
prosi za nas!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe

sveta; prizanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe

sveta; usliši nas, o Gospod !
Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe

sveta; usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, ushši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš . . Ceščena si Marija ..
Prosi za nas sv. Alojzij!

Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

Molimo!

Vsegamogočni, milostljivi Bog!
ki si tako obilno razlil zaklade
svojih milost v srce svojega služab¬
nika sv. Alojzija, da se je obdan od

32 *

500

vseh dobrot in mičnost tega sveta
vender čistega ohranil od nečimer-
nosti in zemeljskih želj, ter je hre¬
penel samo po nebeških dobrotah;
prosimo te ponižno in zaupno zdihu¬
jemo k tvoji milosti, dodeli nam po
prošnjah in zasluženju sv. Alojzija,
da bomo tudi mi tukaj na zemlji
nepremagani od slabih izgledov tebi
zvesto služili, tam v nebesih pa te
večno uživali. Amen.

Molitev v praznik sv. Alojzija.

O sv. Alojzij, ti angeljski mla-
deneč, izgled popolne nedolžnosti in
čistosti! priporočim ti jaz najne-
vredniši služabnik danes čistost
svoje duše in svojega telesa. Ponižno
te prosim, priporoči me zavolj tvoje
angeljske čistosti nebeškemu Jag¬
njetu, Jezusu Kristusu in njegovi
presveti Materi, Gtospej njegovega
presvetega Srca. Oh, nikar ne do¬
pusti, da bi se jaz kdaj oskrunil s

501

kakim madežem nečistosti: temuč,
kadar me vidiš v skušnjavi ali v
nevarnosti greha, odženi tedaj iz
mojega srca vse nečiste misli in
želje, obudi takrat v meni spomin
na večnost in na križanega Jezusa,
vtisni mi globoko v srce čutila sve¬
tega Božjega strahu in vnemi me z
Božjo ljubeznijo, da bom tebe na
svetu posnemal, in vreden enkrat s
teboj Boga v nebesih z obličja v
obličje gledati in uživati. Amen.

--

12. Češčenje svetega Frančiška
Serafinskega.

Litanije v čast sv. Frančiška.

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

502

Oče nebeški, vsegamogočni Bog,
usmili se nas!

Sin, vsega sveta rešnji Bog, usmili
se nas!

Sveti Duh, resnični Bog, usmili
se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, usmili
se nas!

Sveta Marija, kraljica Angeljev!

Sveta Marija, pribežališče greš¬
nikov,

Sveti Frančišek, serafinski oče,

Sveti Frančišek, oče ubogih v
duhu,

Sveti Frančišek, zavoljo tvo¬
jega svetega življenja hvale
vredni svetnik,

Sveti Frančišek, z ranami Je¬
zusa Kristusa zaznamovani
svetnik,

Sveti Frančišek, častivec pre¬
svete Trojice,

Sveti Frančišek, besednik ver¬
nih kristjanov,


0Q

a

c3

csa

*5q

o

503

Sveti Frančišek, svetim oča¬
kom enaki,

Sveti Frančišek, z duhom pre¬
rokov napolnjeni,

Sveti Frančišek, vreden apo-
steljnom prištet biti,

Sveti Frančišek, mučenec svete
ljubezni,

Sveti Frančišek, v zasluženju
svetim škofom enaki,

Sveti Frančišek, deviško čisti
na duši in telesu,

Sveti Frančišek, velik prema-
govaleo sveta,

Sveti Frančišek, močni gospo-
dovaleo samega sebe,

Sveti Frančišek, dragi kamen
v kroni svetnikov,

Sveti Frančišek, pomočnik v
potrebah in stiskah,

Sveti Frančišek, razveselje¬
vanje umirajočih,

Sveti Frančišek, varil svojih
častilcev,

prosi za nas!

504

Sveti Frančišek, stanovitni pre-
magovalec mesa,

Sveti Frančišek, srečni prema-
govalec hudiča,

Sveti Frančišek, zmagovalec
vse hudobije,

Sveti Frančišek, učenik pokor¬
ščine,

Sveti Frančišek, zgled čistosti,

Sveti Frančišek, učenik prave
ponižnosti,

Sveti Frančišek, pomoč bol¬
nikov,

Sveti Frančišek, razveseljenje
žalostnih,

Sveti Frančišek, spreobrače¬
valec nevernikov,

Sveti Frančišek, strah peklen¬
skim duhovom,

Sveti Frančišek, obuditelj
mrtvih,

Sveti Frančišek, angelj v člo¬
veški podobi,

prosi za nas!

505

Bodi nam milostljiv; prizanesi nam,
o Gospod!

Bodi nam milostljiv; usliši nas, o
Gospod!

Na prošnjo svetega Frančiška,
posvetne ljubezni,

Na prošnjo svetega Frančiška,
poželenja mesa,

Na prošnjo svetega Frančiška,
napuha,

Na prošnjo svetega Frančiška,
nepokorščine,

Na prošnjo svetega Frančiška,
prevelike žalosti in brit- >
kosti,

Na prošnjo svetega Frančiška,
kri v o vere,

Na prošnjo svetega Frančiška,
nevere,

Na prošnjo svetega Frančiška,
skušnjav hudega duha,

Na prošnjo svetega Frančiška,
hudih boleznij,

Mi grešniki, prosimo te, usliši nas!

reši nas, o Gospod!

506

Da bi po zgledu svetega Fran¬
čiška ponižni bili,

Da bi po zgledu svetega Fran¬
čiška pokorni bili,

Da bi po zgledu svetega Fran¬
čiška ubogi v duhu bili,

Da bi po zgledu svetega Fran¬
čiška čisti bili na duši in
telesu,

Da bi po zgledu svetega Fran¬
čiška živo vero imeli,

Da bi po zgledu svetega Fran- ■
čiška trdno upanje imeli,

Da bi po zgledu svetega Fran¬
čiška gorečo ljubezen imeli,
Da bi po zgledu svetega Fran¬
čiška potrpežljivi bili,

Da bi po zgledu svetega Fran¬
čiška se skušnjavam zoper¬
stavljali,

Da bi na prošnjo svetega Fran¬
čiška hudega duha ž njego¬
vimi skušnjavami odganjati
zamogli,

prosimo te, usliši nas!

