Št. 8&
V Gorici, v soboto dne 16  marca  1912.
Te&ti XUL
Izdala trlinrat na todn in vc^r v tireli, 6e!rt)k in soboto oh 4
uri (»o^okliu1 ter «tan<* po p >šii projeniatia ali v Gorici,, na ».1 >m pošiljam:
V«tt  lato     .     .     15  Si
v«   -,;*-.* v*V.L.
Za Nemčijo K 10'GO. — Za Ameriko in inozemstvo K 20.— , Posamične številke stanejo 10 vin.
„Š0(JA'' ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem-in Gradiš&aaskem*-in dvakrat v Jetu,,JCoJHUJ,fld Že-^ leznic, paraikov ia uožluili^rtz^.';
Na naročilu brez doposlane na-ročniae se ue oziramo.
Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. K Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v. Gosposki ulici št, 7 v Gorici v I, nadstr. na desno, IJprn vniši\ o           »
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr.  na lavo v tiskarni.
Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica.
Oglasi tu poslanice seračunijo po Petit^vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., -J-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Iv'an  Kavčič v Gorici,
— TeSefou šj. 88* —
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
Gorica; dne 16. 3. 1912.
V četrtek so se vršile nadomestne vo-\ \\tve '-za kranjski 'deželni zbor v Beli Kra-| jin/, Za inarodno-napredno stranko je kandidiral Julij Maiz-zelle, veleposestnik na Kropi, star prvoborilec napredka v Beli ¦ Krajini, za klerikalno stranko pa nekdo, ki je 'po milosti klerikalcev učitelj na -ljubljanski trgovski šoli, Dermastija. .Kakor je bilo pričakovati, so klerikalci v okraju zmagali. Toda kakšna zmaga! ,Na 1100 .naprednih pride 1300 klerikalnih glasov, pri Čemur se mora pomisliti, da se je za klerikalce pehalo vse, kar leze ino grede, vsi farovŽi, pa sam deželni 'glavar dr. Šusteršič, Laan-pc, Krek, štajerska dnžavnozborska poslanca Korošec in Roškar, Jarc in vrag vedi, kdo še vse. Baje so potrosili klerikalci iz deželnega odbora okrog 10.000 K -za agitacijo, in .gotovo je prst božji, da so ravno v sredi najhujše agitacije pričeli — graditi belokranjsko železnico.
Ne, to je vse lepo .in prav. Napreid-njaki smo'lahko zadovoljim s takimi volitvami. Prvič nismo ničesar zgubili, ker je mandaf«Sil že pr<e'j v. klerikalnih rokah, izato smo pa mnogo pridobili, namreč zavest, da -je ljudska .masa pristopna .napredku in da sv ga celo želi, vkljuitP vsemu klerikalnemu terorizmu, ki jo tlači, — in da je cd napredne strani treba samo dvojnega: Tidnci organizacije in velikih smotrov. To je pa tisto, o čemur smo že tolikokrat pisali s tega mesta, in kar so klerikalci <nazvali papirnato reševanje maše stranke. Toda mi ne bomo nehali pisati v tem smislu, saj je uprav klerikalno pisar-jenje dokaz, da so jim naše besede neprijetne. Lalhkio jih potolažimo, da ne bo dolgo, pa ibodo doživeli še hujše stvari. — »Onemogli znanstvenik«, to je najnovejša klerikalna polemična — .znanost. Zadnjič so se trudili dokazati, da človek ni potomec 'bitij, ki tačas niso imela nič človeškega na sebi. Sedaj se trudijo dokazati, da je človek ustvarjen iz gline. Če si ogledamo ¦'klerikalno znanstvenost, jim njihove .glinaste duševne zmožnosti veru-
jemo brez vsakega r:adaljinega dokaza. S tem jilh sicer nočemo psovati, marveč le konstatiramo tisto znano iniieriornost vse njihove polemike in vsega njihovega doka-, zevanja. V Seidlovem slučaju so dobili kost, katero 'bodo seda? glodati; vera je v nevarnosti, morala in šolski otroci tudi, pa je Pavlica svojim delavcem prečita! resolucijo, katere ni razumel nijeden poslušalec, za katero pa so seveida glasovali so-. glasno vsi. Sedaj sta vera in morala rešena, Pavlica in »Primorski' List« pa se lahko vležeta ma svoje Ikulturno-foojne lavo rike.
S tem pa je dokazana vsa klerikalna perfidnost: Oni govore o svobodi vere, katere jim noben resnično svobodoljuben ali liberalen človek noče in- ne more kratiti in katero jim tudi 'garantira avstrijska ustava. Toda oni kratijo našo svobodo •Janka, misli, tiska in .govora, oni govore venomer o kulturnem boj,u, in če ga nI, ga napravijo zato, da laihko kažejo na versko nevarnost in odvrnejo 'pozornost od gospodarskega in političnega polja, na katerem se jim ljubi še v 'naprej 'gospodovati.
Vkljub njihovim neprestainim zmagam pri nas in drugod se jim majejo tla pod nogami. Oii- to čutijo, zato so vedno bolj divi?. Ni zlomka, da bi enkrat pravična stvar ne zmagala. Narddno-napredna stranka stori svoje, socialna demokracija pa svoje, in pride dan, ko vrže koalirana »levica« vse te verske farizeje iz templa, katerega so- iizpremenrili iz hiše božje v tržnico. j                                                                                               K.
Delovanje švicarskega tme-tijstep sekretariata.
Dne 7. ju:n'*(ja 1897. 1. se je ustanovite' v Švici zveza vseh v državi obstoječih knieiiijskih društev in združenj. To je švi-canski kmetijski sekretariat ali tajništvo. Naloga mu je, »proučevati razmere domačega kmetijstva in sredstva'za povzdigo
'iste&V-ribirati primerno statistiko In staviti potrebne predloge za pospeševanje kmetijske obrti.« — Vsako leto se sestavi načrt dela, tajništvo ima razun tega dolžnost, izvršiti vse naloge, toi mu jih naloži državni kmetijski urad', dajati članom razna pojasnila in skrbeti za poučna predavanja. Tajništvo obravnava torej razna dnevna gospodarsko-politiična vprašanja, osobito v zakonodajni! zadevah, na lastno iniciativo, sodeluje pri istih na povabilo ] državnih uradov in skrbi za pouk.
Dveh velikih del se je lotil ta osrednji švicarski kmetijski urad, ki ste opozorili na ta zavod tudi inozemstvo: poizvedovanja za sklepe trgovinskih pogodb ter zbiranje podatkov o donosnosti (rentabili-teti) v posameznih vrstah kmetijskega gospodarstva. Prvo delo je izvršil kmetijski sekretariat po nalogu državnega kmetijskega urada. Na podlagi natančnih raziskovanj je iizdal »iMaterialije za pripravljanje trgovinskih pogodb« in je utemeljeval želje in zahteve kmetijstva. Slednje so v zadnjih trgovinskih pogodbah- res mnogo bolj upoštevane, kakor v prejšnjih, pri katerih sekretariat Še ni sodeloval. Kmetijski sekretariat si je pridobil nazadnje glede trgovinskih pogodb s posebnim ozirom na kmetijstvo toliko izkušenj, da je državna vlada nazadnje celo pozvala kmetijskega tajnika dr. Laur-a, naj vodi pogajanja za trgovinske pogodbe z Italijo, Avstro-Ogrsko, Francosko in Špansko. S svojimi deli in uspehi v trgovskopolitičnem oziru si je stekel ta zavod iza švicarsko kmetijstvo velikanske zasluge.
