131. fttevt V OELJUL torek 2- novembra 1920. PoŠtnioa pfaSana v gotoYtnl. LETO II. Izrhaja vaaktorak, tiotrtek in aobofto* — C«nni Zr celo leto 80K, ja pol leta 40 kroa, za četrt Ida 20 K, za 1 mesec 7 kron. Posaniesoa •tevllka «ten» I krono. Na plsmene naročbe brez pošiljatve denarja se ne more mo ozirati. Narotnlki naj požiljajo naročnino po poStal nakaznici. Reklamaclje riede Hsta to poStnine proste. Ne- frtnklrani doplsi se ne sprejemajo. Na dopise brez podpSsa se n« ozira. Uredlnlstvo in upravnIAtvo se nahaja v Zveznl tlskarni v Celju, Stf»«s«majerjeva ulioa fit« S« Oglasl se rafunajo po porabljenem prostoru in alcer: za navadne oglase po 80 v od 1 mm, za poslana, na- «nanlla občnlh zborov, oixnaniJa o •art, rah vale ltd. ¦ I'20 od 1 mm, x* reklamqe notice med tekstom I R od vrste, Mali oglasi (najvcč 4 vrste) 10 Kt Prl večkratnih obiavah popuft. Rokoplil M ne rratajo. Telefon it 68. iZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. G3G3E5 ODGOVORM UREDNIK VEKOSLAV 8PINDLER. Volilni boj otvorjen. stranke Celje, 1. nov. Ob lepi udeležbi se je izvrgil da- nes dopoldne volilni shod demokratske stranke v dvorani Narodnega doma. V otvoritvenem govoru je predsednik o- krožne organizacije JDS dr. E. Kalan posebno prisrčno pozdravil ministra dr. Kukovca, ki je v svojem političnem delu redno zapostavil svoje osebne in- terese interesom sploSnosti in naroda. Pozdravil jetudi iskreno tržaškegasivo- lasega prvoboritelja dr. Gustava Gre- gorina, ki je tudi postavil v nevar- nost svojo eksistenco in svoje življenje že med vojno, da v inozemstvu izvo- juje našemu narodu svobodo. Kot prvi je govoril dr. G. Grego- rin, ki je med drugim povdarjal, da z defetizmom, s sejanjem nezadovoljstva, s samim zabavljanjem ne bomo zgra- dili in konsolidirali naše države. Kdor je bil po svetu, lahko mirno potrdi, da so v naši državi vkljub temu, da §e nimamo trdno začrtanih mej, življenski pogoji razmeroma še najboliši. Na§a naloga je, da državo gospodarsko u- trdimo z dvigom produkcije, z nepre- stanim delom. Minister dr. Kukovec je v globo- ko zasnovanem poldrugournem govoru obravnaval vsa važna vprašanja, ki da- nes zanimajo in vznemirjajo iavnost. Razpravlja! je predvsem o uradni- škem vprašanju, ktero smatra za emi- nentno socijalno vpraSanje. Govoril fe o upravni razdelitvi države v gospo- darsko zaokrožene edinice; dotaknil se je besnega odpora klerikalnega časo- pisja proti zahtevi zaupnikov JDS na — Shod demokratske v Celju. zboru 28. okt., da se naj za štajersko volilno okrožje napravi tudi posebna upravna enota ter je dokazal stvarno neupraviCenost klerikalnega stališča. Raznravljal je o vpraSanjih obrtništva, trgovstva in delavstva. Kot eno glav- nih nalog sedajnega volilnega boja smatra, da se pobije na Slovenskem klerikalna nadmoč in da pridejo v Beo- grad sposobni zastopniki močnih strank, med katerimi bo brez dvoma demo- kratska ena najmočneiših. Misleči Iju- dje vseh stanov bodo vedeli, kaj imaio storiti. (Ministrovemu govoru, ki ga objavimo še v večjem izvlečku, je sle- dilo