45171



M




f





\

*

-

"v

*

/

i '

-


GRAZINA

HISTORIČNA PESEM

A.N.MTCKIFAVIGZA;

CIGANI

PRIPOVEDNA PESEM

A. S. PUŠKINA

PREKEAD

M. A. TRNOVCA

V OORlCf, f9C9. IJeT/V. ■ ■ ,

=«TiSi< In BAKLAM' . 50 . T. .A,- SABRŠČEKOVE:

G R A 2 I N A

historična pesem.

Adama H. MicKiewicza.

Prevedel

M. A. T e r n o v e c.

V Gorici 1909. leta.

Tisk in naklada »Goriške tiskarne« A. Gabrščekove.

45171

Le v skupni moči najdemo rešitve.

Vrsta 314.

Prejeto od urada
za upravljanje itnovine
upornikov

03oooH^rjS

VA/ od.

Pripovedna ta pesem opisuje krvavo epizodo
iz dolgotrajnega vojevanja med Križaki in Litvini.
Na prvi pogled ni prav lahko umevna; v njeno ob-
jasnjenje naj pomagajo ti-le podatki:

Za Poljskega kralja Vladislava  II. (pred po-
krščenjem imenovanega Jagelo)  vladal je na Litvi
v svojstvu velikega kneza njegov brat Skirgelo
Olgerdovič.  Pomočjo Križakov vrgel je tega s
prestola njegovega strica sin Vitold Kejstutovič.
Vitold je potem sam zavladal na Litvi in je tam vla¬
dal do svoje smrti 1430. leta. Med velikim knezom in
udelnimi knezi  ni bilo vedno odkritosrčnega pri¬
jateljstva, ker je prisvajal si prvi nad poslednjimi
boljinbolj samovladarskih močij.

Udelni knez Litavor  priženil si je bil z Gra-
žino,  hčerjo imenitnega boljarja, prostranih zemelj
na Lidskem, katerih mu pa veliki knez Vitold ni
hotel prepustiti. Da pride v posest istih in Lidske
sploh, stopil je Litavor tajno v zvezo s Križaki, ki so
teda „vero miru in ljubezni' ognjem in mečem vte-
pali v poganske glave sosednjih Litvinov in Slovanov.
Križaki so mu poslali zbor vitezov za namerjano
vojno. Ali, o tem doznava junaška žena Litavor j a,
nadleguje svojega moža s prosbami, da ne bi pod-

4  —

huskoval bratov zoper brate in da ne bi se okoriščal
s pomoči Nemcev. Kedar se Litavor ni podaval, uka¬
zala je ona na lastno roko odpraviti nemške posle
z razžaljivimi besedami. Razžaljeni Nemci obračajo
sedi svojo vojsko proti Litavor je vemu gradu; Lit-
vini oborožavajo se na vojno, Litavor pa spi na gradu,
na njegovem mestu odeva voj niško mu opravo Gra-
žina in vodi vojsko na vojno. Zatekli so Nemce v
gozdu, vnela se je krvava bitva, v kateri Gražina,
težko ranjena, pada na zemljo. V poslednjem trenotku
javi se Litavor; on nagiblje skledo zmage na stran
Litvinov, ukazuje prenesti Gražino na svoj grad in
je umrl poleg nje v plamenih gromače.

Glavni polet te pesmi ni le historično dejanje,
temuč, kakor pravi g. Mecherzynski, vestno opisa-
vanje razmer in narodnega mišljenja in sploh karak¬
teristično opisavanje časa, v katerem se godi dejanje,
ki je predmet pesmi. Stil Gražine odgovarja pred¬
metu. V vsem poematu caruje star jezik, posnet iz
kronik in starih pesmi. Jezik je trd kakor so bila
trda srca onih mož, ki jih opisuje, pa je vendarle lep
in živopisen. Pred epohalnim pesnikovim delom „Pan
Tadeusz' ali .Ostatni zajazd na Litwie“ smatrali so
vsi Gražino za najlepši njegov pesmotvor.

Moj prevod ni dosloven, pa tudi biti ne more.
Temč je iskati uzroka ponajveč v rimah, našim ne
vedno enakih, saj si ne moreš pomagati v našem je¬
ziku z rimami na pr. chlodzi (hladi) in w powodzi
(v povodnji), noga in droga (cesta), dlonie in ku obronie
(dlani in k obrani), goni in zwoni (goni in zvoni), glowa
(glava) in surowa itd. Moj prevod je le bled odsvit iz-

— 5

virnika in ako hočeš uživati vso lepoto te pesmi, čitaj jo
po poljski. — Izogibal sem se pa v svojem prevodu
vsega, kar nas boljinbolj oddaljuje od priprostega
našega naroda žive govorice (edino zanesljive naše
slovnice) in od živega in knjižnjega jezika vseh dru¬
gih Slovanov. Izlasti čuval sem se torej a) vseh
slo v niški h nestvorov,  na pr. bližnjik (namesti
bližnji), nekaternik (nam. nekateri), izid (nam. izhod),
nagon (nam. nagib), pogin (nam. poguba), umetnija
(nam. umetnost), živinski zdravnik (nam. živino zdrav¬
nik ali zdravnik za živino), nadnadzornik (nam. viši
nadzornik) itd., b.) neumestnega rabljenja  ne¬
kih predlogov in prislovov, na pr. pri,  pod, pred,
k, za, raz, kot, kakor, nego  (skrajšano: no) in
c.) neslovanskega vezanja  dovršnega glagola
s pomožnim glagolom „biti‘  v izražanje bodočnosti.

Kar se dostaje naglasa pojedinih besed, mero¬
dajen mi je bil govor priprostega naroda kakor sem
ga slišal po raznih predelih slovenskega ozemlja med
Muro na Ogerskem in Idrijo (Judrio) na Beneškem, v
dvombah pa dr. Pleteršnikov slovensko-nemški slovar.

Historične in druge stvari primerne primetbe
nahajajo se v pripisih koncem pesmi.

Morda izpodbodem katerega pravih naših pes¬
nikov, da nam presadi na knjižnje naše polje divno
kako cvetico iz bogate in klasične poljske slovesnosti;
s tem bo plačen ves moj trud, ki sem ga imel z
nevsakdanjim tem delcem.

Na Golicinovci  1909. spomladi.

Prekladavec.


Pesmotvor.

Čemdalj temnejše, sever hladno veje,

V dolinah megle, nebom luna plava,

V oblakov črnih skriva se odeje,

Le redko izza istih pogledava;

Ves kraj podoben je podzemni jami,
Nebo pa je podobno izbi v hrami,

A luna oknu, koder dan nastava.

Starinski grad na Novograjskih rebrih
Dozdeva se pozlačen v lune blesku;

Po nasipinah z drna, sinjem pesku
Prelamlja senca se v orjaških stebrih
Padaj e v rove, kder globoka voda
Pod zelenjavim plaščem plesenj gloda.

Zagrebli ognje, v senjih spi gradišče,
Le po nasipih, po tvrdeljah straže
Bude večkratnim geslom taborišče;
Vtem nekaj z dalje se na pol prikaže:
Vrve ljudje nekaki po livadah,

Za vsakim senca mrkla se proteže,
Hite, na konjih pač jim pot odleže
In se svetle, to možki so v čeladah.

— 8

Zahrže žrebec, zažvenči podkova :

Trije konj niči jahajo kraj rova;

Stopivši s konja prvi njih za vice
In prvič, drugič, tretjič v rog zakliče.

Stražar mu rogom odgovarja z grada;

Zapah zrožlja, zasveti plamenica,

Grči z vrvjo navita vretenica
In vzvodni most na.blazinišče pada.

Na podkev žvenk se straža približava, 30

Da vidi zbliza može in njih stroje;

Na prvem moži taka je oprava,

Ki rabi Nemcu, kedar gre na boje :

Na beli čapci križ s črnitbo vpletli.

Na prsih pa počiva križ mu svetli,

Na plečih trobljo, kopje nosi v toku,

Rožanec v pasu, sabljo pa ob boku.

Litvini znali so moža s teh znakov ;

In drugu drug na uho tiho šepče :

„To kak potep od tolpe je križakov, 40

Tolstak, ki Prusko kri po zverski hlepče ;

Da ni nobeden naših se pokazal,

Okopal bi ga v mlaki potepuha,

Ob most pestjo pa dobro ga namazal.

To govore, on kakor da ne sluha,

Prehvapi pa govora ga vsebina,

Začudo! Nemec je umel Litvina.

„Je knez na gradu?" — „„Je, no čas nepravi
Poslanstvo vaše sem si je izbralo,

Nobeden vas na dvoru ne prijavi,
Mogoče jutre.““ — „Jutre ? Kar bi stalo,
Pa bodi tudi nočna doba pozna,

Tekoj o poslih knezu glas nesite!

Na mene padi odgovornost grozna,

Za pričo prsten moj s sebo vzemite;

To bode dosti: on. zagleda geslo,

Pa zve, kdo smo in kaj je nas doneslo."

Tihota tiha, grad počiva v spanji.

Jesen, li čudo ? polnoč se primika;

Zakaj pa sedi v Litavorja stanji
Svetiljka kakor zvezda se svetlika ?
Domu prišel je denes z dalj nje Strane,
Potrebne spanja veje so zaspane.

Poslano je na zvedbe, jeli spava?

Ne spi; nobeden vendar se ne vzmaga,
Karkoli jih k dvorjanstvu se uznava,

Da bi približal njemu se do praga.

Naj sel grozi, naj milo prosbe vznaša,

Ni grozba nič, ni prosba nič ni prida;
Vele naposled vzdramiti Rimvida.

On voljo knežjo odnaša in donaša
Glavar je v svetu, v borbi roka prava,
Gospod ga sebe druzega nazava,

Na gradu, v tabru, prav. ob vsakem časi
On sme, da pred gospodom se oglasi.

V Staniči temno, tamkaj le na stoli
Brlela je svetiljka umiraj e.

— 10  —

Po izbi hodi Litavor okoli,

Postaja v misli se pogrezovaje;

O Nemcih vest na videz mu je nova, 80

Iz ust njegovih ni ga pa ni slova.

Pa zardeva, vzdiše, obledeva,

Skrbi izredne licem razodeva;

Pa gre k svetiljki, hčeš, da jo popravi,

Na vid popravlja, stišče jo v globino
In potisnivši koncem vso zadlavi,

Neveš, slučajno, ali z voljo ino.

Anti ni mogel skrivati več gneva,

Ni v prijaznejše staviti se lice;

No, hotel ni, da slugi razodeva

Z obraza kar vse svoje tajemnice. 90

Okrog po izbi iznova se sprehaja ;

Ko stopa mimo oken, vpletlih z mrežo,

Pri lune blesku, ki ondukaj vhaja
Po šipah skozi mrežo v grajsko vežo,

Poznaš mu s čela srd, ki v njem razsaja,

Od ihte vidiš lice prekipelo,

Zagrizle ustne in očes mu strelo.

Stopivši knez do kota izbe mračne,

Veli Rimvidu, da zapre naj dveri, 100

Na videz mirno govoriti začne,

No govor kvasi srdom in čemeri.

„Ti sam prinesel si, Rimvid, iz Vilne,

Da Vitold, ta vladavec preljubljeni,

Za kneza me napravi Lidske silne,

11  —

Da zemlje vse, pripadle mi po ženi,

Za službe v vlast jih kakor plene tuje
Služaku Litavorju podaruje."

„„Tako je knez!““ — „Po lepe te darove
Z orožnim spremstvom pojdemo dostojno; 110

Na dvor vladarske spravite stegove,

Zažgite krese, luči mnogobrojno !

Pozovi trobce: Vsak o polunoči
Zvrstivši z drugi se do polukroga,

Na vetre vse po vsi naj trobi moči,

Tako naj dolgo trobi bez odloga,

Dokler vse plemstvo na nogi ne vstane!

Orožje prsno sleherni izkusi,

Nasadi pike, sablje pa nabrusi.

Ljudem in konjem priskrbite hrane; 120

Kar vsak poje od jutra do večera,

To možu žena sleherna priredi;

Naj s paše v staje konja vsak pritera,

Nakrmi in krmo za na pot privedi.

Namah, čem solnce izza gore Ščorske
Nad grob Mendoga prvim žarkom sine,

Da vojska naglo iznad ceste dvorske
Z orožjem, s hrano na pohod odrine!

To reče knez. Njegova pač beseda

Le-to, kar vedno za na pot spominja; 130

Zakaj pa s to nagločo zapoveda ?

Zakaj vsak hip mu lice se spreminja ?

Ko tekla živo mu je govorica,

Beseda ni besede ne doseza.

— 12  —

Izgublja njih se skoraj polovica,

Ostatek pa se v prsi mu pogreza.

Obraz ne razodeva mu blagosti.

Strasti oznanja glas mu in bridkosti.

Molči Litavor: vidi se, da čaka,

Nebi s poveljem li Rimvid odlazil; liO

Molči i ta, storil ni še koraka,;

Kar slišal je, kar je nocoj opazil,
če vse premišlja, motri, vkupe spaja,

Iz lehkih slov pač težko reč izvaja.

A kaj početi? Ve, da knez ta mladi
Besedam tujim malo daje sluha.

Da se v pretresbah ni najmenj ne vadi,

Da sklepe kuje si v globini duha,

Da vkljub zaprekam istim pot ugladi

In zadržan, da hujše še izbruha. 150

Rimvid pa, zvesti ta gospodov streže,

Odlični vitez v litevskem narodi,

Gotovo grajo vseh na-se naveže,

Če splošnji nebi odpomogel škodi.

Svetuj li, molči ? misli še razdelja,

Naposled pa na prvo se osmelja.

„Naj kamorkoli želja, knez ! te vleče,

In mož in konj imel boš zmer obilo:

Pokaži pot, kar jezik ti poreče,

Nevedi kod, vse bo s tebo hodilo; 180

Rimvid gotovo zadnji ne prijaha.

Razlike, kneže, pa ti bodi mari


Med prostim tropom, ki le slepo maha
In med možmi, ki so v izkušnjah stari.

In oteč tvoj, čeprav je sam o vojni
Snoval načrte, predno je pozaval
Pod prapor vojni narod mnogobrojni,

On s poglavarji se je posvetaval;

Na takih svetih često sem posedal

In kar sem mislil, jasno sem povedal. 170

Oprosti torej, da ti svojim glasom

Povem, kar ustom je srce velelo :

Živim vže dolgo in srebernim viasom
Dejanj in časov nosim vže krdelo;

Pred sabo vidim, — naj bi ne na škodo! —

Za nas starejše novo le nezgodo.

Če je zares, da vdariš črez mejnike
Na Lidsko, ki pripada tvoji vlasti,

Podoben bode tak pohod napasti,

Ki vzburi mlade, stare podanike; 180

Starejše vzhiti plen bogat z darovi,

Preplaši mlade pa zapor z okovi.