507

Da bi se z zaupanjem svetemu Fran¬
čišku priporočevali, prosimo te,
usliši nas!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe

sveta, — prizanesi nam, o Gospod!
Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe

sveta, — usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe

sveta, — usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš . . Oeščena si Marija . .
V. Prosi za nas sveti Frančišek!
0. Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih !

Molimo.

O Bog! ki svojo Cerkev po za-
služenju svetega Frančiška s sadom
novih otrok poveličuješ; daj nam po

508

njegovem zgledu pozemeljsko zani¬
čevati, in se deležnosti nebeških
darov vselej veseliti. Po Gospodu
našem Jezusu Kristusu, Tvojem
Sinu, ki s Teboj živi in kraljuje v
edinosti svetega Duha, Bog od ve¬
komaj do vekomaj. Amen.

Molitev k sv. Frančišku Serafin-
skeniu.

0 sveti oče, Frančišek Serafin-
ski! ki si goreč od ognja božje lju¬
bezni in ozaljšan z ranami križa¬
nega Jezusa, kterega trpljenje si
noč in dan premišljeval, veliko duš
za nebesa pridobil: rani moje mrzlo
srce z žarki svoje slave, da po tvo¬
jem zgledu tudi jaz posvetno neči-
mernost zaničujem, svoje pregrešno
poželenje zatiram in s ponižnim in
krotkim duhom po poti hodim, ki
pelja k Jezusu, mojemu Bogu in
moji ljubezni. Amen.

509

Molitev tretjerednika k sr. Fran¬
čišku Serafinskemu.

0 sveti Frančišek, moj prelju-
beznjivi oče! skoz tvoje svete petere
rane te prosim: pomagaj mi mojih
petero počutkov ravnati po volji
božji in po njegovem dopadajenju.
Sprosi mi pri Bogu pravo grevengo
čez moje grehe, duha pobožnosti,
vero, upanje, ljubezen, potrpežljivost,
čistost duše in telesa, sveto premiš¬
ljenost v besedah in v dejanjih in v
vseh teh čednostih resnično stano¬
vitnost, da tako zaslužim, po do¬
končanem teku tega življenja k tebi
priti, ki se zdaj zavoljo prejetega
plačila za tvoj trud in delo večno
veseliš tam, kjer ni bolečine, niti
žalosti, temuč kjer kraljuje le večno
veselje, ki naj mi ga podeli Jezus
Kristus, Sin Marije Device, skoz
tvojo priprošnjo, o sveti Oče! Amen.

510

Pozdrav sv. Frančiška.

Pozdravljen, pozdravljen, po¬
zdravljen prisrčno rečem, pozdrav¬
ljen preljubeznjivi Oče, vboštva in
ljubezni polni, Gospod na gori Al-
verniji s teboj: blažene tvoje svete
rane in blažena serafinska ljubezen
tvojega srca, Sin živega Boga, bla¬
žen Jezus Kristus.

0 ponižni sv. Frančišek! Oče
ubogih, prosimo te, bodi nam — če
ravno nevrednim otrokom tvojim —
vedno pomočnik, posebno pa našo
smrtno uro. Amen.

Molitev za potrebne čednosti.

(Sv. Frančiška S.)

0 Gospod, Jezus Kristus! raz-
sveti mi moje srce in daj mi pravo
vero, trdno zaupanje, resnično lju¬
bezen in spoznati Tebe, da vedno
spolnujem Tvojo najsvetejšo voljo.
Amen.

&m<r

511

13. Češčenje sv. Antonija Pado-
vanskega.

Litanije v čast sv. Antonija
Padovanskega.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog, —
usmili se nas!

Sin, vsega sveta rešnji Bog, —
usmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, —'
usmili se nas!

Sveta Marija,

Sveta Mati Božja,

Sveta devic Devica,

Sveti Antonij Padovanski,

Sveti Antonij, čast serafi n-
skega Reda,

prosi za nas!

512

Sveti Antonij, lilija devištva,
Sveti Antonij, biser vboštva,
Sveti Antonij, zgled pokorščine,
Sveti Antonij, ogledalo zataje¬
vanja,

Sveti Antonij, goreča posoda
čistosti,

Sveti Antonij, svitla zvezda
svetosti,

Sveti Antonij, lepota nravnosti,
Sveti Antonij, kinč paradiža, ,
Sveti Antonij, skrinja zaveze,
Sveti Antonij, skrinja svetega
pisma,

Sveti Antonij, učenik resnice,
Sveti Antonij, oznanovalec mi¬
losti,

Sveti Antonij, pokonče valeč
hudobij,

Sveti Antonij, sejalec čednosti,
Sveti Antonij, kladvo krivo¬
vercev,

Sveti Antonij, strah nevernikom,

513

Sveti Antonij, tolažnik žalost¬
nih,

Sveti Antonij, spoznovavec vesti,
Sveti Antonij, v želji mučenik,
Sveti Antonij, groza hudih
duhov,

Sveti Antonij, strahota pekla,
Sveti Antonij, vedni čudodelnik,
Sveti Antonij, prinašavec zgub¬
ljenih reči,


m

a

cž

n

o

rH

Bodi nam milostljiv, — prizanesi
nam, o Gospod!

Bodi nam milostljiv, — usliši nas,
o Gospod!