burno odobravanje). G.Ivan Prekoršek, kot kandi- dat uradništva, je razmotrival predvsem vpraSanje upravičenosti nasprotniških očitkov glede nacijonalnega dela na§e stranke. Konštatiral je, da je plod nad 20-letnega dela naših voditeljev to, kar danes na Slovenskem imamo. Ne de- magoštvo, ampak resnlca in po§teno delo je bilo vedno naše geslo. Želi za- upanja in sodelovanja za demokratsko kandidatno listo, ki nosi tudi ime naj- čistejšega rodoljuba dr. Gregorina. (Tu- di temu govoru je sledilo bnrno odo- bravanje). Navzočih 5—6 nar. socijalistov je poslalo v boj tajnika iz Ljubljane, Brand- nerja, ki je najprej zavil neko iz;avo dr. Gregorina, potem pa skušal na malo srečen način dokazovati potrebo N. S. S. Dr. Kukovec podal stvaren odgovor. Ob V4I3. uro je bil shod zaklju- čen. SSakaj tafto razburjenje? Celje, 1. nov. Klerikalno časopisje je vse iz se- be. »Slovenec« in »Večerni list« bru- hata žveplo na somiSljenike JDS, ki so bili tako drzni, da so na zboru za- upnikov v Celju dne 28. okt. sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo v smislu strankinega programa razdelitev države v gospodarsko-upravne edinice in se izrekajo proti razdelitvi države po ple- menskih načelih. Naše zaupnike so vodili pri tern sklepu povsem stvarni vidiki: prepri- čanje, cia je razdelitev celotne države po plemenskih načelih nemogoča, če se ozremo n. pr. samo na HrvaSko, Bosno ali Dalmacijo. Treba je torej vzeti za podlago izključno gospodarske vidike. Ti pa nam brezpogojno na- rekujejo dolžnost, da smatramo Sta- jerski del države s Prekmurjem in onirni koroškimi občinarni, ki so pri- padle naši državi, kot zaokroženo g> spodarsko celoto, ki naj tvori zase tudi upravno enoto. Tern bolj utemeljena je ta zahteva, ker je dejstvo, da so se v Ljubljani obravnavale naSe Stajerske zadeve do- sledno bagatelno, da so se zapostav- ljali naŠi interesi pod egido klerikalne ljubljanske vlade. Da se je to posebej godilo z interesi Prekmurja, ne bomo niti razpravljali, saj je to poglavje vsa- komur dovolj znano. Krik, da hočemo Slovenijo razbiti, je smešen. Dokazuje pa na drugi strani, da smo v živo zadeli pri tistih ljudeh, ki so pod firmo avtonomije hoteli u- stvanti iz Slovenije državo v državi, v katen b. bili razni epigoni ŠuSteršiča absolutni gospodarji. Odtod ta krik! Mi pa vztrajamo pri svoji zahtevi, ker jevrazmerah upravičena instvama! Paliticne vesti« Za regenta Grške je do prihoda princa Pavla izvoljen od giškega par- lamenta general Konduriotis, zaupnik Venizelosa. Ruslja v stiskl. Iz Kodanja po- ročajo: Razmere v boljševiški republiki se od dne do dne slabšajo, Kmetje no- čejo oddajati živil, delavci hodijo s strojnicami po vaseh rekvirirat živila. Kurjave ni, dežela stoji pred gladom, armada se je skrčila na 400.000 mož. Trocky se obrača v »Krasnaji Gazeti« na prebivalstvo, naj sktbi za oblačilo armade, sicer je pričakovati v zimi ka- tastrofo. Lakota je, kakor piše »Daily- News«, huj5a kakor rdeči reror. Grozi, da bo uničila stotisoče ljudi. Volilno gibanje. Kaiedidafska iistsi Demo kratske sttranke za šta- jersko-koroško-prek- mureko voSilno okrozje. 