Takoj raznese ljudstvo vest nepravo
In prosto uho jo vlovl, presaja ;

Odtod le grenko sadje se izraja,

Ki spravo skrha in ti skrni slavo;

Raztrobi naglo, da le plen te miče,

Da vdrl si v zemljo, ktera ti ne tiče.

Drugače pač po davnem običaji

Postopali Litevski so knezovi, 190

Stolico v svojem so imeli kraji;

— 14  —

Ti knezi znani i v tem so še vekovi.

Če hočeš vse provesti redom starim,

Prepusti meni, vse lepo ti vstvarim.

Naprej konjištvo pošlji na vse Strane;

Ti bližnji, ki so v mestu tu ostali,

In ti, ki šli na selske so poljane,

Naj vsi na tvojem gradu bi se zbrali;

Za varnost in za veče še proslave
V gosti povabi v grajske si dvorane 200

Gospodo krvno in oblastev glave.

Prej nego obaviš pa se jaz odpravim
Pojutre, ali jutre navsezgoda,

Duhovnega privedem tja gospoda
In sluge, da po kneževski pripravim,

Kar treba gostom višega razreda,

Da na velikem lovu bo i meda.

Oblizek, veš, ne narod le prostači,

No tudi starejšine vedno mika;

Vide darovstva tvoja raznolika, 210

To za bodočnost dobro si tolmači.

Na Žmudi vlada zdavna taka šega,

Na kar starejših lehko vsak prisega.

Končavši k oknu stopi in še pravi:

„Na jutre grdo vreme se zvihravi.

Nekakšen konj tu doli je na dvori,

Pri njem pa jezdec je oprt na loke,

Dva druga konje vodita na roke;

Poslanci Nemški — znam jih po odori.

— 15  —

Naj jih zakličem? hčeš, da voljo tvojo 220

Pove jim sluga tvoj z besedo svojo ?*

To govoreči okno je zapiral,

Hčeš, da nehte je gledal in besedil,

Vprašanja pa nato je le naviral,

Nebi o Nemcih česa li dozvedel.

Tekoj v odgovor mu Litavor pravi:

„Če kedarkoli sveta si ne znadem,

Da upati nemorem svoji glavi,

V poštev menenje tvoje vedno kladem:

Počasti, vere moje si dostojen, 230

Na polji mlad, na zboru mož pristojen.

Čeprav ne gre, da moje vse osnove,

Izlegle v mislih tajne sklepe sodi

Izmed naroda kdorsikolibodi

In v javnost jih raznaša na trgove,

Naj moja stvar, ki bliža se rešenju,

Raznese vže pred bliskom se v grmenju.

Na vse vprašanje odgovarjam tvoje:

„Keda ? vže jutre. Kam? na Ruš, do Žmude“.
„„Nemore biti!““ — Ro in bez zamude! 240

Poslušaj verno srčne tajne moje.

Odtod ukaz: na noge vsi, na vrance!

Zato pohod orožni bodi ročno,

Vitolda znam, zasedel vse je klance,

V odpor postavi z vojsko se mogočno;

Na Lidsko morda le zato me vabi,

Da me ubije, ali vsaj ugrabi.

— 16  —

Z velikim mojstrom nemškega Zakona
Skrivaj uglavil sem le-te pogoje:

Junake pošlje na pomoč mi svoje, 250

Jaz plena del mu dam v ime poklona;

Če torej posli so prišli njegovi,

To priča, da je mož ostal na slovi.

Še pred zahodom sedmorake zvezde
Pridruži redom naših se junakov
Tisoče tri najboljše nemške jezde
In vrstnih dvakrat toliko pešakov.

Izbral sem v redu svojim jih očesom
Konjnike in pešake, hruste prave,

Od naših vsi krepkejši so telesom, 260

Železom okovani z nog do glave ;

Izvrstno z mečem, s sabljo vsak bojuje
In kopjem svojim naših nadkriljuje.

Fussknecht železno kačo vsak imade,

Ki sajami in svincem jo napita,

Potem sovragu jo nasproti klade,

Podraži iskro: kača vsa srdita
Ognjenim gromom zagolči, — in pade
Sovrag usmrčen, ali zbit dosita.

Zadet orožjem takim na nasipu 270

Umrl Gedimin ded je v istem hipu.

Gotovo vse; po potih nenavadnih
Kar j utre, — Vitold v velikem zaupu
Na Lidi malo sil ima posadnih, —

Tja vdremo, vse v zajezda stremo hrupu."

— 17  —

Potrt Rimvid z novino to nenadno,

Stoj! osuplo sebi nenavzoči,

Nevihto pojmi, hoče odpomoei,

Po glavi vro mu misli nenavadno.

Mudi se . . ni govora o odgodi, 280

Zaviče žalno, gnevno : „Moj gospodi!

Nedaj mi bog, da te učakam hore,

Da brat na brata ide ubojito!

Na Nemcih včera vščrbil si topore
In denes jih pa brusi v njih zaščito?

Ni zgoda dobra, ali s hujšo zgodo
Hčeš, da nas združiš. Rajše ogenj z vodo!

Dogaja sicer se, da dva soseda,

Ki sta živela v mržnji dolgo časa,

Ljubezen stara skrivoma opasa, 290

Da spet prijazna druži ju beseda;

Še dokaj hujše, no sosedje zlostni
Sovraž so si Litvinje in Poljaki,

Pijo pa vendar vkupe v družbi gostni,

Pod isto streho v sneh zibljo jih mraki,

In kedar treba, vkup gredo na vrage.

Nad srd Litvina še, nad srd Poljaka
Med kačo in človekom bez odlage
Iz roda v rod sovraštvo se pretaka.

In vendar, ako le do hišnih stogov 300

Privabljen vož gostačem je človeka,

In če na hvalo nesemrtnih bogov
Litvinec daje kruha mu in mleka,

Prilizovaje se mu leze v roke,

Večerja ž njim, iz iste kupe pije,

2

— 18  —

Neredko mednim vencem mu otroke
Okoli prs bez vsakih škod ovije.

Križaškega pa gada ne vdomači
Nihče ni s prosbo, gostbo, pa ni z dari,

Li malo Pruski in Mazovša čari 310

Naroda, zemelj ti so sphali kači?

Vse je požrl, no vedno še gladuje,

Na nas grtanec sedi razteguje.

Le v skupni moči najdemo rešitve!

Trdnjav razrušbe po njegovem kraju
Še menj bole ga nego naše bitve.

Ostudni Zakon je podoben zmaju,

Utneš mu glavo, drugo vidiš rasti:

Deset novičjih spet je na pošasti!

Utnimo vse... Zaludo vsak se trapi, 320

Ki v spravo spravlja nas in te križake.

Na Lidi pač nikogar ne prehvapi
Njih verolomstvo: višek vsake spake,

Ni njih ošabnost. Vse od njih kar grne
Urnejšim begom nego od smrti črne,

Umira rajše slednji v groznih mokali
Na vojni, no da njih pomoči išče,

Razbeljeno pač slednji rajše v rokah
Železo, nego njih desnico stišče.

A Vitold žuga? Kaj bez tuje strele 330

Razprav končati možno ni o sporih?

Do tega vže razmere so dospele,

Da svad plevela po domačih dvorih

- "IS -

Ne izplevo več nam roke prijazne
Hrane orožje si na tuje kazne?

Li veš, da pravo ti je nerazrušno?

Da Vitold kuri izdaj ski spet upore,

Da lomi slovo dano ti zaušho?

Pred njega, da predelam ugovore,

Tekoj me pošlji." — 340

„„Dosti je, Rimvide!

Vitolda ugovore znam do jedra.

Še včera vedla ga je misel vedra,

Vse drugo denes mu po glavi ide.

Do včera mož je svojega bil slova,

Da Lido vzemem v dedino si svojo,

Promenjal denes pa je slovo znova,

On upotrebil je odsotnost mojo,

Ko moje se vojništvo je razbeglo,

Njegovo v tabor je pred Vilno leglo.

In denes trobi, kakor da Lidčane 350

Za svojega ne hteli bi me kneza;

Tako mu Lida se v udel pogreza,

V nagrado druge izroči mi strane,

Ruš golo, ali pa močvir Varega!

Hčeš, tam da naša prava je starina,

Tako plačuje ta naš starejšina,

V tem sveto Lido sebi sam zalega!

Viž mu dejanja! ve pa, kaj svetuje,
četudi raznim potem v eno bije:

On hotel bi, da vsem nam sam caruje, 380

Da sebi ravne vseh pot pete zvije.

2 ’

20

Zaboge! ni dovolj, da prilomastil
Kopitom konjskim je na slavno Litvo?

Oklop je prsim mojim vže prirastel,

Zarastla z glavo vže mi je čelada;

Po plene s plenov, z bitve spet na bitvo.

Kar je sveta, vse gonj bi nam podpada:

Tja na Križaštvo ino spet črez Tatre
Na Poljska lepo zidana selišča,

Od tam veslaje pa na step travišča, 370

Tatar jem bledim grabimo njih šatre.

Kar smo zakladov po gradeli pobrali,

Kar na živenji sablja je pustila,

Kar glad ne sne, kar ogenj ne dopali,

Družina moja vse mu je znosila.

Na trudih naših raste mož visoko,

Od Finskih bregov do morja Kozarjev
Vsa mesta spravil je pod svojo roko;

A takih dvorov kdo ima vladarjev?

Oholih Nemcev videl sem gradove, 380

Ki Pruski gleda jih v bojazni silni,

No menjši od palače so njegove,

Ki na jezeru Trockem je in v Vilni.

Pri Kovnem videl lepo sem nižino,

Po kteri roka vil na mladoletje
Muravo stelje, razno siplje cvetje:

Najlepšo gledaš tam sveta ravnino.

V Kejstuta pojdi dvore in zaloge,

Še vse divnejšo najdeš tam tvorino :

Podlago izeb mu krij 6 preproge, 390

Vejo po stenah divne zastiranke,

Srebernim listjem, zlatim cvetjem všite,

Nadzemsko delo, loke rožnovite,

Navezle lepših nebi Poljske branke.
Dvorov mu okna z divnega so stekla,
Nekod od zemlje znesena mu konca,
Blešče se kakor Poljskih mečev jekla
In kakor Nemen pred obličjem sonca,
Ko lica kaže od snegov nabrekla.

In kaj dobil za rane sem, za znoje?

Kde so koristi, da sem v mladem veku,
Previt s plenice v težke bojne stroje,
Živel po stepski ob kobiljem mleku?
Vse dni na konji, po nočeh nja griva
Podzglavje mi: to so ugode moje!
Zarana troblja spet do konj poziva.
Medtem, ko moji vrstnici še mali
Jezde na kopji sabljami z lučiva
Neskrbno so po jegnili se igrali,

Da sivo mater, tete in otroke
Vojniškim bi slepljenjem radovali,
Tatarjev jaz odbijal sem naskoke,

S Poljakom v ostrem bil sem se navali.
Obto do denes od Erdvila časov
Imenje moje ni o ped ni veče;

Poglej na stene z dobovih pojasov,

Na te dvorove z ilovne rdeče,

Po izbah hodi v prednikov stanove,
Zakladi kde so? kde je plen bogati?

Ni ga srebra, — le volhke zreš zidove,
Ni prostirač, — le mah se tam škrlati.
Iznesti kaj sem htel iz ognjenika?
Zakladov? — ne, le slavo, čast vojnika.

Pa tudi s slavo Vitold vsem nad glavo
Podletovaje nas kar zatemnjuje.

Hčeš, da Mendogje drugi, njemu slavo
Na gostbah vajdelotov zbor vzvisuje
Glasovi gosel, v pesmih do plemena,

Do poznega ga vznaša čarobleska.

Kdo iz prostote najde nam imena?

Kdo jih otme iz pozabljenja peska?

No, nenavidim mu, naj le bojuje
In širi carstvo v carstvo bez mejnikov,
Požrešne pa zobove naj vzdržuje
Od dednih zemelj svojih sorodnikov.

Li davno je, kar za miru in sprave
Prestolnica na Litvi je zavrela?

Ni Vitold veleknezov očetnjave
Napadel, vrgel z vladanja Skirgela?

In sam zavladal ? — hoče le da vlada,
Da kneze, kakor bi kri vej tov goneč,

S prestola meče, ali na-nj jih klada.

O! čas, da temu mi storimo konec !

Nebo po meni kresal več kresilom ;
Dokler mi v prsih živega je duha,
Dokler moj bistri konj sokoljim krilom,
Ki iz Krimskih plenov shranil sem ga s
In njemu premca daroval pa tebi, —

Iz jasel oves še deset jih zbira,

Za zveste sluge bodo ti darilom, —
Dokledar konj, dokledar mi desnice . . .
Tu srd besedo, sapo mu zapira :

Molči . . . želez streso se ključenice;

— 23  —

Vzdregnivši z mesta naglo se je dvignil,

A kak mu žar je vrhu glave švignil ?

Viž, kakor zvezdi padom v vidnokrogi
Iz kite žarki stresajo se mnogi,

Takisto, ko nasilno on s sabljo vdarja

Ob strop in stene stare si stanice, 460

Nad glavo stvarja isker mu se zarja.

Nastane molk. Za gluhe te tihote
Še pravi knez: ^Brbljanja je zadosti!

Primika noč do svoje se visosti,

Poslušal kmalu druge bom kogote;

Kar sem ukazal, veš, da ste gotovi!

Zadremljem; duh mi morda odpočine,

Telo čvrstoča nova pa prešine,

Tri dni vže nisem spal, ... no še je mračno.

Napolni denes lune rog se novi, 470

Čem se razvidi, na odhod nezvlačno!

Kejstutovcem na Lidi zapustimo
Darov prigodnih: pogorišča, zimo!“

To reče knez in sedši z dlanjo poči,

Naj ga sleko nadošlim slugam migne
In legne, ne da v spanje se zatoči,

No, da Riinvid vže kam drugam se vzdigne.

Videvši, da ničesar ni opravil,

Ta ni več zinil, ž njim se ni več bavil;

Odšel je, ali po dolžnosti sluge 480

Ukaz iztrobil, vitežtvo zgrmadii,

Pa vrnil se na grad je s Strane druge.

Zakaj ? da s knezom vse bi spet ugladil ?

Ne, v drugo stran korake vodi svoje,
Na levo krilo stolnega gradišča,

Kder most drži črez jarek na stanišča,
Pod stebri šel pred knežnje je podvoje.

Zakonska bila knezu je družica
Potomka slavne Lidske vlastelina,
Nadnemenkinj najlepša krasotica,
Imenem lepa plemkinja : Gražina.

Od mladih dni pod leta verenice
Minola sicer nji poldne je doba,

Obojna vendar: deve, vlastelnice
Krasi še vedno ljubka jo miloba.

