Primorski Li st goučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem. Vse *a vero, dom, cesarja ! IZHAJA vsaki četrtek ob 5. pop. Rokopisi se ne vračajo. NAROČNINO in oznanila sprejema upravništvo v Gorici Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. —-- na Placuti št. 12. CENA za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone. Za manj ROKOPISE sprejema uredništvo v Gorici, Dvorišče sv. premožne 4 krone za celo leto. . Hilarija št. 7. ' Branimo se z dejanjem! Napočila je za našo stranko — zlasti pa za čč. duhovnike — doba. ki je podobna oni od leta 1889 — 189(i. doba namreč, ko nas brezobzirno in včasih v že res pobalinsko napadajo preljubez* —njtfi naši nasprotniki. ..Pr. L." ie bil 1. 1892 ustau^vljen v obrambo in zagovor dobre stvari in oseb. ki delujejo zanjo in sicer ravno proti oni »Soči*1, ki nas danes blati?" Mi tudi dobro vemo, da je naša dolžnost obramba in radi bomo storili, kar bo mogoče. Ali potrebno se nam zdi povedati nekaj občnih misli o obrambi, da bodo bravci in tudi sotrudniki vedeli, kako mislimo braniti osebe in sv. stvar, katero zastopamo. Najprej naj povemo, kako se nočemo braniti. Slabili sredstev, laži, obrekovanj, natolcevanj ne boino rabili, da bi ž njimi nasprotnike ubili. Naša beseda mora biti vselej resnična, stvarna in trezna. — A tudi resnična beseda ne izda veliko, ker beseda je vemler le beseda in nič več. S polemiko, z ojstrimi odgovori in sploh s prerokovanjem z naspiotniki ne bomo \eliko opravili. Pametno in**olikano občinstvo se pričkanja .knialu-raLVRlifta. Ijiulstvo pa^talcČga berila spim? ne mara. N ni ver, izdaio iedm^iin strogo stvarni katere mora natisniti vsaki list, ki je lažnjivo o nas poročal. Tako veleva listom postava in ni treba za to nobene prošnje. Kdor torej meni, da se mora braniti, naj poskusi najprej s popravki. Mi smo pripravljeni čč. g< spodom pri tem pomagati, če se zaupno obrnejo do nas. — Toda veliko naj ne pričakujejo od besede. „Soča“ ima svoje ljudi, katere si je zgojila v desetih letih tako, da ji vse verujejo. Kar je pred polu letom imenovala belo, imenuje zdaj črno. a vender so ji takrat verovali, da je belo in zdaj ji zopet verujejo, daje črno ! Takih čitateljev ne bomo nikoli prepričali, pa naj pišemo, da si prste sključimo ! — Poleg tega je naš nasprotnik — tak človek, da ne umolkne, če bi mu jezik oparili. On mora zadnjo reči in mi pravimo: pustite ga, naj reče in pojte na delo ! Da! Naša obramba bodi delo ; branimo se ali ln-iuiinio frr.t niožie z dejanjem in le z l^es^jlo. Proti dejanju, poštenemu in za. ljudstvo koristnemu ne bo zmogla nič hudobna beseda, grdo podtikanje slabih namenov i. t. d. Možem, ki bodo v-f]eianiu pokazali svojo ljubezen do naroda. ne bi do vzeli špostovanja in vpliva strupeni članki naših moralno zelo dvomljivih listov. Zatorej gospodje, čvrsto na delo ! V mislih pa imamo sploh vsako delo, katero utegne ljudstvu koristiti, a navesti hočemo poglavitna dela. 1. Prvo je posvečevanje ljudstva. To je za časno in večno srečo naroda naše najimenit-niše delo. Če smo bili torej vže do zdaj v tem pogledu pridni, bodimo zdaj — v vojski — še bolj pridni in vestni, s seboj bolj strogi, z ljudstvom pa še bolj potrpežljivi i. t. d., kakor nam cerkev veleva. Ihdjovnika, ki je goreč za posvečenje duš. ne more umazati v očeh ljudstva nobena liberalna cunja ! 2. Drugič nam je treba politične organizacije t. j. katoliških političnih društev. Toda o tem bomo govoiili o drugi priliki bolj obširno. 3. Delati moramo za gospodarsko organizacijo našega ljudstva. Tu je treba pred vsem uriti se pridno postav in socijalnega vprašanja. Ustanovljati je treba v vseh večih občinah Raiffeisenove posojilnice, kmetijska društva, zavarovalnice, delavska društva pa v večili krajih. Ena posojilnica velja več ko en cel letnik pričkanja v časopisu. 4. Važno dejanje je tudi naše glasilu »Primorski List*. Gospodje, če hočete da bi list vspeval, imejte ga vsaki za svoj list in podpirajte ga s poročili iz •svojega kraja, širite ga med ljudstvom, pa tako, da ga bodo ljudje s prepričanjem naročali in čitali. Naš list bi moral ‘imeti 3000 naročnikov, ali v resnici smo še daleč j do tega števila. Torej gospodje, na delo v obrambo t svoje časti in dobre stvari. Bratje, ne ljubimo z besedo, ampak ” dejanjem ! Frerekavanje in pričkanje nam dom malo časti, a toliko več nemira in skrbi. Kogar napadajo nasprotni časopisi, zgani se in delaj! POLITIČNI PREGLED. Spravna pogajanja. Kakor smo že zadnjič poročali, vršijo se pogajanja v dveh oddelkih: ________________L ISTE K_______________________ Slika sedanjega časa. (Po resnični dogodili.) Naša povest se godi v velikemu mestu in pričenja v prekrasni kavarni. Komaj seje dobro zmračilo, zato tukaj še uialn gostov. Pri velikih steklenih vratih ob marmornati mizi sedi imeniten bogatinec. Danes je imel bagatinec. premnogo dela. Ob 9. uri je ustal, ob 10. uri zajuterkoval, od 11.