Lepe uspehe je dosegel kmetijski sekretariat z zbiranjem podatkov o rentabi- J lite ti kmetijskega gospodarstva. To delo, kakor tudi raziskavanje o stanja švicarskega kmetijstva se izvede sledeče: Vsako leto se vrši v Brugg-u (kanton Aargau), kjer ima sekretariat svoj sedež, tridnevni knjigovodstveni tečaj. Priglasi se vselej toliko udeležencev, da se jih mora vsakokrat veliko število zavrniti. iPovpreono jih obiskuje tečaj vsako leto 120 do 130. Poučuje se po posebnem' od sekretariata izdelanem načrtu. Udeležencem se predava
0 knjigovodstvu ,v toliko, v kolikor je potrebno za enotno pregledno računovodstvo v gospodarstvu na kmetijskem posestvu. Udeleženci se zavežejo, da bodo voidfli knjige po navodilih l:njigovodstvehega tečaja. Podvrženi so kontroli sekretariata. Uradnik sekretariata nadzoraije upravo posestva, pregleduje knjigovodstvo in sestavi letni računski zaključek. Posestvo ostane pod nadzorstvom sekretariata po več let. V šestih letih (do konca 1. 1907.) je znašalo število udeležencev na knjigo-vodsstvenem tečaju 744, nadzorovanih posestev pa 342.
Sekretariat zbira in uporablja zaključke knjigovodstev ;~-r objavlja o istih letna poročila. Zadnje poročilo je izšlo nedavno za 1. 1906. Zbirajo se sledeči podatki: povprečne številke o razdelitvi dohodkov v gotovem denarju ma posamezne vire dohodkov; .izdatki v gotovem denarju za plače služabnikov, iza živino, gnojila, krmo, seritena, davke in izavarovanje na hektar, delavske plače, kosmati dohodek in njegova razdelitev; uporaba pridelkov v domačem gospodarstvu, trgovinsko vnov-čenje pridelkov, dohodki sploh, čisti dobiček in končno narodnogospodarski dohodek kmetijstva. Priložena je ocena o, upravi .nadzorovanih posestev, ne da bi bili posestniki imenovani. Na podlagi vseh teh podatkov omogočena raziskovanja b plodovMosti ali dohodninski. vrednosti" zemlje, o visokosti potrebnega kapitala, končno o izpreminjevanju ali razlikah v dohodkih in izdatkih posameznih posestev nam mudijo izredno jasno sliko o stanju kmetijstva, kakor tudi o vzrokih in posledicah izpreminjevanj ali razlik v dohodkih in izdatkih. Ta raziskavanja so končno koristna tudi radi toga, ker se obenem z zbiranjem teh podatkov podaje mnogo kmetijskega pouka in se s tem tudi dobro kmetijsko knjigovodstvo vedno bolj udo-mačuje. V inozemstvu, osobito v .napredni Nemčiji, je našlo to delo švicarskega kmetijskega sekretariata mnogo priznanja.
Velike zasluge za švicarsko kmetijstvo si je stekel kmetijski sekretariat tudi s
1  svojim sodelovanjem pri .zakonodaji in si-
Maksitn Gorici.                                                  !
FOMA GOKDJEJEV.
Roman.
(Dalje.)
Kmet jo prijel v roke sekiro in šel počasi k mestu, ivjer je bil en obroč trdno zvezan z'drugim, zamahnil par-krat s .sekiro in se vrnil k Fomi.
»Jaz nisem 'Odgovoren, vaše visotoorodje ... «
»Ne boj se ...
»Že plovejo ...« je zašepetal kmet s strahom in se urno prekrižal. A Foma je gledal, posrriehovaje se tiho in začutil v š-rcn tajnostno čustvo, ki ga je ostro in žgoče ščegetalo ob srcu, z nekako neznano prijetno im sladko bojaznijo:
Ljudje na splavu so hodili še vedno semtertja, gibaje se počasi, suvajedrug d;rugega, pomagaje damam pri oblačenju, smeje se in razgovanjaje se, a splav se je tiho in neodločno sukal na vodi.
»Ako jih zanese proti karavani«, je šepetal kmet, »se zadenejo ob čela ladij in razbije jih na.kose ...«
»Tiho bodi___«
»Utonejo ...« • »Oom jim. pošlfeš, pa »jih rešiš ,..«
»Tako, da! ... Hvala lepa ... Kaj pa drugega; Saj so vseeno ljudje... In treba je zanje odgovarjati...« Zadovoljen, veselo se smeje, «j.e skočil kmet po splavih- proti hregir. A Foma ije stal "nad vodo im obhajala .ga je strastna želja, da bi kaj zakričal; toda vzdrževal s»e je, želeč, da l)i splav odplaval še dalje proč in da bi ljudje ne mogli
poskakati ralz njega na bližnje kolobarje. Zavedal se je \ prijetnega, laskavega čustva, ko je gledal, kako splav tiho( koleba na vodi in se z vsako sekundo bolj oddaljuje od njega. (Kakor bi obenem z ljudmi na splavu plulo tudi iz njegovih prs vse tisto težko in temno, kar jih je polnilo tačas. Mirno je vsopeval sveži zrak in obenem ž njim nekaj zdravega, kar mu je treznilo glavo. Prav ob robu od-plulega splava je stala'Saša, obr-jena s hrbtom proti .njemu: gledal je njeno lepo postavo in se nehote spominjal Med^nske. Ta je bila manjše rasti .,. Spomin ma njo ga je zadel, kot pik in-z glasnim, porogljivim -glasom je zaklical:
»Hej, vi! Srečno ... ha- ha4ia! ...«
Temne postave ljudi so se naenkrat in vse hkratu pognale proti njemu ter se grmadile v gručo, na sredo splava. A že se je svetil med mjhni in Fomo s hladnim bleskom skoro sežen-j širok pas vcide. Molk je trajal nekaj sekund....
In hipoma je priletel k Fomi cel orkan cvilečih, živalskega strahu polnih glasov, -zoprno žalostnih, a višji nego vsi drugi in najbolj zoprno izmed vseh je zapiščal tenki tresoči krik Zvanceva:
»Po^omagajte!«
Nekdo, najbrao solidni gospod z zalisci, je rjul v basu:
»Topč ... ljudi tope" ...«
»Kaj ste vi ljudie?!« je zlobno kriknil Foma, razdražen od krikov, ki so ga skoro da grizli.
A ljudje so v brezumju strahu begali po splavu; ko-lebal je pofd mjiihoviimi nogami, od tega je plaval hitreje in slišati je bilo, kako pljuska vznemirjena voda vanj in ploska pod njim. Kriki so trgali zrak, ljudje so skakali,
mahali z rokami in le vitka postava Saše je stala nepremično in mimo ob refou splava.
»Pozdravite mi.rake!« je kričal Foma. In vse lažje in veseleje mu <je postajalo, čim bolj se je splav oddaljeval.
»Foma Ignatjevič!« je zagovoril Uhtiščev z negotovim, toda treznim glasom: »glejte, to je opasna šala ... Tožil vas bom ...
»Ko utoneš? 'Le toži me!« je veselo odvrnil-Foma.
»Ti ubijalec!« je ihte zakričal Zvamcev.