Vsega hudega,

Vsega greha,

Skušnjav hudičevih,

Kuge, lakote in vojske,

Večne smrti,

Skoz zasluženje svetega Anto¬
nija,

Skoz gorečo ljubezen svetega
Antonija,

r C>

O

P-<

m

o

O

m

cž

P

• r —H

>02

'P

„Pot v nebesa, “

33

514

Skoz goreče pridigovanje sve¬
tega Antonija,

Skoz želje po mučeništvu sve¬
tega Antonija,

Skoz natančno spolnovanje po¬
korščine, uboštva in čistosti
svetega Antonija,

Na dan sodbe,

Mi grešniki,

Da nas k pravi pokori pripelješ,

Da ogenj božje ljubezni v nas
užgeš,

Da nas varstva svetega Anto¬
nija vdeležiti se, podeliš,

Da nam skoz zasluženje sv.
Antonija pravo grevengo, po¬
nižnost, solze in premišlje¬
vanje podeliš,

Da nam skoz priprošnjo sve¬
tega Antonija svet, hudega
duha in meso popolnoma za¬
pustiti podeliš,

prosimo te, usliši nas! reši nas, o Gospod!

Da vsem, ki se ti skoz pri¬
prošnjo svetega Antonija
priporočujejo, v vseh po¬
trebah pomagaš,

Da nas uslišiš,

Sin božji,

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe

sveta, — prizanesi nam, o Go¬
spod !

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe

sveta, — usliši nas, o Gospod!
Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe

sveta, — usmili se nas, o Gospod!
Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!

Oče naš . . Ceščena si Marija . .

Molimo.

Neskončno usmiljeni Bog, ki
švetega Antonija, tvojega spozno-

OJ —♦
•+* Ul

a .2

-i-H >U1
Ul  •—<

P T ~U1

I-H r-$

O . i—'

516

vavca, neprenehoma s čudeži poveli¬
čuješ; dodeli nam, da tisto, česar
zavoljo njegovega zasluženja z za¬
upanjem prosimo, skoz njegovo pri¬
prošnjo resnično dobimo. Ki živiš
in kraljuješ na vse večne čase.
Amen.

K svetemu Antoniju.

0 sveti Antonij, ti bela in lepo
dišeča lilija devištva, dragoceni biser
uboštva, ogledalo zatajevanja, po¬
doba čistosti, svetosti najsvitlejša
zvezda, rajska lepota, podpora sv.
Cerkve, oznanovavec milosti, po-
končevavec hudobij, učenik čednosti,
tolažnik žalostnih, plamen najbolj
goreče ljubezni božje, svitla zvezda
Španije, nova luč Italije, krasna
bliščoba Padove, posnemovavec tvo¬
jega Očeta Frančiška, prijatelj miru
in edinosti, zaničevavec posvetne
nečimernosti, luč svete katoliške
Cerkve, slavni mučenik po želji,

517

zmagovavec krivovercev, imenitni
čudodelnik, gotovo pribežališče tistih,
ki k tebi pribežijo, ti, o sveti Antonij!
si zaslužil s svojimi rokami objeti
Sina Božjega; ti si skozi svoje
goreče pridige v srcih grešnikov
plamen božje ljubezni užgal. Zato te
jaz ubogi(a) grešnik(ca) ponižno
prosim: vzemi me v svoje varstvo
in sprosi mi pravo grevengo čez
moje grehe, ponižno spoznanje sebe,
dar zgrevanih solz, dar pobožne in
zbrane molitve, moč zdržati se greha
in dar svetega premišljevanja. Ker
si ti goreči plamen božje ljubezni,
tudi moje mrzlo in mlačno srce z
ognjem Božje ljubezni tako vnemi,
da jaz svet, meso in hudega duha
vedno zaničujem. Amen.

K sv. Antoniju v vsaki sili.

Spomni se, o sveti Antonij 1 ko¬
liko čast ti je Bog skazal, ko je
mnogoterim, ki so k tebi pribežali,

518

na tvojo priprošnjo pomagal. Spomni
se, koliko mrtvili je življenje, zmo¬
tenih dober svet, žalostnih tolažbo,
obsedenih oproščenje, gobavih oči¬
ščenje, bolnih zdravje, mornarjev
srečni prihod, vjetih rešenje, hromih
zdrave ude, okradenih svoje reči
in sploh potrebnih in ubogih skozi
tebe tolažbo in pomoč dobilo.

Tudi jaz k tebi zdihujem, sveti
Antonij! in iščem pri tebi pomoči in

sveta v tej sili. (tukaj imenuj,

kar hočeš sprositi).  O oče stiskanih,
usmili se mene in pomagaj mi, ker
roka Gospodova me je zadela, in mi
je zavoljo mojih grehov, ali da me
poskuša, to stisko ( — ali nadlogo , —
ali revo , — ali nevoljo,  — ali žalost,  —
ali hritkost,)  poslala. Glej mojerevno
stanje, premisli britkost, v kteri se
znajdem. Ali me zamoreš gledati
trpeti, brez da bi mi pomoč in to¬
lažbo sprosil?

519

Sicer vem, da tvoje priprošnje ni¬
sem vreden, in tvoje tolažbe in pomoči
ne zaslužim, pa spomni se na veliko
ljubezen, s ktero si že veliko drugim,
tvoje pomoči tudi nevrednim, po¬
magal. Spomni se, kako usmiljen in
milosrčen do ubogih in stiskanih si
bil že tukaj na zemlji; koliko večje
je tvoje usmiljenje in ljubezen zdaj,
ko v nebesih vso srečo vživaš, in ti,
da stiskanim pomagaš, ni drugega
treba, kakor prositi Boga, ki tvoje
prošnje tako rad usliši.

Oh, pomagaj mi v tej moji sili
in daj mi spoznati dobroto tvojega
srca. Sliši zdihovanje moje žalostne
duše, zadobi ji tolažbo; sprosi ji pa
moč in vdanost v sveto voljo božjo,
da jaz v potrpežljivosti pričakujem
uslišanja, in da se ne bi skozi nevoljo
nevrednega storil uslišanja in za-
služenja, ki bi si ga skozi potrpljenje
lahko pridobil. Jaz zaupam na tvojo
ljubezen, ktera mi priprošnje od-

520

reči ne more; vendar ne moja, te-
muč sveta volja božja naj se nad
menoj zgodi zdaj in na večno.
Amen.