-12. ure šel v gostilno na „Gabell‘iuhstuk“ in par vrčev pilzenskega piva, ob 1. uri je kosil, potem izpil kavo, bral časnike, nekoliko zaspal, šel na sprehod, posvetoval se s svojim oskrbnikom in imel sploh še več takega opravila. Kdo bi torej zameril upehanemu možu. če se liuče sedaj na večer nekoliko odpočiti. Naročil si je najfinejšo steklenico iz bogato založene kli ti in za-palil si smoilko, katere ne more vsakdo kaditi. Odprejo se vrata. Vstopila j** žena plašnih in solzuatih oči. Stara more biti kakih trideset let, oblečena je dostojno, a revno. Obraz je ves bled in kaže iakoto in pomanjkanje. Bliža se bogatinu. (Oprostite, gospod, če vas nadlegujem ! Ne moreni si pomagati drugače. Prosim le za malenkost '. Dalje ni mogla govoriti. liudeč kot rak ustane naš znanec. »Kaj? Beračite? Tu v kavarni? Nadlegujete tukiij mene trudnega človeka? Se tukaj se ne more človek odpočiti! ii«*j. natakar, ali ni uobeihgit policista v bližini ?•* Slučajno je bil redar ravno pred k.tvaruo. Poklicali so ga in odgnal je v zapor hu b delko, ki se je drznila v kavarni nadlegovati po*;enja- koviča, ki je v potu svojega obraza botiljke pil in havana-cigare pušil. * * * Zbral se je sodni dvor. Obravnavalo se je vže z raznimi obtoženci. Proti koncu pripeljejo bolehno žensko. Komaj stoji na nogah. V naročju diži »lete, ki radi lakote in onemoglosti bolj vzgleda mrlič, ko živo bitje. Ženo poznamo vže. iz kavarne. Proseče gleda sedaj na predsednika dvora, sedaj na zatožno klop. ,,Vsedite se“, pravi predsednik in žena ga hvaležno pogleda. „Aii ste vi Katarina Malnar11 ? „Sem, gospod svetovalec*1. „Vi ste zatožena, da ste pretečeno sredo v kavarni nadlegovala znanega gospoda Stantiča in ste pri njem beračila" ,,Res je gospod svetovalec11. ,.A1 i morete morda v čem zagovarjati svoje dejanje" ? Bleda zatoženka odpre svoje oči. Kaplja za kapljo solza priča njen duševni stan. Vendar zopet povesi obraz. „Saj tako nič ne pomaga", šepeče komaj razumljivo. „Pogum, žena-4, pravi predsednik, ki je imel bistrejšo oko, ko bi bilo slutiti in mehkejše srce, ko je iskati v sodnih dvoranah. .Pogum, razodenite nam vse, kar veste, morda vam bo več koristilo, ko mislite". Ni povzdignila obraza, ne vprla v sodnike svojih oči, a govorila je. In popisala je žalostno, srce trgajoče veliko mestno življenje. ^Poročena sem. A nicž me je zapustil pred pol letom in morala sem sama skibeii /.a dv<'je malih otrok. Starejši otrok je sicer vže umeri — •' od lakote in tudi ta. ki ga imam v naročji, ne v enem za (lesko, v drugem za Moravsko. Oba oddelka sta izvolila odseke, v katerih se pogajajo izvoljeni poslanci o najvažnejših razpornih točkah. Najvažnejša točka češkega oddelka je uprašanje o notrajuem uradnem jeziku. Druga točka pa je novi volilni red za Češko. O kakih uspehih v češkem oddelku ne moremo še poročati, ker Nemci po svoji navadi nočejo dovoliti Cehom ničesar. Še slabše je bilo sporazumljenje v Moravskem oddelku. Za Moravsko je nujno potreben nov volilni red. Da morajo imeti Oelii na Moravskem večino, je naravno, ker tam prebiva trikrat toliko Čehov ko Nemcev. Do danes so izgotovljeni tri novi volilni redi. Prvi so izgotovili Čehi, drugi Nemci, tretji vlada. Volilni red, kateri so izumili Nemci je s cela nemogoč, ker je krivičen. Nemci hočejo imeti zase polovico poslancev in še zraven tega zahtevajo, da smejo Nemci tildi, če, bodo kedaj v manjšini, ovreči sklep čeških poslancev. Takšne so torej zahteve Nemcev in potem se drznejo še nemški poslanci trditi, da stojijo na stališči: pravice! Protest proti spravnim pogajanjem. J)imajskkČehi, katerih je skoraj 100.000, so imeli na Dunaju velik shod, pri katerem so govorili odlični češki domoljubi proti spravnemu pogajanju, 1«^ j«-vlada izključila od pogajanj dunajske Ravno tako so razburjeni Cehi v Sleziji, katere je vlada vedoina prezrla. l£aj naj rečemo na to nn zjitiraui Slovenci ? Nas je čyz_pujiji ugi mifijon ■ in ^vendar ni bil povabljen noben poslanec naše uf^roijrmsti M Državni zbor je sklican na 22. tekočega meseca. Isti dan se snide tudi gosposka zbornica. Ministerski predsednik Korber je moral sklic,ati državni zbor, ker mora do 1. marca biti potrjen novi zakon o vojaških novincih. Korber upa, da bodo spravna pogajanja ugodno uplivala na parlamentarno delovanje.'A poučeni krogi trdijo, da redno parlamentarno delovanje ni mogoče pred uspešnim koncem spravnih pogajanj. Nemčija. Uloga, katero igra zdaj Nemčija v svetovni politiki, je smešna. Nemci so se v mirnem času prav po filistejsko bahali, kakor nekdaj junak Golijat, Sedaj, ko je čas, da pokaže Nemčija svojo svetovno veljavo, sedaj, ko leži Nemčiji vedno sovražna Anglija v prahu, je hotela bode. več dolgo živel. Dneve in tedne sem službe iskala, a našla nikjer. Hotela sem biti pravična in poštena, zato se me je obsodilo v smrt - za lakoto. Ko bi bila le sama ni svetu, ne bilo bi mi tako težko. Saj če se, štiri dni strada popolnoma brez jedi, človek otrpne in ne čuti več bližajoče se smrti. A imela sem dete. Ubogo moje dete! Zato sem se trudila, da sem slednjič dobila delo v zalogi ženskih oblek. Delaia sem vsaki dan od pete ure zjutraj, pa celo do polnoči in še čez“. „1 u koliko ste na dan zaslužila11 ? vpraša jo državni pravnik. „Če sem bila prav pridna .