1. Kandidat! s splošnhni pogoji: 1. dr. Vekoslav Kukovec, minister; 2. Ivan Rebek, ključ. mojster, Celje; 3. Ivan PrekorSek, upravitelj javne bolnice, Celje; 4. Vilko WeJxl, trgovec, Maribor; 5. Ivan RauŠI, posestnik, Obrež" pri Sredi^ču; 6. Anton Gnus, nadučitelj, Dol; 7. Ivan Kejžar, nar. posbnec, Maribor; 8. Peter Mravljak, velepos., Vuhred; 9. Konrad Eisbacher, trg., LaSko; 10. Pr. Petelinšc-k, kolar, Oplotnica; 11. Karl Kveder, ravnatelj mešč. sole, Ptui; 12. Vekoslav Spendier, urednik, Celje; 13. Ivan Kltak, obratni vodja, Rogatec; 14. Jos. SabatI, naduč., Zg. Polskava; 15. in 16. kandidata določi volilni od- bor. ki ga je zbor zaupnikov dne 28. okt. v Celju v to svrho izvolil. II. Kvalificlran! kandidatl: 1. dr. Gustav Gregorin, član Jugoslov. odbora, Trst; 2. dr. Vladimir Sernec, odv., Maribor; 3. dr. Ernest Kalan, odv,, Celje; 4. Franc Mvavlfak, prof., Celje; 5. dr. Ljud. Plvko, prof., Maribor. Namestniki: 1. Fr. Voglar, nar. poslanec, Maribor; 2. dr. V. zeleznikar, zdravnik, Slov. Gradec; 3. dr. Tone Gosak, odv., Ptuj; 4. dr. Avg. Reisman, odv. kandidat, Maribor; 5. dr. Jože Tavžiar, zdravnik, Središče. Dr. Kukovec v SavSnjskl dollnl. Minolo nedeljo popoldne je bil dr. Ku- kovec v spremstvu gg. Prekorška in dr. Kalana na Vranskem in v Žalcu. V obeh krajih se je zbralo spontano lepo Stevilo domačinov, da slišijo svojega zastopnika. Strankln zbor Jugoslov. socljal- nodemokratske stranke se je vršil 31. oktobra in 1. novembra v Celju. Zbor je zavzel stališče proti komuni- stom. Postavil je tudi kandidatne liste za vsa tri volilna okrožja v Sloveniji. Nosilec list v vseh treh okrožjih je Etbin Kristan. Iz Celja kandidirata pekovski mojster Fr. Koren in strankin tajnik LeskoSek. Kandidatska Hsta SKS na Šta- jerskem. Za 5tajersko volilno okrožje so kandidati SKS: 1. Urek Ivan^ iz Globokega. 2. Drofenik Josip iz Sent Jurja. 3. Mrmolja Ivan iz Pečnice. 4. Kirbiš Ivan iz Prepolj. 5. Nemei*. Jakob iz Okoslavcev. 6. Iršič Konrad iz Mi- slinja. 7. (za Prekmurje, ki se še do- loci). 8. Jesenek Blaž iz Dramelj. 9. Go- ričan Fran iz Vojnika. 10. Lipovšek Jakob iz GruSove. 11. Premelč Viktor i iz Bizeljskega. 12. Stern Ivan iz Planice. j 13. KoIariČ Josip od Sv. Bolfenka. 14. I Robek Josip iz Blance. 15. Drev Anton | iz Št. Janža pri Velenju. 16. Toplak Simon iz Most pri Ptuju. Kvalificirani kandidatje so: dr. VoSnjak Bogumil iz Gorice, Dobnik Stefan iz ZiatoliČja pri Ptuju, inž in veleposestnik Pahtrmk Fran iz Vuhreda, Zavernik Josip, živino- zdravnik v Murski Soboti, in Vizjak Janko, Živinozdravnik v Brežicah, Resnost narodnosocljalnlh kan- dldntov doka?.uje zelo drastično, da je g. Vojska te diii v neki gostilniSki družbi v Celju razlagal, da imajo na- rodni socijalci že s soc. demokrati in komunisti dogovor, da bodo v parla- mentu 5li skupno. Ali hoče g. Vojska morda price?! Shod Narodno sodjalne stranke, ki se je vrSil v nedeljo, dne 31. tm. v veliki dvorani celjskega Narodnega doma, je bil srednje dobro obiskan. Med