Responzorij k sv. Antoniju, posebno
za najdenje zgubljenih reči:

1. Ako iščeš čuda znamnje;
Smrt, zmotnjava, vsako zlo,
Hudi, gobe brž zbežijo,

Bolni zdravi vstanejo.

2. Vpadajo vezi in morje;

Ude, zgubljene reči
Prosijo, dobijo zopet
Mladi in pa stari vsi.

3. Se nevarnosti gubijo,

In potrebe minejo:

Naj povejo ti, ki zvejo;
Govori naj Padua to:

4. Vpadajo vezi in morje;

Ude, zgubljene reči
Prosijo, dobijo zopet
Mladi in pa stari vsi.

521

5. čast bodi Očetu in Sinu
In svetemu Duhu! *)

6. Vpadajo vezi in morje;

Ude, zgubljene reči
Prosijo, dobijo zopet
Mladi in pa stari vsi.

if.  Prosi za nas, sveti Antonij!

I£. Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

Molimo.

Tvojo cerkev, o Bog! naj sve¬
tega Antonija, tvojega spoznovavca,
pobožni spomin razveseljuje, da bo
z duhovnimi pomočki vedno zavaro¬
vana, in zaslužila enkrat večno ve-

*) Ako poješ ta responzorij, poj na lem
mestu tako-le:

Večnemu Bogu, Očetu
Čast in slava naj doni,

Sinu Božjemu in Dnhu
Svetemu naj se glasi.

522

selje vživati. Po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Vsi, ki z zgrevanim srcem ta responzorij
molijo, dobijo vsakokrat 100 dni odpustka. Ako
to celi mesec molijo in svete zakramente vredno
prejmejo, ter v cerkvi nekoliko po namenu sv.
Očeta molijo, zadobijo popolnoma odpustek, ki
se zamore tudi dušam v vicah v prid obrniti.
(Pij IX. 35. prosinca 1866.)

--

14. Razne molitve.

Molitev mladenča k Materi Božji.

0 prečista Devica Marija! naj¬
manjši greli ni omadeževal tvojega
Srca, tvoje prečisto telo ni nobenega
grešnega nagnenja občutilo, tvoje
oči so bile vedno ponižne in sramo-
žljive, tvoja usta so le o neskončni
ljubezni Božji in njegovi milosti
govorile, le o Bogu in nebeških
rečeh so hotla slišati tvoja ušesa. 0

623

da bi tudi jaz imel čisto srce, živo
hrepenenje po svetem Bogu, in ve¬
selje nad nebeškimi rečmi, kakor si
ga ti imela! Ali moje srce se hoče
užgati od nečistega ognja; misli in
želje mi hoče peklenski duh na
pregrešno veselje obrniti! spačeni
ljudje me hočejo zapeljati; moje
pregrešno nagnjenje je čedalje bolj
močno. Pri tebi je v toliki nevar¬
nosti pomoč, o prečista Devica! K
tebi se tedaj zatečem, o pomoč krist¬
janov ! k tebi povzdignem svoje oči,
zgodnja danica! Pokaži mi pravi
pot, kteri me pelja iz te stiske; od-
ženi od mene sovražnike lepega živ¬
ljenja; premagaj v meni vse pre¬
grešno nagnjenje, nakloni celo moje
srce k Jezusu, da na svetu le njega
čez vse ljubim, in rajši umrjem,
kakor da bi njega, neskončno do¬
broto, zopet razžalil, in tebi, o pre-
Ijubeznjiva Mati! žalost delal, ki te
za Jezusom čez vse ljubim in ki v

524

tebe vse zaupanje stavim v življenju
in smrti. Amen.

Molitev deklice (device) k Materi
Božji.

0 devic Devica, neomadeže-
vana nevesta svetega Duha! ču¬
tim in spoznam, kako sem slaba
in revna; zato k tebi pribežim, o
pomagaj mi vselej, kadar pride
moja čistost v nevarnost. Od vseh
strani strežejo skušnjave po mojem
srcu. Zbuja se v meni pregrešno
nagnjenje do sveta in njegovega
minljivega veselja, približuje se
mi sovražnik nedolžnosti, zapeljuje
me hudobni svet; pa s tvojo po¬
močjo, o sveta Mati! nikdar nočem
kaj hudega storiti in zoper svojega
Boga grešiti. Njemu samemu želim
služiti s čistim, sramožljivim srcem,
njega hočem z neomadeževanim
srcem nad vse ljubiti. Pridi tedaj,

525

preljubeznjiva Devica! in hiti mi na
pomoč, skrij me v svoje varstvo,
vzemi me v svoje presveto Srce, in
ne pripasti, da bi se pogreznila v
posvetni hrup. Ne pripusti, da bi
deviški venec omadeževala, strgala
ah še celo zgubila. Ne pripusti, da
bi se mi belo oblačilo nedolžnosti
vzelo, temuč prosi za-me in po¬
magaj, da ž njim ozaljšana pridem
pred obličje tvojega Božjega Sina,
da od njega ne bom zavržena, da
bom smela ž njim na nebeško svatov-
ščino iti in mu s teboj in vsemi svet¬
niki hvalno pesem peti vekomaj.
Amen.

Molitev k prečisti Devici Mariji
zoper vse hude misli.

0 Marija, prečista Devica in
moja preljubeznjiva Mati! glej
revno siroto, ki pod tvojo brambo
in varstvo zoper vse grehe in skuš¬
njave pribeži. Darujem ti svoje oči

526

in ušesa, svoj jezik, svoje roke in
srce, da jih vsega greha obvaruješ.
Pomagaj mi, o Mati! da nikdar Je¬
zusa, tvojega Sina, in svojega Boga,
ne razžalim. V skušnjavi hočem
vselej k tebi zdihovati in klicati:
Prečista Devica! v skušnjavi sem,
pomagaj mi; ves sem Jezusov in
Marijin, kterima sem se na vekomaj
daroval.

Moli potem trikrat Češčena si Marija . ..