‘10 krajc«-rjev, večinoma pa oil 15-20 krajcerjev1, odvrni- zatoženka. Če ne verjamete, dam vam naslov onega delodajalca. Sicer se pa na stotine delavkam tako gmli11. Nastala ie tihota. Svetovalci so se pogledovali. Nekdo je rekel razumljivo : „A1 i bi ne bilo bol jše onega oderuha zapreti, ko to ubogo ženo?!1* Na predsednikov migljaj sirota nadaljuje: ,.Od zasluženega denarja morala sem plačevati najemščino, hrano, luč in obleko. Zraven tega sem morala vse potrebščine jemati od svojega delodajalca, kar pa je bilo trikrat diažje, ko drugod. Se ve, da bi se mi bilo boljše godilo, ko bi bila hotela žrtovati svoje poštenje, pa rajše od lakote umijem, da le poštena ostanem". Začela je jokati in še le čez nekoliko časa je mogla nadaljevati. „Pred osmimi dnevi me je gospodar zapodil iz službe. Na kolenih sem ga prosila, naj mi še daja delo, če hoče tudi za bolj ceno. a vse je bilo zastonj*. „Torej osem dni ste brez kruha' ? „Tako je, sama ničesar nunam, mož se za I mene ne zmeni in beračiti ne morem. Pa sila me Nemčija posredovati med H uri in Angleži. A, ker Angleži ne kažejo posebne volje, da bi se ravnali po nasvetih Nemčije, je nemški Golijat prestrašen prosil Anglijo, naj mu ne zameri, da je hotel posredovati v burski vojski ! Francija. V Franciji je vlada izdala stroge zakone proti odločnim katoličanom, češ, ti hujskajo proti republiki. Za Francijo bi pač bilo bolje da bi pustila katoličane na miru in otresla židovski jarem liberalizmu. Anglija. Zadnje seje angleškega parlamenta so cel izobraženi svet prepričale, da v burski vojski nesrečni Angleži niso vredni našega pomilovanja. Vsi angleški poslanci so bili edini v tem, da mora Anglija se vojskovati do konca z Buri in skušati na vse načine popolnoma iztrebiti Bure. Temu sklepu so najodločuejše nasprotovali irski poslanci, katere organizuje njih voditelj Redmond. Irci bodo gotovo porabili ugodno priložnost, da se rešijo tristoletnega angleškega robstva. Upor egipčanskih vojakov. V gornjem Egiptu so se začeli puntati vojaki-domačini proti Angležem. Umevno je, da hočejo izkoriščati Egipčani kritični položaj, v katerem je Anglija. Egipčanski kralj se drži dosedaj prijazno proti Angležem, a vendar jih ne podpira proti upornikom, ker tudi sam željno pričakuje trenutka, ko zapusti angleška druhal njegovo kraljestvo. Dasi govorijo angleški listi z zaničevanjem o tej novi spletki, vendar bi utegnili puntarji delati še veliko preglavico Angležem. Vojska v jučni Afriki. Kakor dosedaj, je ostala tudi v preteklem tednu sreča Burom mila. Premagali so v Natalu tretjič angleškega generala Bullerja. Zmaga Burov je bila tako popolna, da hitijo zdaj Angleži vsi zbegani nazaj k morju. A ne bo jim tako lahko priti k morju, ker jim zatiranj uje pot, kakih 6.000 Burov. Ako .se iie posrečL A nglejkui_ predreti čete Burov, je zgubljena cela angleškiiLanjiada, ki šteje 20 000 mož. \ Kaplandu so Buri obkolili angleškega generala Freucha, tako, da ne morejo Angleži ne naprej, ne nazaj. Glavne bitke bodo zdaj pri trdnjavi Kiml>erley. To angleško trdnjavo so ob-''kolili Buri že pred dvema mesecema. Od dne do *.dne je v trdnjavi hujša lakota, tako, da jedo ; Angleži že cel mesec le konjsko meso. Trdnjavi Kimberley je šel na pomoč angleški glavni vojskovodja Roberts. Buri se? zbirajo okoli trdnjave v vedno večjem številu. Če. /nimrtijn v prilnfijlni Mtki Buri, j e izid vojske gotov iiL Angliji ne preostane nič drugega' kakor" da »rosijo zaničevane Bure, naj sklenejo mir. To b(T ITild ^ošabno Anglijo, a ob enem lep izgled vsem drža* ^vam, kako Bog varuje zatirane narode. DOPISI. Izpod Čavna. (Dalje in konec.) oeruiče in Osek imata prav pripravno cesto mimo Vitovelj lia Krnico; Gojače in Vrtovin v začetku razdeljeno, potem pa skupno cesto na Selovec. Sicer so te ceste precej lepo speljane, le škoda, da nimajo odtekalnih jarkov ob gorenji strani; tako jih vsaka ploha razrije. Jarki po čez malo pomagajo. Tudi druge podčavenske vasi imajo stare kolovoze v gozd; ti pa so že tako slabi, da že nikdo več ne mara voziti po njih. Tudi gozdna je vendar premagala. Prvikrat v svojem življenju sem beračila. O, da bi mi bil oni gospod le desetico podal, vsaj za en dan bi se bila preživela, a rajše m je izdal policiji4*. „Slika sedanjega časa“, govorili so si uradniki in nekdo je pristavil: „To je vnebovpijoče" ! Pa kaj se hoče, sodniki so morali soditi, kakor govori mrtva postava. Zatoženke niso mogli oprostiti. Beračila je in morali so jo obsoditi. Kratko posvetovanje. Za tem se oglasi predsednik: „Naj manjšo kazen vam naložim11. In obsodil jo je na dan zapora ali pa pet goldinarjev kazni v denarju. Obsojena je zahvalila in hotela oditi. „Ne tako“, rekel je predsednik, »beračiti se res ne sme, ker postava prepoveduje, ni pa ni- kakor prepovedano dajati miloščine-. Ko je izgovoril, stisnil ji je bankovec v roko, rekoč : „S tem plačajte kazen, pa kupite sebi in otroku potrebne jedi“. Od samega veselja ni vedela, kako bi se zahvalila, le ustnice so se ji tresle, ko je hotela reči: Bog povrni. Zopet je hotela oditi, a ni šlo. Vsi uradniki so posnemali lep ugled plemenitega predsednika in po svoji moči ženo obdarovali. Zatem še le je odšla z gorečo molitvijo v srcu, naj bi nebeški Oče poplačal blage dobrotnike. Kako se je ženi dalje godilo, boste vprašali. Upamo, da je dobila po svojih dobrotnikih tudi delo, da se je mogla preživeti. A takih dobrotnikov je dandanes malo. Koliko se denašnje dni izdaja za zabave, obleke, jedi in pijače. Ko bi pač bogatini hoteli le del svojega razkošnega denarja darovati revnim in potrebnim, koliko menj joka bi bilo posebno po mestih. Pa kaj hočemo, kdor ima ne zna rabiti, kdor nema ne more rabiti. uprava sama je zgradila prav krasno cesto iz Lokavca na Pol. Ta cesta vodi celo skoz par predorov. Vse te ceste imajo namen, da bi sosednji Občinarji lažej dobivali drva iz