60. številka. Trst, v sredo 13. marcija 1901. Tečaj XXVI „Edlnoa: I m n" ral na dan. ruun n p ./niiuf. ob 4. u n ivećer. /-a celo leto ........34 kron za pol leta.........12 - za ćetrt leta........ 6 - za en me^c ........ 2 kroni (vofci.iKi uisinvati - aorej. V« 'ta-'jrt*, frrihti'-n«1 naročnine «e ovirava (tin. _ Po lobafcarnah v Trstu nr^dajajo po-aaiezne Številke po H stotin k f3 nvč : ivpii Truta i»a po S "»totink (4 *»t<*. Frlcfoa ,v.. S73. Oglasi se računaio po vrstah v petitu. 'Ah večkratno naročilo s primernim popustom Poniana. onnirtnioe in javne zahvale domači ouriasi itd. *e računajo uo pouoiibe Grlasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. 1 viaoitl )c a»o4 Vaj dot>i»i naj :«e pošiljajo urednfAtvii Nefrankovani T v uiici Moli« ■ iccoio ŠtV. .'», i I. IIH»Ir*11 . Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik Lastnik konzorcij lista „Edinost" l itisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Javni shod političnega društva »Edinost« dne 10. marca v telovadnici »Trž. Sokola«. I Dalje.) 0 domovinskem zakonu je g« voril dr. Edvard SI a vik nastopno: Z letošnjim letom se prično |>osledice, oziroma učinki zakona, v sprejetega ».ni državnega zbora v letu I89t>. Razmere so bile do sedaj res vneljorpijoče, ko je l»iI«• domovinsko pravico možno pridobiti le na podlagi rojstva ali pa |m» milosti od stiani dotične občine. Pomislimo le: 'Ji)—30 let je živel kdo v kateri občini : tu je delal, tu je potrošil svoje telesne sile, tu je povspeševal javni blagor, tu je žrtvoval najbolja svoja leta ; a ko je obnemogel, ko ni mogel več* delati in si služiti kruh. ko je torej prišel čas, da bi občina kaj storila zanj. pa so ga v plačilo od-irnali iz o!w?ine, v kako oddaljeno vas, katere morda nikdar videl ni v svojem življenju, kjer ni imel ni prijatelja, ni znanca, nikogar, ki bi imel sočutje žnjim ; da, v mnogih slučajih niti jezika tistega kraja ni poznal ! To so bile res neznosne razmere. Ze leto 1*72 so bili začeli misliti na to, da treba zakon o domovinstvu primerno spremeniti. Ali se le leta 1 *'.Mjf po 25 letih, so prišli res do tega. da sestavili in rešili parlamentarno zakon, ki obseza borih par strani. 1'činki ali posledice tega zakona začenjajo — kakor rečeno — letos. Kaj je domovinska pravica, kaj imamo od nje? Imamo: 1. neodpravljivo pravico bivanja v d o t i č n e m kraj u. Kdor je pr stojen, ima pravico bivati v dotični občini, pa naj bo to komu po volji ali ne. Nikdo »ra ne more iztirati in iz nol»enega vzroka. 'J. pravico d o p r e-skrb ljenja. Ce nima nič. občina mora skrbeti zan:. Po dosedaj veljavnem zakonu se je pridobivala domovinska pravica : a) po roj-tvu, to je, otrok je imel domovinsko pravico tam, kjer jo je imel oče : lo po ž e-n i t v i, to je, žena je pristojna tja, kamor je mož; ci po javni službi. C. kr. uradnik ima domovinsko pravico tain. kjer službuje: in d) p o v s p r e j e m u od strani d t i č n e g a o b č. zastopa. Po novem zakonu pa prihaja k tjm načinom še način p r i p o s e s t v o v a n j a. Domovinsko pravico sem si po tem novem zakonu pridobil, ako sem v dotični občini bival 10 let: prostovoljno, nepretrgoma in ne da bi bil užival trajno oskrbljevanje za uboge. To bivanje pa se šteje še le od tedaj, ko sem postiti samosvoj ; to je: ko sem dovršil 24 leto, ali pa so mi leta spregled; li sodnij-skim potom. Ce sem torej imel v letu 1891 še le let in bival v Trstu, se moje bivanje tu za pridobitev domovinske pravice začenja oštevati še le od leta 1892 naprej in si na pridobim letos te pravice, amp ik v letu 1902. Bivanje mora biti zaporedoma in nepretrgano. Ce sem šel proč od tu in se vrnil, moram začeti z nova in domovinskt> pravico si pridobim 10 let potem, ko sem se povrnil v Trst. Majhne odsotnosti (n. pr. iz-leti, bivanje aa letovišču), kadar se nisem odpovedal svojemu prejšnjemu stalnemu bivališču. ne pretrgajo priposestovanja. Tudi prostovoljno mora biti to bivanje. Ce sem bil n. pr. tu zaprt, ta čas ne velja. Ali glede zaprtih velja določilo, da se jiin prejšnje bivanje ušteje. Ce je bil kdo v Trstu od leta 1S91 do 189fi, a potem zaprt 3 leta, do 1. 1898, se ona leta bivanja od 1891 uštejejo. Tem poštenjakom so torej bolje godi, nego pa onim, ki so iz lastne volje začasno odšli iz Trsta. Pogoj za pridobitev domovinske pravice je tudi — kakor sem že rekel — ta, da do-tičnik ni užival preskrbljenja za uboge. Kdor je bil trajno v bolnišnici, ali v kakem dobrodelnem zavodu, ta ne more prositi za domovinsko pravico. A med tako preskrbljenje se ne postevajo kake male začasne podpore, stipendije, ali če je kdo, po milosti, manje plačal, nego bi moral. Tudi dejstvo, da je kdo dobil delež od kake svote, ki jo je kdo zapustil za uboge, mu ne jemlje pravice tlo do-movinstva. Vojaška leta se štejejo. Ce je torej kdo radi vojaške službe odšel iz Trsta, njegovo bivanje tu se ne smatra pretrgani m. < >troci imajo iste domovinske pravice kakor stariši. Ce je oče umrl, ko je že pripo-sestoval domovinsko pravico, otroci imajo že domovinsko pravico. Ce pa je umrl poprej, morajo otroci, oziroma njihova mati z nova začet' s pri posestova njem. Z desetletnim bivanjem pa si niste pridobili še domovinske pravice, ampak le pravico zahtevati, da vam dajo domov, pravico. Sedaj treba še le prositi za pode ljenje iste. To je malo čudna zahteva, da se mora še le prositi. Ljudje morajo torej znati čitati, da vedo o tem zakonu, a sol nam nočejo dati, kjer bi se ljudje učili čitati. Za vsprejem sme prositi : ali upravičenec sam, ali tudi njegovi nasledniki, ako je umrl. Tudi občina, v katero je bil kdo pristojen do sedaj, more zahtevati, da mu