Tačas se :j;e razlegal glasen pljusk vode, kakor da je vzkliknila od strahu ali .začudenja. Foma je vzdrhtel in otrpnil. Potem se je razlegal omamljajoči, divji krik žensk, prestrašeni vzkliki možkih in vse postave na splavu so odrvenele, kakor je kdo stal. In Foma, zreč na vodo, je čutil, da kameni. A po vodi je plavala proti injemu nekaj črnega,.obdajale se s penami.
Bolj iz nagona, kakor zavedoma se je vrgel Foma s prsi na bruna splava ier iztegnil roki naprej povesivši glavo nad vodo. Preteklo je nekaj neverjetno dolgih sekund... Hladne, mokre roke so objele njegov vrat in temne oči so se zasvetile pred njim... Tedaj je razumel, — to je bil^Saša.
Topi strah, ki ga -je bil hipoma obvladal, je izginil, zamenjavši se z divjim, bojevitim veseljem. Prijel je žensko krog pasu, 'dvignil jo iz vode, pritisnil k svojim prsim in ji gledal začudeno v cči, ne da bi ji vedel kaj. Ona se mu je laskavo nasmejala...
n>iil|e piiii.)
8
'  !«i&r?J&j^M^               K vsakemu
... ^aatoo0ii;Jci icrf^j.vz^^a^iiidi. Jpsttis-. .•"¦ ,#tVi&v^e, sekrf tariat svi>}ev«taiiiSde. in , ^-stavi predlogn^iito&go- je sodeloval osxk ''    - -bita :pK| v^tim-'o-. fivilih, jVri aakioiro o bol-¦ '¦ ¦ nf^ei^m^v^ovaTilU: in a&varovaniu 'Proti Nezgodam- fr-pri ;iK*vam Švicarskem ci-vitaeut zaftcomu \ vsakem; vprašanju je prirejal aaketeitn.zibiral gradivo PO oeli ¦državr, če je 'bilo .potrebno tudi '-v inozemstvu«, V3a*a }p .to delovanje upoštevala iti - '   J s pohvala Moipiiike seJkretariaia v vse nffgjpfiel.kpani^e^jkrse pehajo s 'predpri* ¦« ^pravarai raiJn-iSi navedesiit aaBfičopv, <Ra~ &¦''rzwm•$L',''&-|e; ta. veštajo (delovanje "do-
* 4 ^afc$L|e- .ugodilo pr^dibgooii šškreta/iata, ¦i :kar -$otrdf' osotbHo irLe< ^teleojeirf- civKni za-•'^onVrZ-aikoai'j* .bsSitfŠkeni,. zavarovanju. in ""'' zavarovaiiij-u  -zoper  .nezgode pa'.se se-k .. ^'   pripravlja,' a so ^se že v predlogo sprejeti v-   važni nasveti sekretariata.    *"•¦ '-.V.        - Pa- tudi v vseh  drirgib   taetijskilh ^4   vpra&ripi" 'je šokielovat iekretariat. Jako >3   natanflno -se. |e bavil iz delavskSfi vipra-¦¦' šapaetn, da ^poinore pornanikaliju kme-1   -  tijskiti delavcev! PrešMral,bo tudi ino-¦". zeir#e kmetijske delavske razmere in bo .-.. \;. iPfttejii>se .gradivocSbjavil. Nadalje je us-/,  :;'..:.faJMc&vil* s^"i«teistt'"staipiino s trgovskim in ; ,fj ifldiiltrijslcHii.-ciri^tvam permanenten raz-^%sžw^Ž^^;J^^W^ tMit-za po-. r '*' ^pe^evaarfe ' mfekarstva,' te "za -'švicarsko -v. -Jiihetijo* tako vtfmgospodarske-panoge. Z veliko organizacijo k produeente kolikor mogoče oftteffinil "Vplivu jntečiim trgovcev iii s tem gled-e cen .izredno ..mnogo kori-"¦'sllTTcsftetffvateemt. Tuffi v tej toSki se bo inozemstvo v Švici. IaUsko .mnogo učilo. ' Titdi v-šjoreja- in sadjarstvo, sta dala se-}.      dkretariatu nin<sgo dela, saj sta švicarskim .Jknvetovslpem „za živinorejo najizdatnejša vira dohodkov. L. 1>07 se je sklenila po-stava-oprenovljeaiju po trtniuSi uničenih Vinogradov, taie* je sekretariat torej ravno v zadnji <tafei z vinarstvom mnogo opravka. " iKonczio je pospeševal zalaganje vojsike s kiinetsjskiiTii' pridelki direktno pa-:,      tom .kitietUskih  nakupnih loi prodajaln in organizacij (zadrug), zanimal se je za železniške prevazšte c*nre jn skušal doseči, :'¦   ¦¦:<da se tnidi - ta: igadK željam (kmetijstva, samoobsebi pa se razume, da je delal tudi za kmetijstvu .primerno organizacijo kre-: -   dita.                           :. : ,.
<            . To je mepr>polna slika delovanja švi-
cars&cgn kmetijskega sekretariata. V drugič ?bo sdobro, »da si podrobneje ogledamo . delovanje tega zavoda v nekaterih tudi za nas važnih vprašanjih, taiko v mlekarskem in delavcem vprašanju, v .vprašanju bolniškega zavarovanja in zavarovanja zoper nezgotfe, v vprašanju krrietijsfeiga knjigo-vodstva v svrlho sestave statistike o ;do-' -   n€%trw&ti  {rerstabiliietf)    (kmetijstva^ . vt vprašanju sodeldvarda pn zakonodaji. Mi imtiho sicer svoje kmetijslke družbe, ima-\       rao »na Dunaju glavno vodstvo za zavaro-vati|e kmetijskih koristi, a vendar smo avstrijski agrarci .§e daleč od istega vpliva, l       ki 'bi ga ia#,ka imeli na cek> gospodarsko \       življenje v ^žavi, ako bi imeli bolj točno '       'orgaji^iciio,r — pa tudi tako vestnih de-:     , laveev, -kalsor $t .jma švicarski¦'kmetijski, sekretariat, lu ako ibi se naše kornoracije, . ki se rtočego i>e6ati z mteresnan zastopstvom kmetijstva, hotele nekolSco bolj odtegniti rajnim vladnim vplivom!
; Ponatisnili smo ta referat zadružnega
stroJkovjijaSca g. Mt!o§a Stiblerja, ker suto
' naili v .njem vse oire programne točke
/      kmetijsJie initnstrializacite^-k!
so važne za Slovence, fe referata se jasno
vid?,.kaiko !naj hi Ibfio idetovanfe *relsnično
kmečkega nanpda. Za *narodrio t.ipredno
strajnko so dami tu važni načrti, nakojih
izv&dfoa- (bo tndba ipričeti misliti. Obetfem
pa s« vidi vsa lažnjivost klerftaicev, ki ne
r. store nič podotaega   za našega %meta,
Ceniidi imaio v$o moč tn oibiast v rokah.
Pa oni so se v^edirio m se Še sedaj izdajajo
za -kmečko stranico,   — y resnici so pa
le stranska  tenorisiiičTie duhovščine, kori-
' -¦   tarsScih posvetrjjafcuv irt^^jefculantov, — z
om fcjaedo, stranka organizirane realkoije,
''                                K.
h ii'5i'teli«'kai ikrOigfOiV.       ¦¦-¦.¦'.'. '".