gozda. Mislil bi kdo, da sosedje in nekdanji solastniki gozda dobivajo drva za majhen denar, toliko morebiti, da ne morejo ravno reči, da so gospodarji v gozdu. Gozdna uprava se prav nič ne briga za soseščino, marveč zaračuni drva sosedom ravno toliko, kakor oddaljenim, če še ne več. G. gozdni oskrbnik na Dolu in njegov pisar nista posebno prijazna kmetu. Voz drvi, tudi drobnih, bolj na tanjko odmerita in zaračunita, kakor Egipčani Izraelcem žito ob času lakote. Tako imenovani festmeter drvi, t. j. kubični meter, odmerjen na deblu velja po lepoti 4—6 kron ; že zdelana drva so po 8 K m"; voz drobnjave se zdaj dvakrat toliko zaračuni. kakor pod prejšnimi oskrbniki. Z enkratno vožnjo zamudi kmet cel dan. Boljše izhaja, če kupi drva od zasebnika; pa teli je premalo, ki bi drva imeli na prodaj. V Hrušico, kjer so drva skoro zastonj, je pa malo predaleč. Ako računi gozdna uprava drva, ki spravlja v Gorico v skladišče, v gozdu po isti ceni kakor kmetom, tedaj jih spravlja v Gorico na svojo škodo, v primeri z drvi. katere proda v gozdu. In ako se odštejejo stroški, tedaj daje gozdna uprava oddaljenim mestjanom drva ceneje, kakor sosednjim kmetom. Necepljena drva se tako tesnosrčuo odmerjajo, da se nekterim zdi ceneje kupiti že zdelana drva. Splošno so ljudje zelo nevoljni nad draginjo in tesnosrčnostjo gozdne uprave; če je le mogoče, se ognejo gozda, ter se drugače preskrbijo s kurjavo. Ali bi ne bilo pravično in primerno, da gozdna uprava zniža tarife za sosednje občine ? Erar bi ne bil na škodi, ker bi ljudje rajše kupovali, kakor zdaj, in tudi gozdne tatvine bi se zmanjšale. Samo nevoljno mrmranje in zmrzavanje po zimi ne bo nič pomagalo, treba je, da se vse prizadete občine v skupni prošnji obrnejo do kmetijskega miuisterstva. Poslanec kmečkih občin pa, ki so mu razmere gotovo znane, naj se svojim uplivom krepko podpre prošnjo. Iz Vrtojbe. „Vrtojba je liberalna", tako si je marsikdo mislil, ko je zvedel, da so Vrtoj-jenci volili dr. Staniča. A temu ni tako. Naše ljudstvo je po vsem dobro in verno, — če izvzamemo morda smešnega agitatorja »cincala" in nekatere zapeljane fante krokarje v Dol. Vrtojbi. Zakaj se je prav za prav slo, ljudstvo ni vedelo. Nekateri, ki hočejo povsod zvonec nositi, so zlorabili ono znano nasprotno tekmovanje mej Gorenjo in Dolenjo Vrtojbo. V slepem borenju za prvaštvo so celo ne-koji boljši možje agitovali prav pridno za dr. Staniča in so tako lahkomiselno osramotili našo občino kot liberalno. Kaj tacega mora žaliti vsacega vernega občana, sosebno zdaj, ko so je stvar jasno odkrita. Advokat Stanič pripisuje v svoji zahvali vsem svojim volicem svobodomiselno (liberalno - brezversko) mišljenje. Pokliče bliko vse volilne može iz Vrtojbe, kateri mu radi spričajo svojo vernost ter mn na obraz obsodijo njegovo turško vero. Če so dr. Staniča volili, so ga menda le radi njegovega programa, — v katerem tako po lisičje — hvali in poveličuje vero. A koj po volitvi pokaže svojo pravo narav. Ne njegov lepo-doneči — hinavski — program, ampak »svobodomiselnost" je, — baje, — pri volitvi delovala. Tako ravnanje zasluži odločnega odpora. Nadejamo se, da nas pri bodočih volitvah ne bodo več tako preslepili. Umakniti se morajo naši malenkostni in mejsebojni pomisleki, in ravnati se hočemo po skupnih, splošno veljavnih načelih ! — Iz Kamenj Vendar ni lepo, da „Prim. List“ nikoli ne poroča svojim bralcem o plesnih zabavah, katere prirejajo razna narodna izobraževalna društva v narodne dobrodelne namene, narodu v izobrazbo in gospodarski napredek. Blagovoli vrli Prim. List vsaj zdaj narodu v spodbudo poročati o plesni veselici, katero je priredilo slavnoznano brejsko bralno društvo v gostoljubni dvorani pri Rebku na Goričici, svojim društvenikom in povabljenim goltom. Čisti dohodek je bil namenjen »Šolskemu domu" v Gorici. Nazadnjaška rihemberška gosposka, cerkvena in svetna, stavi pri vsaki priložnosti, posebno pri plesih, vsemogoče ovire temu društvu, ki ima namen Brejce povzdigniti do najviše stopinje človeške omike. Zato je društvo zdaj pokazalo figo nehvaležni domači občini, ter osrečila sosednjo kamenjsko občino sš svojini blagonosnim delovanjem. Prireditelji plesne veselice so šteli, da so kamenjske gosposke bolj napredne in za ljudski blagor bolj unete; pa žalibog, spoznali so, da tudi te hočejo ljudstvo zadržati v nazadnjaški temi, ter v svoji ozkosrčnosti nasprotujejo celo sv. Pavlu, ki pravi: „Bratje veselite se, še rečem, veselite se". Pa tudi kainenjska mladina je pokazala, da ne zna ceniti blagosrčnosti brejskega društva, ki ji je dalo priložnost za 2 K ustopnine plesati od 3 pop. do polnoči in še dalje, in zra- ven veselja še podpirati Š. dom. V svoji dobrotljivosti so Brejci znižali vstopnino na 80 kr.; i K ; 40 kr.; - pa nič ni pomagalo. Le 5 za čast naroda vnetih plesalcev se je znašlo na celem desnem bregu Vipave, ki so žrtvovali po 2 K za prekoristni namen. Nič ni pomagala ponižnost društvenega predsednika in pridnih društvenikov, ki so pivce v spodnjih prostorih krčme, kar silili, naj se vendar usmilijo ubogih mavhinjskih godcev, da ne bodo zastonj tratili pljuč in pa društvenikov, ki so že bili popolnoma zdelani od plesa iu skrbi, kdo bo plačal godce in podprl Š. dom, da se ne podere. Prebrisani društveni odbor je pa tudi spri-čal, da zna temeljito razlagati § 15. društvenega zakona, ki se