občina nje- govega biva sja podeli domovinsko pravico. Prosi se lahko takoj, ali pa tudi pozneje ; tudi ko se je kdo preselil kam drugam. Ali v tem slučaju se mora to zgoditi najdalje v dveh letih. Občina njegova pa ima to pravico še pet let po preselitvi. Prošnjo je nasloviti na občinski odbor, v Trstu na magistrat. V prošnji treba trditi vse okolnosti, ki dajejo domovinsko pravico : tla je bival tu 10 let, tla je bil pred 10 leti polnoleten in da je avstrijski državljan. Potrdilo o bivanju se more dobiti na policiji, polnoletnost se dokaže s krstnim ali poročnim listom, državljanstvo z domovinskim listom. Prošnje je sestaviti povsem priprosto, n. pr.: Slavni magistrat! Na podlagi pridejanih spričeval prosim, tla bi me vsprejeli v domovinsko zvezo. Kdor pa nima teh listin, naj v prošnji natančno razloži. Sklicuje se lahko na vojaško službo in na priče. — Prošnje so vse brez koleka. Ako bi občina ne rešila prošnje vsaj v 6 mesecih, se je obrniti do II. instance ; na deželi do okrajnih glavarstev, v mestih z lastnim statutom pa na namestnf-štvo, oziroma na deželno vlado. Istotja je uložiti rekurz proti eventuvelni zavrnitvi. Na vprašanje je odgovoril govornik, da se prošnje smejo ulagati v slovenskem jeziku, ker je ta jezik tu pripoznan kakor deželni eitek. V stoletnem življenju svojem je mnogo zagrešil toliko proti Gospodu Bogu kolikor proti ljudem, ali vendar je pokazal tudi mnogo krščanskih čutstev, sosebno zadnje dni : tudi {»oslednji mu zdihljeji so bili namenjeni Gosjx>du in Rešitelju sveta, Jezusu Kristu. Ko je sv. Oče, dično vladajoči papež Lev XIII, pozval vso svojo verno deco, tla na zvršetku tega veka na poseben način dado svoj poklon Gospodu Jezusu, ter jih je, proglasivši sv. Leto, pozival na romanje v glavno m^sto krščanstva, je radostno o« I me val ta poziv v vseh ztmeljf-k:h krogih. Povsod; se je {»ojavilo sv. tekmovanje: kako bi dostojneje prt;-a vi I i milega Božanskega Odkupitelja, in kateri narod mnogoštevilneje pohiti v Run, tla se s spoštovanjem in ljubavjo in hvaležnostjo pokloni Kristovemu Namestniku in tla bo deležen obilih milosti sv. Leta. In tako je mogel dični Starček v Svoji poslanici o Jezusu Kristu Otlrešeniku, ki jo je ob koncu sv. Leta odposlal episkopatu, izjaviti čutstva Svoje Očetovske radosti, motreči: »glejte, kako je preko zmot svita in kraj tolikih zaprek, stavljenih pobožnosti, svet vendar na jeden migljaj papežev prihitel v Rim na grobove svetih apostolov, od vseli strani v velikih množicah; domači in strani, vsi jednako kažejo vero, in nadejaje se odpustka, ki ga tlaje Cerkev, iščejo skrbneje sredstev, tla dosežejo večno odrešenje«. Dobrega sv. Očeta so ti divni pojavi prol njenega krščanskega življenja toliko ganili, da kliče vzneseno: j »Koga ne bi ganila vsa ta očitna pobožno«, raz v ne ta še bolj, nego navadno, nasproti Odrešen i ku ljudskega roda? V časih, najboljih j za krščanstvo, pristojal bi lepo ta duh in žar tolikih tisočev ljudi, ki z jednodušno voljoin mišljenjem otl iztoka do zapada solnca skupno pozdravljajo in hvale in slave ime Jezusa 1 Krista*. A na tem splošnem romanju je lepo sodelovala tudi siromašna ali vsikdar zvesta naša eparhija, duhovniki in verniki. Otlzvavši se mojemu natl pastirskem u pozivu v božični okrožnici v letu 1899, v kateri sem Vam spregovoril o sv. Letu, priredila je ona tri božje poti v sv. mesto Muče ni kov. Ko je v mesecu juniju m. 1. ono krasno hrvatsko romanje, pod vodstvom pre-vzvišenega našega metropolite, odislo na sv. pot v Rim, sodelovala je tudi naša eparhija, hote s tem izjaviti čutstva jedinstva V veri in bratski ljubavi, ki nam spajajo srca neraz-vezljivimi vezmi. Tako ste se pridružili tudi meni na romarskem potu; pa še tretjikrat, predno je zašlo solnce svetega Leta, šli so zopet sinovi in hčere bogoljubnih naših Malo rusov v Rim, da si tam prižgejo luč, s katero si hočejo razgrevati duše. In če se tudi naša mala škofija ni mogla meriti s številom romarjev ostalih večih škofij, pa ni nikakor zaostajala v moči čutstev neomajljive vere v Jezusa Krista, nezlomljive udanosti sv. Njegovi Cerkvi, nezmanj-šljive ljubavi in hvaležnosti do Njega, svojega Odrešenika ; kakor niso bile manje glasne iz- jave njene otroške privrženosti, ljubavi in hvaležnosti tlo vidne glave Kristove Cerkve. Jednako je oril naš klic : Hvala in slava Odrešitelju našemu Kristu ; kakor se je tudi razlegal gromoviti : Živio nam sv. Oče ! Jednako vroče so bile molitve, ki smo jih molili za odpustek v nakano sv. Očeta, jednaki in globoki so bili vzdihi, ki smo j i I« z groba sv. Cirila pošiljali za sojediuenije vsjeh (ujedinjenje) v veri sv. slovanskih Apostolov. — In tako so nam vsem jednako dragi in za vedno neizbrisni spomini na one trenotke nebeške slasti in tolažbe, ki smo jih preživeli v veličastnih bazilikah večnega mesta, kakor so se nam jednako silno utisnili v dušo utisi obiska podzemskih prvih krščanskih svetišč, teh stoletnih živih prič žive vere prvih krščanov. (Pride se.) Zadnji turški napad. trtica. — Spisal Janko Kessler. Vsakdo se je podvizal, tla otme kruti sili, kar ima najdražjega. Polnili so tudi kadi protestov* — vzlasti nemški in češki radikalci so bili jm. koucu - - ali v avstrijski zbornici poslancev smo se zadnja leta priučili gledati vse drugačne prizore, tako, da take-Ie man je nevihte ne vznemirjajo nikogar več. V sinočnji brzojavki je bilo že omenjeno, tla je bil prvi govornik poljski socijalist I> a s z v n s k i. rg.mizovanilt delavcev ni smeti ama- Saksonije. Te besede Kramareve so razdra- il je namreč, I žile Vsenemee tako, da so pihali kakor gadi, torej lahko umevno in nikdo se ne more