Po svojem svetem devištvu mi
očisti, o prečista Devica Marija!
srce, telo in dušo; v imenu Boga
Očeta in Sina in svetega Duha.
Amen.

K Mariji v vsaki potrebi in žalosti.

O Marija! tolažba žalostnih,
naše upanje, naša edina Mati! ozri
se danes name, sliši moje zdihova-
nje, in usliši prošnjo mojega srca.
Moje srce je žalostno in se ne ve

527

kam obrniti, kakor k tebi, o Marija,
o moja Mati! Pridi mi tedaj na po¬
moč v moji žalosti, ne odvrni svojih
milostljivih oči od mene zapuščenega,
ker sem v tolikih nevarnostih, in
usliši prošnjo žalostno duše, ktera
bi rada neprenehoma klicala: „0
Marija! brez greha spočeta, prosi
za nas, kteri se k tebi zatečemo."

Molitev v čast svete Terezije.

0 sveta Terezija, češčena ne¬
vesta nebeškega ženina! ki si zveli¬
čanje vseh grešnikov toliko goreče
želela, ozri se milostljivo na mojo
prošnjo in užgi moje srce z iskro
svoje goreče ljubezni, da tvojega
preljubeznjivega nebeškega ženina
iz vse moči svoje duše ljubim;
sprosi mi milost, se na svet ne nave¬
zovati, pri molitvi in premišljevanju
nebeških reči zbranemu, v svete
skrivnosti Jezusovega Srca vpelja¬
nemu, in z vsemi svojimi mislimi

528

v večnost obrnjenemu biti, kjer Je¬
zusa s teboj hvaliti in častiti trdno
upam. Amen.

Molitev za spovednika.

Vsegamogočni, večni Bog! ozri
se na svojega otroka, kteri s poniž¬
nim srcem pred teboj kleči. Srčno
se ti zahvalim, da si moji duši go¬
rečega pastirja dal, kteri mi v tvo¬
jem imenu pomaga, kadar me grehi
od tebe ločijo; kteri me vodi po
poti zveličanja, in me tolaži, kadar
me moji grehi težijo. 0 moj Bog!
nikdar mu ne morem povrniti po¬
trpljenja in prizadevanja, ki ga z
menoj ima. Povrni mu ti ves trud, in
bodi mu milostljiv, ko v molitvi
svoje srce k tebi povzdiguje, ko naj¬
svetejšo daritev daruje, ko tvoj zveli¬
čavni nauk oznanuje, ko bolne in
umirajoče tolaži, posebno pa, ko nas
grešnike v tvojem imenu sodi, zdravi,
uči in nam grehe odpušča. Razsveti

529

ga, da bo vselej moj grešni stan
prav spoznal, mi potrebne nauke
dajal, modro svetoval, zveličavno
pokoro nalagal in me kakor moj
angelj varh po pravi poti pokore in
poboljšanja v večno življenje peljal.
Meni pa daj do njega spoštljivemu,
ponižnemu in zaupljivemu biti, da
po potu hodim, kterega mi Ijubez-
njivo kaže. Usliši, o Jezus! to mojo
pohlevno prošnjo, da se bo tvoj
služabnik, naš oče, v sredi svojih
ovčic v nebesih pri tebi vekomaj
veselil. Amen.

Molitev otrok za stariše.

Nebeški Oče! kteri hočeš, da
naj svoje stariše spoštujem, daj mi
milost to storiti, kar mi svetujejo
ali zapovedujejo, in opustiti, kar mi
prepovedujejo, jih srčno ljubiti, po¬
sebno v potrebi in starosti podpirati,
tolažiti, in jim pomagati, tebi in
njim za toliko dobrot zahvaliti se

34

,Pot v nebesa. “

530

in za njih zveličanje pogostoma go¬
reče prošnje k tebi pošiljati. Povrni
jim tedaj na duši in telesu vse, kar
so mi dobrega storili in mi še storijo.
Ohrani njih zdravje, obvaruj jih vse
nesreče in daj jim enkrat večno
zveličanje v nebesih. Po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Molitev pri volitvi stana.

Moj Bog, moj Oče! s srčnim
zaupanjem se k tebi obrnem. Zve¬
ličan želim biti. To je moja prva
skrb in najgorečnejša želja. Za zveli¬
čanje svoje duše sem tudi priprav¬
ljen vse storiti in opustiti. Gospod!
kaj hočeš, da storim? Razsvetli me
in daj mi tvojo sveto voljo spoznati.
Vem, da mi gre vselej in povsod
tvoje zapovedi spolnovati, da se
zveličam; zato te pohlevno prosim,
pokaži mi stan, kterega naj si iz¬
volim, da srečno svoj namen do¬
sežem. Govori tedaj, o Gospod!

531

slišim te, in pripravljen sem tudi naj¬
ljubšemu nagnjenju svojega srca se
odpovedati, ako je tvoja sveta volja.
Usliši me v tej veliki reči, na kteri
je zastavljena moja časna in večna
sreča, prosim te po Jezusu Kristusu.
Amen.

Molitev zakonskih in starišev.

O Bog! kteri sam si sveti zakon,
v kterega si naji poklical, iz svetih
namenov v raju postavil, dodeli, da
v njem vedno po tvojih svetih za¬
povedih kakor tvoja dobra otroka —
čisto, ponižno, mirno, pridno, po¬
božno živiva, s svojimi slabostmi
potrpiva, otroke, ki so nama izro¬
čeni, po tvoji sveti volji v tvojem
strahu zrediva, jih po moči vseh
nevarnih priložnosti in vsega greha
varujeva, njim in svoji družini
sama z lepim zgledom vedno in po¬
vsod svetiva in vse svoje dolžnosti
tako zvesto in voljno spolnujeva,

532

da tebi, nebeškemu Očetu dopadeva,
že tukaj tvojo milost zasluživa in
se enkrat združena pri tebi v nebe¬
sih veseliva. Po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Za srečno smrt.

(K Mariji D.)