obiskovalci smo opazili precejSnje Stevilo pristagev drugih strank. Med drugimi govorniki je v glavnem poro- ča! strankin kandidat dr. Otokar Rybaf. Zagrebški kandidatl. Kolikor je dosedaj znano, bodo v Zagrebu na- stopni kot nosilci list; dr. Rojc (demo- krati), dr. Šurmin, (lirv. Zajednica), dr. Mijo RadoŠevič (centrum komunistične stranke), Viljem BukSeg (socijalno-de- mokratska stranka), dr. Markulin (pučka stranka), Anton pi. Mihalovič (srbska radikalna stranka), Jovan Banjanin (nadstrankarska lista), Stjepan Radič (seijačka stranka). Frankovci in komu- nistični levičarji še niso proglasili kan- didatur. Iz Korotana. Smela tatvina v plebiscitnem ozemlju. V noči od 24. na 25. okt. so neznani zlikovci ukradii mali posest- nici Mariji KuSei v Libučah pri Pliberku 10-letno rujavo kobiio srednje velikosti, precej trebušnato, na čelu z belo zvezdo, dalje lojterski voz z zeleno pobarvanimi ojnicami, konečno železno verigo in dolgo vrv, vse skupaj vredno 40 000 K. Vsi dobromisleči, tudi žandarske po- staje se prosijo, da v svojem okolišu poizvedujejo in oškodovanko obveste, če 0 prodaji ali nakupu opisanih pred- metov kaj doženejo. Mariborske novice. V preiskavl sta peka Scherbaum in Schmid, ker sta pekla bel kruh iz manjvredne moke in je bil tudi slabo prepečen. Meso izvažajo iz Maribora v ve- likih množinah razni nernški, madžar- ski in hrvatski čifuti, ki zaslužijo po 30.000 K pri vagonu. Pravijo, da se pokolje te dni v Mariboru več živine na dan nego se je v času največje po- trebe med vojno. Rad) vČerajŠDJega praznika fzlde da- naSnja stevllkr. samo na 2 straneh. Novl kapelnlk mariborskega slov. narodnega gledališča je g. Ferdo Her- zog, vojaSki kapelnik, ki je že nastcpil. VTsled nesreč z vozlll je policij- sko ravnsteljstvo izdalo nove naredbe. Avti, kolesa in vprežna vozila ne smejo več vo?:iti skozi ozko Gosposko ulico, temveč morajo na Glavni trg kot prej po Aleksandrovi, Sodni in Tatenbachovi ulici. Prestopki se kaznujejo z globo od 2—4000 K ali z zaporom od 6 ur do 14 dni. Celjske novice. Celjska Solska mladlna je bila na dan praznika narodne svobode zelo razočarana, ker se ji ni tega praznika niti z besedico omenilo, kaj 5e le, da bi ga bile sole primerno proslavijale in bi se tako v mladini neprestano leto za letom vzbujal živ cut zavesti naci- jonalne svobode. Da je krivda na po- verjeništvu za uk in bogočastje, se je že javno dovolj razpravljalo, in to §e enkrat pribijemo s konštatacijo, da so klerikalcu Verstovšku strankarske brige glavno, še le daleč za tern pridejo pri njem dolžnosti do naroda, ki jih do- sledno zanemarja. Novo lekarno dobimo — kakor čujemo — v Celju na voglu Kralja Petra in Cankarjeve ulice. Koncesijo za k-karno je dobil mag. pharm. Franc Kuralt, dozdaj provizor lekarne Trn- koczy v Ljubljani. Izselll se je iz Celja nemSko- avstrijski državljan, slaščičar Killian. Dan Vseh svetlh smo letos ob- hajali v pravem zimskem mrazu. ka- korSnegra se ob tern času malokdo spo- minja. Pa vkljub temu so romali Celjani na naša pokopališča krasit grobove