ču- papirjih, kjer pa po mnenju Stengletovim niso diti, ako je žugal z obstrukcijo, ako ne dobe bili dovolj varni (?!) (Zanj in za Maurouerja zadostnega zadoščenja. seveda ne!) Nagovarjal jo je, naj premoženje Poslanec vit. B e r k s je interpeliral radi i^oci svojemu bratrancu Poldu Mauronerju, ljudskega štetja v Gradcu, o katerem je baš kateri jej zagotovi isto z vknjižbami na ne naš list priobčil kričečih izgledov. Njegovo Veličanstvo je podelilo načelniku poljskega »kolac, vitezu Ja\voiskemu, veliki križ Leopoldovega reda. S tem odlikovanjem — ki je gotovo simptoiuatično tudi z ozirom na politično položenje — se je pred-včerajnjem bavil tudi poljski klub. Načelnikov namestnik, grof Dzieduszcki, je omen jal ta dogodek v daljšem govoru, v katerem je povdarjal, da ta milost cesarjeva ne velja premičnine. Po dolgem nagovarjanju dalo se je neizkušeno dekle slednjič res toliko premotiti, da se je šlo posvetovati s svojim »dragim» bratrancem Mauronerjera, kaj jej je storiti z denarjem. Naš Poldo jej je zatrdil, tla res ni boljšega, nego da si zagotovi svoje premoženje potom vknjižb in jej svetoval, naj piše odvetniku dr. Felice Venezian-u, kateri da napravi vse potrebno, da se ona proglasi polnoletno in se potem uredi vse potrebno, tr-ti za večne sovražuike; menil je namreč, I le vsenemee taKo, eni zistem v Avstriji ne d »pušča ni- limo, narod naš živi v miru in zlogi z kakega nadaljnjega omejevanja. Zahtevano Nemci. Tu so se nemški radikalci zopet za- razoroženje je ostalo utopija vzlie inicijativi gnali v govornika, ta pa jih je lepo opozoril. Makedoniji. Število za- kakor st;1 želelu poštenjaka Stengle in Stvar so res »uredili« v najkrajšem času, Mau- roaer. Ema je bila proglašena za polnoletno , . , , . . ..... - i - I in dali so ji podpisati pogodbo vitalicija. t. j. Vsacega dne privlačujejo orožniki in vojaki! J ' 1 1 & / ... . " . . , . - da izroči ona vse premoženje Leopoldu Alau- Bolgare, katere zatvarjajo v solunske ječe. ' J J . . r„ - • i • i ronerju, kateri se obveže plačevati jej -+ /<, Turska posta kontrolira vsa pisma, ki so na- J ' . . .. . ... f> , , .. , s. obresti. Vseh teh O 3.000 glil. so vknjizih na slo vije na na Bolgare. Uprava avstrijske poste - ,> , , • I različna posestva, kateri li e J\I a u ro- je naznanila turski vladi vse one Bolgare, ki i 1 .... . . . 'ncr le solastnik m katera so ze zadolžena. Reelna vrednosti istega dela, na katerega porom avstrijske pošte dobivajo priporočena pisma. Vsi ti so bili zaprti. Redarstvo po- jednega mogočnega in veledušnega vladarja. kako se postopa s Poljaki na Pruskem ter j 8topa z Bolgari z nečuveno grozovitostjo. Ne-j'e hdo^vknjiženih teh^oS.UOO gld., je komaj Vse vlasti, ki hočejo varovati svoje interese, je vskliknil, da Cehi ne žele druzega nego slo- j srečneži so Že na pol mrtvi, predno jih pri- I kaklh 20 000 S1,1- X postevati pa je o tem se oborožujejo in se bodo mogle zaustaviti v tem le one. ki so že 'zadostno pripravljene. bodo za Nemce in za Cehe. . . . i t - i posebno ta dejstva: Poldo Mauroner je bil vedejo v gnjusne, temne luknje zaporov, od « J Ko sta dovršila generalni govornik «za», koder pride malokdo živ na svetlo. Make-1 varr,h mladotne Eme in se je ze Mn-ter pr znava, da so vojaška bremena Kolischer in poročevalec Popovski so tlonsk.; odbor deluje na to, d t izzove splošno s tem močno pregrešil proti svoji dolžnosti, težka, povdarja pa, da ni militarizem, ampak se češki agrarci in narodni socijalisti jeli je- U8taj0 jn na ta „ačin prisili Rusijo, da na j da Je kakor tak mladoletno sestričmo drugi vzroki so, ki ovirajo razvoj Avstrije, den za drugim oglašati za besedo. Dvema go- je,|eu ali drugi način stori konec turškim i l>r°gla91tl za polnoletno, ne < a bi »ila v to Priznava, da je neko n.razmerje v razdeljeuj u vornikoma je predsednik grof Vetter vzel be- grozovitostim. Makedonski komite je odposlal | kaka ^otfeba „Drug^ Ul ' on labko za- koutingenta novincev za aktivno službo in sedo, ali ker se agrarci in narodni socijalisti V8em vladarjem evropskih velevlastij sporne-! Sotovl1 vltl*llc'j s tem; i]a 1,1 >l! »loži 1 denar ' v kako zavarovalno banko, katera bi bila nadomestno rezervo. No, to se da poravnovati, niso brigali za to, je predsednik prepustil nic:, v kateri jih opozarja na turška grozo-ko se I »o določal kontingent za bodoče de- predsedovanje podpredsedniku Pradeju, kf dejstva v Makedoniji in jih prosi, naj bi se J plačevala zavarovanki tudi več nego 7°/,,;no set le tj h. Ozirom na razne pritožbe je naglašal j*:* tudi ni mogel nič opraviti, .kajti tu pa zavzeli za to, da se uvede stroga preiskava. I rento ne [>a ^Vs°/o» ^^—' j * j je zagotovil \ govornik, daje volja cesarjeva, da v vojski tam sta govorila kar po dva govornika hkrati, vlada red. Kjer bo jM.trebno, pride odpomoč. Ko je grof Vetter zopet prevzel predsedo-(ilede narodnostnega čuta je menil go- vanJe 80 govorili trije češki opozicijonalni govornik, da je opravičena želja, da se tudi v vorniki in vsi njih somišljeniki so hrupno vojski v gotovih mejah goji narodnost. Ali protestirali proti temu, da bi prešli na gla-j borbe n narodno ovražtvo se ne smejo zanašat: v vojsko. iSkreei.je j> reze očne služi»e ni sovanje. Grof Vetter pa se ni Tržaške vesti. Odbor političnega društva »Edinost« zmenil za proteste I imel v petek zvečer ob navadni uri svojo možno. Tudi ^••ijalui demokraciji armada ni in je pustil glasovati ter je večina zbornice seJ~-nasprotua, v kolikor ostaja i-ta v mejali za- vsprejela predlogo v drugem čitanju. Na to kmm. Vojska privošča tem ie bila zaključena generalna raz- Sej<» so zaključili ob S. uri zvečer. Parlamentarne stvari. V včerajšnji seji zbornice poslaneev je dalmatinski p isl. poslanec Poldo Mauroner. Od zanesljive strani Potem je gospod Poldo zastavil v po- smo izvedeli nastopne podatke: Leopoido godbi tudi iiek<. posestvo, ki ni niti njegovo, Mauroner je v družbi magistratnega uradnika temveč občinska last: to je bil seveda le Spiridiona Stengla na škodo sirote E. M. pO- , pesek v oči ubogemu neskušenemu dekletu prava -u- d.