0 ljubeznjiva, milostljiva in od
vekomaj izvoljena devica, Mati Je¬
zusova, Marija! prosim te po tisti
tvoji in tvojega ljubljenega Sina,
Jezusa Kristusa, brhkosti in gren-
kosti, ktero sta imela, ti pod križem,
on pa na svetem križu, največ pa
ob tisti uri, ko se je njegova duša
od njegovega telesa ločila, da mi na
pomoč prideš, ko se bo moja uboga
duša od mojega telesa začela ločiti, in
tisto v svoje milostljive roke sprej¬
meš, in mojemu Zveličarju, tvojemu
ljubeznjivemu Sinu, Jezusu Kristusu
izročiš. Zdaj jaz tebi svojo dušo za

533

tisto uro priporočim; ne zapusti me,
o Marija! Amen.

K st. Barbari zk  srečno smrt.

0 sveta Barbara! vem, da vsi,
ki te resnično častijo in tvoje muke
premišljujejo, brez svetih Zakra¬
mentov umrli ne bodo. Zato te tudi
jaz pozdravljam in častim, in te po
tvojem britkem trpljenju in preliti
krvi prosim, vdeleži tudi mene te
dobrote. 0 sveta Barbara! ki si za¬
voljo Kristusa grozne muke pre¬
stala, zavoljo tvojega velikega zaslu-
ženja mi sprosi: da pred smrtjo vse
svoje grehe resnično zgrevam, se jih
odkritosrčno spovem in vredno prej¬
mem sveto obhajilo, Jezusovo Eešnje
Telo, za popotnico v brezkončno
večnost. Amen. v

Oče naš . . Oeščena si Marija . .
Čast bodi . .

•- xm <;—

534

15. Posvečevanje tretjega Eeda
sv. o. Frančiška.

Božjemu Srcu Jezusovemu.

O Božje Srce mojega Zveli¬
čarja! glej, jaz pridem pred tebe, ki
si v najsvetejšem Zakramentu res¬
nično pričujoč. Združim se s Keru¬
bini in Serafini, ki te tukaj molijo,
in brez nehanja kličejo: Svet, svet,
svet! — Častim te in molim svojega
Odrešenika, ženina moje duše, ki si
jo s eeno svoje predrage Krvi od¬
kupil. — O neskončno dobrotljivi
Bog! kako močno si nas ljudi od
vekomaj ljubil! Iz ljubezni in usmi¬
ljenja do nas si prišel sem doli na
zemljo, si se sam ponižal in človeško
slabost na se vzel. Iz ljubezni do
nas si toliko sramote in zasmeho¬
vanja pretrpel, tako veliko bolečin
in muk prestal. Pa vse to še ni bilo
zadosti tvoji ljubezni. Tvoje Srce,

535

goreče od ljubezni, Te je primoralo,
da si pred smrtjo nam zastavo svoje
ljubezni zapustil za vselej. Skril si
se toraj v podobah kruha in vina,
da bi tako postal naša hrana s svo¬
jim mesom in krvjo, z Božjo in člo¬
veško natoro, in da bi pri nas ostal
do konca sveta.

Presveto Srce Jezusovo! Tvojo
neizmerno ljubezen sem jaz do zdaj
plačeval le z mlačnostjo in nehva¬
ležnostjo. Celo ginjen od grevenge
in bolečine, zavoljo hudobije mojega
srca, Te ponižno prosim odpuščenja.
Trdno sklenem, od zdaj moje srce
z vsemi željami čisto Tebi darovati.
Pred vsem pa kličem k Tebi s kra¬
ljevim prerokom: »Stvari v meni, o
Bog, čisto srce; srce, ki bo ponižno,
ljubeznjivo, zgrevano in zvesto v
spolnovanju Božjih zapoved in dolž¬
nosti mojega stana. In to moje srce,
združeno s srci vseh bratov in sester
tretjega sv. Reda, jaz darujem in po-

536

svetim Tvojemu najsvetejšemu Srcu
čisto in za vselej.

0 ljubi Zveličar! poglej milost¬
ljivo doli na trojni Eed svetega očeta
Frančiška; ohrani,' obdrži in obva¬
ruj ga vseh vidnih in nevidnih so¬
vražnikov. Prosim Te tudi v imenu
in skoz zasluženje Tvojega seraf-
skega služabnika, mojega sv. očeta
Frančiška, vseh svetnikov, zveli¬
čanih in izvoljenih trojnega Eeda:
blagoslovi Tvojo ljubo nevesto, sveto
rimsko-katoliško cerkev in njenega
poglavarja, Tvojega vidnega namest¬
nika na zemlji. — Pošlji kmalo
zmago in poveličanje Tvoje cerkve
in njenega poglavarja, da Tvoje ime
spoznamo, se ga bojimo, ga ljubimo
in poveličujemo. Tako je — tako
naj se zgodi. Amen.

Opomba: V Mariboru je obletnica tega
posvečevanja na praznik rojstva blažene Device
Marije; pri sveti Trojici v Slovenskih goricah
pa v nedeljo po osmini vnebovzetja , to je: na
praznik sladkega Srca prečiste Device Marije.


537

16. Zdihljeji in izreki svetega
očeta Frančiška.

1. „ Molimo Te najsvetejši Go¬
spod Jezus Kristus! tukaj in po vseh
cerkvah, ktere so na celem svetu,
in Te hvalimo, ker si s svojim
svetim križem svet odrešil."

2. „Moj Bog in moje vse!"

3. „Lepa obleka, priložnost,
pijača, jed, lenoba, spanje, pamet
zmotijo in poželjivost pasejo.“

4. „ Grešni pogledi, nagovori,
poprijemanje, poljubljeji čisto dušo
vmorijo. “

5. „Ko rečem: Oeščena si Ma¬
rija, se nebesa smejejo, angelji ve¬
selijo, svet se raduje, pekel trese,
hudiči pa bežijo."

6. „Ne more biti prijatelj božji,
ki ni prijatelj svete molitve."