Govedar in kravji liSapeu bolj vpoštevan kot ufiitelj,
'Kje:>\ 'gotovio -poprava radovedni či-ta^eli, .Morda kje med i§e napol idfvlim^ rodovi, morda kje na turškem? O /ne, #agi Citate;^ tp/Je v biaiženi Avstriji 1. 1912,. v kttMrni: dtžaviv ki trosi ariilijone' in ^mU lijon^ za: brožjie in vojaštvo, za adigojo Itt •plbiuk mladm-e 'pa se upira fnalenkosfcni svoti 20 mHijonov! ¦¦•."/*.
Ali naj opisujem Patent mestu važ-snošt odgoje in pouka, a& n# opisjjjeni naporno in trutdapolno delovanjie ljudskega učitelja? Za poštene ljudi nepotrebno delo,. .Čeimrvodo v morje nositi!       n
V lepi goriški deželf, ,(slo;v^insM ^e!l), tam, 5t-!erlvlafrajo po krŠčariis^i^?.r|iT|ci!h: Ljubi svojega bližnjega kaikor sam seibe! vejiiki duhd^ai :dr.;'-Gregorčič in dr., tam, kjer hočejo kilerikaici pod vod^tvo»m veii-kžh duhovnov, in katolikov .učiteljstvo izstradati in na križ pribiti, tam'je. tista sfe-: čna dežela iza govedarje in kraivje Jjlapce, da se nlihovo delo (bolj upošteva nego delo učiteljev! Slava dr, Gregorčiču in družbi!
Kmečkimi posil-ancem .ne moren^o to-' iDko za zlo šteti, ker >oni :>nitr ne pojmijio, kake stroške imajo izobraženci" zlasti z od-gojo in šolanjem svojih otrok! Nfirnso otroci pri 10 letih že v pomoč, učiteljem na deželi pa začnejo teklaj stroške m sive lase delati.   ,               '   ...
GoriSko Uičiteljstvo je bito vložilo na dež. zbor prošnjo za. regulacijo plač,= do^-bilo nr nič! Prosila pa sta (ako jim gg. poslanci niso prostovoljno dali) tudi govedar in kravi hlapec v p. Prvi je dobil 100 K, drugi pa 300 K!! Koga hočete, da vam izpustim: Kristusa ali. BaraJbo? Barabo je upila drama], naihuijskana od duhovnov. Kaj naj naredim s Kristusom? Križaj ga, je zopet kričalo po duhovnih nahujskano ljudstvo. Enako doni dandanes po klerikalnih listih ma nkaz tohovnov**.- Ha križ z.učliteljstvom, izstradati jih, da,.poginejo oni in njih družine za lakoto. iKakor sem dc:znal, so bili italijanski poslartcl! za ufe-s ditev irjekih že starih žalitev naših, toda • 5l'3venski klerikalci, so .se uprli' in padlo je vse v vodo. Upokojencem: se rje sicer: vrgla mrvica, najbrže zato, 'ker/so si go-r' spcdje mislili, saj do pokojnine itak.malokdo, pride!
Najbolj prizadeti po tej maščevalnosti in trdovratnosti gg. poslancev so učitelji v slov. ckrajih, kajti furlanski dkrajii so dali svojim učiteljem draginjske doklade v zneska 20^, idočian se je od slov. okraiev dovolilo le nekaj malega okoli 10% poročenim!
Diraginja ?ia Goriškem, zlasti y goriški okolici, Ikjer se cene ravnajo po cenah -v mestu, je naravnost neznosna, ^ morda nekoliko tudi zaradi mnogega vojaštva; Plače učiteijstva pa so slabše negojv^ Istri, slabše nego na Štajerskem in slabie|nego na Kranjskem^ kjer ima -uCštel-^tvso < 25% draginisko daklado. V^e to bi morali gg. poslahci in viseka vlada vpoSte%ati. Če se je videlo vladi potrebno, zbofjiaii drž. uslužbencem njihove dohodke, morala bi pac uvideti; da je to potrebno tudt za uči-teljstvo. Zato bi bila nje dolžnost,.'da § 55, ki učiteijstva ¦ jamči primerne Žšotiodke, sprenteoi tako, da bi se ne zlorabljal cd našib' političnih nasprotnikov. Al nas vlada pozna pri; delu, ipozmiti <bi|jits morala tu d t pri plačiln Ootovo to m v čast kulturni državi, da pusti uičiteHsj^p stradati in hirati.                             f j   ]'. '
Enako velja za naše dež. poslance. Deželnim uradnikom in sHugam sp jgdalno zboljšali dohodke, pa prav, aii^^a šolo in za učiteljstvo pa se blranijo ^akega daljnega troSka. Ali tako cenijo napredek, omiko, odgojo?                          .; ¦
Kak^jr v zasmetti iteiteljstvu $e"dita.iz zadnje seje dež. zbora -tudi to: jiež. ofi-cijalu pokojnina 4800 K, učiteljici 940 K! Kak razloceik, in vendar, ali je tako pod nič in tako Iaihko učiti in 'Odgojeviti g»lu-»honetne sirote?!
In potem s& kter. vodte še Wijo, da znočajen m zefrtfaen iičitelj jie Wre biti v njihovem taboru!
I Cim bolj nas 'bodete .pri tiskali, tim večji todpor na nu'šej' strani, :S 'sovraštvom, (h/udob'ij'0 in zatiranj cm se ne "pridobivajo zavetniki!
i Kjer vlaida pravica, tam ni prepira, ni fazkoja..   . '
MOJA STHRfl  | Y^^
MtuSnja je tn ostane, da je najboljSe ared-»tvo za od pravo' poletnilijizpahhajev, za do-se'go, za ohranitev nežno itt mehke* kože tei' bele polti liiyno mlefinatomilo. Znair.ka-ko-iajiSek tvrdke Bergman & Co., Tetschen a/E. Komad stane 80 vin. in se dobiva v Vseh lekarnah, mirodilnicah, parfumerHah in^po-dObiiih trgovinah. Bergmanova Mlifna. krema ^anera" Blovi rndi tega, kep,se .dobi po uporabi iste jako nežne in bele roke. t tuba stane 70 vin. Dobiva se povsod.
Gibanje Slovencev v Krainu
Iz Krmina.
V nedeljo 3. marca popoldne ob 3. se 1 je vršilo zborovanje Ciril-Metodove .podružnice in Bralnega društva v Krminu v prostoriiii Narodne 'šole. Kakor ;že večkrait, i tako smo im!r'' hidi ta dan slalbo vreme in radi tega se ,ii zborovanja udeležil niti eden Bric, vkljub temu, da so obljubili priti in smo ralzposlali nad 100 vabili. Seveda opravičuje jih to, da je ibilo res ne-ugodt.: vreme in morda kdo nima zanimanja za nas, čas naj sami opravijo. In tako smo zborovanje sami opravili. Vkljub temu, da je v iKnminu še mnogo plašljivcev, se je vendar zlbralk) v šolsikiih prostoriih 50 mož in žen našega ljudstva. Prišli -so, ter so ;z napeto pozornostjo sledili besedam govornikov.