-bila besed<, generalna g< vor- Hiankini interpeliral predsednika, da-li kojnega Viljelma zagrešil sledeče: p- ( eli K ra m a r hoče uplivati, ti« tn >za in Kolischer. laeijo poslanca Ivčeviča gle»le nekega razpisa Prv p -vdarjai, tla pravična |K>go«lba uradniških mest, objavljenega ne davno teinu, z <>irrsk<» ittt m«>/na ^e le j.otem, ko pri«le V tem razpisu je bila namreč obsežena ne-ci-r miru ni»ri paj>iiarni oblasti v »Boden-<' redit-«nib ^ai tega, da bi Ema mislila, da je to po- sestvo res toliko vredno. Tudi tega ne smemo in driiL'" p<>«»de, da bi če treba — gavili da ne bi puščala sledi za seboj; tretji — Kazun njega je ostala v župnisče tudi prezreti, daje Poldo v pogodbi sicer nave- ter zabran li še večo ne/.Lr" !-.. Nekaj jih je Franc Kramer — (poznejši kanonik v Ljub- njegova svakinja, nekoliko slaboumna Mari- del dva upnika, ki sta že uknjižena, ni pa |*ot>egailo na jN.ije, nekaj pa se jih je zateklo Ijani, uinrl leta 1SS4.) pa je previdno zlezel jana; nje ni ta gr..zna novica prav nič vzne- povedal — o ti ljuba pozabljivost! — za v cerkev. PMino mladeniči in nekoliko mlaj- v dimnik. mirila. Ko jo je mož skušal pregovoriti, da koliko sta v k n j i ž ena. šib m<<ž s<> odiočili, da s*1 jim postavijo v Ije kuharica Neža ni m,'>gla n^jti pri- bi se skrila, zategnila je čudno ustni, mignila bran. Toda bilo ni ne orožja, ne pravega pravnega skrivališča: nobeno jej ni bilo všeč. z ramama ter molče odšla. Marijana je torej |w iruma. ^ svojimi kosam:, moti kami, -eki- Konečno jej je šinila rešilna misel v glavo. 1 sedela za mizo pri poliču vsna v družinski sobi ram in cepci previdno vtaf»orili na Volarju, ki seje potikal okrog skednjev, je ter za krajši č :s preobračala liste neke knjige, nasprotni, >^veru: strani va- , da bi se tem velela prisloniti najdaljšo lestvo na košati ložje umaknili. Noč se ie bila storila; lepa, tiha, topla brst, ki je rastel tik široke mlake — račjega 1 joletna noč brez lune, z milijoni zvezd. Ce- Vendar pa ie z:\ela v Šent-Jeroeju jezera. Na drevesu se jej je zdelo najbolj neki in murni so »meealic zoreče grozdje. gumna žena — kim vsakemu možu [M. varno. Koje našla ugodno inesteee med ve- T aintain seje zakapir t..VKa Naglica. Stara. suha. sloka ženica je jevjern. otlnesel je volar lestvo in Neža je bila i za letečo žuželko ter jo pohrustal, sicer pa je, dirjala {• vasi tiho kakor v grobu. Ako sletlnjič opomnimo še na nezmisel, da bi se kdo odpovedal izključni lasti 5-5.000 goldinarjev, ne da bi imel od tega kake ko-ris5i, je menda dovolj jasno osvetljena ta poštena pogodba. Kapital 53.000 gld. nudi že sam na sebi dovoljno gotovost udobne- eksistence in neumno je misliti, da h', se kdo — zlast mlado 22 letno dekle — prostovoljno odpovedal takemu kapital : za 4 in pol od- noga |»astaričiea. Tu je ugibala in svetovala, V splošni zmešnjavi je (»tal edini žup-j Iz raznih skrivališč se je prikazavala | stotne obresti, naedtem ko od njega dobiva tam k mala u pritrjevala, ondi grajala in nik hladnokrven in udan v voljo božjo. Bresjzdaj pa ztiaj kaka glava, tiho in brez šuma lahko najmanj 5 odstotne obresti in pritem -varila, povsod pa jtjmagala kakor je vedela jk.mislekov je odj-rl vse shrambe in oraare|kakor h, totla le za trenutek in naglo se še <>stane sam jedini gospodar istega. In ta Poldo Mauroner brani kak;>r državni poslanec :ia Dunaju — koristi svojih tržaških — Od in znala. Bila je tu. tam in nikjer. Popoludne ter razložil vso svojo gotovino po mizi predi Ije z.^>et pomaknila v varno zavetje nazaj, pa je nenadoma izginila in ni je bilo več na ;seboj. izpregled. h* ie, da bo najhujša predla žup- j bistvu pa naj prizaneso : zamejim pa tiko divjia Turčinov. Bila jim je noč strašno ni><"u, zato je |»«>l>egnilo vse, kar je le inogh> nič nic, je dejal mimo. Nat«» je razsvetlil vse sobe ol^irnega'žup- Na llaškem vrtu so bili hrabri i»ram->Naj vzamejo, kar imam, p««»lopju in po-• bovc? zanetili ogenj, da bi ložje pri< akali volilcev ! ! gibati. Župnikov brat Adrej je s tremi sestrami nišča, prižgal dve sveči v svoji >paluici pred pren -eval v -—ednji va-^i. l>va kaj>elana sta raz|>elom, pokleknil |>red-nje ter jačel moliti, j br odila do ^;nal**je jm» plitvem potoku, pripravljen na vse. Ne ponižujte se sami dolgi*, dolga kakor še nikdar. Molče so str-j strani slovenskega dahovnixa je naše ured-meli v žarečo žrjavico, tuintarn uganili katero, ništvo prejelo pismo, v katerem se nam avto« la pravega j>ogovora le ni bilo. Premenili : ktor iskreno zahvaljuje i>;i tem, da nismo so straže ter znova posedli okoli ognja. reagirali na grdo psovko »nadpop«, ki jo je (Zvršetek [>ri«le ) n^ki slovenski list zabrusil na adreso nami- šljene^ra sotrudnika »Kdinoati« — katoliškega duhovnika. Mi umejemo t<» hvaležnost. List, kl je zagrešil ono psovko, izdajajo slovenski duhovniki, umejemo torej, kako more peči duhovnika notri v dušo, ako duhovnik pred vsem -vetom tako sramoti svojega lastnega stanovskega tovariša-duhovnika. Ker vemo torej, kako vzvišen je duhovski stan, eegar členi po svetem poklicu svojem s križem v roki podeljajo blagoslov in darujejo sv. daritev, prosimo odkrito živio 2-tisočletna laška kultura, živio tržaški čituti in živio vsi