Z divoto vabi, svežostjo vseh mika;

Na nji opažaš leto pri spomladi,

Ko cvet imade svežega še lika
In ko zore mikavno divni sadi.

Ni ženske, da je licem nji enaka,

Na dvorih ona sama je v počasti,

Da je postave Litavor junaka,

Da mu po vitki je podobna rasti.

In knez in knežnja, kedar ju obkoli
Služabni trop, to nosita si glavi
Nad vsemi kakor gibki dve topoli
Nad nizkim drevjem v krnasti dobravi.
Ponosna in postavna z nog do glave,
Povsod se kakor možki je ravnala;
Vreteno, iglo, ženske vse zabave
Devaje v nič, orožje si je brala;

Na lovu cesto na iskravem konji,

— 25  —

✓ Oblekši vsa v medvedjo se opravo
In spetši risje kremplje si nad glavo,

Drevila je zverine v divji gonji;

V obleki taki z lova se vračaj e
Na všečnost kneza moti marsikoga,

Neredko straža nji počasti daje
Tičoče knezu le trobljenjem z roga.

Tako s zabavo združena in trudom 520

Sladivka tog, veselja mu družica,

Ni le ljubovca, no i vladarica
Njegovih mislij nad pod vladnim ljudom.

Neredko knez poslušal nje je svete,

Po njih je sodil in vršil osvete
Neve le-tega pa ni duša živa,

Saj knežnja ta od ženstva vzvišenejša,

Ki rado hvasta se, da pridobiva
Oblastva nad možmi vsak dan silnejša,

Previdno raj še vsem očem prikriva, 530

Da od soproga v vsem je mogočnejša;

Celo osobje, blizu nje stoječe,

Nikakor tega misliti si neče.

Rim vid le modri je uganil kmalu,

Kde zadnja mu ostala je opora:

Pred knežnjo tekel v silnem je zapalu
In vse razložil ji je od izvora,

Odtod poguba hujša nego kuga
Narodu, knezu pa sramota žuga.

Ta vest Gražino hudo je zadela, 540

No, svoje si postave vladarica,

Prividno kaže, da ji ni verjela
Ne promenivši ni glasu, ni lica.
„Nevem“, je rekla, „jeli več velela
Od vitezov bi njemu govornica?

To vem, da sebi dobro le svetuje,

Da kar namerja, tudi izpolnjuje,
če nagla jeza ga keda popade
In ost osvete mu srce ovine,

Če mu keda poletom duše mlade
Nevčasno namerjenje v glavo šine, —
Pustimo ga, naj bridke svoje jade
Izlije si, da treznost ga obsine,
Pozaba slova vetrasta zagrebe,

Zakaj da druzih strašimo in sebe ?“

„„Opraščaj, knežnja ; niso to besede,
Ki dro iz prsij v ihte nepogodi,

Da jih v pomnenje glava ne dovede;
To niso sklepi, ki le strast jih vodi
Nanagloma iz puhlih mislij zmede,

Ki odimljeni se gube v prirodi;
Strašanski skriva tu požar se duha,
Ta dim je vestnik groznega izbruha!

Oddavi s knezom nisem tu na dvori,
Dvanajsto leto zna me zvestim slugo;
Nocoj je prvič v živem razgovori
Zaupal, razodel mi svojo tugo.

Ukaz je dan; — zaman so vsi odpori.
Veli, da vojska še pred uro drugo
Na Peresekov grob odidi z mesta,

Noč bode vidna, daleč pa ni cesta.““

— 27  —

„Tak6, vže jutre? beda moji glavi!

Na Litvi nikdo nikdar naj ne zine,

Da brata hotel brat je da zadavi
In grlo vzel za veno je Gražine.

Pred kneza pojdem, pa mu na razpravi . . .

Seveda pojdem . . še črne se tmine,

Prednego nočno roso svit prežene,

Vzraduje tebe dobra vest in mene.“

Po razgovoru tem ga je pustila, — 580

Na isti kraj oba sta kmalu spela.

Ni v izbi svoji knežnja se mudila,

Po tajnih hodih h knezu je hitela.

Rimvida radovednost je podila
In ga pred knežje dveri je privela;

Naprej nesme, pred pragom se ustavlja,

V ščelino gleda, uho pa nastavlja.

Zaškriplje kljuka po nedolgem časi,

V belini iz vrat pobočnih ženska švigne.

„Kdo?“ — praša knez in s postelje se dvigne. 590
„Kdo tu ?“ — „„Jaz sem““, — zvene mu ženski glasi
In živ razgovor je začel z Gražino.
čeprav si mislil je Rimvid vsebino,

Besed ni pojmil, ki nečlenovite

V odmev gube se od zidov odbite.

Razprava biva boljinbolj zmetena,

Da ne umeješ, kaj na nji se deje ;

Njegovih malo, slišiš slova njena,

On pa molči, skor v lice nji se smeje;

— 28  —

Naposled knežnja pada na kolena, 600

Li jo popehne, dvigne? k nji on speje!

Izredno ljuto se je še razgnevil
In druge ni besede več promlevil.

Vse tiho. V beljavini spet postava
Odhaja k vratcem . . . kljuka zazvekeče.

Sprosila ka-li ? več ne dovoljava
Si drugih proseb, — v izbo svojo teče,

Tekoj na postelj pa se knez vrgava,

Molčanje gluho zopet ga objemlje,

Ki kmalu v trdo senje ga zadremlje. 610

Zaman Rirnvid se tam je še oziral;

Zagledal z leve Strane je hodnika
Oprodo, ki je z Nemci se prepiral.

Posluša, če se govor ne primika
Do njega, ali veter ga odvaja ;

Na vrata ščitnik kaže vtem velika . . .

Rimvida upom znatne to navdaja;

V ponos Križaka pa je isto vjedlo,

Zgrabivši konja skočil je na sedlo.

„Da nisem sel, rotim se“, Nemec žvači, 620

„Na križ prisegam, znamenje to sveto,

Zasrambi ti, hinavski ti zvijači
Bi kmalu našla moja dlan osveto!

V monarhov bival mnogi sem palači,

Zadelo je bezvstidstvo to prokleto
Le tu me v domu tvojega gospodka;

Vso noč pod nebom bdij do dne porodita!

Pa hodi proč z oprode podukazom ?

No, lokavost poganska nas ne zgrabi,
Nekaznenim ne prejde več obrazom!
Prividno nad Vitolda sem nas vabi,

Da nas vzajemnim stisneta povrazom ;
Pokaže se, če Vitold meč odbije,

Ki je povsema blizu vaše sije.

Ni marnja to, no gola je resnica,

Le brž na uho nesi jo knežeta,

Vsakčas mu lahko ponovim jo v lica,

Saj iz junaka slov se nič ne zmeta,

Ker ista kakor „otčenaš“ so sveta.

Kar sem ti rekel, vse gotovo bode
In jama, nam v pogubo izkopana,

Na vaše izkopana le je škode,

Nocoj še bo na rahlo vam postlana,

To jaz ti pravim: Hallstark von Knierode,
Komtur Zakona: — Knechti! hajd odtode!“

Zabevkne. Izza kratkega odmora
Nič več ne sliši, iz dvorov se kreče ;
Kedked zablisne svetla mu odora,

Kedked podkova potem zažvenkeče,

Kedked še konj rzanje se odmeva,

Ki jih daljava mrakom vže odeva;

Zakrila koncem sta jih gozd in gora.

„Potujte srečno! Bogdaj vaša noga
V Litevsko nikdar ne prišla deželo!

To de Rimvid, za njimi zre veselo.

„Na veke tebi, knežnja, hvala mnoga!
Nenadna mena! Kdo je neki le-ta,

Ki bolj od mene znal srce bi tuje?

Ta srdbe glas, postava ta prestroga,
Ni hotel mene, zvestnika, da čuje,

Žele si urne tičice poleta,

Da le čemprej na vrat Vitolda hlastne
Izraz najprve slovke ljuboslastne
Izbil je meč in konec je pokreta !“
Pozabil pač uže je sivobradec,

Da knežnja je lepota, knez pa mladec.

To govore na grad se je obrnil,

Če za omrežjem svit se ne prikaže?
Zaludo gleda, vse je mrak zagrnil.

Da zvedel bi, li česa knez ukaže,

Rim vid je urno na hodnik se vrnil.
Zaman pa pazi in poprašuje straže,
Pristopi k vratom, v izbi noč je tiha
In knez še vedno v trdem spanji diha.

„To vse je čudno, nič več ne uganem,
Po kaki poti vse pri nas to ide;
šeprej je v gnevu nepričakovanem
Velel, naj vojska vže zvečer se snide,
In sam še spava, pa odrini zgoda?
Borivci tu po Nemcih so izzvani,

In na odhod vsi Nemci so poslani,
Ukaz prinesel knežnje je oproda.

— 3 !

Kar sem posnel s sinočnjih razgovorov . . .

Doduše, slišal nisem niti izraza,

No dolge prosbe, vike prigovorov :

In take le korake bez ukaza
Na žensko negovanje zaupaje
Podjeti sama, knežnja, si hotela? . . .

Bojim se, da nikakor več ne vztraje

V odvažnosti, ki vedno jo navdaje. 690

Zares, neredko bila je presmela,

Ta smelost pa kar vse bi prehitela."

Pretrže misli vhodom poslanika.

Rimvidu isti vže oddeleč miže
In vabi ga na levo stran branika.

Rim vid pred knežnjo od ondod pod viže,

V predizbi svoji ta ga je zazrla,

S sebo ga vzemši vrata je zaprla.

„Veglasni svetnik! vse se nam podira,

Obupu upremo vendar se od važno; 700

Čeprav vsa nada denes nam zamira,

Zdrobimo lehko jutre moč sovražno.

Potrpi, da ne bode ga nemira

Med hlapci in med dvorjansko četo stražno.

Poslance spravim proč do druge dobe,

Da knez se Nemcem v ničem ne zaveže,

Dokledar gneva ga drže žarkobe,

Kar ne storil bi, čem se mu poleže.

Neboj se, kakorkoli vse izpadne,

V zator nameram kneza se ne stane; 710

— 32  —

Tekoj vse čete leliko so mu zbrane,

Če medtemtega srd mu ne ohladne.

Še denes hotel je odpotovati,

Na to nagločo ni pa verovati,

Domovje svoje komaj je dosegel,

Sinoči del orožje si na visli,

Po potnih trudih ni še niti legel
In hčeš, da zopet na pohode misli ?“

„„Li slišim prav? še sanjaš o odlogi?

Kako te, knežnja, vse računstvo moti! 720

Po svojem sklepu knez ti več v ostrogi
Nad uri dve ne vzčaka dve minoti.

Premislim sicer, no poprej povedi,

Kako sinoči bila si vsprejeta ?““

Baš ko pripravlja knežnja se k besedi,

Pomenke njiju nov pripadek smeta.

Žvenket podkove sliši se po mesti,

Zasopel jezdec v izbi se prikaže;

Vesti prinaša od zvedavne straže.

Ki zvesto pazi na Litevski cesti : 730

O nemški vojski je prišla novota,

Da sam komtur iz gozda z jezdo lomi,

Da na pohodu je za njim pehota,

Da vže pred svitom, kakor se ne dvomi
In kakor nemških brancev trop svedoči,

Trdnjave naše vihroma naskoči.

Rimvid pred kneza naj se brž odpravi,

Naj vzdrami ga, da točne dade svete,

— 33  —

če li v obkope razvrstimo čete,

Če vzremo se s Zakonom na planjavi ? 740

Svetuje stražnik, da bi se prikradli
Do njih, ker so nedaleč, le od strane,

Da bi viharno na konjištvo padli
Prejnego knechti privleko pretrane.

Tako zagnanim na grezi in rove
Lobanje bratom reiterjem zdrobimo,

Potem fussknechte vzemši pod podkove,

Ta gadji rod na kosce razkosimo.

Rimvidu čudna zdi se ta novina,

Še dokajbolj nji čudi se Gražina. 750

„Kde so poslanci?' ona urno praša.

Molči oproda, v ustno se zajeda,

Zrenic ne miče in osuplo gleda.

„„To prašaš, knežnja?““ koncem se oglaša,

„„Hčeš, da beseda tvoja se odlaša?

Saj davi, ko so kuri drugič peli,

Prinesla si ukaze mi knezove,

Da te poslance, predno dan se beli,

Odpravim jih iz grada za zidove.““

„Tako!“ odvrne, proč oči obrača 760

In zmeta bere se kneginji z lica.

„Tako mi iznova v glavo se po vrača,

Kar si mi rekel, gola je resnica,

Kako pozaba ves spomin zagrača!

Pobegnem ... stojmo ... vem, kaj mi desnica . ..

Molči osuplo kakor prikovana
Nagnivši čelo, pod katerim vstaja

3

— 34

Nestalna misel temno zasnovana,

Ki mi ja in iznova se poraja,

Nabira se in kakor blisk je zbrana; 770

V ozbiljen sklep namera se pretvarja,

Ozjnljni sklep i knežnjo resno stvarja.

„Naj bo, še enkrat pojdem pred gospoda;

Takoj se vojska na pohod odpravi!

Osedlan bodi hester, veš, oproda!

Orožje bojno kneza semkaj spravi.

To bez odlašbe bodi vse gotovo,

To ukazujem vam v ime knezovo.

Na tebi, starce, je pohoda peza!

O cilj in konec naglega pohoda 780

Ne prašaj nikdo vse do dne poroda.

Naprej! pri mostu čakajte na kneza!“

Odšedši naglo vratini je zatresla,

Hiti Rimvid in misli po hodniki:

„Kam gre ? po kaj ? . . . S krdeli so vodniki
Na shodališči, dana so jim gesla!“

Oddehne se, pospešil je korake . . .

Na zemljo gleda, v misli se zamisli
In dolgo misli, nič pa ne domisli;

Te zgode, te predlogov vse natlake, 790

Nehoti vse mu to po glavi brede,

Da do ničesar misli ne dovede.

„Zaludo čakam; tu vže poka zora,

Vsa zagonetka kmalu se razveže.

S tebo se zmenim, spij, bedij mi, kneže!“

- 35  —

In prosto ide pod stebrovjem dvora.

Kar glej ! odprte vidi tu pod voj e.

V predizbo stopa Litavor v opravi,

Ki rabi mu navadno za na boje;

Mogočen v bagrenici je gizdavi,

Oklopa prsi krije mu bleščeča,

Poveličava ga šišak na glavi,

Na levem lehtu tarča ga braneča,

V desnici pa mu je pojas od meča.

Skrbi gotovo tro ga in nogode;

Do svojih bliža se nestalnim krokom;

Junaške vojske, vitezov, gospode
Pozdravil kakor zmer ni milim okom.