tiče povabljenih gostov : povabil niso razposlali prej, ker bi se bila lahko zgubila; povabila so prodajali na stopnicah, ter usiljevali za vedno boljši kup; pa nehvaležni gostje jih niso hoteli niti zastonj, marveč so trdili, da tako plesno veselico za denar lahko sami napravijo, Brejci naj drugikrat lepo ostanejo doma. Užaljenim društvenikom naše iskreno sožalje in prijateljski opomin, naj se nikoli več ne usiljii-jejo nehvaležnim mračnjakom, ampak naj lepo vsak sam segne globoko v žep iu da 1 K za Šolski dom, iu imeli bodo še vedno več dobička, kakor če bodo prirejevali plesne veselice; vsaj uti bodo v nevarnosti, da jim c. kr. oblast ne razpusti društva. \ (IVIC K. Romanje v Rim. „Mejnarodni odbor" v Bolouji je določil romarjem v Rim sledeče olajšave : Vožnja po železnici jo znižana posamezni osebi za 20 — 28 odstotkov, za družbo najmanj štirih oseb 28—35 odstotkov, za najmanj 40 oseb 50—55 odstotkov, za najmanj 450 o-^eb pa 55 — 70 odstotkov. Vožni listki veljajo 45 dnij, a In ii ta rok se lahko zdaljša do 90 dnij proti 1% nadplačilu za vsak dan po vrli. Teh olajšav postane deležen, kdor se na postaji skaže s posebnim listkom, katere izdaje v ta namen »mejnarodni odbor" v. Bo Ion ji („Comi-tafo internazionale“ — Bolotjna, Strada Mazzini N. 94.) Za ta listek je plačati 1 krono, biti mora tudi potrjen s podpisom dotičnega dušnega pastirja. Za romarske vlake 40 tih oseb se mora odboru naznaniti najmanj 15 dnij poprej. Vožnja v Rim mora biti skupna, iz Rima domov se lahko vsak posebej z vsakim vlakom pelje brez nadplačila. V Riinu oskrbuje po ceni stanovanju „Circolo di San Pietro“, Roma — Piazza S. Pietro 26. Ubožnim izposluje brezplačna stanovanja „Comi$-sione permumente de' Pellerjrinagr/i Roma-Vatican. Temu odboru predseduje kardinal Mocenni in je na razpolago vsakemu, kdor želi še kakih drugih pojasnil. Sestavil se je tudi v Gorici poseben odbor, ki bo skrbel, da se tudi naša škofija udeleži romanja. V Gorici. Dne 8. t. m. je imel goriški občinski svet sejo. G. župan Venuti omenja v začetku raznih dobrotnikov, pred vsem eminence Kardinala, ki je mestnim ubogim podelil 400 K. Pri tretji točki dnevnega reda govori g. župan o potrebi, da se razširi mirenska cesta, ki pelje k vojašnici za konjike. Vojaška oblast to zahteva, ker je cestaza konjiške vozove preozka. Sklenili so tudi stopijo v dogovor z mirensko in vertojbensko občino, ker je cesta tudi na njihovem svetu. Pri 4. točki naznanja g. župan, da je sedajni knjižničar vitez Karol Catiuelli nepreklicno odstopil. Služil je zvesto. Na njegovo mesto imenujejo znanega Karola Seppenhofer-ja. Pri 7. točki še je imela zelo smešna razprava, ali naj se izkopljejo nekatera drevesa pred novo bolnico, katero so sezidali v spomin petdesetletnice presvetlega cesarja. Mestni očetje: Kurner, Lenassi, Bombig itd. so se kar po vrsti oglašali k besedi. Sklenili so, da se drevesa ne odpravijo. Žid Luzzatto je tedaj se svojim predlogom smešno pogorel! Pri 8. točki predlaga g. Bramo, da se odobri stavba m konečui račun nove mrtvašnice pri ženski bolnici v znesku 7512. 88 K. Trgovinska zbornica v Gorici. Predsedništ* vo te zbornice, v kateri nima dvetretjinska večina slov. prebivalstva niti enega zastopnika, se je lako-lekonstituiralo : predsednik je baron Evgen Ritter, podpredsednik g. Ludvik Mighetti, odborniki so Ernest Holzer, Jožet Mullitsch, Jožef Paternolli, Jožef Venuti; Blagajnik je Samuel Jona (Žid;. Preskušnje v centralni bogoslovnici goriški trajajo od 12 do 24. t. m. Na goriški gimnaziji so končali prvi semester v soboto dne 10. t. m. l^spehi so, — kakor pripovedujejo dijaki, — z^lo ^aTo^tni. Palo je skoro 40 °/0; v petera razredu skoro “50%. ^aj-slabši redovi $o iz_nemščine. V malem semejil-ŽČU—ifije 8 odličnjakov, pa 5 dvojk. Ogorčenje med ljudstvom je veliko-?—6» bil, da se ta starokopitna nemSKa gimnazija preobrazi iu da se vanjo uvede j*oyo življenje ua podlagi mate-. 0 linskega jezka(£X*>^> Na realni šoli so Uspehi *^,/M ko na gimnaziji. V vseli razredih je bilo okolu 350 (lijakov, ali palo jih je okolu 160. Tudi tukaj je tožba proti nemščini občna ! Na celem za-zavodu ni bilo, — kakor se govori, — skoro nobenega odličnjaka. To je res žalostno ! Poroku nadvojvodinje Štefanije bode vendar meseca marca v Londonu z madjarskim grofom Lonyny-em. Novoporočenca se naselita po poroki za nekaj časa v „Miramaru“ pri Trstu. Iz Tinjana v Istri. 0. t,. m. slavil je ta-mošnji vrli in vzgledni župan g. Šime Pefar 25 letnico svoje poroke. Slovesno sv. mašo je služil ob azistenciji domačega gosp. župnika in gosp. kapelami njegov sin g. Šime Defar. Na mnoga leta! f Karol Zurman, dekan v Korminu, je umrl dne 10. t. m. Mil je goreč duhovnik. Rojen je bil d. nov. 1850, posvečen 4. nov. 1873. Kako ga je ljudstvo spoštovalo in ljubilo, pokazalo je v dan pogreba. Blagor mu, ki se spočije, v črni zemlji v Rogu spi... Prvafiina. V nedeljo dne 11 t. m. je zadela preč. g. župnika Jožefa Poljšaka zopet kap ob koncu njegove sv. maše. Ko je namreč po obhajilu spravljal in pokrival kelih, mu je ob koncu tega dela leva roka odrekla, tako, da je samo z desnico nadaljeval svoje delo. Kmalu potem mu odreče še leva n ga službu, in on pade pred nltarjem na tla na levo stran. Odnesli so ga na to v zakristi jo, slekli mašna oblačila in ga prenesli v bližnje župnišče, kjer mu je prišla hitro