tisti, ki so poslali tako robo na Dunaj! Živio! živio! živio!!! V o 1 i 1 e c. Nadobudna mladina. Tržaška «mula-rija inenda je nima tako blizu vrstnice; nedavno je hotela zopet napraviti mojstrsko delo, no takrat se jej ni posrečilo. Pred-sinočnjim ob 7. uri in pol je stal neki okoli 11-leten deček pred izložbo prodajalnice Antona Quarantotta v ulici Pozzo del mare št. 1 in rezal z žebljem sipo. Gospodar je videl dotične gospode duhovnike-urednike — da ne ! vse to, ali je hotel počakati, da vidi, kako bo takega [»ohujšanja med ljudstvom — naj se vsa stvar izvrši. Nekoliko oddaljeno je prizanašajo svojim tovarišem-duhovnikom in stala za voglom družba mladih potepu-naj raje mlatijo |m> nas posvetnjakih, kolikor hov. ki je pričakovala izid tega podjetja. Ko jim je ljubo in drago! je deček, ki je rezal šipo, isto popolnoma od- Hauroiirr poslance in — kukee Man- "ranil, se je oddaljil k svoji družbi. Neko-ronerjev. Pišejo nam: Gotovo se ti bo, ,ik<> |»'>zneje se je napravljeni luknji v izložbi draga »Kdinost«, čudno zdelo, ko zagledaš približal drug deček, ki je oprezno utaknil tak čuden naslov. Premišljeval sem ni pre- Ilotri r"ko in hotel odnesti nekaj ovitkov mišljeval sem. kakov naslov bi dal tem vrsti- svee. Zdaj pa je gospodar iz prodajalnice, cam, a verujmi, da boljšega nisem mogel "lovil mladega tatu in ga izročil policaju, najti! Hotel sem zapisati že: Maurouerjevi Ostala - med tem. slov mi ni bil prav nič všeč. Potem sem hotel Samninnr dekleta. Blizu Barkovelj je zapisati : Kako se Mauroner pripravlja za včeraj zjutraj skočila v morje 17-letna J. S. pot na Dunaj!« — Tudi to mi ni šlo. Za- Vzrok samomoru ni znan. pisati sem hotel: >Kako jemlje Poldo slovo Nenamenjen samomor. 45-letni Aloj-Miuroner, sin bivšega po- včeraj nekaj ogljene kisline in vsled tega veljnika okoiičanskega bataljona, bivši (Jari- umrL obrežju Mandracchio mu je bil baldinee in sedanji gospodar hiše. kjer ženske namreč delavec Vincenc Decarli izročil v prodajajo svoje meso, gospodar kukcev, bikov varstvo steklenico tekočine, ne da bi inu bil .... in zastopnik Trsta in okolice v drž. povedal, kaj je v njej. Cella je hotel poku-zl»oru na Dunaju«. — Ali vidiš, cenjena siti tekočino inje o tem našel smrt. Prenesli »Edinost«, da bi bilo vse to predolgo in da 80 £a v mrtvašnico pri sv. Justu. Decarlija je bila prva mis?l najbolja, ko sem dal tem Je policija zaprla, ker ni opozoril nesrečneža, vrsticam naslov, kakoršeu je. Torej k stvari ! (ia Je v steklenici nevaren strup. redi dna 17. t. m. v dvorani goriške Čitalnice v prid slovenskemu šolstvu zabaven večer. Uprizori se »Sneguljčica«, kitica osmih pevskih prizorov, vezanih med seboj z deklamacijo z vpletenimi živimi podobami. Pevske točke je prevzel blage volje v izvrševanje zbor čitalničnih pevk pod vodstvom gospoda J. Mercine. Vstopnina 1 K., za šolsko mladino : polovica. Sedeži : I. — IV. vrsta (na divanih) 'po 2 K; V.—IX. vrsta (na stolih) po 1 K; ostali sedeži (na stilih) po 40 stot. Listki za sedeže bodo na prodaj zadnje tri clni pri čitalničnem čuvaju in na večer na blagajnici. Vstopnice se bodo prodajale le na blagajnici. Brzojavna poročila. Imenovanje t deželnem šolskem svetu r Primorju. DUNAJ 13. (B.) «Wiener Zeitung. objavlja, da je cesar imenoval župnika v Vo-skem, Vinka Za ml i 6 a, členom deželnega šolskega sveta za Istro za še ostalo dobo tekoče poslovne perijode. Vojna v južni Afriki. KAPSTADT 13. (B.) Včeraj se je primerilo 12 novih slučajev kuge. Mej obolelimi so trije Evropejci, od katerih je jeden umrl. _ . . . _ , . . , . BLOEMFONTEIN 13. (B.) Zadnje dni I Listki za sedeže se obdrže, vstopnice pa bo . , , , . . ., „ I , . , , , 1 , je dospelo semkaj mnosjo ujetih »urov m oddajati v sobi pred dvorano. Začetek ob 8. , -- • . ! uplenjene živine, uri zvečer. .. „ ... „, „ . . y... i Štrajk v Marži I ju. Blagosrcni darežljivosti deležnikov in za- T ,.» * -»r . ...» MARZILJ 13. (B.) Mnogoštevilni straj- držanih vabljencev se priporoča načelništvo. P<»sestnik S. bi bil rad vkupil kukca prašiča). Ponudil mu ga je Mauronerjev hlapec. Ker pa kukee ni bil skopljen, ga S. Poskusen samomor. Sinoči ob 11. uri se je hotel blizu obali Mandracchio utopiti 24-letni čevljar Viktor C. iz ulice Rena. Neki ni hotel vzeti. A Mauronerjev hlapec mu ga straža* in neki pilot sta ga s pomočjo nekega je silil. >, ni hotel slišati. Slednjič se je S. udal in ukupil Kuk<-a za 7 gl. 50 n<". S. je ribiča izvlekla iz mokrega elementa. Nrtirla smrt. Včeraj popoludne je umrl X »Sadjarsko in vinarsko dr u-š t v o v N a k le m« bo imelo svoj glavni občni zbor v nedeljo dne 17. t. m. ob 1. in pol uri popoludne na MisliČah hšt. 1 s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika; 2. Poročila tajnika; Poročilo blagajnika; 4. Predavanje o pravilnem sajenju sadnega drevja : 5. Volitev odbora za tri prihodnja leta. Na obilno udeležbo vabi O d b o r- X Šolska mizerija v Istri. Te dni se je predstavila na namestništvu v Trstu deputacija iz davčne občine Kozarske (občina Dekani) s prošnjo za ustanovitev slovenske šole v njihovi vasi. Deputacija je imela seboj vse dokaze, da je taka šola res j , J .. I . . . I b o r z i. potrebna v njih selil. To so priznali tudi gospodje, katerim se je deputacija predstavila. Ali tu je padla senca naše šolske mizerije : deputacija je čula iz ust jednega od onih go- ; j spodov, da bo za sedaj težko ugoditi tej ; 2 prošnji, k e r j e tuko d o 1 o č e n o, d a j e j n 1 kujoči so včeraj preobrnili vozove, obloženu s pistacijami (nekaki mandeljni, bogati na olju) so prerezali vreče in so skušali preprečiti razkladanje blajja s parnika »Adna«. Redarstvo