Oosp. Anton Erzetič predsednik otvo-ri zborovanje An poda besedo gos. nad-učitelju. Le t?, nam v svojem govoru očrta splošno narodni položaj Slovencev v šolskem ožim in na podlagi dejstev dokaže, kako potrebna nam je družba sv. Cirila ih Metoda. Brez nje bi bili -mrtvi, ona .zbira v svoj krog vse prave in vnete rodoljube in z njih pomočjo nam- vzdržuje šole v takih krajih, kjer s-o Slovenci v manjšini ter jim nasprotniki odrekajo šoie. Vlzikliknil" je: Družba sv. Cirila in Metoda je naša rešiteljica, zato jo vedno podpiraj--ino, poidpirajmo in 2J0pet ipodpEraj-mo.
Blagajničarka gosp. Ljud. Erjavčeva je podala svoje poročilo. Podružnica-šteje že 60 članov, kar je za Krmin, kdor pozna naše :azimere, mnogo. To bodi v spodbudo drugim našim .posesrdnam k agilnejšemu'delu za rešitev naše domovine. .Dohodkov je imela od novega teta 180 K. Zato pa vsa čast.vrli blagajničarki ter naj Še nadalje zbira darove za altar domovine. Poživlja vse Slovence v Krminu in okolici, naj pristopijo k podružnici, osobito pa vrle Medance naj' bi se nas oklenili.
Gosp. nadučiteij je poročal o naši šoti. Njega besede so tako učinkovale' na z!bo-fovalce, da so izjavili: da mi znamo govori ti'furlansko in slovensko. AH Slovenci smo in ta govorica nam grejdo srca in Slovenci Jbomo ostali. . Tudi' naši otrosci morajo biti to, kar smo mi in morajo biti zvesti Slovenci do groba.
Zborovanja 'Bralnega društva je otvo-ril predsednik gosp. Ant. Zigonc stotnik v pnkojiu. Temeljito poročilo gosp. Ant. Er-[•žEtlča o naših narodnih drugtviih, ki se nameravajo, ustandvfti, so 'zbonovaloi posrii-šali z vso .i^zornostjo in ves čas odobravali govornikove besede.    ,'
Iizvolrla sta se pripravljalna odlbora za cerkvenonbogoslDŽno društvo in za vinar -sko-gospodarsko zadrugo.
Točko: narodni isvet za Slovence gra-diščans^kega okraja se je iTJoraife -odstaviti z dnevnega reda, ker ni /bilo Bricev. Upaj-   i mo pa vsaj, da bodo naši veljaki po Brdiih.' J razmišljali o tej stvari in se vsaj enkrat s | tu zložili k skupnemu-deKu.
Pomladanla sezona E
Došla jo velika izber pomladanJ skega in pok4nega blngn.
Krasne noviteto   v  f| a HI S k lil iii lit O Ž ki ti oblekah.
Prepričajle se in oglejte si izložbe in zalogo narodne Ividko
vaneic & Kurinčii
GORICA
Gosposka ulica $teo. 11. j
Uzorci poSluine prosti  proli  vrniLvi.1
Julio Meint ¦ uvoz kave
Nova podružnica v Goric!
Corso Ginscppe Tefdi 30
Nič'   . ni boljšega
aa liitro prireditev ' -jako okusne  jjovejc jjuhe kot j
JEVE
-:- MASGI
kocke za govejo juho
d 5 vlnarleii.
MA(jGI-J^e kocke za g.o-* vejo juho sb cista, najboljša goveja juha v trdi obliki in I
(Daije v prilogi.)
vsebujejo tudi potrebno sol in dišave.
Prave samo z imenom MAGGl in varstveno znamko zvezdo s križem.
Dober tek!
Zdrav želodec imamo in nimamo rc8 bolecjn m «6«anj«,v želodcu, odka;» rabimo FoHcrjcve odvtijal
¦v*wij»cno. ds jtn poskusite; one oapvarljo zape^noft in pospeSujeJo prebavo, f Skatel frenlro 4 krone, Izdtlovatelj samo lekarnar F, V, Peller, v Stublol, Elsn-trgIt 204 (Hrvotako;.
Prilfloa Mi" St. 32. i dna 16, marca 1912, Družba sv. Cirila in Metoda.
Zabavni večer Goriške ženske podružnice sv. C, in M. 'ho 23. t. m. — če smemo po pripravah soditi, bo to jako .pri-
Goriška podružnica S. P. D. napravi v nedeljo dne 24. 'marca 1912. planinski zlet na Trste!} (643 m). (Miho*! z vlakom drž. žcksmice ob 8. uri 20 min. dopoldne do Prvačine in od tod! peš te Žtelezina vrsta
jcma domača: zabava. O«. učiteljiščniki' se-    na Trstelj. Odhod z vrha na Lipo in Ko-
-/elo pridno vadijo in, kolikor lih poznamo    ,men in ik večernemu vlaku v Rihemberg
iz prejšnjih »nastopov, lahko pričakujemo,    ali Štanjel,                ,                        *'
<ja bodlo izvršili svojo nalogo častno. Tudi           Promocija. —• Na češkem vseučilišču
¦dame odbornfc& *o'ja^nM                                                                        za dok-
služMo, d'a se i111 vsestransko podpira. Ako     toija' .prava g. (MIlan Orožen,   notarski
pogledamo •nafzaij v   zgodovino   Goriške    kandidat.
ženske podružnice in-njeno 23 1'etno delovanje, 'moramo priznati, ' da je ¦ bila Gor. ženska po^tju#ica'eria najdelatenejših. K. prej&n^Sh letih, iko nismo ini^i v Gorici dru-g-jh kulturnih društev, Je skrbela ženska podružnica poleg »Čitalnice« skoraj za vse zabave. Priredila je nešteto. predstav, ; operet itd., ki so dajale mnogo dohodkov družbi sv. C. in M. kakor tudi »Šolskemu domu«. Zadnja Jeta se je začelo vodstvo družbe sv. C. in. M., ozirati tudi na Gori- ' !,!:;:¦; Ustanovilo je, dvorazredmo ¦ šolo 'in &tro3ki. "Vrtec v Krminu,.kakor tudi y Gb-rfcii »Nairodno šolo ha Blahči«.
Zato nam bodi vsem sveta dolžnost, dafpcdpiramio našo prekoristho' družbo, • vsak po svaji moči., Ker je ves čisti dobitek ¦namenjen . »..Narodni soli 'na; Blanči«, p; :čakuije;mo vsestranske 'podpore- rtv obiie udeležbe v soboto dins 23. i. m. Odbor.
V Opatiemselu se .ustanovi podružnica C. M; D. za .Opatješejo in okolico, za katero se je že vpisalo zadostno, število članov. Pravila se'ddipošljejo c. Tct'. -name-stnlštvu potom.' osntralnega vodstva dru-flbe v Ljubljani in- v enem mesecu (bode za-mogla naša podružnica- -že- .uspešno deloval, kajti-zanimanje za stvar je Veliko ne ?:'..mo v naši vasi, temveč tudi v okolici.
Za nameravano našo podružnico so dospeli sledeči darovi:'.Antonija Marušič »Franckova« nabrala'dne .11. febr. t; 1. pri plesu o priliki veselice bralnega, in pevskega društva »Kras«, znesek .670 K. G. dr. Drago MaruŠič je daroval 1 K. G. Rudolf Peric, mornar v Puij.u, -poslal-dne 12. t. m. iblagctdušen dar. v znesku 7 K, (katere je nabral "v veseli družbi' slovenskih tova-¦ rišev-momarjev vojne ladije. N. V. nadvojvoda Fran..Ferdinand. Darovali- so: 2 K Rudolf Perici'ž Oipatjeigasela,.po l K: Mar-jo Cotič iz Skrbimo, Josip Štrukelj, iz Solkana,, N. Štrlekar, Anton Kren- in .dva neimenovana po 5.0 h. Vsa Čast zavednim: mornarjem' 'v^sn5nejša hvala. vsem. da-' rovalcen                '    '                  '    '    .•'
VB'    .; >q   stanovi podružnica dr«-, žbe sv. C. on, .M. Občni zbor bo v kratkem.