svojih rajnih. Na okoliškem pokopa- lišču je Celjsko pevsko društvo zapelo ob 3. uri popoldne par žalostink. Na mestnem pokopališču so bili prenovljeni tudi vojaSki grobovi. Tatvine sveč so bile na' Vseh svetih na naSem okoliškem pokopa- liSču na dnevnem redn. Komaj si obrnil grobu hrbet, so razni nepridipravi po- brali po grobovih sveče in jih odnesli. Marsikteri si je na ta način preskrbel poceni razsvetljavo. Podružnlca »Slov. Rdečega krlža« za okolico Celja vabi vse redne Clane na občni zbor, v soboto 6. nov. ob 6. uri popoldne pri okr. glavarstvu (soba št. 3) v Celju. Citala se bodo pravila, volil odbor, predsednik in podpredsednik ter obravnavale slučajnosti. DNEVNE NOVICE. 9000 otrok se je prijavilo na Du- naju za češke Sole. Otvori se zanje 200 razredov. Framazonske lože na Madžarskem je general Horthy razpustil. Kako se dela v klerikalnih llstih politika? V ministrski seji, ki se je vršila v torek, je dr. Kukovec interpe- liral Korošca, kako to, da pise »Slove- nec«, da se Kukovec ni potegoval za spreminjevalne predloge finančnega od- bora. Dr. Korošec je izjavil Jojalno, da je ta vest »Slovenca« neresnidna, da ni on z njo v nobeni zvezl, In da mora prizati, da se Je dr. Kukovec odločno potegoval za navedene spre- membe. S tern je postavljen poleg »Slovenca« na laž tudi profesor in dosedanji klerikalni poslanec Vesenjak, ki je na zboru klerikalnih zaupnikov rekel, da »prihaja naravnost iz Beograda in obdolžuje dr. Kukovca, da se ni pobrigal« itd., na kar je žavladalo »0- gorčenie«. Tako se dela v klerikalnih listih politika v Sloveniji. 11175 K dohodkov je dal slavnost- ni koncet, ki je bU prirejen 28. okt. v ljubljanski narodni operi v proslavo 0- svobojenja čeakoslovaške. Generaini konzLii češkoslovaški dr. Beneä je celi znesek poklonil Jugoslovanski Maticl, Stf an 2. »NOVA DOB A« Štev.131. Jadranska banka Celje Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, 2a ;aiv Zagreb, TVst, Wsen« Beograd, Dubv*ovnik, Kotoi«, K>*a*»§9 Ljubljana, Maribor, Metkovio, Prevxötna vse bančne poale pod uaJugodneJšlmJ pogoft. Sppejema vtoge na Itraniln^ knjizice, "iro in druge wl^e pod najjufjodnej&imi pogoji. Poslovne sveze z vseaxtl večji- mi krajl v in- m fnozomsivu. Edina slovenska specijalna I j! trgovina z barvaml in laki. > Agentura in kami- I sifsko podjetie. Iv. TerležB Celje 447 156-69 N»r»ocL«ii dom Trgovina z lesom in drvml j na drobno in debelo. < Kupuje jamski in ostali les ! po najvigjih dnevnlh cenah. ! Reyistrotr. kreditna in «tavbena ladrugaxom.iaw, iPäISb« Preiernova ul 15 W wCIJll "LH.STN1 DOM" Sppejema hranilne »logs» in Jih fl»b<>estuüe po g jLm oi ^ 401 fttiri od »to \"» \Oß 156-72 Hud mraz je pritisnil zadnje dni. V Savinjskih planinah in na Pohorju leži sneg. Toplomer je kazal 30. okt. —4°. »Slovenska Matlca« itna v ne- deljo 7. nov. v Ljubljani občni zbor. Za pudržavljenje vsega šolstva. Udruženje jugoslovanskega učiteljstva v Beogradu je izročilo ministru pro- svete spomenico, v kateri zahteva po- državljenje vsega šolstva v Jugoslaviji. Duhovščina In