zdravniška pomoč. Sedanje stanje je precej po-voljno. Priporoča se č. g. sobratom duhovnikom v pobožno molitev osobito pri sv. maši. Preč. g. Franc Zoratti, ki že dolgo vrsto let službuje pri sv. Ignaciju v Gorici, je bil nevarno obolel za pljučnico. Zdaj slišimo, da mu je bolje in da ni nobene nevarnosti več. Rog nam ga ohrani še mnogo let! Zit tifusom je obolelo v zadnjih mesecih v Pt^ljn 74^bseb. Vzrok je baje sl^iba gtitua voda. Kopriva, dne 13 t. m. Danes smo pokopali 70 letnega Andreja Štolfa. Ta mož je pristopil v našo bližnjo vas Brje iz Volčjega Grada pri Komnu. Užival je. pri nas splošno spoštovanje in bil okolu 20 let do svoje smrti na obče zadovoljstvo cerkveni starešina. Ril je pravi kristijan, poštenjak od pete do glave in vzoren gospodar. Resnica ostane, da poštenega človeka imajo vsi in povsod radi. N. p. v. m! O volitvi novih cerkvenih starešin Vam bom javil, ko bo stvar končana I Iz Gor. Trebuše. Tudi pri nas se kažejo uspehi „zniago korupcije in terorizma'1. Nek človek v naši sosednji občini hoče po vsej sili, da je g. trebuški dal za vsak glas po (50 Iv. Pravi, da bodo volitve radi tega gotovo ovržene. Rogati g. trebuški! Krone se kar muože — 100 — 120 — 200 — 250 itd. Kmalu bo graščak a 1& Stanič. V Trstu bodo kmalu občinške volitve. Do-sedaj je o pritožbah proti sestavi volilnih list odločevalo namestništvo, letos pa je ta pravica prepuščena mestnemu svetu samemu. Zato b o za Slovence trda! Volilne liste so od 12. t. m. 6 tednov razpostavljene na mestnem magistratu. Čas za reklamacije je do uštetega 25. t. m. Reklamacije bo reševal magistrat. Ako bi magistrat ne vršil svoje naloge pravilno, odprla je pot priziva na mestni svet tižaški in sicer tekom 3 dna Agitacija za obč. volitve v Trstu se je že pričela javno tudi od slovenske strani. Dne 11 t. m. je politično društvo „Edinost“ priredilo na Kontovelju javni ljudski shod, na katerem je bil govor o volitvah v tržaški mestni, oz. dež. zbor Isterski deželni zbor bode začel svoje zasedanje v drugi polovici meseca marca. Žled. Kako je ravnati z drevjem, katero sta poškodovala žled in sneg? Posnemljemo iz ,, Kmetovalca11 št. 1. 1. 1900.') 1. Rane, ki so nastale po odkrehnjenju večjih in manjših vej, se morajo ogladiti, posušena skorja okrog rane naj se odreže in rana naj se dobro zamaže z drevesnim voskom (s ce-pilno smolo). 2. Odkrehnjeue veje, ki se še dovolj krepko drže drevesa, naj se previdno spravijo nazaj v svojo poprejšnjo lego (isto tako se ravna z drevesi, ki so se razčesuila ua dva ali več delov), privežejo, podpro itd., da se morejo zarasti; rane naj se namažajo z drevesnim voskom, pokline pa zadelajo z redkim, tekočim glinastim gipsom ali cementom. 3. Drevesom, kterim je sneg odčesnil več vej v skoro enaki visočini pri vrhu (kroni), se odrežejo in odstranijo vse poškodovane veje, kakor tedaj, kadar hočemo drevo pomladiti. Ako je po ugonobljenju več večjih vej v kroni nastala praznota, skrbelo bo drevo samo, da to praznoto zadela z mladimi poganjki, iz kterih se po primerni oskrbi vzgoji pravilna krona. 4. Podrta, celo na ped iz tal izrovana drevesa se zopet previdno vravnajo in pritrdijo. Poškodovane korenine naj se prirežejo, deblo pa naj se z močno žico pritrdi tako, da se ne maje v sled svoje teže ali vetra. Ako so koreniue močno ') Naš »Gospodarski list** je popolnoma zaspal. poškodovane, je treba prirezati tudi krono ter drevo pomladiti. Za mazilo se priporoča v prvi vrsti mrzli, tekoči drevesni vosek; dalje tudi mešanica iz ila, kravjeka in lesnega pepela, ki pa naj se s primernimi povoji priveže k drevesu, da je dež ne odpere. Maža iz premogovega katrana se mora pred rabo na 50° pogreti : potem je tako tanka, da več ne odpade in tudi notranje dele, ktere pokriva, ohrani zdrave. Navadno se ji primeša nekaj stolčenega oglja ali peska. Še boljša pa je mešanica iz premogovega kolomaza in skil-nikove moke, ki se že lože rabi, ki pa je tudi tako trpežna, da je skoro ni moči odstraniti. (Konec prihodnjič). Socijalne drobtinice. Od Boke. Država hoče pogozditi vsaj kolikor toliko goličave bolške ter s tem koristiti ljudstvu. Ali v vsaki stvari bodi gotova mera. Kaj pomaga človeku, ako mu pripravljaš boljšo bodočnost. ga pa med tem mučiš, da je ne dočaka ? To ni prava pot ! Kaj pomaga skrbeti za boljšo gospodarsko prihodnost, ako med tem gospodarski propade ? To ni modro! .Tedno je teorija, a drugo praksa! Kdor sedi za mizo in mu ni treba skrbeti, kako bo živel, ter kuje načrte, kako bo revežu pomagal, redko zadene pravo ; treba pač, da gre med reveže, da spozna njihove razmere, treba, da tudi te popraša, kako in kaj. Kdor zagovarja to strogo postopanje državnih organov, pravi, da kozoreja tako malo nese, in se ne izplača ukvarjati se ž njo, — torej bolje, da si poiščejo ljudje, zlasti kar je mlajših in krepkih, zaslužka diugod Dobro. Res, mlajši in krepki hodijo več ali manj radi v svet, toda — koliko pa je takih hiš. ki ne morejo nikogar poslati v svet ? In, ako tudi imajo koga v svetu, ali naj bodo ostali doma brez kakega opravila in dohodka? Koliko j« dalje hiš, kjer so večinoma le stari ljudje ali le majhni otroci! Koliko je vdov, ki ne morajo drugače priti do borili novčičev, kakor potom kozoreje, zakaj one goličave so večinoma le za koze prikladne. Govoril sem o vdovah. Nihče bi ne verjel, koliko moških, rodbinskih očetov