Zdrgeče vzemši lok iz rok oprode,

Povesil meč je po nad desnim bokom, 810

Pomoto sicer vsak je to zagledal,

No ni ga, ki bi njemu jo povedal.

Zasede konja, vže zastava zlata
Na dan začenja svitati krvavi,

Vže straža, ki si prvi vskrik svojata,

Hče, da ga krikom, trobljami pozdravi.

On z roko kaže, da zapro naj vrata,

Da vsak molče se na pohod odpravi.

Mladence dvorske in vse grajske sluge

Za most odpravil je na dvore druge. 8Ž0

Po cesti niso s konji šli v nižino,

Zavivši se na desno z holma doli
Prepadli so med grme in brdine;

3 *

- 36  —

Vračaj e spet na cesto se okoli
Ovinkom stopa vojska do globeli,

Nižave blizu so uže predeli.

Od mestnih rovov daleč, kakor nese
Treskot pretran križaških, teče reka,

Le malo komu znana, skozi lese

Vijugastim koritom vzdolž preseka; 830

Čem zapustila gorske je utese,

Za cesto v ravni širše se razteka,

Jezera koncem jo pijo globoka,

Za njimi gora raste nevisoka.

Tam, kamor vojska Litve je dospela,

Tam vidiš v svitu mesečnem na gori,

Kako blešče se jekla in razpela.

Zabliskne in v grmenji vskrik zaori:

Za tropom trop, vse miče se vojništvo,

Križaško kakor zid stoji konjištvo. 840

Tako se v noči mesečni drevesa
Blešče rastoča na rebreh Ponarja,

Ko piš obleko letno jim otresa,

Podzimni sren pa v bisere pretvarja
Opadla na-nje rosami očesa,

Da potnik misli: gozd je zgol srebrišče,

S kristalov samih je po vejah lišče.

Do mozga kneza ta prizor razjari.

Meč zavihtevši kaže na višavo;

Za njim njegova četa jo udari. 850

- 37

Vsak vodeč čudi se, ne gre mu v glavo,
Da pušča drugo vojsko vso v nemari,
Da nič razredil v daljno ni napravo,

Kde misli, da na čelu sam napade
In komu drugi krili v vodstvo dade.

Rimvid pa zamenik je knežje volje,
Obega čete, da vrste uredi ;

Uprto v gorje on tvori pol kolje
Na krilih s strelci, s pasanci na sredi;
Tako postavlja Litva vedno polje.

Po danem geslu zagibljo se redi.

Grče na lokih strune, žvižga strela :
Krvava bitva ljuto je zavrela!

Z ramena snemši svoje si topore,
Sovrag sovragu stopa do obraza.
Besnela bitva je z noči do zore,

No ni pobede, ni ga še poraza.

Vrgava vzburno vže se zbor na zbore,
Junak junaka bere s silo plaza,

Hrešči orožje, s šlemom pada glava,

Kar ujde jeklu, podkev zdrozgotava.

Nabegom silnim goni knez Križake,

Ima junake za na vse gotove;

Sovragov znajo Nemci vsi šišake
In knezov plašč in stroje vse njegove.
Uže odstopa Nemec napadavec,

Za njim pritiska krepko knez zmagavec.

870

— 38  —

Bogov pa kteri moč je v njem ukinil?

Zaludo goni bežce iznenadno,

Nikogar ni orožjem v smrt porinil, 880

Zvoni po oklopih sablja mu bezvladno,

Z jeklino mu odbita se izkvarja.

Nikogar ne pogaja, plazom vdarja.

Čute Križaci vpešane pritiske,

Kažo sovragom zopet svoje čelo;

Zagnavši urnebesne, grozne vriske,

Gredo nad kneza gostim kopjem smelo;

Navalom zmeten čas v omami trati,

Na sabljo, tarčo ne ume jih brati.

Zares, več cele ne unese sije, 890

Povsod križaštvo kolje, strelja, seče;

Litevska četa v tem naval razbije,

Med ščite vzeme kneza iu med meče:

Njegove vdarce svojimi popravlja,

Od tujih vdarcev krepko ga razstavlja.

Pojema tmina, rožnimi vže kodri
Zlati na vzhodu zor oblakov čete,

Hrume mačug, toporov vdarci bodri,

Ni borec borcu še pogledal pete;

Osode in pobede bog premodri 900

Z obeh vojska v posodo kri nabera:

Obeh strani' enaka še je mera.

Tako i oteč Nemen, noseč ladij,

Ko pod Rumšiškem veleprag srečava,

— 39  —

Moče ga z mokro ramo ž njim se svadi,

Podriva ga in grodi napihava;

Ta plečami upira se prevladi
Valov ter jih od sebe odpehava.

Ni se ne gane skala v pesek vrita,

Ni reka ne odstopa mu korita. 910

Križaštvo nestrpevši dolge bitve
Z višave zadnjo četo od zaklade
Podi z viharno silo v sredo Litve:

Kar sam komttir jo vodi na napade.

Na slabe vrste, trudne od gonitve,

Moči previdno primikava mlade.

Drobe se vrste, — Nemec vže zmaguje,

No, v tem užasno z brda mož zarjuje.

Poglede vseh ta mož na-se privlači:

Stoji na konji: kakor je razvela 920

Široko senco v vejasti iglači
Na snežni gori bujnorasla jela,

Tako junaka plašč široki mrači, —

Plašč črni, črni konj in šlem in strela.

Zaviče, teče napodobno gromu,

Neveš pa, ne za kom, ne proti komu.

Dospevši k Nemcem urno med nje plane.

Ne vidiš bitve, vriše pa, lirešč in stoki
To priča pač, čegaver on je grane
In kakšen grom v njegovi biva roki. 930

Tu znika šlem, zastava tam odleta,

Tlače se meša se bezvladna četa.

— 40  -

Si videl, ko drvarji v črni šumi
Seko drevesa ? pok na pok se sklada,

Vrste sekir in žag se šumi in hrumi,

Na tla dreves mogočnih deblo pada
In na proseku pri drvarjev trumi
Orodje v solnci zablišči iznenada, —

Tako je Nemcev vrste mož prosekel,

Da bi Litvinom na pomoč pritekel. 940

Pospeši vitez, svojim duh osveži!

Slabečih krepi, ni še konca bitve;

Borivcem tvojim huda vže se mreži,

Za ščiti strto je i kopje Litve,

Komtur na kneza pa stoji na preži,

Da loti se njegove umoritve;

Ta ni se leknil, konja izpod bode,

Vrgava sam v dvoboja se nezgode.

Litavor dvigne meč, da njim zamahne,

Komtur streli pa svojim samokresom ; 509

Zadrhče Litva, ni da se oddahne.

Deli se od desnice meč s privesom,

Levica knezu z vajeti omahne;
čelada ne stoji mu nad očesom;

Nagnivši glavo od stremen deli se,

Ko na pomoč mu svojih trop podi se.

Zajeknil mož je črni. Kakor huda ura
Grmi, rohni, pretresa grad za gradom,

Tako zažene mož se nad komtura,

Da s prvim spravi ga pod se napadom. 960

Komtur Zakona valja se pod konjem,

A vitez črni gnevno skače po njem.

Ko priskočili h knezu so dvorjani,

On tiplje, trže si oklopa vezle;

Izdira pazno si oklop kovani
In zasleduje strele v prsi vgrezle;

V tem zopet kri proliva se po rani,
Iznova knez od boli se zaveda,

Oči odpira in spred sebe gleda;

Pritišče si nad senci prilebnico,

Vojnike, sluge gnevno proč odpravlja.
Rimvida s svojo stišče pa desnico.

„Yse je propadlo!" bridko se poslavlja.
„Od prsij proč, no čuj nad tajemnico,

Ni več pomoči, smrtno gledam tmušo,

Na grad me spravi, tam izdihnem dušo.“

Oči Rimvid vtopil je va-nj debelo :
„Zaboga! kaj se tu ne preliitava!“
Popušča roko s solzo preroselo,

Trepetec starca vsega preletava;
Spoznava glas sinoči nepoznani:

Ni bil to Litavorjev glas zdivjani!
Medtem je vitez popuščeno vojko
Pred samim knezom del v roke starika,
Na pot navrne urno konjev trojko,
Rokama objemava ranjenika,

Na-se ga sklada, z dlanjo kri mu stišče ;
Na znak so zapustili v treh bojišče.

— 42  —

Zbližavšim pod ostroga se okope
Zasedli pot so grajci radovedni;

Bode si konje oni sredi trope
Molčeeki pa hite na gradeč dedni;

Na vhod pridete so k mostovi stope,
Stražarjem vitez vsem ukaze daje,

Da spred in zad nobeden ne zastaje.

S krdel ostatkom stopajo bojnici,

Čeprav odbili so sovraga s zmago,
Veselja malo le je po stolici;

Skrbi o kneza vsak živenje drago,

O njem otožno praša, vzdiše, stoka:
„Kde je? je živ? je rana li globoka ?“

Kedo ve kaj ? noben ni bil na gradu:
Odvzet je most, zaprt je vhod na dvori.
Tam za okopom, v gostem pa nasadu
Šume zobovi žag, grče topori;

Hrešči za deblom deblo v silnem padu,
Macesnov, hrastov se vrste tovori ;

Ko na gromače znašajo jih mesto,
Pretresa strah in žalost ljudstvo zvesto.

Kder žrtve žgali so na čast Peruna,
Boga, ki neugodnim vetrom svišče,

Ivder biki, žrebci, čreda svetloruna
Posvečali vsak dan so zgorelišče,

Tam silno kopo skladajo visoko
Na dvajset sežnjev dolgo in široko.

990

1000

1010

— 43  —

Strči na sredi dob, pod njim medleva
Na vranci nemški braneč s podostrigo;
Orožje, šlem, vsa dici ga odeva,

Na hlod pa krepko je prikut z verigo;
Oholih Nemcev včerajšnji poslanec,

Sam Hallstark von Knierode ta je braneč.

Ljudje vrve, glavarji raznoliki
čakaje konca vgibati ne smejo,

Stoje osupli v misli preveliki

Med strahom, med žalobo, med nadejo.

Na grajski dvor obrača vsak očesa,
Napinja vsak si na vesti ušesa.

Iz veže koncem troblja se oživa;

Spuščen je most, počasno stopa četa,
Obleka črnotožna jo pokriva,

Na tarčah nosi mrtvi trup knežeta;

Na istem kopje, tok in meč počiva,

Okrog škrlaten, črn se plašč opleta,

Obleka knežja, videti ni lica,

Spuščena je zakriva prilebnica.

,Gospod, naš knez je, gospodar okraja,
Junak mogočen, steber v vsem narodi!
Kdo Nemcem, hordam bo grmel Nogaja?
Ni ga, da kakor on pravično sodi.

Zakaj, gospod, po glasu običaja
Obred pogrebni denes se ne vodi ?

Pradede ti, litevska je knežeta
Drugače pač častila davnost sveta.

1020

1030

1040

— 44  —

Zakaj ne stopa za tebo do raja
Tovariš neodstopni, tvoj oproda?

Zakaj bez sedla konj te ne sprovaja
Z žalobo krit do zadnjega odhoda?

Sokol in psi. ki nosom piš sekaje
Slede zverinam v nepoznane kraje?"

Mrmra prostota. — Trup spuste na tase, —
Medu in mleka na-nj teko potoči;

Na glas piščal, na strun in trob odglase
Pojo pogrebne pesmi vajdeloci.

Obredar nož si jemlje vže od svojte,

Kar črni vitez zagrmi: „Postojte!“

Kdo je ta vitez? vsi so radovedni.

Pozna ga vojska: ko so naše vrste
Pred vragom trle v gneči se neredni,
Vodnika pa obsule čete čvrste,

Junaštvo našim zopet je podpaiil,

Izsekši Nemce vodca jim obalil.

Vsestranski slava ta junaka spremlje,

Na istem konji, isti plašč imade.

Odkod prišel? Kedo mu roda znade ?

Pokaj prišel? — čelado z glave snemlje,
Obraz odkriva; — knez je Litavore!
Razmišlja, da v govoru se izrazi,

Vzhičenje razvezuje vse zavore.

Vide mu narod srage na obrazi,

Zavriskne, vrišč in vrisk oblake stresa:
„Zdravstvuj nam knez, živo naj te nebesa!“

1050

1060

1070

— 45  —

Stoji, obrnil je na tla poglede,

V okrogli vik in krik odmeva ehom,

Povzdigne čelo, ljudstva motri rede,

Na vriske lehkim klanja se usmehom.

Ni bil usmeli, ki od srca začeti,

Razjasni lice in v očeh zasveti,

No le usmeh, ki s silo prodolženi,

Na ustne všedši se gubi v promeni,

Ki kakor v roki rajnika cvetica 1080

Z otožnih dela mu milejša lica.

„ Zažgite !“ . . . Ogenj iz gromače buha.

Še pravi knez: „In veste vi, čegavo
Telo v plamenih gine?“ — Mirnost gluha.

„Naj veste: ženske s kneževsko opravo.

Miloba ženska, plemkinja od duha;

Odmezdil kruto nje sem smrt krvavo!“

To rekši v ogenj teče, plamen šviga,

V vesoljnost dušo mu iz prsij dviga.

Pripisi.

Naslov.

Gražina znači po naše: Lepa ali Krasna.

Adam M i c k i e w i c z narodil se je iz rodovine
litevsko-ruske 24. decembra 1798. leta za Osjem blizu
Novega gradka in je umrl po viharnem živenji 20.
novembra 1855. leta v Carigradu. Njegov oteč Nikolaj
je imel malo posestvo in se je pečal tudi z odvet¬
ništvom ; Adama bi se torej zvalo ruskim načinom
Adam Nikolajevič. On je največi poljski poeta. Glavni
njegovi pesmotvori so: Ballady i romanse, Gražina,
Sonety Krymskie, Konrad Wallenrod, Dziady, Ksiegi
narodu Polskiego i pielgrzymstwa, Konfederaci Barscy
in Pan Tadeusz czyli Ostatni zajazd na Litwie. —
Kar so Hrvatom in Srbom narodne pesmi, kar je
Ruskim Aleksander Sergejevič Puškin, Slovencem pa
dr. France Preširen, to in morda še več je Adam
Nikolajevič Mickiewicz Poljakom; on je, kakor je
rekel g. T. E. v govoru po njegovi smrti, dasi mrtev,
najživejša moč med živimi močmi svoje domovine.
Nekateri kritiki mu očitajo, da poveličuje izdaj¬
stvo v raznih svojih pesmotvorih. To očitanje ni
neutemeljeno, ali tudi ta greh mu svet lehko oprosti,
ako resno pomisli, da je živel pesnik neposredno po
nesrečnem razdeljenji Poljskega kraljestva v času,
ko so si Poljski rodoljubi umišljavali vse mogoče,
prikladne in neprikladne pripomočke, da bi jim iz-
nova politično oživela razkosana domovina.