(: Ko delijo spovedne listke. — Tudi sedaj 'ko su delili in ideliijo spovedne listke-, rohnijo z vso močjo ifi veMiko unemo proti naprednemu časopisju. Tako nam poročajo o ibraniškem. Šrnidu, da ko je delil listke ženam, jestrastno napadal napredno časopisje; da kjer čitajo.take časopise, t je ne pojde z Bogom;, spovedat ibi šel,'aH če se naročniki takih listov po:d prisego pred
Škofovo glasilo »Novi Čas«, ki piše — glede na napald na prosta v »iPnim. Listu« tako- le:
»Trditev (v »Prim. Listu«) ie neresnična. G. (poslanec ni -samo obljubo val, ami-pak je; ravno v zadnjem času za svoje briške volilce tudi mnogo storil. Če pa ni takoj v, prvih desetih ¦mesecih po volitvah vsega dosegel, kar je obljubil, to gotovo ni njegova 'krivda. On tudi 'M^rsemogočen. Za vsako stvar je treba časa. Da se pa za svoje voHce (tudi slovenske!) mnogo trudi, da je zanjo že marsikaj dosegel, in da bi zapadni Brki boljšega zastopnika težko dobili, to imora priznati vsak, 'kdor nepristransko sodi. Sleidvijič se to: Če je g. poslanec dopisniku 'kaj obljubili in ne izpolnil, nimamo nič proti tenru, če dopisnik o tem. poroča. iTuldi lahko piše v imenu tistih, ki so ga v to pooblastili. Da pa v imenu vseh zapadnih Bricev krivično očita
Došlo je
suknp za moške kakor tudi volneno iri periino blago za ženske obleke. Res lepo. fino in zadnje moderno blago. — Prepričajte se, ker pogledati ne slane nfc — Cene vsemu blagu najnižje.
Tvrdka: HEDZET &
GORICA
Vogal Corsu Gius. Verdi 5 in Via Scuole 3
Domače vesti
Pevskemu m glasbenemu društvu v Gorici Je darovalo županstvo v Kanalu K 40 kot letno podporo za i... 1911. in 1912. Hvala!     ,
Za »Dijaško kuhinjo«. — Narodna Čitalnica pri Sv..iLucij.i je darovala K 7 kot, čisti preostanek plesnega venčka dne 4. II.
Podpornemu društvu za slov, vfeoko-šolce je v,času od 20. febr. do 13. tnanca 1912. došlo darov 442 K. — Društveni >0d-,,-bor izreka vsem plemenitim'darovalcem,, zlasti že zavednim denarnim' zavodom;, "J .najiskrenejšo zahvalo. Prosi nadai-jnin podpor na roke iblagaj,nika pod naslovom: Dr. Stanko Lapajne, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju I. Braunerstrasse 10.
Pevsko In glasbeno društvo v Gorici (Podružnica Glasbene Matice v Ljubljani; priredi v soboto, dne 30. marca 1912 'zvečer v Trgovskem domu koncert.
'Spored: F. Men:dets&onn-Bartholy: Ouverture k »FingalsholMe«, orkester, A. Hruckner: Ave iMaria, mešan zbor, P. H. Sattner: Jeflejeva prisega, mešan zbor, soli in orkester, iR. iStrauss: Fragment iz »Rožnega kavalirja«, orkester, J. Pro-chazka: Ljubezen, mešan zbor, R. H. Orieg: Nova zemlja, trioški zbor, bariton s»lo in orkester,
2 \p.r;Čama ne odpovedo, jim odrdčfe tifilt A g. poslancu nedelavinost, tega ne dovo-spo-ved in Boga tudi na zadnjo uro. Zafaffe.-. j limo.« val je.ob jednem, da se morajo vse.:ženske vpisati v Marijino družbo. — Tak pritisk,, tako nasilje, talko .groženje, tako divjanje —- ali je to v Čast sveti katoliški cerkvi?-Politika v cerkvi in zakristiji bo še strahovito škodovala cerkvi in njenim poglavarjem, ki tnpe in podpirajo ter narekujejo •tako-le pritiskanje na ljudstvo. Qi:m hujši
pritisk, .Čim nižje se stisne ljudstvo, tolik j-
večje in mogočnejše bo;, ko se razvije odporna siJa   ter   se   vspne   kvišku .... Le
tako naprej, gospod Šmid in drugi!. »Boj pred vsera proti liberalcem«. —
Celjski »Narodni' list« piše:    »Kleriikalno.
časopisje je minoli teden prineslo velike.
slavospeveo iklerikalnem sJiodu- v Gorici,
na katerem sta bila velikemu duhovnu dr.
Šusteršiču ,za ministranta dr. Krek in - dr.'
Korošec. Jn eden telh ministrantov,   dr.
Krek, je   gktsom   poročila   klerikalnega-
»Novega Časa« z dne 8. t. tm. med diugini
izustil za kleriikalizem   na   Gfc>--'  < ' .:-n,
značilne besede: »Boj pre'^ >ir-2n proti M-;
beraloem:!« To se pravi iz drurinil bese-'
dami-:   Kaj mam 'klerikalcem   -iar naval
Nemcev in Lahov na naiš narod, kaj nam
mar beda in trpljenje ljudstva, kal »nam
•mar gospodarska .zaostalost in zapušče-1 '
nost našega naroda? Naš bolj veljaj v prvi . vrsti nažim bratom, nje moramo uničiti,.liberalce moramo, pokončati, im če pri tem,,
ves nalŠ narcid vrag vzorne! Da, to je tista J
narodnost naših klerikalcev, ki jo Miiiijo ^ včasi »Stnža« in njeni očetje. V petih be-¦¦ se(H".   «¦   Krepka—in dr. Koroišec jih je
očia .    o odobraval!   — je obsežen    ves*
¦klerikalni-program: četudi celi naš narod ' vzame vrag, samo da pogine vse, kar se
ne pokori slepo duShovski komandi. S        Aii bodo seda} tudi tisti »neklerikal-| ci« in »nadstrankarji«, ki sodoskj še ved-{¦ no verjeli iii zaupali ihinavskim narodnim izlivom klerikalcev, prišli 'do prepričanja, da je klerikalcem 'narodnost; obramba na- j sega naroda sploh le slepilo, le huimbug? Zakaj njihovo geslo je: bog'; pred vsem liberalcem!«
Za narodni muzoj so darovali: Gospod
Josip Balič, učitelj Vrib Sv. Milhaela 22. dar,"3;sfare ženske rute, dobljene v Šempetru pri Gorici. — Gospod Franc Križ-, man, nadučitelj v Šempasu, 2 bakrena1 novca, t- Gospod Jernej Batič, posestnik v Šempasu, 2 knfiigi: a) OseminSestd'eset' pesmi, Ljubljana I. 1800; (b) rokopis raznih slov. cerkvenim pesmi Od Franca Merkel. — Gospod Ivan Gempre, železničar v Gorici, 2 *knjigi: a) Ghristof Sohmid Kaschau 1. 1827; b) W. iPitt. Pariš 1829, ter 1 pipo zrezljano. — Gospod J. Vovk, c. kr. vadiii-ški učitelj v Gorici, 1 bakreni novec. — Darila sprejema društveni gospodar g. Rudolf Drufovka, tngoveclv Gosposki ulici št. 3. — Odbor.