in drugih umrje na tujem, ali si nakoplje vsled napornega dela zlasti v rudnikih smrtonosno bolezen. V take zapuščene hiše je žalostno pogledati! Kako naj si pomaga uboga mati z obilno družino, ako se ji tako rekoč vzame iz rok življenja rešilno vrv in se ji prepove kozoreja! Državni organi delajo torej nemodro, a delajo tudi netaktno! Ako hočejo delati namreč dosledno, potem morajo gledati tudi na to, da se sploh vsa žival, ki škodi rastlinstvu, pokonča. Temu nasproti pa vidimo, kako varuje zakon divjačino za gotove privilegovaae stanove, kako skrbno pazi tudi na to, da se pač ne pokonča, a goji in množi divja koza, gams i. t. d. In prav imajo ljudje, trdeči, da je vže mnogo več gamsov po planinah, nego pa koristnih domačih koza. Ako ubiješ zajca — glodavca, ki ti dela škodo, ali gamsa, te doleti občutna kazen ; — domačo kozo ti pa zakon preganja. Dalje prih. Štrajkujofci rudarji nu Ceskem, Moravskem in Šleslcem. Lastniki premogokopov so največi in najbogatejši podjetniki v državi. V ostroviško — karvinskem okraju nahajajoči se premogokopi so last Botschilda, Guttsiana, nadvojvode Friderika, Ferdinandove severne železnice, grofa Larischa in grofa \Vilczka. V Kladnem imajo največe premogokope praška železarska družba, buštehradska železnica, državno — železniška družba in myrosenska delniška družba. V most — tepliškem okraju imajo premogokope v rokah tri velike delniške družbe. Dobiček podjetnikov je ogromen. Delavstvo pa je vsega pomilovanja vredno. Do 100.000 ubogih delavcev je žrtva krutega kapitalizma, ki jih je zdaj prisilil poslužiti se zadnjega sredstva t.j. štrajka. Do 80.000 delavcev je ustavilo delo. Kako pomagati tem bednim trpinom ? Najboljši svet je dal po naših mislih dunajski občiuski svet, ki je sklenil dne 1 t. m., naj se napravi prošnja na p-djedelskega ministra, da se: 1. podržavijo premogokopi, ako so podjetniki trdovratni; 2. da vlada določi dolgost dnevnika po premogokopih; 3. da določi plače delavcem; in 4., da določi ceno premogu. To je od strani vlade sicer skrajno sredstvo, toda, kdor ne izpolnuje dolžnosti, ni vreden, da mu prizanašamo. Liberalec ali socijalni demokrat? G. Gabršček povdarja zdaj liberalizem, zdaj svobodomiselnost, zdaj neodvisnost; v „Sočiu z dne 3. febr. je zajahal celo demokratsko kljuse. Sprejel jo iz Prage (?) dopis: Stavka premogarjev, ki močno diši po socijalni demokraciji. Dopisnik govori najprej o krivicah, ki se gode pre-mogarjem na Češkem in Moravskem, potem pa udari s kopitom : „Pribiti pa moramo ^krščansko socialno11 delovanje „ Katoliških Listov4* tudi v tem slučaju. Česar se niso drznili — vsaj naravnost ne — izpovedati drugi listi, to so sto- rili „Kat. Listi'1 (20. jan.) V uvodnem članku modrujejo, da so si delavci izbrali za stavko neumesten čas sredi zime .... Premogokopi bi morali imeti nekako imuniteto — te besede so tiskane z razprtimi črkami — tako, da bi se v njih ne moglo štrajkati.“ Gospod dopisnik vidi v teh besedah nepravilnost »Kut. Listovu. Odkrito povemo, da je mi ne vidimo nobene ! Tudi mi želimo da bi se po premogokopih, kakor sploh povsod, ne štrajkalo in sicer radi ogromne škode, kateio trpijo milijoni in milijoni radi pomanjkanja premoga zlasti zdaj v zimskem času in radi velike gospodarske škode, katero provzročajo štrajki. Ali ni to po vsem pravična želja ? S tem pa,, dragi brate, nikar ne zahtevamo, da bi se ta želja izpolnila na škodo bednih premogarjev. Ravno nasprotno! Vlada naj bi trdosrčne kapitaliste nadzorovala, da bi bedni trpini nikdar ne mogli priti v žalostni položaj, ki jih sili k štrajkom. V tej stvari imate, dragi dopisnik, zelo zmešane in še otročje pojme. No, v motni „Soči“ se ravno prav prilegajo. Dalje piše g. dopisnik in g. Gabršček mu jintei^jjje: „ Katoliški Listi11 slede le uzgledu novega nadškofa nražkegfa. n^aikga liamaa ki je po svojem umeščeniu utiLJjiL ZiutULedoma gostil ^{(Pduhavske. civilnemu yuyaška kroge, (W£|tn blagoslov !.. „Kat. Listi11 so poročali, da se je po teh gostijah podelilo11 škofovim služabnikom 2 dni dopusta, da se od prevelikega napora odpočijejo...“ Tadai tudi f» ’■ iad»hJtmla katerih bi se gotovo naijjfoftf fi«™. oajr^je fantin morajo priti s premogarji v zvezo frafio zaključujejo vsi socijalni demokratje svoje dokazovanje. Kako hudoben je pristavek: „dočim je delavcem podelil svoj blagoslov11. G. Gabršček_je_s tem prilezel v „Soči“ srg&jio do socijalne demokracije, katere se je v začetku goriškega razkola toliko branil. Še tega m u je manjkalo ! Mi bi svetovali, da naj bi se ta kosila opustila, ali pa naj bi se povabil tudi g. Gabršček, da bo molčal .... Če bi pa tudi to ni bilo mogoče, svetujemo „Kat. Listom11, da priporočijo pražkemu nadškofu g. Gabrščeka vsaj za kuharja, ker je kuharjem zelo zaviden . . . . Kar se tiče nadškofa uražkega smo prepričani, da bo za uboge delavce tudi v gmotnem oziru več storil ko vsi socijalni demokratje a la Andre-jec! Čudno je pa vendar, da se g. Gabršček zaganja le ob škofe in nadškofe, dočim je znano, da črez mero povzdiguje jude, kateri imajo toliko denarja, da bi njega vanj lehko zakopali .... Zdaj pa vedi je zlodej ali je g. Gabršček liberalec ali socijalni demokrat ali celo kapitalist ! Tržaški demokratje opominjajo sodruge, da priskočijo s podporami češkim štraj kuj očim rudarjem na pomoč. Svarimo resno, da bi kdo ne poslal denarja v