538

7. „Služabnik Gospodov voljno
trpi, malo govori in veliko za Kri¬
stusa dela.“

8. „Kdor v samoto gre, se nima
vojskovati ne z očmi, ne z ušesi, ne
z jezikom.“

9. „Preljubeznjivi! v tej ža¬
lostni dolini solz naj nam ne bo no¬
bena reč tako draga in ljuba, da bi
vse svoje srce na njo navezovali. “

10. »Beži pred svetom, ako ho¬
češ biti svet. — Ako si svet, te
svet ne bo veselil."

11. „Ako se ti izgovarjaš, te
Bog toži; če se pa ti sam tožiš, te
Bog izgovarja."

12. „Ni popolnoma dober, ki
med hudobnimi dober biti ne more."

13. »Skušnjava, v ktero ne pri¬
voliš, ni greh; ona ti je le v lepo
priložnost, da se v čednosti potrdiš. “

539

14. ..Ljubezen vse težko po-
lajša, in vse grenko posladi.“

15. ..Ljubezen božja ni nikdar
lena.“

16. „Gorje tebi, ako dobro,
ktero z besedo zidaš, s slabim zgle¬
dom podiraš."

17. „Kdor nima svojega pred¬
nika namesto Boga, tega tudi Bog
nima za svojega sina, (za svojo
hčer).“

18. „Velike reči smo obljubili;
še večje so nam obljubljene."

--

17. „Slovo sv. Frančiška: ‘

Zdaj pa z Bogom, vsi moji si¬
novi, in v Gospodovem strahu vedno
živite; bližajo se nadloge, in posku-
šnje velike bodo prišle čez vas. Jaz

540

pa grem k Gospodu in svojemu
Bogu, kteremu sem ponižno v duhu
služil.

„Vsem pa, ki bodo to vodilo
spolnovali, mir in usmiljenje od
Boga.“ (Gal. 6, 16.)

Konec III. dela.

Dostavek.

Pri navadnih, mesečnih shodili (pri¬
digah).

I. Pred zborom (pridigo).

Pridi, sveti Duh, napolni srca svojih
vernih in užgi v njih ogenj svoje ljubezni.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta
božja porodnica; ne zavrzi naših prošenj
v naših potrebah, temuč reši nas vselej
vseh nevarnosti; o častitljiva in blažena
devica.

Ozri se, sveti oče Frančišek, iz
vzvišenega nebeškega prebivališča in
prosi za svoje ljudstvo, ki si ga izvolil,
da bo služilo pred teboj vsaki čas v
službi Gospodovi.

Gospod usmili se nas. Kristus usmili
se nas. Gospod usmili se nas !

Oče naš . . .

t.  In ne vpeljaj nas v skušnjavo,
p. Temuč reši nas od hudega.

542

t.  Spomni se svoje skupščine.

5. Ktero si posedel od začetka.
jr.  Gospod usliši mojo molitev.

5. Iu moje vpitje naj k tebi pride.
t.  Gospod z vami.

1$. In s tvojim duhom.

Molimo.

Eazsveti, prosimo o Gospod, našo
pamet z lučjo svoje svitlobe, da spo¬
znamo, kaj moramo storiti, in storiti za-
moremo, kar je pravo. Po Kristusu
Gospodu našem. 5. Amen.

Ob slovesnem zboru ali ob obiskovanju
se poje na mestu „Pridi, sv. Duli“:

1 . O pridi stvarnik, sveti Duh,

Obišči duše vernikom,

Napolni z višjo milostjo,

Katera vstvaril srca si.

2 . Ime je tolažnik tvoje,

Naj višjega o dar Boga,

Ljubezen ogenj, živ izvir,

Duhovno pomaziljenje.

3 . Daru sedmerovrstnega,

Desnice prst Očetove,

Očetova obljuba ti,

Bogatiš grla z govorom.

543

4. Užgi počutkom luč svitlo,

Ulij ljubezen v srca nam,

Slabost telesa našega

Z močjo krepčaj nenehavno.

5. Poženi proč sovražnika,

Podeli stanoviten mir,

Da tvojim pod voditeljstvom
Se škodi vsaki ognemo.

6. Po tebi da spoznamo, daj,

Očeta in Sina božjega;

Daj v tebe tudi obeh Duha,

Da verujemo vsaki čas.

7. Bogu Očetu bodi čast
In njega Sinu edinemu,

In Duhu tolažitelju

Sedaj in v vekov veke vse. Amen.

O velikonočnem času:

Bogu Očetu bodi čast,

In Sinu, ki je od mrtvih vstal,

In Duhu tolažitelju

Sedaj in v vekov veke vse. Amen.

t.  Pošlji Duha svojega, in vstvarjeni
bodo. (Alleluja.)

j$. In prenovil boš obličje zemeljsko.
(Alleluja.)

(„ Alleluja* se pristavlja le od velike noči
do binkošti .)

544

Molimo.

O Bog, ki si srca vernikov po raz-
svitljenju svetega Duha učil; daj, da
ravno v tem Duhu, kar je prav, spo¬
znamo , in se njegove tolažbe vedno
veselimo. Po Kristusu, Gospodu našem.

5. Amen.

II. Po zboru.

Gospod, usmili se nas. Kristus, usmili
se nas. Gospod, usmili se nas. Oče naš ...
f.  In ne vpeljaj nas v skušnjavo.

5, Temuč reši nas od hudega.
jr.  Potrdi, o Bog, kar si delal v nas.
5. Od svetega tempelj na svojega, ki
je v Jeruzalemu.
t.  Gospod, usliši mojo molitev.

5. In moje vpitje naj k tebi pride.
jr.  Gospod z vami.
p. In s tvojim duhom.

Molimo.

Dodeli nam, prosimo o Gospod, po¬
moč svoje milosti, da, kar smo po tebi
spoznali, da je storiti, s tvojo pripomočjo
dopolniti zamoremo.

545

Zahvalimo se ti, vsegamogočni Bog,
za vse dobrote tvoje, ki živiš in kra¬
ljuješ na vekomaj.

5 . Amen.

jf.  Molimo za svoje dobrotnike.