i u orožništvo sta posegla vmes in sta zaprla več oseb. Državni zbor. DUNAJ 13. (B.) (Zbornica poslancev). Ministerski predsednik prosi z dopisom, naj bi se čim prej izvršila volitev kvotne deputacije. Predsednik naznanja, da ta postavi volitev na dnevni red jedne bližnjih sej. Zbornica nadaljuje s prvim čitanjem predlogi o davku na žganje. Poslanec Kisenknlb govori proti. Med došli mi spisi je tudi načrt zakona, tičoči se prispevkov za borzni fond o notiranju vrednostnih papirjev n a t r ž a s k i vzel vrečo, utaknil kukca v iro in hajd domov nagle smrti v svoji zalogi vina v ulici Cam- s kukcem ! V hlevčku mu je napravil z panile št. 13 *>(>-letni Fran Milane, listjem gorko ležišče. Tatvine. Oficijal Titz je aretiral Ma- 1>mi<£ ":an pa je prišel k S. Mauroner- rijo S., katera je svoji gospodinji ukradla ne- jev hlapec in rekel: Oh, ko bi vi vi .deli, kaj koliko perila in 5 goldinarjev, je de!ai gos j »odar z mano. »Jutri zvečer poj- Alojzija vd. Chiaretti, trgovka z mani* dem na Duna' in zahtevam, da bo kukee v fakturnim blagom, naznanila je policiji, da hlevu, prej nego odpotujem !« kričal je nad nekaj časa izginjajo iz nje prodajalnice razne mano. — Tako je piipovedoval hlapec. »A stvari in da sumi, da jej krade neka ženica gospod, kako naj za božjo voljo najdem sedaj nulom iz Italije, katera kupuje pri nji razno knkea, ko ne jtoznam «>neyra. ki g-a je tiku- blago. pii ?« Mauroner : »W, od kje je bil oni, ki Antonu Furlan s trga >v. Frančiška št. ga je ukupil *.'« — Hlapec: Da, vem, a ne '2. ukradli so neznani tatovi 441 kron. {»oznani ga in ne vem za njegovo hišo«. — »Kuilšten« liiarkez. 23-letui Karol C. Mauroner: »Pojdi torej v ti~:i kraj. kjer sta- \z Gradca, pomorski markez, je bil včeraj nuje oni. ki je ukupil kukei : tam hodi od aretiran, ker si je prisleparil 54 kron s tem, hiše do hiše in vprašuj povsod, kedo je uku - :ja je igralne marke izdajal za angležke pil kukca Tako ga najdeš. In ko ga najdeš, ziate lire. reei mu, naj ti da ^e 3 gld. 50 uč. ali pa Dražbe premičnin. V četrtek, dne 14. kukca nazaj«. - Hlapec: Ma. gospod, saj man.a ob 1Q up| ^ ,)(>do valed ste mi bili rekli, da kukca lahko prodam za ___»i „ ■ „ i . - ,— ' r [ nare v hlevu. Kakor • . x ,. -00 . ,. J _ Martin 4. nisna oprava : Kjadin <22 in ulica sem rekel, jutri poj dem na Dunaj, ^ , i r J - riraoo jestvme, oprema v zaloir: in po- j u t r i m o r a b i t i k u k e c v h l e v u, ali . ... ,. * . r . , , , . . liistvo; ulica Malcanton .!, obuvala in oprema i»a ini moraš prinesti še 3 0 nč. Ako ne , 1 1 . . v zalotfi. stori< tetra. moraš takt v Istri vsako leto snovati le po tri šole. a da je že drugih krajev, ki prosijo za šolo!!! Ali ste čuli ?! Ljudstvo je ; ^^ željno pouka, prosi šole, ali ne more je »lo- XK*KXXKKKXXXKKKK X x X X X X X X X X Pr?a sIdf. žalna noltva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a se nahaja v Trstu. Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. {»u okojni župnik Peter Fabris. Torej je »tako določeno«, da se tudi volja blagih ljudomilih pokojnikov ne mote iz prve roke. xxxxxxxxxxxxxxxx izvršiti. iz moje luset. „ . * remenski vestnik. Včeraj: topiomer Tako j,- prip.,vedoyai Mauronerjev lila- liri p0|v,iudiie pec našemu S. A naš Š. se ni hotel udati, 14>i c« _ Tlakomer ob 7. uri zjutraj 759.5. ker je pošteno plačal, kakor se je bil dogo- _ j >ane8 p]ima ob |>redp. in ob 1.38 Vesti iz Kranjske. * Glad in mraz. V Rečici pri Bledu so našli ta dni 40-letnega Ivana Zemljo — mrtvega ! Siromak je umri od gladu. * Mestna posredovalnica za d e 1 o in službe v L j u b I j a n i. Od 1. januvarja do 7. marca je došlo 544 prošenj za delo in 430 deloponudeb. 883 delavcem je bilo 498 odprtih mest nakazanih in v 316 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali službe dobe takoj 1 ključavničar. 1 sadni vrtnar, 1 marker, 1 kočijaž, 9 konjskih hlapcev, 2 računajoči natakarici. 1 gostilniška kuharica, 2 fini kuharici, 1 orožniška kuharica, 7 deklic za vsako delo, 1 bona, 8 deklic k otrokom, 3 kuhinjske deklice, 6 dekel za kmetska dela. Služite iščejo, 2 mašinista, 1 gozdar, 1 kletar, 1 organist, 2 hišnika. ! Aleksander Levi liizil © Prva in največja tovarna pohištva ^ vseli vrst gj/ I -•! TRST TOVARNA: ZALOGE: Via Tesa. i Piazza Rosario št. 2 vogal I (Šolsko poslopje) ^ Via Liinitanea in Via Riborgo št. 21 JI M»< Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz-Ji® vrsuje n;iroćbe tndi po posebnih načrtih. ^ Cene brez konkurence. fg ILDSTROV ANI CENIŠ ZASTONJ 18 FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ^ ali železnico franko. Sf m Sf SJ Sf pop.: «>seka ob 10.25 predpoludne in ob 10.2 voril. A ubogi hlape«* je prosil in pr< sil pptsil je. naj mu da še vsaj 3 gld. in če že j>o|w»ludne tega noče, naj mu da kukca nazaj, da ne bo _ ObČni zbor <01» rt ni j skesa društva* In naš S., ki je slovenski okoličan, usmilil pri Mariji Magdaleni spodnji bo dne 24. seje rilllgl hUprn K«S S., ki ni bogat, L m -m ne 1(J kalcor je bilo objavljeno, ki ni jx»slane<* itd., izr<»čil je kukca hla|»cu. _____________ Tako se je t< -rej pripravljal Mauroner na pot n a Dunaj, kjer naj zastopa naše koristi — par don, koristi onih, ki so ga volili. Da d i se tudi na Dunaju }>eča Vesti iz ostale Primorske. X Občni zbor pevskega društva s kukci. tc£a ne vem: tudi tega ne vem. »Nabrežina« be v nedeljo dne 17. marca, ob da-li :e šel p gled tt prej v ono hišo, kjer ,,r' popoludne v društveni sobi. Dnevni prodajajo ženske svoje meso, če je tam vse re,l: I- 1'ozdrav predsednika. 