Trst, ker tam je mnogo demokratskih sleparjev, kaker Gerin, kateri zuajo denar rabiti zase! Kdor misli res kaj dati, naj pošlje denar slov. kat. del. društvu v Gorici, katero ga bo poslalo v varne roke. Pozor sobratjeI Socijalni demokratje očitajo ob vsaki priliki sv. cerkvi bogastvo. Zadnja št. „Rdečega Prapor-ja11 našteva velike plače, katere uživajo katoliški škofje v Avstriji. Tudi našemu prevzor-lieinu kardinalu ne prizanaša. Ali čudni so ti demokratje, v resnici čudni! Sami so združeni z Židovi, pa nikdar ne črhnejo o njih ogromnih bogastvih. V židovski denar bi lehko ve e socijalne demokrate nakopali. Dunajski Rothschild ima na leto 15 milijonov gl. dohodkov. En sam jud v Avstriji je izkazal 800 milijonov gl. premoženja. O teh ljudeh molčijo naši rudeči bratci, pač pa opravljajo škofe, kateri rabijo denar edino ie za svete namene in za uboge. In porečejo, da niso prismojeni ? O tem hočemo še govoriti ! „Rdeči Prapor’1 z dne 10. febr. t. 1. piše: Razlika med liberalizmom in socijalizmom je velikanska : Liberalizem je navidezno svobodomiseln, v resnici pa je tiraničen; socijalizem je videti kakor tiransk, v resnici pa je najbolj svoboden." Te besede mi podpišemo, ako se v besedi socijalizem misli le pravi krščanski socijalizem. Demokratski socijalizem, ki je le nujna posledica liberalizma, ni samo videti kakor tiransk, ampak je v resnici tiransk! Naša društva. Družba sv. Mohorja bo izdala letos sledeče knjige : 1. „Anton Martin Slomšek14. Slovenci praznujemo letos stoletnico rojstva knezoškofa la-vatinskega. Antona Martina Slomšeka, ki je ustanovil družbo sv. Mohorja. Ta knjiga bode tudi na zunanje lepo opravljena in okrašena z mnogimi podobami. 2. „Zgodbe sv. pisma11, VII. snopič. 3. „Priprava na smrtu, molitvenik. 4. »Slovenska pesmarica*, II. zvezek. 5. BSlovenske večernice11, 52, zvezek. 0. „ Koledar" za 1. 1901. bo izšel v islo- j hirajo t tobakarna;i v šeUkih in nunskih ulicrii po 5 kr. ’ ali 10 vin. Naznanilo. Dovoljujem si naznanjati slavnemu občinstvu in preč. duhovščini, da sem sc preselil dne 5. januvarja 1900 iz hiše št. 1 v ulici sv. Antona v isto ulico št. 7 (v hišo gosp. J. Kopača, svečarja, nasproti okrajnega sodišča. Ker bodem skrbel tudi nadalje, da svoje cen j. odjemalce točno postrežem kakor doslej, se za mnoga naročila najtopleje priporočam udani Franc Cufer, krojač v Gorici. Štev. 137 op. Razglas Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA zastavil IV. četrtletja t. j. mesecev oktobra, novembra in decembra 1898 začne v ponedeljek, dne 12. marca 1900. in se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. Od ravnateljstva zastavnice in ž njo združene hranilnice. V Gorici, dne 12. februvaija 1900. Novoporočenci pozor! Štejem si v čast, naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Vetturini, glavni uiiod v gosposki ulici. A.nton Breščak v Gorici, gosposka ulica štev. blizu lekarne Gironcolijeve. 14, V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Pohištvo je po najmodernejili slogih, posebno spalne, jedilne in posetne sobe so po Nemškem slogu odlikovanih Črnigojevih delavnic v ulici Pontenuovo in via Leoni, katere so lepše in ukusneje izdelane in ceneje od Dunajskih in Budapeštanskih tovareu. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov. Sprejema še naročila in izdeluje po izbiri obrisa najceneje in v najkrajšem času. Bogata zalof.a podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor : tovletne mizice, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz slinile, afriške trave z žimumi in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. V Cebelno voščene sveče pod garancijo 2000 kron priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrb-ništvom in slavnemu občinstvu. p )< T O J< FOj< klobučar iu gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako soli.lne. Izurjena kuharica išče službe. Obrniti se je do upravništva Pr. L. Anton Obidič, čevljar v Semeniški ulici št. 4 v Gorici, priporočo se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Kar o čila se izvršujejo hitro Priporoča daljo tudi svojo, zalogo kranjske klobase (prekajene in take za peči), razpošilja proti povzetju iml ? LjnDliam Glavni trg 25. m Usojam si cenj. p. n. občinstvu v mestu in na deželi uljtidno naznaniti, da sem odprl v lastni hiši, po starem imenovano gostilno Pri Gtrgarki, nlica sv. Antona št. 3. Točim izvrstna briška in druga domača vina, imam domačo kuhinjo, držim postelje za prenočišča po jako nizki ceni. S prošnjo za blagohotno naklonjenost se prijazno priporočam za obilen obisk. Udani Ivan Mizerit (sin ranjke Grgarke). SH s w Vrtna ulica 8 — GORICA priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih furlanskih, Via Ginrdino 8 briških, dalmatinskih in i s t e r s k i h vinogradov. Dostavlja na dom železnici na vse kraje monarhije v sodih od Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne Postrežba poštena. in razpošilja po avstro - ogerske 56 itrov naprej. J« i pekovski mojster na Komu v Gorici } izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, jT tudi najfinejega, za nove maše in godove, 7* kolače za birmo in poroke itd. JŽ V*a naročila izvršuje točno in na- tančno po želji gospodov naročnikov. — 1» .£ Priporoča se za nje svojim rojakom v 1 £ mestu in na deži li najuljudneje. • J J Z odličnim spoštovanjem J. KOPAČ,