5 . Povrni milostljivo, o Gospod, za¬
voljo svojega imena večno življenje
vsem, ki nam dobro delajo. Amen.

Psalm 129: Iz globočine vpijem k
tebi, o Gospod ! * Gospod, usliši moj glas.

Naj poslušajo tvoja ušesa * glas
moje prošnje!

Ako se boš oziral na hudobije,
Gospod! * o Gospod! kdo bo obstal?

Toda pri tebi je sprava; * in zavoljo
tvoje postave čakam nate, o Gospod!

Moja duša čaka njegove besede: *
moja duša upa v Gospoda.

Od jutranje straže do noči * naj
Izrael v Gospoda zaupa;

Ker pri Gospodu je usmiljenje *
in pri njem obilno odrešenje.

In on bo rešil Izrael: * vseh nje¬
govih hudobij.

t.  Večni mir * jim daj, o Gospod!

$. In večna luč * naj jim sveti.

jr.  Vrat peklenskih.

5 . Keši, o Gospod! njih duše.

546

t.  Naj počivajo v miru.

5. Amen.

t.  Gospod, usl ši mojo molitev,
g. In moje vpitje naj k tebi pride.
t.  Gospod z vami.
g. In s tvojim duhom.

Molimo.

O Bog, ki odpuščenje deliš in zve¬
ličanje človeštva ljubiš, prosimo tvojo
milost, da naše družbe bratom, žlaht-
nikom in dobrotnikom, ki so se s tega
sveta ločili, po priprošnji blažene Marije,
vselej Device, in vseh svojih svetnikov,
v družbo večnega zveličanja priti dovoliš.

O Bog, Stvarnik in Odrešenik vseh
vernih, dodeli dušam tvojih služabnikov
in služabnic odpuščenje vseh grehov,
da pomiloščenje, ki so ga vselej želele,
po bogaboječih prošnjah dosežejo. Kteri
živiš in kraljuješ na vekomaj,
g. Amen.

t.  Večni mir jim daj, o Gospod!
g. In večna luč naj jim sveti.
t.  Naj počivajo v miru.
g. Amen.

---—

Imenik molitvenih knjig.


Cvetlice posvečene naši ljubi Go-
spej. Usnje gld. —-90, zlata obreza
gld. 1-20.

Duša popolna. Usnje gld. 1-25, zlata
obreza gld. 1'50.

Dušni vodnik v srečno večnost.

(Z debelimi črkami.)  Usnje gld. 1'—,
zlata obreza gld. 1'30.

Jezus, dobri pastir. Usnje gld. — - 36,
zlata obreza gld. —50.

Jezus na križi, moja ljubezen. Usnje
gld. —'75, zlata obreza gld. 1-10.

Jezus v srcu. Usnje gld. —'80, zlata
obreza gld. 1'10.

Kruh nebeški. Usnje gld. — '90, zlata
obreza gld. 1'20.

Marija Devica. Usnje gld. 1'20, zlata
obreza gld. 1'60.

Marija naša pomočnica. Usnje 85kr.,
zlata obreza gld. 1'10.

Molitevne bukvice. Usnje gld. —'35,
zlata obreza gld. — '48.

Naša ljuba Gospa. Usnje gld. -'90,
zlata obreza gld. 1'20.

^

C0B1SS X04ŽX00

Nevesta Kristusova. Usnje gld. 124,
zlata obreza gld. 1'70.

Pravi služabnik preč. D. Marije.
Usnje gld. - - 80, zlata obreza gld. 1-10.

Presveto Srce Jezusovo. Usnje
gld. —'90, zlata obreza gld. 1'20.

Razlaga svete Maše. Usnje gld. loO,
zlata obreza 1'90.

Spomin na Jezusa. Usnje gld. —'35,
zlata obreza gld. —'48.

Steza v sveti raj. Usnje gld. —'42,
zlata obreza gld. —'GO.

Svete molitve z odpustki. Usnje
gld. 1'20, zlata obreza gld. 1'50.

Svete nebesa, naša prava domo¬
vina. Usnje gld. —'70, zlata obreza
gld. 1'-.

Zvonček nebeški. Usnje gld. —'55,
zlata obreza gld. —'80.

Katoliška Jiukvarna,

v Ljubljani.

NBRODNFI IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA


fm f;

■? / -c  . ' J  \ „ - A
■ . * v” * -p. . . :

‘ * j >  ^ » i ■

v - * '<2 1  * ^ ; f !? /l "

■ ■ .

IMl ;

t ' £ * j **-»' , * j£j* j, ^

« gsL  ' ’ v 'f '

K- "SV x /

: T : -. ;.'• :  ■■■" ,. i-.■•■?■.<'. i;' :

<

■ ;  S.’



f v v : .•■■■•. -y . ,.

• •

Li-iK- n-> -  S

» jfjgj

Lv>i< -V- ■ -.,

.f J  '  . 'V'*!'X-- .

»jas

vit -.V*' #>''«■ v> 3 ”V- ■■
■ 1  *-*(

, ' t S;

. I | i 11

1 £&w$h:'  '■’■

f # >; | p

sf?s>y-v:-v. v .•;,!*

K'‘C' S 48'«mfe'-t«'/.V>. •'• "V*

■A %  • .■•’ .



i -V ^ v:p V, .. 'V *, P.r v' v:-

r )  •:'• - *S •. *.$••£..*

tr-’:

©*


|5 |g# / - i !p

■’ i y,. ■ ; v-! ‘, . ■ '■ . - .

' V 1 *' 1

V'®-  '.^vSW--V' V- :

'

' •''. ‘ ;PK .-u

$$jf%£S§ls

i: ■ fi-A

,-. ; <T, i
. *
vdk^J-tsSr"
* < & * S' .
$&3Š§ 0M&  ‘' J '' f-

USI

h . , J

^• .:••i..- .;/;•  -. v' :-p.-. ■;



9'Mi

■

.

v^C-

■

» J  ’ P| -><-> , !*i

'mm

9

h