2. Poročilo v redu, kak'.I je hotel imeti v svinjaku .... tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev. 5. v-e to mi ni znano. Sicer pa, kaj briga to Predlogi in nasveti, mene? Jaz ga nisem volil, jaz sem glasoval za Rvbara »n ne za onega, za katerega so glasovali t i—t i, ki se oahajo z 2-tisočletn<> laško kulturo. Sicer pa mi je znano tudi to, da vencev iz različnih taborov skušajo sicer, da-so čifuti hoteli, naj Mauroner zastopa najsi ne vedo prav, kako bi, da bi motili in Dunaju Trst in okolico! intrigirali, ali ljudstvo naše pohiti tudi letos Zato j»a, okoličani, prosim Vas, napnite z navdušenjem na svoje edino slovensko sve-vse strune in zakričite z mano: ; tišče. i Živio Mauroner. živio njegovi kuci, i X Gorišlca ženska podružnica živ,.» botega ženskega mesa. živio oskrbnik. »D r u ž b e sv. Cirila in Metoda« pri- X V Riciuanjih se bodo tudi letos j »o v od o m praznika sv. Jožefa vršile cerkvene slavnosti kakor običajno. Znani prijatelji Slo- Vesti iz Štajerske- — Obrtno gibanje v Celju. » Domovina« piše: »Vesela znamenja za našo narodno rast so obrtniki, ki se naseljujejo med nami. Prepoved lanske »Sokolove« slavnosti je privedla tri nove, dosedaj pogrešane obrtnike : kamnosek Vinko Oamernik, steklar Fran Strupi ter pleskar in slikar Karol Ma-kovec. Naša sveta dolžnost pa je tudi, da podpiramo te rodoljubne obrtnike.* Gotovo. To je jedina in najsigurneja pot: osamosvojenje na polju industrije, trgovine in obrti. Nemškutarska srditost se kmalu ohladi, čim se ne bo več razpaljala ob — slovenskem denarju. — V Mariboru se je danes vršila razprava proti nekemu, tudi pri nas v Trstu — žal — znanemu Avgustu Janši. Znanemu posebno našemu uredniku, kateremu je bil mož zapustil spominov, vrednih — nekaj de etakov ! ! kašlju, grlobolu. hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vek:itijicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseli tukuiSnjili boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skafljica stane 6 O stotink. <85 % € I € i i « OBUVALA! -m PEPI KKAŠEVEC pri csr'£7l Sv. Petra (Piazza Rosario pod IjndsKa ::oio) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe -«e izvrse v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno tor izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip Stantič čevlj. mojster k« & I I S> i D i) I » i Dunajska filjalka ▼loge na knjlžioe * 4%. o posredovanje, posojila n vred-menićni eskompt, vinkiillrtnj« in rmzvlnkuiiranje obligacij. Mala oznanila. I'od to rubriko pritm^uno oznanila po najnižjih cen*}!. Za enkratno in-ercijo sc plača po 1 nvc. za besedo: /a večkratno insercijo pa se cen.i primerno zniža. < jflan za vse leto za enkrat na teden -tanejo po in gld. ter s«- plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava .'Jo nvč- V Trstu. Zaloga likerjev * Mulcih in buteljkah. ulica delle Acque 12 Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. na Dunaju, L, Herrengassa 12. Glavnica v akcija Si 20.0(H>.-.*00 K. Reservni zaklad nad 7.000.000 Centrala v Pragi. v Podružnic© v Brnu, Plznu, Budejovlcah, Pardublcafe, Taboru, Bsnešavi, Jglavi. Moravski Gstravi. predzadnji tešen. Srečkanje 123. marca 1901 Glavni dobitek v vrednosti ^ KRON V gotovini z 20°/o odbitkom. Perhauc Jakob Pekarne in sladeietirne. HCiibinl Piazzi-tta S. Giacomo št. (Corso . OIIDI6I filijalka ulica Riborgo lf> ima vel ko pekarno in v Trstu. Piazza Negozianti št 1 W I lufc 1J m p r i p o r o č a slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice irettine) ..Meteor-1 in vse j druge priprave za plinovo luč _Aaer." , so /e več desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to lahko in milo učinkujoče domače sredstvo, katero priporoča občinstvu muogo zdravnikov pr: zlih nasledkih slabega prebavljanja in telesnega zapretja. Teh krogljic, ki so tudi pod Kavarne. Anton Šorli priporoča svoji kavarn ; »Oommercio« in »Tedesco« ! ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo- t venski in mnogi dmgi časniki. Oslje in drva. Muha Josip v ulici del Torro štev. 12 priporoča svojo dobro nre-akrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim 9 gld. 25 kr. — Navod uporabe je priložen. Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga J. Pserliofer-jeva lekarna Dunaj L. Siitgerstrasse štev. 15. Prosi se izrecno, „J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice" zahtevati in na tO paziti. da ima napi« na pokrovu vsake škatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sicer z rudečimi črkami. esenca imenovana J — Lahko razstoplju-joče zdravilo. dražilnega in krepčujočega učink.t na želodec pri oviranem prebav-Ijanju. 1 steklenica -J'2 kr.. 1 dvanajstorica steklenic 2 gld. Pohištvo. Prva slovenska loga zaznovrstnega pohi~t\a lastnega izdelka Sprejemam naročite pe načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročij se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla ..svoji k svojim.- Andrej Jug v Trstu ulica S- Lucia 12 (zadej c. kr. deželne sodu ije.) Slovenec priporoča svojo veliko protlajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in jiopravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosia Za obilne obiske se priporoča van Cink, ulica S. l»aniele št- 'J. Balzam zoper ozeblino J. Pserhofer-Jev. I lonček kr., s poštnine prosto pošiljatvijo <55 kr J. Pserliofer-jev sok iz ozkega trpotca ^SJ J. Pserliofer-jev l»alzam I\ 1 steklenica 4o kr. --r - , ,,11,17 | > r < i s t o pošiljatvijo «>f> kr. Stoli -ovi Kola - preparati izvrstno krepćilo za šelooec in živce. 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., 1 . litra 1 gld. kr.T V4 litra 8f» kr. J. P.serliofer-jeva grenka želodčna tinktura J. Pserhofer-jev balzam zoper rane, ' 1 T" Ta n n o c li i n i n-pom ada J. Pserbofer-jeva. najboljše sredstvo za rast las, 1 pušica 'Z gld. Zdravilni o Miz za rane pok. prof, Steudei-a. 