— 47  —

Pesem.

Vrsta 1. — Kakor v izvirniku, tako rabi tudi
v prevodu po občeslovanski:

a)  v perfektu  ponavljavni, nedovršni in dovršni
glagol, na pr. kosci so koševali, lani so kosili in po¬
kosili ;

b)  v presentu  le  nedovršnik, na pr. nesemo,
gonimo ;

c)  v futuru  pa, a)  ali nedovršnik s pomožnikom
biti,  na pr. bomo kosili; b ) ali dovršnik bez po¬
možnega glagola biti,  na pr. pokosimo. — Izjemo
dela v tem in onem tuintam le tako zvani pripove-
dajoči sedanjik.

Vrsta 2. — Nebom plava.  Ta orodnik iz¬
gublja se na Slovenskem. Slišal sem ga le od No¬
tranjčev, sosedov Hrvatov, ki so imeli kolikor toliko
bogosluženje po staroslovenski, dokler niso prišli v
cerkvenih stvareh pod Ljubljanskega škofa. Sploh je
pa znana na Slovenskem hrvaška pesem: , Prosto
zrakom tiča leti, prosto gorom zvier prolazi." — Ko¬
mur pa ta orodnik ni všeč, naj čita pesmi to vrsto
tako-le :

V doleh megle, po nebu luna plava,

Vrsta 6. — Izba.  Ta beseda, ki znači blagoval-
nico ali jedilnico, znana je vsem Slovanom. Iz nje so
napravili Madjarji po svoje s o ba in v ti obliki je prišla
na Slovensko s Hrvaškega. V ti pesmi služi torej
le izba.

Vrsta 8. — Novogrodek  (Novi gradek) je
starodavno mestece na Litvi, ki je bilo sprva last
Jadžvingov, potem pa Maloruskih. Po smrti Batega

48  -

prišlo je po propadu Tatarjev v oblast Litevskega
kneza Erdvila Mondviloviča.

Vrsta 21. — Priimke s končnico na i  in pridev¬
nike, kakor : možki, ženski, Ruski, Pruski, zlat (dve
kroni), starši (oteč in mati), bližnji, duhoven i. t. d.,
ki nameščajo cesto samostavnike, sklanjajo Primor¬
ski Slovani po občeslovanski kakor pridevnike. Tako
biva tudi v ti knjižici.

Vrsta 29. — Vzvodni most,  Fallbriicke, po
ruski in češki: podjemni most, po poljski: zwodzoni
most ali zwod. — Držai sem se poljske besede, ker
živi v Vremski dolini beseda zod (rekše vzvod) za
nemški Stopselzieher in ker se mi ne zdi prav pri¬
kladna beseda: most na vago, ali most na škripce,
ki se nahaja v naših slovarjih.

Vrsta 33. — Zakon Križaš  ki, imenovan:
Red vitezov špitalskih (bolniščničnih), Marjanitov ali
Tevtonov je bil ustanovljen 1198. leta v Palestini.
Leta 1228. poklical je ta red Konrad, knez Mazovski
na obrambo Mazovša od Pruskih in Litvinov. Sčasom
je isti porastel na strah in grozo ne le poganov,
temveč tudi krščanov. Po besedah kronikov so
bili Križaci okrutni samci, katerim je bilo bolj na
srci tuje imenje nego krščanska vera. Poljski kralj
Vladislav II. (od 1386. do 1434. leta) zadal je temu redu
smrtni udarec pomočjo Litvinov, Ruskih, Tatarjev
in Čehov 15. junija 1410. leta na Zelenem polji pod
Dobrovnim, kder je padlo do štirdeset tisoč Križakov,
med njimi tudi veliki njih nastavnih Ulrich Inningen
in kmalu potem pod Korenovim, kder je bilo ubitih
drugih osem tisoč Nemcev. Stolica Križakov je bila

— 49  —

Marienburg (po poljski: Malborg). Peslednji veliki
nastavnih Križaškega zakona Albrecht Hohenzollern-
ski, izneverivši se rimsko-katoliški veri, prestopil je
na luteranstvo.

Vrsta 40. — V nekem izdanji Gražine stoji tu ::
„od psiarni", v drugem pa: „od zgraji" (po naše:
od tolpe). Pruski, Litvini in drugi narodi sovražili
so križake bolj nego modrase. Kedar so mrliča po¬
kopavali, peli so mu pred grobom celo teda še, ko
so bili uže pokrščeni, tako-le: „Stopaj nesrečni s težav
tega sveta na boljši svet, kder ne bo zapovedoval
več tebi Nemec, nego ti njemu". — Zgodovinsko
Psepol  j e Boleslava III. Varnenčika imenuje se tako,,
ker je poginilo na njem dosti psov, namreč nemških
Križakov. — Bržnegone upotrebil je poganin Litvin
besedo „psiarna“, no držal sem se vendarle besede
„zgraja“, ker sodi v pesem bolj ta nego prva.

Vrsta 41. — Pruski  (Prusi) so prebivali pri
Ruskih. Odtod jim je menda tudi ime: Pruski, rekše :
pri Ruskih. — Oni so bili indoevropskega rodu, na¬
rod, ki je po govoru v sredini izmed Slovenov in
Germanov.

Glagol: h 1 e p t a t i, hlepčem, sehlappern, schlap-
pen, živi nele na Poljskem, temveč tudi v Gorah na
Goriškem (med Solkanom in reko Idrico). Tako go¬
vore tam, da pes vodo hlepče (loče ali loka.)

Vrsta 45. — Skoro vsi naši časniki, ki se opirajo
ponajveč na nemške liste, bi napisali tu „kot“  namesti
„k a k o r", kar se mi ne zdi prav. Kakor drugi Slo¬
veni, tako tudi priprosti Slovenci nimajo  besedice
kot za nemški a ls in wie.  Teh nemških besed

4

— 50  —

priprosti Slovenci in tako tudi drugi Sloveni a)  ali
sploh ne izražajo, n. pr. Vladko Vladkovič, varuh
(torej ne : kot varuh) maloletnega Bolka Dobovškega,
b ) ali jih izražajo z besedico za, s to žil n i k o m in
odnosno po vseslovanski z orodnikom,  na pr.
Solkanci so izbrali za župana Stanka Makovca, vladika
je imenoval vikarja Ravniškega župnikom,  ali: ga
je imenoval župnika  v Šempasu, c)  ali pa jim rabi
za-nje a) v pozitivu: tak o-k a kor,  n. pr. naša gora
je tako  kremenita kakor  vaša, |3) v komparativu pa:
nego  (skračeno: no), od, nad ali prosti rodilnik,
na pr. lepše je poštenje in dobro ime, nego  boga¬
stvo, moj sin je mlajši od tvojega, včera je bil trd¬
nejši kamena, denes je pa vode slabši.

Vrsta  47. — V nekem izdanji Gražine stoji tu:
„g!os ludski rozumial“, v drugih pa : „A chociasz (dasi)
Niemiec Litwina rozumial". Nemci se sploh niso radi
učili tujih jezikov, vseh finoč istih niso si mogli pa
nikakor prisvojiti. Temu je tudi pripisavati prislovico:
„glupi jak Niemiec". Z razloga, navedenega v opombi
pod 40. vrsto, držal sem se druge izdaje.

Vrsta 73. — N a za v ati (po hrvaški: nazivati)
je nedovršna oblika od dovršnega glagola nazvati
in živi še krepko na slovenskem vzhodu. Izlasti rabi
St. Kuzmiczu, najboljšemu našemu prekladatelju sve¬
tega pisma.

Vrsta 86. — Zadlaviti,  zadaviti, erwiirgen.
Ta glagol je doma na Poljskem in v Gorah na Go¬
riškem.

Vrsta 111. — Steg,  Standarte, Fahnenstange.
Ta beseda je dobro znana v Istri Slovencem, Hrva¬
tom in Srbom (le-tem v Peroji pod Vodnjanom).

— 51

Vrsta 117. — Na Poljskem in na Litevskem
stvarjali so vojsko (armado) le možki plemenitega
rodu (šlachcici ali boljarji).

Vrsta 125. — Szcztirze  (Ščorje) je posestvo,
ležeče na vzhodni strani Novega gradka. Uživaje pe¬
snik v domu Clireptowiczev, lastnikov tega imenja,
gostoljubnost od novembra 1821. do januvarja 1822.
leta zložil je na istem to pesem.

Vrsta 126. — Mendog Ringoldovič  (Min-

dagos, Mindove, Mindulf) je bil veliki knez Litevski
od 1240. do 1263. leta in prvi, ki je osvobodil Litvo
od sosednih sovražnikov. Da se zavaruje pred Nemci,
stopil je bil v odnošaje z Rimom in prijel katolicizem.
Dovoljenjem papeža Inocencija IV. je bil kronan
1252. leta v Novem gradku za litevskega kralja. Ker
pa vkljub temu niso prenehali napadi Križakov, pre¬
šel je iznova na poganizem in je širil grozo in strah
med sosednjimi pokrščenimi ljudstvi. Nedaleč od No¬
vega gradka nahaja se gora, imenovana Mendogova.
V nji počivajo bojda Mendogovi zemski ostanci.

Vrsta 207. — Na velikih lovih  (na zwierzynie)
je lovila gospoda le velike zverine, na pr. medvede,
žubre (ture), divje svinje (maciore) itd. Po lovu so
imeli Litvinski lovci velike gosti, na katerih so uži¬
vali raznih jedač, ki jih je mogel prebavljati le človek,
ki je živel na Litvi in ki je prišel z lova; pili so pa
v obilni meri vodke (žitnega žganja), ogra (ogerskega
vina) in meda ali medice.

Vrsta 219. — Od or a, uniforma in sploh pra¬
znična obleka. V tem pomenu rabi ta beseda Istranom.

4 '

— 52  —

Vrsta 248. — Na čelu nemškega zakona ali reda
Ivrižakov je stal veliki na stavni  k (Grossmeister).
Njega je izbiral kapitol. Za njim'so stali: vrhovni
k o m t ur  (Erzkomtur), tretzler ali podblagaj-
n i k zakona, maršalek  ali h e t m a n in k o m t u r i
ali načelniki pojedinih samostanov (zvanih domovi) po
mestih in gradovih. — Nikakor ni se mi dalo napisati:
nadmojster ali n a d nastavnik za Grossmeister, ker
priprosti narod ne ljubi samostavnikov s prepozicijo
n a d. On si pomaga z pridevniki: veliki, viši, vrhovni,
načelni i. t. d., na pr. velika cerkev Kathedralkirche,
višega deželnega sodišča svetnik Oberlandesgerichts-
rat, vrhovni vojvoda Erzherzog, načelni škof Primas
i. t. d.

Vrsta 251. — Poklon  je danj ali davek (con-
tributum), ki so ga dajali uživatelji zemelj lastniku
istih. Sicer pa znači ta beseda : donum, flexio, incli-
natio in odoratio.

Vrsta 254. — Litvini so označali po svoje čase,
leta, mespce, tedne in dni. Sed m orake zvezde
so zvezdovje, uam znano pod imenem: koroški voz
(burovž) ali veliki medved.

Vrsta 256. — Križaš  k o vojsko se je skladalo
pred vsem se samih bratov  (bratov zakona), g e mi¬
kov (oprod), in lajikov, samohotnikov  (dobro-
voljcev) ali Žolnirjev,  ki so sold (mezdo ali plačo)
dobivali, potem s plaeevane pehote,  imenovane
landsknechti,  fussknechti ali sploh knechti (hlapci).

Vrsta 260. — Vsi historici trde, da so bili Nemci
po telesu veči od Litvinov ; ničuda: živeli so o lehkem
hlebu.

53  —

Vrsta 260. — Gedimin,  brat Vitcnesa, oteč
Kejstuta in Olgerda, ded Vitolda, Skargela in Jagela.,,
(Vladislava II., Poljskega kralja, moža sv. Jadvige),
je bil veliki knez Litevski od 1325. do 1341. leta. Na
Ponarski  gori se mu je sanjalo o železnem volku.
Po nasvetu Lizdejke,  najvišega duhovnika pogan¬
ske Litve, zidal je po istem senji na ustji reke Vilejke
v reko Vilijo grad Vilno,  ki je bil nova stolica Li¬
te vskega velikega knežtva,

Vrsta 275. — V tetnnavem srednjem veku je bil
prikrepljen priprosti narod na zemljo in podložen
svojim gospodarjem na milost in nemilost. Vladalo
je pravo močnejšega, tako zvano pravo pesti (Faust-
reclit). — Ako si je domneval kateri gospodar, vla-
stelin ali boljar, da uživa kdo drugi nepravom nje¬
govo zemlje, oborožil bi svoje ljudi in zaposedel ž
njimi iste zemlje samovlastno. To so bili tako zvani
za j azdy  (po naše: zajezdi), ki so končavali navadno
prelivanjem krvi; bili so pravi pogromi.  Tako je
bi) odločil slovom te pesmi tudi Litavor, da napravi
pomočjo Križakov zajezd na Lidsko in da je zasede.

Vrsta 281. Gospodi  je ostarela oblika od
besede gospod, dobro znana Isterskim Slovencem in
Hrvatom.

Vrsta 2S4. — To pori  (sekire), mačuge  (ba¬
tiče) in mlati  (cepci) so bili najgroznejše bojno
orožje starodavnih Litvinov.

Vrsta 301. — Litvini so častili kače, izlasti voze
in so jih hranili in negovali v svojih hišah.

Vrsta 318. — Glagol teti, tnem  (po poljski
ciq.c) izgublja se na Slovenskem. Slišal sem ga le od

— 54  -

Brkinov (prebivavcev na delih Bisterščine, Postojn-
ščine, Senožeščine, Sežanščine in Podgrajščine.) Po¬
vsod je pa še dobro znana beseda tnalo,  namreč
tla na dvorišči, kder cepimo drva. Na Primorskem
živi še vedno stara prislovica: „boljše je umirati na
sinovem tnalu, nego na hčerinem kolenu".

Vrsta 3Ž0. — Zaludo,  zaman, zastonj, nadarmo
(ki je prešlo v italjanski indarno), vergebens. Ta be¬
seda živi še prav krepko na slovenskem vzhodu.