vojaška služba. Ker je srbski vojaški zakon razširjen za vso našo kraljevino, a po srbskem vojaSkem zakonu morajo zadovoljiti vojni službi tudi duhovniki, je zagrebško armijsko poveljstvo začelo klicati na nahore in vojno službo tudi duhovnike in menihe. Seveda je to postopanje izzvalo v duhovniSkih krogih in kle- rikalnem časopisju strašno ogorčenje. Zabavljati na vojsko, to znajo kleri- kalci, ali služba v vojski jim ne dišil Ako velja vojna obveznost v vseh kul- turnih državah tudi za duhovnike, ako rnora biti vsak francoski a!i italijanski škof v vojski vojak, zakaj bi to ne bilo mogoče v Jugoslaviji! Em. Lilek. UstQvni natrti za luaoslairiio. (Dalje.) Preidem na Sagadinovo knjigo, v kateri se obdeluje naš s e d a n j i ustdvni položaj. Dr. Sagadin deli prikazano tva- rino v Uvod: I. Istorija i pravni značai ujedinjenja; II. Pravni značaj naše države i njen ustavni položaj; HI. Pravni poredak u državi posle ujedi- njenja; IV. Sadašnja organizacija uprave i njen kritički pregled; V. Nacijonalne osnove za privremeno uredjenje naSe upravne organizacije; VI. Glavni problemi konstituante. Na koncu še ima dodatek: I. Krfska deklaracija; II. Ženevski ugovor in »de- klaracija; lli. Pariška resolucija. Vuvodu prizna, »da sesuverenosti Ustavotvorne Skupštine ne sme ni u kom pravcu prejudirati«. V »Istoriji ujedinjenja« razpravlja o važnosti Krfske deklaracije od 7/20. julija 1918, zloma avstro-ogrske monar- hije proti koncu 1918 in »odluke« Čmo- gorske velike narodne skupštine u Pod- gori-i od 13-/26. novembra 1918 za pravno zgodovino. Krfska deklaracija se ne smatra kot pravni akt, ampak kot pol itična izjava. Velike zgode- vinske in pravne važnosti }e »Zaključak crnogorske narodne skupštine« 13. no- vembra, ki se glasi: 1. »Da se Kralj Nikola Petrovič I. Njegos" i njegova dinastija bace sa pre- fitola«; 2. »Da se Crna Oora sa bratskom Srbijom ujedini u jednu jedinu državu pod dinastijom Karadjordjevica, i tako ujedinjena stupi u zajedničku otedžbinu •voga troimenog naroda Srba, Hrvata I Slovenaca.« »Ovaj je zaključak sgledišta držav- nog prava Kraljevine Crne Oore jedan revolucijonaran akat. Ovim se aktom narod Crncgoraca odriče svoje dr2avopravne individualnosti i svoje posebne dinastije; oblast Crne Qore je postala time deo oblasti Srbije. Sa gledišta državnog prava Kraljevine Srbije, koja je ovaj zaključak prihvatila, znači to pros'irenje njene državne oblasti na osnovi dragovoljne subjekcije crnogorskog naroda.« Tudi proklamacija samostojnosti jugoslovenskih zemelj 29.oktobra 1918 bila je revolucijonaren čin. »Ovim je aktom negirana austrougarska monar- hiia kao suverena država, u koliko se tiče jugoslovenskih teritorija, i istovre- meno obrazovane su iz ovih teritorija nove državne tvorevine time, da su nosioci političkih ideja jugoslovenstva unjime privremeno organizovalidržavnu vlast u medjusobnom stranačkom spo- razumu. Organizacija iavne vlasti na ne- zavisnoj teritoriji pak znači državu. Pi- tanje može postojati samo o tome, da li nije slomom austrougarske monar- hije i proklamacijom nezavisnosti jugo- slovenskih njezinihteritorija obrazovana iz tih teritorija prevremeno jedna sama država.