»Novi Čas« proti »Prjm. Listu«. — Gregorčičev »Primorski List« se je bil grdo zagnal v prosta Fadduttija; pisal je o njem; da prost, ki ije državni poslanec in zastopa tudi zapaldna Brda, je pred volitvami Brioern marsikaj obljubil, ali o iz.nol-"nitvi obljub'ni ne duha ne sluha. — Znano je, da je pred leti »Primorskii List« jako. gndo in nesramno blatil prosta; ni pustil pa tudi poizmeije nojbeme priilike, da ne bi se zakadil v prosta..' Gregorčič ga pač ne rnoire.'Seveda seijekljub-zaganijanju v prosta »Plim, List« vedno napihoval, da je katoliški Hst. Ali -žaba, če se napihuje, in hoče biti vol, poči; pečil je tudi »Prismo-jenček« in nadškof ga je Črtal iz vrst katoliških listov. Sedaj pa ga obdelava nad-
i. Tako je posvetil »Novi Čas« »iPrismo-jemčku« in mu- rekei, da se }e'.zlagal; lagal je o samem višjem duhovnu, katoiiškeni .proStu v Gorici'. Res, depo katoliški je Gregorčičev »Prim. List«.
Izredni občni zbor »Slovenske Čitalnice« v Gorici bo rine'31. M. 1912 ob 10. j uri predp. v društveniih prostorilhv Dnevni red: 1. Sprememba pravil, 2. Volitev blagajnika. 'NB!   Ker je treba k 1. točki 1/3 ' članov, se na to posebej opozarja. Odbor. |
Rudolf Konjedic v preiskovalnem za« | poru v Gorici. — Rudolfa iKonjedica, bivšega predsednika   Mizarske   zadruge v" Sotkanu, so aretirali v četrtek zvečer v Tojinlnu ter pripeljali včeraj dopoldne v Gorico v preiskovalni zapor.
Z odpravo praznika sv. Jožefa ljudstvo ni zadovoljno. Godrnja in pravi, da si ne da vzeti tega praznika. Zato bodlo na kmetih v torek obhaljali praznik. Kako bo v Gorici? Najbrže tako, kot je bilo na Svečnico: praznik!
Knjige na prodaj. — Zaradi preselitve iz Gorice proda nekdo svojo (knjižnico (nemško) jako po ceni. Med drugim je tu popolna zbirka Frevtagovih romanov, 11 letnikov Ober Lan d und Meer, Das XIX. Hahrfouridert, Nansenov In Nadht unid Eis, iiProohaskas' iMonatsbandie, 12 romanov 2-birke Hartieben itd. Vse je dobro ohranjeno, kakor novo. — Pojasnila da?e knjigarni A. Gabršček.
Še bodo plesali čuki. — V Gorici so . ustanovili nekako poidzvezo čukov za Primorsko. Pravico, da ima ta podlzveza namen, brzdati čuke, če bo treiba. — Ali I čujte, kdo je tadi v odboru poveže, ki | bo ... brzdala čmke? V odboru sta tuidi kozanski munc Blažko, ki je bi! v prodpustnem, času dovolil svojim čukom velik pks, ki se je vršil do bekga dne, in pa Ladislav Likar, števarjanski nadučitelj, ki je vodil oni ples v Kozaini neutrudno, požrt-. vovaliio marljiivO celo prijetno noč. No^ ta dva:.nunc-hopsasa in katoliški 'UČitelj-ihop--sasa, ta dva bosta brzdala čuke po Brdrh. Kozla pameten človek ne postavi za "vrtnarja, podzveza pa je postaviitla' proti plesu dva možaka, ki sta ipriijatelia plesalcev, enega v črni 3u«ar>ji, ki- dovoljuje plese, drugega ihopsasa, ki voidi ples. No, stara reč je, da je vse govoričenje klerikalcev, o brzdanju mladine gola sleparija.
—  Klerikalec je miladine izprijevalec. To ostane prSbftto. — Glede nove organizacije »za bnzdainje« pa pravijo čuki s .svojim hopsasa, ida1___podveza* je ilepa reč!
K detomoru na Vogrskem. — »Prani. List«, se tru(d'i, da bi dokazal, da detomo-rilka Terčič m *iiz ikleriikaltie druižine. Zaman veš trud. Celo Vogrsko ve, da je družina Terčič skoz in Skoz kler.ikaka in ter-cialska. Resnica je neizpodbita, da kleri-•kalizem požlvinja ljudi. Dokazov na izlb ;-r0. — Da Je družina Terčičeva klerikalna, bodi v dokaz tudi to, da je iskal• vogsrslki župnik za Terčičeve posojilo pri. neki klerikalni banki. To pred .kratkim. — Kaj Iščejo gg. nuncl posojila pri klerikalnih denarnih zavodih morda za naprednjake? 1
—  »Prim. List« naj kar lepo molči in se ne zgraža. Na svoji vesti tirna lep kos odgovornosti za propalost v ljudstvu!
Ustrelil se je na Dolu c. kr. gotzdar Josip Siegl dne. 13. t. m. v svojej sobi. Uže več časa se je opazovalo, da ni pri prave? pameti, a zadnje dni se m,u je večkrat popolnoma pomračil, uni in v tem stanu te izvršil grozen čin. Omenjeni gozdar je bil dober in pravičen človek.
¦Dontaft sir,, —., Iž Vriesta nam j »Oglas Mlekarske   Zadruge v Kobaridu; j da ,ima na prodaj nad 1Q0Q skg starega, sn- i , bega sira iz celega mle-fsa, > za Goričant:,' ¦ zaniirniv. Tu redko dobimo v 'štacunah (do-, ber, star domačii sir. Aiko nam ne vsilijo l kakega ničvirednega Eimentalca, kini ni-ii koli videl BmenUhal, y% nam idajo kak še ' povsem svež domaČi sir, 'cesto iz posne-i tega mleka. — Prosimo trgovce, da bi ime-; H 'vedno na .razpolago dobro dom^ače blaga. Ali Še bolj nujno opozarjamo rojakey naj kupujejo raje diobro vležan sir iz na-ših.gor, namesto tujega Maga, ki je jako ' dvomJjive vrednosti.«                      ;
' H2l »razne podpore« se je dovolilo v
zadnji seji deželnega   zbora   tri' svote:'   ¦
5300 K, 1150, K in 4350 K, spufcaj 10.800 K,
j vse to za razne podpore. Ali-kake'so te
j podpore, kdo i\h dobi? Čemu so skrili te
podpore pod številke ter kar rekli: dovoli
J se za.raizne podpore te in te svote — ko
j vendar drugače za mai -znesek  navedejo',
t kam gre ali vsaj, ikam je namenjen. Tu je
1 pa dovoljenim 10.800 K podpor, ne da bi'se
j bilo naznanilo: kdo jih dobi. Ljudje sodijo-,
i da pojdejo te podpore v strankarske name- -
j ne slov. klerikalcem in laškim liberalcem,
' zlasti ker se je ibil '»'Novi čas« hitro polba-
hal, da je dobila klerikalna štiKtentovska
miza v Gorici izdatno podporo!!