Vrsta 339. — Ugovor.  V staroslovenščini, hr¬
vaščini (srbščini), bolgarščini in ruščini, v Gorjancih
na Dolenjskem in v Brkinih znači ugovor con-
tractus,  Vertrag. Temu dosledno ima Ceh za con-
tractus besedo: umluva,  Poljak pa: umo\va. Tako
slove med drugimi člen 1020. Imovinskega zakonika
za črno goro: „Razgovor je razgovor, a ugovor je
strankama zakon." Beseda ugovor služi tu v obče-
slovanskem zmislu. Zakaj ? — evo ga razloga: Na
vsi obmejni jezikovni črti od Mater (Materije) pod
Tatrami v Istri do Magjarjev nahajajo se Slovenci
in Hrvatje vedno v dotiki. V stolicah: Železni, Šo-
modski, Zaladski, Varaždinski, Križevski in Zagrebški
govori priprosti narod malimi razlikami isti jezik, ki
ga govore njegovi sosedje v Pomurji in Podravji na
Malem Štajarskem, namreč tako zvano panonsko slo¬
venščino. V Podgrajskem sodnem kotaru prebivajo
nad državno cesto, ki vodi iz Trsta na Senjsko Reko
pod Trsatom, Slovenci, namreč Brkinje. pod isto cesto
pa Hrvatje, namreč Čiči. — Prebivavcem onkraj Sotle
(mejne reke med Štajarskim in Hrvaškim) in Čičem
bodi ugovor contractus, prebivavcem tikraj Sotle in

— 55  ~

Brkinom pa contradictio ?! To vendarle ne gre in
ne pojde.

Sploh pa pišemo ugovor  namesti vgovor.
Vgovor ni pa nič druzega nego doslovni prevod
nemške besede Einrede, Einspruch, Eimvendung
(rekše: Ein -j- rede = v -f- govor). Ta pisava se
opira na fonetiko, tukaj neumestno, ker delamo pre¬
malo razlike med u,  ki nam služi teda, kedar imamo
v mislih nemški: ab, weg,  d ur  c h, z e r i. t. d. na
pr. uhod Abgang, Flucht, upad Abnahme, Sinken,
uskok Fliichtling i. t. d. in med v,  ki nam i’abi teda,
kedar mislimo na nemški ein,  hi  ne  in,  n. pr. vvod
Einleitung, vhod Eingang, vskok Einfall i. t. d.

Vrsta 354. — Tu misli pesnik na zemlje ležeče
ob Varjaškem  ali V s toč  ne  m (Baltiškem) morji.
— Litevski veliki knezi izročali so pridobljene zemlje
v lenščino (s fevdalnimi pravicami in dolžnostmi)
fevdnikom. Ti fevdnici so bili ud el ni knezi  (Teil-
fiirsten), ki so uživali zemlje  v ud  el  u d el  j e n e ;
vrhovna vlast nad istimi pripadala je pa velikemu
knezu.

Vrsta 377. — Finski bregovi  so na Finland-
skem ob Varjaškem ali Vzhodnem (Baltiškem) morji;
morje Kozarjev  je današnje Črno ali Rusko
morje  (Pontus euxinus).

Vrsta 383. -- Dva grada, eden je na otoku
Trockega jezera. Ta je bil Kejstuta Gediminoviča
stolni grad in je prešel potem nasledstva v last Vi-
tolda Kejstutoviča.

Vrsta 384. — Nekoliko vrst od Kovenskega grada
širi se sredi holmov in gor kaj lepa ravnina, po kteri

— 56  —

teče večnoživa reka. Ona slove za Litve najlepšo
dolino.

Vrsta 385. - V izvirniku stoji: dlan Rusalek.
Rus alke  so neka vrst jugoslovenskih vil. — Kder
stoji v staroslovenščini poluglasnik t, v hrvaščini ali
srbščini pa istemu odgovarjajoči a,  rabi v tem pre¬
vodu polnoglasnik e,  na pr. imamo več ministrskih
naredrb o bosrnskih stvareh.

Vrsta .394. — Glagol ve z ti, vezem, ricamare,
sticken živi med Slovenci in Hrvati na Isterskem
kopnu.

Vrsfa 442. Goneč,  cursor, tečec, čauš, pod-
žup, Eilbote.

Na Litvi so imeli duhovniki velik upliv na vla¬
danje. Najstarši med njimi je bil imenovan „kri-
vejto", ali „krive krivejto“  in je imel svoj sedež
blizu mesta ,,R o m o v e“ na Pruskem. Onde stoji
dandenes selo „H eili  gen  b e i 1“. — Duhovniki, tako
zvani vajdeloti  (vajdelote), singonoti ali lingustoni
opevali so na velikih slovesnostih slavna dela ime¬
nitnih prednikov.

Vrsta 449. — Premec.  Premca sta si na pr.
dva vola ali dva konja, drug drugemu enaka po
vzrasti in postavi. Ta beseda je doma na Krasu in
na Notranjskem.

Vrsta 487. — Pod voj e, dovratnik, stipite,
Tiirpfoste.

Vrsta 490. — Nem en (Niemen) je glavna reka
na Litvi. Neki historiki trde, da je prebivalo na obeh
bregovih velike te reke neko nemško pleme in izva-

— 57  —

jajo iz tega besedo Nemec, rekše prebivavca ob
Nemnu.

Vrsta 492. — Verenica,  zaročnica, obljublje-
niea, dovodnica, mlada, novica, sponsa, Braut. — Z
besedo nevesta,  ki služi v knjigi navadno za sponsa
(sposa), označajo na Primorskem bratje in sestre
ženo svojega brata.  Tako je na Primorskem po
slovenski in hrvaški

a)  meni  otčev oteč: ded;  — otčeva mati: baba;

— otčev brat: stric;  — stričeva žena : strina;  —
stričev sin: stričič  (strnič); — otčeva in materina
sestra : teta;  — materin brat: ujec;  — ujčeva žena :
ujna;  — tetin sin: tetič;  — ujcev sin: ujčic;  —
bratov sin: si novec;  sestrin sin: nečak;  — se¬
strin mož: svak;  — ženin oteč: tast;  — ženina
mati: tašča ali polnica  (punica; — materin mož
po smrti mojega otca: očim ali poočim;  — otčeva
žena po smrti moje matere: mačeha;  — ženin sin
iz druzega braka (zakona); pasi n ek ali pastorek;

— pasinkova sestra: pastorka;  — ženina sestra:
sva st; — ženin brat: šur;

b)  moji ženi  je pa moj oteč: sveker;  moja
mati: svekerva;  — moj brat: dever;  — moja
sestra : z a v a, z v i č n a. — Mojemu o t c u in moji
materi  je moja žena: snaha.  — Žene več bratov
so si drugi druga: jeterva;  — moži več sester so
si drug drugemu: pašenog, paš ali pašanec,  —
Besede svakinja,  ki se širi boljinbolj po mestih
za S c h w a g e r i n ali c o g n a t a, priprosti narod ne
pozna in bi utegnila značiti drugo ženo mojega
svaka po smrti moje sestre, bivše njegove žene.

- 58  —

Vrsta 494.  — Vlastelnica,  signora padrona,
Hausfrau. Tako nazavajo Istrani domačo gospodinjo
v gosposkih hišah.

Vrsta 570. — Kedo je bil ta Peresek  in keda
je živel, nisem mogel izslediti. Kakor ime kaže, je bil
Ruski. Iz 125. pesmi vrste smemo morda izvajati, da
je nosil isti Mendog pridevek Pereseka. — Mogilniki,
Peresekovemu podobni, nahajajo se tudi drugod po
zapadneni Ruskem.

Vrsta 575. — Veno  (b^ho, wiano). Vsem Slo-
venom znana ta beseda ne znači tega, kar razumevajo
pravniki pod besedo dos in vso propter nuptias donatio,
temue znači le ono imenje, ki je dobiva zaročnica
povodom svoje poroke v venec (na Krasu: za rožico),
odnosno za svoj venec. — Tukaj rabi veno v prvem
pomeni. Po ti pesmi je bila Gražina „blagovnica“
(Vermogenseigentiimerin, ker je imela svoje imenje
(parapherno).

Vrsta 587. — Š celin  a, poklina, špranja, Spalte,
Ritze. Tu beseda je doma nele na Poljskem, ampak
tudi v Gorah na Goriškem.

Vrsta 685. — Prigovor,  prerekanje, opore¬
kanje, contradictio, exceptio, Einspruch, Eimvendung.
V tem smislu rabi ta beseda Hrvatom in Srbom,
Gorjancem na Dolenjskem, Notranjcem, Brkinom in
Kraševcem.

Vrsta 699. — Ve glas  ni,  peritus, je oni človek,
ki ve vsaki reči glas. Tako slove prislovica: Kdor
dumi neve glasu, naj ne hodi k ljudem v vas.

Vrsta 716. — Deti,  denem, sem del, ponere,
legen; dejati,  dem, sem dejal, dicere, sagen. V teh

— 59  —

raznih dveli oblikah, živita ta dva glagola na Beneškem,
Primorskem in na Notranjskem.

Vrsta 744. — Pr etra  na. Ta beseda je znana
ponekod po Goriškem za možnar, Morser, mortaretto.
Ona ima sicer domače lice, kakor ga ima na pr. po¬
gača (la focaccia), čelada (la celata), oproda (parvus,
magy. apro), dvomim pa, da je našega porekla ; morda
je nastale iz srednjeveške latinske besede „tormen-
tum“, Kanone.

Vrsta 764. — Zagracati.  — Kakor se premi¬
kata na pr. glagola obrniti, zavrniti iz druge glagolj-
ske vrste v peto na: obračati, zavračati, istotako slove
v Istri glagol zagrniti v nedovršniku zagračati, ne
pa zagrinjati.

Vrsta 769. — Mij ati (po poljski mij^č, po
češki mijeti) je nedovršnih, izveden iz dovršnika mi-
noti in živi na Notranjskem in v Istri.

Vrsta 875. — Hester  je neka vrst Žmudskih

konj.

Vrsta 877. — Napadavec  je oni, ki napada,
napadalec  pa oni, ki je napadel. Grgarsko uho mi
pravi, da znači „1“ nekaj minovšega.

Vrsta 883. — Plazom ali ploskom  udarjati,
rekše udarjati z dlanjo.

Vrsta 889. — Na sabljo brati,  mit Sabel
empfangen.

Vrsta 904. — Blizu mesteca „Rumšišek“  na¬
haja se v Nemnu velik prag (čer ali skala), brodo-

— 60  —

plovstvu jako nevaren, imenovan „olbrzym“ (velikan)
ali „Bejienoport“, po naše: veleprag.

Vrsta 920. — Raz v e la stoji rimi zavoljo na¬
mesti razvedi  a od glagola razvesti, enlfalten.

Vrsta 1010. — P er kun ali P e run je bil Lit-
vinom bog groma. Ruskim pa bog nepogode (slabega
vremena).

Vrsta 1017. — Na vojni vjete sovražnike ali
brance, izlasti Nemce, sežigali so Litvini živo na čast
in slavo in na uteho večnoživih svojih bogov. Na tak
obred je bil naznačen vodeč, ali pa najznačnejši iz
vjetih sovražnikov. Kedar je bilo več takih, odločeval
je žreb.

Vrsta 1035. -- Prilebnica,  po poljski przyi-
bica, Siurmliaube.

Vrsta 1038. — Na bregovih Azovskega morja
je živelo več Tatarskih plemen, izmed katerih so se
najbolj odlikovali Nogajci,  ki so izvajali svoje ime
od Nogaja, imenitnega tabornika (vojskovoda) mo¬
gočnega Džengiskana. Po smrti svojega gospodarja
proglasil se je bil Nogaj vladarjem vseh Tatarjev ob
Črnem morji.

Vrsta 1049. — Pogrebi, odnosno polirane Litev-
skih knezov so bili jako slovesni. Kronik Stryj-
kowski opisuje slovesnosti o polirani velikega kneza
Kejstuta Gediminoviča tako-le : Po ukazu njegovega
sinovca Skirgela Olgerdoviča dovedli so truplo slo¬
vesno v Vilno. Na pradednem žrtvenišči napravili so

»■

61

veliko grmado se suhih drv. Oblekši pred njo truplo
v kneževsko obleko, položili so isto na lomačo s
sabljo, kopjem in tulom, poleg njega pa zvestega
njegovega služabnika, in sicer živega, najlepšega ži¬
vega konja z vso opravo za na lov opravljenega, par
hrtov (Windspielhunde), par vižlov ali ogarjev (Spiir-
hunde), risje in medvedje kremplje in lovsko trobljo.
Ovršivši molitve in žrtve na slavo in uteho veko-
večnih bogov in opevanje vseh slavnih Tajnikovih
dejanj, zapalili so grmačo, s smolo podlito. Tako je
vse zgorelo v plamenih. Pepel in ostanke kosti so
potem zbrali in shranili v trugo, ta so pa deli v
mogilnik.

Vrsta. 1088. — Na Litvi je bila navada, da so
se ljudje samohotno sami sežigali v svojih domih.
To je bivalo izlasti v hudih boleznih in nesrečah. Po
njih naziranji je bila samohotna taka smrt nekaj jako
častitega in hvaledostojnega.

Vrsta 1Q89. — Po starolitevskem in staroslo¬
venskem bajeslovji je duša, ločivši se iz telesa, zle¬
tela na bližnje kako drevo ali drugo vzvišeno mesto
in je z ondod gledala, kaj se neki zgodi z njenim
truplom. Ko je bilo isto shranjeno (spaljeno ali po¬
kopano), izgubila se je duša slovom nekih bajeslovcev
v vsemiru, zedinivši se z bogom, od katerega je po¬
tekla; slovom drugih bajeslovcev napotila se je pa
na dolgo pot do raja, kamor vodi ozka brv črez
globok bezden, v katerem se nahaja večen led. Duša
grešna izgublja na brvi ravnovesje, teleba v bezden
in probivši led čepi in jadikuje v njem na veke ve-

- 62  —

kov ; duša, grehov čista, prehaja pa srečno po brvi
na drugo stran bezdna v raj. V raji je vse mlado, v
njem biva večna pomlad, večno veselje in radovanje
prav kakor nam pravi narodna pesem :

Tam deklice se šetajo,
Mladencem se obetajo,
Po senčicah postajajo,
Vesele raje rajajo.

CIGANI

pripovedna pesem

Aleksandra 5. Puškina.

Prevedel

M. A. T e r n o v e c.

Nikder od sodeb ni zaščite.

Vrsta 571.

Ciganov tolpa šumovita
Po Besarabskem pohajkuje,
Ubogim šatrom pozakrita
Nocoj nad reko prenočuje.
Kako svoboden nje je stan,
Pod milim nebom miren san!
Pri vozih, platnom preperelim
Napolu kritih, kres gori,

Vari večerjo si družina.

Za tabrom pase osamelim
Po čistem polji se konjina;

Za šatrom medved rob leži.
Posredi stepe vse je živo:
Odhod zanima vseh skrbljivo,
Ki vže ob zori se začne.
Ženščadi pesmi, krik otrok
Žvenketom nakla se vrste. —
Na ta pa tabra vik in zvok
Ponočno padlo je molčanje;
Ščekanje psov le, konj rzanje
Podmolklo moti to tišino.

Gase povsod se ognjev krogi;
Vse mirno, mesec na nižino
Budžaško žarke svoje lije
In tihi tabor zlatom krije.