« Dr. Sagadin misli, da je bilo Naro.ino Veče u Zagrebu organ saveza jugoslovenskih držav, čeravno se je Narodno Veče smatralo »kao samo- niklu organizovanu najvišu vlast u jugo- slovenskirn teritorijama austrougarske monarhije i zbog toga te teritorije sma- tralo za jednu nezavisnu državu.« Vodgovoru prestolonaslednika Ale- ksandra na adreso, s katero so ga po- zdravili odposlanci Narodnega Veča 1.de- cembra 1918, stoji: »U ime Nj.VeliČanstva Kralja Petra 1. proglašavam ujedinjenje Srbije sa zemljama nezavisne države Slovenaca, Hrvata i Srba u jedinstveno Kraljevstvo Srba, Hrvata \ Slovenaca ...« Iz tega ie razvidno, da. je tudi srbska vlada pripoznala samo eiio jugoslo- vensko državo, nastalo po slomu avstro- ogrske monaihije na njenem jugoslo- venskem teritoriju, pa ne saveza jugo- slovenskih dr^avnih tvorevin (Slovenija, Hrvatska i Slavonija, Dalmacija i Voj- vodina). (Dalje prih.) X>opisi. Lovski klub v Žalcu uljudno na- znanja vsem cenj. vabljenim lovcem in po niih vpeljanim gostom, da se vrši napovedana brakada v četrtek, dne 4. nov. tl. V slučaju izrecno sla- bega vremena se vrši teden pozneje. Z lovskim pozdravoml — Načelništvo. Nemčursko mesto so še danes Brežice in sicer bo!j nemčursko kakor katerokoli drugo mesto. Nemškutari se tarn v trgovinah, pri obrtnikih in na ulici, da Cloveka zona spreleteva, ko kaj tacega mora doživeti tik pred Zagrebom. Trgovci so večinoma nem- škutarji, pri tern pa še skoz in skoz nekulantni. Prijatelj mi piše, da se bre- Žiške razmere sploh ne morejo pri- rrerjati s celjskimi. Potem mora biti v Brežicah res grozno. Kje tičivzrok? Mislimo na Koroško in čistimo, čisti- mo tako dolgo, da bo Slovenija res iugoslovanska ! Malanedelja Tu je umrla mati Mnženirja g. Terd. Lup5a. Bila je Iju- bezniva in postrežljiva gospodinja. — Blag ji spominl Ptuj. Tu se je poročil gosp. Rudi Reich, zobotehnik v Trbovljah, sin g. nadučitelja Jancza Rexha v Št. Janžu na Dr. p., z gdč. Oreto Schoschner. TRGOVINA, OBRT IN NA R00N0 G0SP0DARSTV0 Rok za ležanje blaga v carinskih skladiščih in razkladališčih se je s 1. nov. skrčil in sicer za blago, na- loženo v skladiSču, na 5 dni, za blago, razloženo izven carinskega skladiSCa na razkladališču, na 10 dni. Popolnl polom avstrljske krone se bliža. Na borzi v Curihu pada njena vrednost od dne do dne. Vzrok temu je poročilo zaupnikov ameriških finanč- nih krogov, ki so nedavno prepotovali Avstriio, Nemčijo In ČeškosIovaSko ter podali o Avstriji zelo pesimistično po- ročilo. Borza X. nov. B e og r a d: Valute: 20 dinarjev v zlatu; 23-10-23-30, franc, franki 224-225, dolarji 34-30—34-50, lire 133-134, bolg. levi 42— 42-25, rum. Icji 56-25,-5675, nein. marke 4875—49, drahme 225—230, češkoslovaške krone 44—4450, avstr. krone 9.50-990. Devize: Pariz 215-21650, London 117, Du naj 8-40-860, Praga 40*50-42, Rim 129— 130, Ženeva 535, Berlin 4725—4735. Prosvefa. Koncert! komornega godainega kvarteta Zlka se