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 7."» kr. I niverzahia čistilna ^<>1 A. W. Bulrich-a. domače sredstvo proti slabi prebavi. 1 zavoj 1 gld. tu imenovanih preparatov so v zalogi -e vse v avstrijskih časnikih ogla-ce farmacevtske specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda Nabirajte že rabljene poštne znamke h 'f " ,uli ■ najnavminejse. > tem po- magate ubogim dečkom pri vzgoji za duhovski stan Lepe nabožne spominke, zlasti križevniške ir»*r»e \enco. svetinjice sv. Antona in praškega Jezu"-ki J-,: it • za marke. — Pisati in [>oslati je pi-arni -Cct!.?!' i- v Breg ene 1'redarelskoi. Zaloga pohištva in ogledal RAFAELA IT ALI A TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohištva za jedilnice, in spalnice prejemnice, iimnic in peresnic, o gledal in leleinih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. Niijlioljii prevlaka za podove je Fernolen&tov ■ |»v v v* | e Diiscect taK A' j. j. j. za podove v četero nijansah 7m mehak les, ki pokrije vsako prejšuo prevlako. se ne prilepi, se ga lahko opere in e trj>ežen. Za lo f^j m. zadostuje 1 kg po •* kroni v plehasti ^katlji. Ces. in kralj, ^r1 priviligirana tovarna kemičnih izdelkov ST. FERNOLENDT Zaloga : L ur? a j. I Scfculerstrasse štv. 21 Ustanovljena 1832. Razpošilja se tudi po poštnem povzetju. Na«laljne specijalitete : pisalna in kopirna črnila nr premoči j i ve m:;sti za usnje, patentovano sredstvo za ohranjevanje p<»dplatov _Vandol". Kovinska čistilno zmes. srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega »veta najl»olje leščito (biksj "K Cenik poiljem brezplačno poštnine prosto Razeu šene tu- in inozemske ne bi bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. Pošiljatve po pošti izvršujejo se naghitreje proti temu, da se prej vpošlje denar, večje naroČbe tudi proti povzetju zneska. j^- će se preje vpošlje denar (najboljše s poštno nakaznico), potem je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljatvah proti povzetju. ioveoKa st prodaja v Trstu v naslednjih tobakarnah: Lavrcnčič (na tr^u j^red vojašnico), na kolodvoru južne železnice, Stanič (Mulin piccoloi, Majcen (ul. Miramar), Chiozza (Žitkova hiša), Ponte della Fabbra, Sv. Jakob, Sv. Anton stari. — Cena zvezku 20 nove. (40 stotink.) Vsebina 2. zvezka: Pripovedka o kn-.ctu. Adam Sever. — Ženski študij na Ruskem. Mila Vdovičeva. — Na d»vanu za podlistek. R. V. Lačeveski. — V Le-šr.evju. Demeter. — Materi. Zorana. — Žt tie izobraženih krogov na delu za pro-sveto. Ivanka. — (>četu. Kristina. — <> spolni vzgoji. Dragotin Lončar. — BiO. (rujinski. Slepec Matija. Adam Sever. — O metulju. Adam Sever. Ženske v Uusiji. Božidar Tvorcev. — Xove knjige. — Sove skladbe. — Beležke. Uredništvo in upravništvo; Trst, Molin Pieeolo 3. II. V Bohmische Thomaswerke" v Pragi UST" Tomaževe žlindre naznanjajo da so poverili prodajo coaoiBuiLSicc: za Trst. Istro, <^orisk<» in Dalmacijo tvdki XjXliCTl PfiritZ V TFStU Ta stadna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna naj se zahteva povsod le : m Varstvena znamka: SIDRO. ^Jl - MNEMBHT. CAPSIC! iz Richterjeve lekarne v Pragi m ____________________________gt ^ iz Richterjeve lekarne v Pragi ^ pripoznano izvrstno, bolečine hlažeče ^^ > mazilo dobiva se po S<> stot.. 1.40 K in t V® po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega f domačega zdravila naj se pazi edino le na ■ jfc originalne steklenice v zavitki z našo var- ajv it^ si veno znamko „&JI)K(>" i/. Richterjcve ((S? lekarne in le tedk«' iz jantarja, 1 krasna kravat na špila se si mili briljuntom, 1 jako krasen prstan / imit. biseri za gospode ali dame, 1 krasna garnitura gumbov za mansete. t>vratnik in srajco s patentovano zaporko, -I žepne rute iz pristnega, platna, 1 krasna žepna pisalna oprava od j i kij a z angležkim mchanizniom, 1 krasno toletno zrcalo /. etvijeni iti glavnikom, 1 krasna parižka broša za dume. najnovejše mode, 1 fino vezana beležnica, • komadov za dopisovalo«' potreba, ~'J angležkili peres m s«; iflHj drugih različnih predmetov, ki so v hiši neobhodno potrebni. Vse te predmete pošilja le še nekoliko časa po poštnem povzetju ali po predplačilu zneska: Izvozna MU H. SPINGARN — Krakovo. Poštno predalo Kdor naroči '2 zavitka, sprejme povrhu V dar lop nožie z dvomi rezili. Kar ne ugaja, denar nazaj. Maznanilo. P«» naročilu slav. e. kr. <»kr. sodisea v Trstu {-»odpisana naznanjam, tla imajo dolžniki mojega sedaj umobolnega moža, g. Bitenc Antona, nadueitelja v pokoji, le meni dolg odplaeevati, oziroma mojemu varuhu gosp. Tosoniti-u \ ia ]\Ial--eanton stv. 4. H cd viku Hite ne Trst. Via Istituto štv. 21. Prva kranjska parna mlekarna iII sirarna -Narodno- gospodarskega društva v Starembergu pri Rakeku izdeluje najboljše surovo maslo, centrifugalno sladko smetano, dober sir in razpošilja fino sveže mleko. Cene za izdelke in mleko po dogo-| vorti, prekupeen zdatno ceneje. Išče se j »t »d ugodnimi pogoji dober zastopnik za Primorsko in I Dalmacijo st- sedežem v 'Prstu. Podpisani si časti naznanjati slav-j ' J I ii»»nm ftličiosrvil v incdtn. okol lici in nemil občinstvu v mestu, n na deželi, da je prevzel Zalogo olja, M, mila itd. v Trstu, ulica Barriera vecchia 4 ^ Blago pošiljam franko na dom ^ ^ po uaročbi na debelo in drobno. lJo-& šiljatve na deželo s poštnim povzetjem. ^^ mnogobrojne naroćhe se toplo ^ j * priporoča učlani ^ Josip Gregorič. in posebne rediine vrednost: zatore Cenjene gospodinje skusite da ta naša izborna siadna kava najde pot v vsako slovensko hišo.