Le v enem šatru steza nogi
Stariha žde pred ogljevino,

— 66  -

Ogret poslednjim njenim žarom,
Po širnem polji se ozira,
Porošenim ponočnim parom.
Njegova mlada hči Zemfira
Potika se po gluhem polji
Žive po samorodni volji.

No pride. Svet objema mrak,
Zakriva luno črn oblak,

Ki vzrastel je iz vidnokroga.
Zemfire ni. V posodi shlaja
Večerja starca se uboga.

Tu ona je. Po rosnem planu
Mladenec bled za njo prihaja;
Neznan povsema je ciganu:
„Babajko!“ deva beseduje,

„Glej tukaj gosta: za kurganom
V pustoti na-nj sem naletela;

Da z mano hodi, mu velela;

On z nami biti hče ciganom,
Zakonov stat ga presleduje,

No, jaz mu bodem drugarica,
Aleko, veš, se imenuje,

Želi, da naj mu bom ženica. 11

Starec;

Naj bo. V okrilji šatre krova
Do jutre zjutra odpočivaj,

Pri nas, če hočeš, dalje bivaj,
Vzajemna si podpora bova,

Delil bom kruh in krov s teboj.

— 67  —

Naš bodi, naši se navadi,

Kočarstva nujam vsem privadi.

Ko zjutraj zora bo blestela,

Odrineš z nama vred odtodi;

Gotovega se lačaj dela, BO

če nehčeš nakla, pesmi poj
In po vaseh medveda vodi.

Aleko:

Pristajem.

Z e m f i r a :

Oh, on bode moj !

Kedo mi neki ga prevzame ?

No pozno, mesec skor zapade,

Z meglo pokrite so livade,

Dremota kmalu me objame.

Dani se. Starec tiho obhaja
Od vzhoda šatre do zahoda:

„Zemfira, vstajaj ! solnce vstaja, 70

Na noge gost, vže čas odhoda.

Pustite, detca, leglo nege.“ —

Družine več ne ziblje spanje,

Pobran je šater vsak, telege
Stoje gotove na pognanje.

Na nogah vse je, vse na posli,

Vale se tolpe po ravninah :

Možkarci, žene in dekleta,

Živahno detco v dvovrečinah

Neso na hrbtih leni osli; 80

5 *

— 68  —

Za njimi star in mlad odleta.

Tu šum je, hrum, ciganski spevi,

Vse meša se v medveda rjevi;

Verig nadležno to rožljanje,

Oblek in raznih krp pestrota,

Otrok in starih mož nagota,

Psov lajanje in zavijanje,

Sviralek glasi, škrip teleg,

Vse revno, čudno, vse neskladno,

No vse živahno, nenavadno; 90

Vse tuje vrstam naših šeg,

Vse kakor robov bolgarjenje,

Ki ni za pusto nam žive nje.

Mladenec gledal nevesel
Na zapuščene je ravnine,

No tajne toge ni pričine
Razjasnjevati sebi smel.

Zemfire zvesti spremljevatelj,

Sveta svoboden je bivatelj.

Nad njim veselo solnce pluje, 100

Blešči v poldneva se krasoti.

No kaj srce mladenca moti,

In kaka skrb ga nadleguje?

Tico božjo malo smeta
Teža dela nujnega,
Oemerljivo si ne spleta
Gnezda dolgoletnega.

— 69  —

V dolgo noč na veji dremlje,

V jutro sine solnca svet,

Tiča božji glas zajemlje, 110

Vzdregne se in poje spet.

Mine vigred, čar prirode,

Mine leta žarni kras;

Megle, veter, nepogode
Nam jesenski nosi čas.

Doba biva dolgočasna,

Tiča pluje v južni kraj;

Ko spomlad se vrne krasna,

Pride tiča k nam nazaj.

Podobno tiči potovalni 120

Aleko, vitez ta nestalni,

Nadejnega ni gnezda znal,

Nikder stanotno ni ostal.

Povsod po svetu je pohajal,

Povsod imel je nočni stan;

Vzbudivši rano se svoj dan
Na božjo voljo je oddajal.

Živenja niso vse zmešnjave
Prisrčne trle mu lenobe,

In časi le čarobne slave 130

Bi zmogle zvezde ga svetlobe.

V ničemno gizdost in zabavo
Kedkedi bi se zazibljal,

A nad osamljeno mu glavo

— 70  -

Neredko grom je grohotal;

No bez skrbi bi spod nevihte
Živel dremaje v beli dan,

Osode ni priznaval ihte
In da slepi le njena dlan.

Kako strasti pa, Bog! besnele 140

V poslušni duši so njegovi,

Kako so silni njih valovi
Zalili prsi mu vskipele!

Zazmer strasti so zakrknele ?

Vzbude ob dobi so gotovi.

Zemf  ir  a:

No, ne stori ti se inako,

Da si zavrgel na vse dni ?...

A 1 e k o :

Zavrgel kaj sem?

Z e m f i r a :

Vse dakako:

Domovje, mesta in ljudi.

Al e k o:

Inako? Da bi ti umela, 150

In si pred svojo dušo dela
Nevoljo v dušnih mest gradovih!

Ljudem v čemernih tam domovih
Na lica jutra hlad ne piha,

Nobeden vonja šum ne diha;

Ljubav zagrebši misli izganja,

— 71  —

In z voljo svojo vsak trguje;

Pred krivini bogom glavo klanja,

O novce, vrv ga nadleguje.

Zavrgel kaj ? Promeni mnenje, 160

Predsodkov svojih sodbo krivo,

Ljudi bezumnih li gonjenje,

Sramoto morda li bliščivo ?

Z em f i r a :

Tam so palače velekrasne,

Tam vidiš raznocvetne sage,

Tam igre, veselice glasne,

Tam najdeš ženskih lišpe drage.

Al e k o:

Veselje kako po gradeh ?

Kder ni ljubezni, ni radosti.

In ženske? Lepša si od vseh 170

Bez biserov in bez dragosti
Na vratu, prsih, na prsteh.

Družica zvesta mi ostani
In mene -- to so moje želje —

Naj dolgo s tabo Bog ohrani :

Progonstvo bode mi v veselje.

Starec:

Ti ljubiš nas, četudi rojen
V bogatih slojih si naroda,

Primerna pa mu ni svoboda,

Ki za-njo nikdar bil ni vzgojen.

180

— 72  -

Živi med nami še predanje,

Da cesar k nam je bil poslal
Človeka z juga na izgnanje. —

Poprej pač dobro sem poznal,

Pozabil pa sem mu nazvanje. —

Po letih mož je bil vže star,

No dobrodušen, srcem mlad,

Imel je pesmi diven dar
In glas podoben šumni vodi.

Imel ga vsak je srčno rad, 190

Ob Donave je hodil prodi,

Nikogar nikedar ni žalil,

Pravljicami se z vsemi šalil;

Stvarij pa druzih ni umel,

Otrok je plašen bil, nesmel.

Za njega drugi so možine
Lovili ribe in zverine.

Ko bistra reka zledenela,

Ko zimska vihra je vihrala,

Prirejali so s kož odela 200

Davaje mu jih v pokrivala.

Nevoljnega se pa života
Ni mogel več da se privadi;

Hode otožen svoja pota
Trdil je, da ga bog inadi
Za gnusen greh je kaznoval.

Živel je pa v rešitve nadi;

Nesrečen zmer je žaloval,

Ob velereki se šetaje

Pretakal srage je debele, 210

Domovje svoje spominjaje . . .

— 73  —

Ob smrti prosil je ljudi,

Da bi turobne mu kosti
Prenesli v južni kraj dežele,

Da gost na tujem ne počiva,

Da vsaj doma svoj mir uživa.

Aleko:

To sodba tvojih je sinov,

O Rim, ponosna ti država!

Ljubezni pevec in bogov,

Povedi, kaj je neki slava ? 220

Mogilni jek, 11 hvalebnice
Iz rodov v rode glas begoči?

Li v dimnotemni morda koči
Cigana drobec pravljenice ?

Prošlo dve leti. Mirno brodi
Iz krajev v kraje trop ciganov,

Nahaja kakor vedno vsodi
Gostitev, neplačežnih stanov.

Vezi zavrgši prosvetljenja,

Živi Aleko na svobodi; 230

Bez vseh skrbi, bez sožaljeDja
Živenje kočujoče vodi.

On isti z isto je družino,

Pokrivši bivše čase s tmino

V stvareh posnema vseh cigane;

Zaljubljen v njih je nočne stane,

V opojno, večno njih lenivost
In v njih jezika privabljivost.

— 74  —

Kosmati medved, sin brloga,

Družban pred šatrom mu je zvesti ; 240

Po selih ta, po stepni cesti
Izza dvorov Moldavskih stoga,

Renče po zadnjih nogah hodi
In smešno se na plesu vije
Verigo sitno si izdiraje.

Ob palico se opiraje
Na boben starec leno bije;

Aleko zver pevaje vodi,

Obhaja selski svet Zemfira, 250

Darove mile v dlan pobira.

Nastane noč in vsi ti troji
Proso nežeto si vare ;

Zaspal je starec, vse v pokoji,

Na šator padle so megle.

Na jarem solnci starec greje
Oledenelo svojo kri;

Pred zibko hči ljubezen peje,

Strmi Aleko in bledi.

Zemfira:

Stari mož, grozni mož,

Rezi me, pali me, 260

Ognjev vož, ostri nož
Nilcaj ne straši me.

Nad vse sovražim te,

Nad vse preziram te,

Jaz ljubim druzega,

Jaz mrem za ljubega.

75  —

A 1 e k o:

Zemfira, molči, vže zadosti!

Ne ljubim pesmi samopašae...

Zemfira:

Ne ljubiš? Čudi tvoje strašne!

Na svoje pojem si radosti. 270

(poje:)

Rezi me, pali me,

Ne povem ničesar,

Stari mož, grozni mož
Ne doznaš ničesar.

On svežši no spomlad,

Gorkejši žarnih dni,

Kako je smel in mlad,

Kako za-me besni!

Kako sva stiskala

V tihoči nočni se, 280

Kako sva muzala
Sivoči tvoji se!

Al ek o:

No, molči, dosti je, Zemfira!

Zemfira:

Tako umel si pesem mojo?

Zemfira!

A1 e k o:

— 76  —

Z e m f i r a:

Hočeš li prepira ?

Za-te sem pela pesem svojo.

(Odhaja in poje : stari mož i. t. d.)

Starec :

Spominjam se, da pesem ta-le
Za mojih dni, je zložena,

In med ljudmi na puste šale

Oddavna biva poj ena. 290

Na pustih stepah kraj Kagula, —

Bilo na zimski je večer —

Pred ognjem pestovaje hčer
Njo pela moja je Marjula.

V spominu leta mi minila
Izgubljajo se zdnedodne,

No ta-le pesem se zarila
Globoko v moje je srce.

Vse tiho. Z mesečino krasen
Blešči nebeški se obok ;

Vzbudila starca je Zemfira:
„Babajko! oh, moj mož je strašen!
Iz prsij grozen vre mu stok,

Iz njih tožaljka mu prodira."

Starec:

Ne drezaj ga, molčanje hrani,
Predanje Ruski znajo svoje,

Da težko spečim duh domači

- 77  —

Po noči v sanjah prsi tlači

In da odlazi, čem zapoje 310

Petelin v jutro. Tu ostani.

Zemfira:

Oh, otče! šepče, čuj: Zemfira.

Starec:

I v sanj ih te imade v glavi,

Za-te živi, za-te umira.

Zemfira:

Ni mar njegove mi ljubavi,

Svobode zlate duša hoče;

I moje . . . tiše . . slišiš ? . . pravi . . .

Ime vsedrugo . . zdaj . . grohoče.

Starec:

Čigavo ?

Zemfira:

Jezno škriplje . . pazi . .

Ta hripav glas ! oh, to je hudo, 320

Vzbudim ga.

Starec:

Hčerka, vse zaludo!

Duha ne podi, sam odlazi
Pred jutrom.

Zemfira:

Vže se povrnivši . .

Privstal, me kliče, čuj . . vzbudivši . .

Opraščaj, k njemu grem. Zaspij !

— 78  -

A 1 e k o :

Odkod  ?

Zemfira:

Pri otci sem sedela.

No, kakšen duh te je pestil?

Trapitve duša je trpela,

Strašansko v snu si mi grozil,

Srdito škripetal s zobmi 330

In mene klical.

Al eko:

Sanj mi vznide . .

O tebi in vidim, hčeš da ti . .

In videl strašne sem privide.

Zemfira:

Nikar ne veruj snu prikaznim.

A1 e k o :

Ne verujem več ničemu,

Ni snem, ni v slovom ti prijaznim,

In niti srcu tvojemu

Starec:

O čem žaluješ, glupec mladi?

Slovo vsem togam daj nečasnim,

Svoboden si pod nebom jasnim 340

In ženske v krasu so spomladi,

Ne plakaj: toga te pogubi.

A1 e k o :

Babajko! ona me ne ljubi.

- 79  -

Starec:

Potrpi, saj je še otroče,

Otožnost ti je bezrazsodna,

Ljubav ti prava je, prirodna,

Srce pa žensko mene hoče,

Pogledi: po nebeškem svodi
Svobodno bleda luna hodi,

Gredoč enakomerno lije 350

Svetlobe žar po vsi prirodi;

V oblak naj črni se ozre,

Takoj s bleščobo ga obsije,

Do druzega pa dalje gre

In žarkom svojim ga obvije.

Kdo ji na nebu kraj pokaže
Vele: odtamkaj se ne gani!

Kdo mlade deve srcu ukaže :

To ljubi, zvesta mu ostani.

Uteši se. 360

Aleko:

Kako me rada

V objemih nočnih je imela !

Kako po noči sredi hlada
Nje duša z mojo je kipela!

Veselja polna detskega
Neredko nežnim šepetanjem,

Opojnim svojim ljubovanjem
Zamisli s časa prošlega
Razganjati mi je umela;

Srca več nima zvestega

Ljubezen njena je shlapela. 370

- 80  —

Starec:

Poslušaj me, povem ga tebi
Prigodek istinit o sebi:

Ko Donavi, mogočni vodi,

Grozil ni mečem še Moskal, —

To pojmeš, da po glavi hodi,

Aleko, stara mi pečal, —

Teda smo bali se sultana
In paša vladal je v Budžaku
Z visokih stolpov Akermana.

Mladenec bil sem in junaku 380

Radosti duša je kipela,

Nobena vlasov kodravih
Ni še sivinka mi belela.

Izmed dekletec dražestnih
Zazrl sem eno. Dolgo gledal
Sem kakor solnca svet jo rad
In koncem koncev jo posedal.

No, kakor zvezda padajoča
Prošla namah mi je spomlad,

In ti ljubezni doba vroča 390

Hitrejše še si ti minila!