vrSijo dne 6. novem- bra v Mariboru (velika dvorana Götz) in dne 7. novembra v Celju 'Union). Dr. Jos. Smodlaka: Načrt jugo- slovenskog ustava. Izdal Hrv. štam- parski zavod v Zagrebu. RAZNE VEŠTI En mllljon dolarjev so podarile katoliSke družbe S<;veme Amerike pa- pežu kot »Petrov dar«. Vatikanskemu »revežu« jih iz srca privoščimo! Samomor. Iz Beograda poročajo, da se ]e uslrelila prcfesorica Ruža Sto- jt:novičeva, ena najodličnejSih de!avk in organizatork feminističnega pokreta v Srbiji. Vzrok samomora je popolnoma neznan, tudi ni pustila nobenih pisem. Bosa armada boljševlkov. Poljski list! poročajo, da je zadnje dni kora- kalo skozi Varšavo 15 000 boljševiških ujetnikov. Komaj 200 jih je imelo obu- tev. In taka armada naj podvrže svet boljševiSki diktaturi? I Zadlnja par^&ila» Pogreb grškega kralja. Beograd, 1. nov. Iz Soluna jav- ljajo: Pogreb grškega kralja se je iz- vrSil mirno, brez incidentov. Razmejltvena komlslja ostane v Mariboru. — Pogosti pot! Italljan- sKega delegata v Gradec. Beograd, 1. nov. »Politika« po- roča iz Maribora, da bo mednarodna razmejitvena komisija, ki se je name- ravala pred dnevi preseliti v Gradec, ostala še v Mariboru, dokler ne izvrši dela. Računa se, da bo delo končano spomladi. Italijanski clan komisije je odpotoval v Gradec, kamor je bil po- sebej pozvan. Pogosta potovanja itali- janskega delegata v Avstrijo so pričela vzbujati pozornost. Italijanski nacljcnalist o izgledih jadranskih pogajanj. Beograd, 1. nov. »Politika« jav- lja iz Trsta: Eden voditeljev italijan- skih nacijonalistov je izjavü, da mo- ment za pogajanja sedaj ni ugoden za jugoslovansko vlado, ker stoji država tik pred volitvami in bi nova vlada morda ne hotela potrditi sporazuma, ki bi se sedai sklenil. Iz yolllnega gibanja. Beograd. 1. nov. Danes so bili v Službenih Novsnah objavljeni pred- sedniki volilmh oaborov v naši kralje- vini. Beograd, 1. nov. Tekom tega tedna se bodo pričele pri sodiščih prve stopnje oddajati kandidatne liste. Zadnji termin je 14. nov. Beograd, 1. nov. V ministrstvu za notranje zadeve ie pripravljono vse potrebno, da se voiilni materijal čim- prej razpoSlje po vsej državi. Škatljic in kroglic je zadostno Stevilo. Gostilno vzamem v najem. Ponudbe naj se bla- govolijo poslati na F. li. hotel »Beograd' Slovenjgradec. 1429 3—2 i MS 325 1. za kuhanje žganja, btfd« za namakanje, prazne sode od vina in žganja ter sode za zelje prodaja F. Cvek Y Kamr^üBcu. 13142-2 ¦ K Na debelo in drobno kupite näjbolje pri turdki Janko Bovha Celje, Kralja Petra c. Celje, papiv, scvezke, svinčni- ke, peseta, radirke in vse druge fiolske in pi-, sarniäke ^otrebsčine. 17 Ivan RavnibaF ueletrgouina « Celje. KugBUjem pšenico, oves, koruzo in ajdo po najvišji 107" dnevni ceni. 100-97 Za gostilničarje in vinske trgovce se priporočajo stara, mocnu črna in bela dolmatinska katera so vsled svo;e visoke gradacije in dobrega okusa tudi najprikladnejSa za zboljšanje slabejših vrst vina. 17 Wan Mas kowic, salcga daSmafiißskih win Glavni trg 8 CßlJB Olavnl trg 8 MP* $amo na debelo. "VI