Le leto dni mi je cvetoča
Marjula moja zvesta bila.

Nekodi pri Kagulskem blati
Na tuj smo tabor naleteli,

Ciganov teh nemili sklati
Pri naših šatre so razpeli;

Pod njimi dve noči so spali,

Drugam na tretjo pa zbežali.

— 81

Pustivši mlado svojo hčer
Ušla za njimi je soproga.

Pokojno spal sam; zora svane,

Vzbudim se, žene ni nikder,

Zakličem,... sledov vseh nestane
Zemfire plač in srčna toga
Na jok me zmaga. — Vse odtedi
Sveta omrzle so mi deve ;

Nobeni moji več pogledi
Iskali niso drugarice,

Ni bilo več je krasotice,

Da ž njo delil bi svoje reve.

Aleko:

Kako da nisi ti sledil
Nemudoma neblagodarni ?

Hotimu ino nji sleparili
Kindžala v prsi zasadil?

Starec:

Zakaj ? uživaj vsak mladosti.

Kedo ljubezni tok zavrne?

Vrste vsakomur se radosti,

Kar je prošlo, se ne povrne.

Aleko:

Jaz nisem takšen. Bez razloga 420

Pravic se svojih ne odrečem ;

Če  na osveto se zatečem,

Nad morja bezdnom naj zadela
Ob spečega bi vraga noga,

Prisegam, dl bi bez odloga

400

410

6

— 82  -

Pogubo grozno mu nadela;

V valove morske bi ga gladke,
Neda vzbledelbi, povalila:
Nenadna groza probujenja
Divjaški bi mi smeh izvila,
Štrbunk pa dolgo še padenja
Rodil radosti bi mi sladke.

Mladi cigan:

Še jedno, jedno poljubljen je.

Z e m f i r a:

Moj mož je zloben in sumi.

Cigan:

Še jedno, no, na poslovljenje.

Z e m f i r a:

Oprosti, dokič sem ga ni.

Cigan:

Povedi, kedi spet svidenje ?

Z e m f i r a :

Nocoj, ko lune rog zaide.

Tam za kurganom pri mogili.

Cigan:

Ukani. Ona tja ne pride.

Z e m f i r a:

Pobegni . . on ! . . tam bom, premili!

430

440

- 83  -

Aleko spi. Po glavi kroži
Nemirapolna mu pojava.

Kriče vzbudivši se na loži,

Okoli sebe potipava;

No, roka, strahom otrpnela,

Ob hladne cundre je zadela,

Pri njem njegove ni družice.

Pristavši, na ušesa vleče,

Od straha, groze ves drgeče, 450

Preleta led in žar mu lice;

On vstane, tam pred šatrom hodi,

Okrog teleg preplašen brodi.

Vse tiho, mirne so poljane,

Zašel je mesec za oblake;

Leskot se zvezd zavija v mrake;

Po rosi vidne gleda slede,

Vodeče nekam za kurgane,

Da najde meje jim neznane,

Za njimi kaj oprezno grede. 460

Na kraji steze pri mogiii
Zidina je belela v m raki,

Naprej noge so mu podili
Tesknobe nejevoljni tlaki.

Treso se ustne mu, koleni.

On ide . . . Jeli to pa sanje?

Zagleda senci dve megleni
In sliši nežno šepetanje
Tam za kurganom na mogiii.

6 '

- 84  —

Prvi glas:

Bo čas.

Drugi glas:

Postoj !

Prvi glas:

Vže čas, premili!
Drugi glas:

Ne, ne, naj svane dan . . . postoj! . .

Prvi glas:

Vže pozno !

Drugi  glas:

Oh, ti ljubiš plašno !

Minoto !

Prvi glas:
Pogubiš me strašno!
Drugi glas:

Minoto !

Prvi glas:

Če bi pa vzbudil se
Moj mož bez mene ?

A1 e k o:

Sem vzbudil se.

A kam hitita proč odtode?

Pri grobu vama lepše bode.

Z e m f i r a:

Pobegni, druže ! vže . .

470

- 85  —

A1 e k o :

Postoj I

No kam bežiš mladenec moj ?

Obleži tu (zarinil je va-nj nož).

Z emfira:

Aleko!

Cigan:

Umiram. 480

Zemfira:

Aleko! ti ubiješ ga.

Postoj, bezumeo ti krvavi.

Kaj si storil?

Aleko:

Nič hudega,

Napij njegove se ljubavi!

Zemfira:

Ne, nič ne straši tvoj me vzor,

Grozitve tvoje vse preziram,

Proklet ti bodi tvoj umor!

Aleko:

I ti umri! (ubija jo).

Zemfira:
Ljube umiram.

— 86  —

Zlatil se vzhod je v rumenici,

Aleko gleda črez zidino,

Drži krvavi nož v desnici 490

In zre na groba nasipino. —

Pred njim dve trupli ste ležale.

Obraz morilca je strašan ....

Prestrašena ciganov četa

V okrogu daleč ga obleta,

Na strani koplje grob hladan;

Do trupel so pristopovale,

V oči ju ženske celovale.

Sedel je starec venomer

In gledal na zaklano hčer 500

Nemično nemim žalovanjem.

Vzdignivši trupli dve na ramo,

Pred novo so ju nesli jamo
In v njo zagrebli narekanjem.

Aleko na pogrebno stravo
Oddeleč gleda. — Ko zasuli,

Poslednjo grudo na njo vsuli,

Molče sklonivši težko glavo
Na svežo povali se travo.

Stopivši k njemu starec pravi: 510

„Ostavi človek nas gizdavi!

Pri nas priprostih ni postave,

Ni mok, ni trlic, ni trapitve,

No vzdihi in srčne vse rotitve,

Vse to ne sodi v naše nrave.

Z morilcem pa nam ni družitve.

Za divje nisi rojen zgode,

— 87  —

Zahtevaš za-se le svobode,

Grozanski tvoj nam bode glas.

Pohlevni, dobre mi smo čudi, 520

Ti zel si, smel, ostavi nas;

Pa, Bog! da s tabo mir bo tudi.“

To reče ... Kočevniška tropa
Zapušča groze to nižino,

Pospešuje z vozovi stopa,

Izgublja v step se meglušino,

Le jedna sama še telega,

Prestralom starim revno krita,

Na polji prostor svoj zalega.

Tako neredkokrat pred zimo, 530

Ko se zarana iz megle
Vzdigava na popotno plimo
Žerjavov s polja pozna kita,

Ki krikom se na jug pode,

Obstreljen svincem smrtonosnim,

Povešenim krilutom rosnim
Žerjav sam samcat v polji mre, —

Ves dan pred vozom osamelim
Zakuril ognja nikdo ni,

Vso noč pred šatrom začrnelim 540

Zatisnil nikdo ni oči.

Sklep:

S čarobno silo pesnopenja
V meglenem mojem se spomini
Oživljajo še zmer videnja
Na srečne in nesrečne stike

■— 88  —

V deželi, koder strašni čini
Orožja svoj so ples imeli,

Kder ukazavne so mejnike
Stambulu Ruski ponadeli,

Kder stari orel naš dvoglavi 550

Kriluti šviga v svoji slavi,

Ondukaj srečal sred pustine,

Nad mejami starinskih stanov,

Telege mirne sem ciganov,

Ukročene svobode sine.

Lenuhasto za njih krdeli
Po širnih puščah sem rojil,

Priprosto ž njimi jed delil,

Po noči spal pod njih odeli;

Njih pesmi sem se radoval, 560

Ki uhi ste jih potem čule,

In dolgo drage Marijule
Ime sem milo miloval.

Ni tam med vami ni je sreče,

Prirode bedni vi otroci,

Srce na krpah tudi peče,

Strasti kipe i tam potoči;

I vaše kočevniške koče
Po puščah v reve so zarite,

Kipe strasti., povsodi vroče, 570

Nikdar od sodeb ni zaščite.

Pripisi.

Aleksander Sergej evič Puškin, avktor
te pesmi, narodil se je 26. maja 1799. leta (po starem
koledarji) v Moskvi in je umrl 29. januvarija 1837.
leta izpovedan, pričeščen in v sveto olje det za rano,
ki mu jo je zadal dva dni prej njegov soperec George
Hocker-Dantes v dvoboji za Črnim potokom blizu
komendantskega letnika v Petrogradu. — On je naj¬
slavnejši ruski pesnik in dobro znan tudi v naši knji¬
ževnosti. Prozaični njegovi spisi so gotovo vsi vže
prevedeni na naš jezik in naši pesniki: Jovan Vesel
(Koseski), France Levstik, Ivan Vesel (Vesnin) in
Anton Medved prevedli so nam marsikateri blago¬
zvočnih njegovih pesmotvorov. Lepi so izlasti Vesni-
novi prekladi.

Pesnik je bil, kakor njegov prijatelj Adam N.
Mickiewicz klasično in temeljito izobražen mož. Jezika
francozki in angleški sta mu bila tako domača, kakor
ruski jezik. Poznal je celo naš jezik.

V mladenčeskih letih je živel pesnik jako sa-
mopašno. Ni je bilo skoraj radovanke in igre, ni ga
bilo skoraj spora in ponočnega izgreda, kder bi ne
bilo njega poleg. Neredno živenje spravilo ga je po¬
novno na smrtno posteljo in zahvaliti se je imel le
krepkim svojim živcem, s telovadbo ojačanim, da je
utekel pred časom beli smrti. Zarad nekih satiriških
spisov prišel je, dvajsetleten mladenec, v preiskavo
in je bil potem premeščen iz Petrograda v Ekateri-

— 90  —

noslav na službo v ministerski odbor o kolonistih
južnega Ruskega, odkoder je bil poslan v Tučkov
(Izmail). Sretši na poti ciganski tabor, pridružil se
je k njemu in je nekoliko časa z istim kočeval po
Besarabskem. To životarjenje med cigani rodilo je v
njem pripovedno to pesem, kakor je rodilo njegovo
bivanje v Ekaterinoslavu poemat: „Bratja razbojniki",
njegovo potovanje po Kavkazu divno pripovedno pe¬
sem : „Kavkazkij pliennik", ono po Krimu pa istotako
lepo pripovedno pesem: „Bahčisarajskij fontan".

Vrsta 2. — Be sa r a b s ko (Bessarabija) je dan¬
danes rusko ozemlje, ležeče med Prutom in Dnestrom.
Južni njegov predel ob levem bregu Donave je znan
pod imenom Budžak  in glavno njegovo mesto je
Akerman  (po ruski Bieljgorod), ki stoji na desnem
bregu Dnestranskega limana.

Vrsta 43. — Kurgan,  mogila (gomila), nad-
grobnik, der Grabhiigel, die Grabhohe, tumulus.

Vrsta 47. — Stat,  člen zakonov, der Paragraph.

Vrsta 74. — Telega,  (telege, telenge, telige,
taljige) dvokolnice, rekše voz na dve kolesi bez
krmila.

Vrsta 78. — Dvovrečina,  dvanjki, vreča z
dvema dnoma, besaga, bisaccia, der Zweisack. To
besedo sem slišal na trgu za živino v Sežani od sa¬
mih ciganov s Postojnščine.

Vrsta 92. — Bolgari  ti, peti žalostne pesmi.
Ta beseda je doma na Notranjskem, v Brkinih in v
Istri in je menda tam ostala od časov bolgarskih
bogomilcev.

— 91  —

Vrsta 93,— Žive  nje  od glagola žiti, živem,
ali živeti, živim, das Leben;  življenje od gla¬
gola  živi ti se, živim se, die Nahrung,

Vrsta 146.  — Inako se mi je storilo. Tako
sem slišal govoriti na Komenščini v Svetem, na Se-
žanščini pa v Orliku in bi značilo po nemški: ein weh-
miitiges Gefiihl hat mich ergriffen.

Vrsta 165. — Sag, preproga, prestira, čilim,
der Teppich. Tako govore Istrani: „sagom se sa-
gnuti“, inchinarsi profondamente, kar odgovarja polj¬
skemu: „padam do nog“ in ruskemu: „biju čelom".

Vrsta 181. — Ta povest se nanaša na starorim¬
skega pesnika po imeni: Ovidius Publius,  sploh
imenovanega Naso, ki ga je bil relegal  (odpravil)
slavni rimski cesar Avgust zastran zablode iz Rima
v Tome, denašnje Kustendže. — Od vseh Slovenov
podjarmili so si najbolj beneški Slovenci in primorski
Slovenci in Hrvatje romanske glagole davši jim
obliko in pomen nedovršnikov in dovršnikov, na pr.
aretovati, aretavati (po hrvaški: aretivati) in aretati;
registrovati, registravati (po hrvaški: registrivati) in
registrati; lejiti (čitati) in prelejiti (prečitati); hudo¬
delca so orožniki aretovali (waren mit seiner Arre-
tierung beschaftigt), dokler ga niso aretali; zadruga
registrovana (vpisovana) ni še registrana (vpisana);
infulovani stolni prošt ni še infulan i. t. d.

Vrsta 205. — I n a d, inat,  sovraštvo, jeza, za¬
vist. negajivost. Ta beseda je dobro znana pri Banih
in na Opčinah na Tržaškem in v Orliku na Sežanskem
Krasu.

— 92  —

Vrsta 228.  — Neplačežen,  neplatežen, nepla-
tiv, neplateben, bez plačila, ohne Bezahlung. Beseda
plačljiv,  ki rabi v naših časnikih za pagabile, zahl-
bar, služi priprostemu narodu za: piangoloso. \vei-
nerlich.

Vrsta 243. — Moldavsko,  Moldavansko, ali
Bogdansko je dežela, združena dandanes z Vlaškim
(Rumunskim kraljestvom).

Vrsta'291. — Kagul  je jezero (blato) v Besa¬
rabiji blizu desnega brega Donave.

Vrsta 374. — M o skal,  Moskvičan. Tako naza-
vajo Poljaki Rosijane ali Veleruske. Maloruski (Ru-
teni) so jim Ruski.

Vrsta 376. — Pečal,  globoka žalost, 1’affano,
der Gram.

Vrsta 491. — Nasipina,  zavalina, namet, na¬
nos, ali nasip zemlje.

Vrsta 505. — S trava.  — Ta beseda, ki se na¬
haja uže v staroslovenščini, značila je sprva pogrebno
pojedino (trebine ali osmine), pozneje pa sploh po¬
grebne slovesnosti. Tukaj služi ista v poslednjem
pomenu.

Vrsta 549. — S ta m bul,  Carigrad, Konstanti¬
nopel, Istambul, je prestolnica osmanskega (turškega)
cesarstva.

Vsebina:

Stran

Gražina.

Vvod.3

Pesem.7

Pripisi.46

Cigani.

Pesem.62

Pripisi.89

■ ' v."’*



r

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA

00000209927