»Slovenskega Ilustrovanega Tednika« 11. štev. vsabuje: Italijansko-turSka vojna: (bombardiranje Bejruta; iz Beneške Slovenije: Ravnica Travnik v Rezjji in Pulfero, prva večja vas od Kobarida. + I. Žunko-vič, visokošolec; štirje rodovi: Valentin Štolfa v Sežani, njegov sin; vnuk in p.ra-vnuk; ravnatelj tovarne barv \. Kenda z delavkami in delavci v Ddlini pri Trstu: slov. pisatelj Anton Funtek; 25 letnica poroke nadaCMelja A. Gnusa in soproge v Dolu pri Hrastniku; lomljenje ledu v Ratečah na 'Dolenjskem; umor v Opatiji: umorjeni trgovec S. Vinikovič in kraj umora; slov. gled. igralec v Trstu Valo Bra-tina (2 Sliki); skrivalnica itd. — »Slovenski Ilustrovani Tednik vidno napreduje od dne do dne ter i:^.a velik kulturen-pomen. Priporočamo vsem, da si ga naroče. Novi naročniki lahko dobe še vse letos izšle šte^ vilke, kar je posebno važno radi znamenj tega romana, ki ga priobčuje »Slov. Ilust. Teidn-ik«.
V Sežani vprizori jutri dramatični klub dve igri: Tučičevo »Vrnitev« in Što-kovo burko »Mutast mu^ikant«. Predstava se vrši »na Vagii«. Začetek ob 8. zvečer. Tržaško kolesarsko društvo »Balkan« v Trstu. Sedež: kavarna Minerva, via Acquedotto. — Odbor tržaškega kolesarskega društva »Balkan« je videč nagli razvoj in napredek društva, in v prvi vnsti koristi in interes svojih članov, posnel metodo inozemskih Tpuririg 'klubov, in sklenil v smislu isklepa občnega -zbora 11. februarja 1912.- zavarovati svoje člane zoper kolesarske nezgode. To zavarovanje se deli v dva razreda, in sicer: I. razred s pravnico'K 2000 za slučaj simirti; K 6000 za slučaj popolne nesposobnosti, K 2 dnevne-podpore za delno nesposobnost od 5 dneva naprej do 200 dni II. razred s pravico K 1000 za slučaj smrti, K 3000 za sfoičaj popolne nesposobnosti, K 1 dnevno za.delno nesposobnost od 5 dneva, naprej do 200 dni. Letna članarina znaša skupna z zavarovalnino K 10 za prvi in K 6 za drugi razred. Vsa pojasnila- dajejo se bodisi ust-meno vsaki dan od"8.—9. zvečer in ob nedeljah od 12.—L pop. v dr. sadežu, ali' pau pismeno^ Kolesarji, k^teiri jniajo veselje !do kolesarskega športa %i ob enenii da se za-varir>ejo,— dobro, dofšli...     '."
PredseidniSty_o Tržaškega kolesarskega društva »Mkan«, Leopold ^^gaii>l. r., predsednik.;^      ". .'""           .     "   f
Prihodnia števllica »Soče« -feSfib '% četrtek 21, L m. V torek na praznik ^Jožefa bo počivalo delo v "tiskann^v.r ::
Odprti lekarnL r^ Mri ipoopMni bo^ sta v Gorici odiprti lekarni LMJeri-TroVniba.. V teh dveh. lekarnaih bo tudi ponočna služba v času od 17. do 24. t. m.     ',
K^rie pribil zimo v žaduh|ih pisarnah ali v pralnic z^aviščih., naj na^osn^d pije .Rogaški vrelec,"'da jpojprayr...fcdo,: prizadeto' »i vsled ipreraizkošnega živJjen-ja fin. po^ftn^ljav^av^an^   ,Roga|ki
na vsakdanja. jn®mlzna pijalča, rabijio radi njegove bogate kfa^čno-sallnske  vsebi- L. ne proti slabi>r?ib>vd> nepopolne-nju: pre-snavljanjus katar-alnjiirrt lin.prjojjinovi-rri-iho-l«7.nim; pijača, izbotnb njpl^ana.krvni ob-
'X
to|č, izito&ujefcdiiive krtovi tauofcMfe -v.es-" organizem. - Ostala- dva rogaška vrelca, VstfrrJa in Donatl, se rabita po ^dravmi-Skem predpisu1 sa želodom In 'črevesni /katar, protiledvičniitn ihoJežniini, kamnu, sladlkornl t^ezn^protimi-ifed.                            ';
Vsesokolski ztet v Pragi!
,;    (Dalje.)
de, vsak njen najmanjšiMposkus se je i&-lostno izja!loyii'I, tafco tudi zadnji poskus persekucij po II »Letu. Ni mogel zlomiti mogočnega sodcolskegadrevesa, toliko, da ga je stresel!r Bujno življenje se je začelo po vseh čeških deižel*ah, -narod je. začel go-:. spoidairsko in kulturno napredovati, mase so vse začele vzbujati in zavedati. Novi nazori so ustvarili, jsave s trnje, M so imele dalj .časa Vpliv na Sofcolstvo. Moderno , realistično snaziranje, veliko gibanje proti Iderišalizmu, radikalni demokratični nazori so vznemirjali vse, neizprosna kritika se je lotila vsega, tako tudi Sokol-stva. Napadalo se je Sokolstvo od razrtfi strani, zahtevalo se je demokratizacijo telovadbe, omejitev orodnih vaj v prospeh prostih vaj m iger. Kritika je napadala predvsem tekme, izaMevala več izobraževalnega dela;, pomagali so ji novi nazori, ki so jih prinašali člani tudi v so-kolske vrste- Boj je bit na obeh straneh hud, ker je tudi Sokolstvo odgovarjalo. Iz tega je vzrastk Resolucija Svatovac-lavska«. Mnogo dobrega je prinesel ta pet let trajajoči 'boj. Sokolske vrste, tako silno narasle, so se tesneje spojile, ideja se je osvobodila predsodkov: politika je zginila iz .društev, z njo prepiri. Telovadba je postala sistematična, razni vaditeljski tečaji so pripomogli k temu.
Sokolstvo je stopilo prvič v stik s tujino. Odprava 61 članov 1. 1892 v Nancy s tremi tekmovalnima vrstami je bila velikanskega pomena. Svet je postal pozoren na Sokolstvo. »Od tedaj je postalo prijateljsko jazmjerje med Sokoli in francos^ ktrni ginEias& med češkim in-francoskim narodom vedno bolj prisrčno, iskreno. L. 1896 je dobil -načeta* C. O. S. dr. J. Va-niček od francoskega vojnega inraister-stva dovoljenje, obiskovati telovadni in i mečevaški tečaj na vojaški šoli v Join- i viliu,                                                                 I
Izobraževalno dek) v sokolskih dru- I šivih se je začelo gojiti sistematično. Tudi prej se je delovak) v tem smislu, toda samo v Pražkem Sokolu in v nekaterih drugih. Od I. 1893 itnamo statistiko predavanj v čeških sokolskih društvih. L. 1893 se le vršilo 259 predavanj, J. 1894 — 518,1.1900 — 1869,1. 1907 — 2620. V petnajstih ieim 25.041 predavanj.                      I
Vse to podrobno delo, ki se je gojilo tako sistematično in enotno, je dalo češkemu Sokolstvitoni strogo narodni in kul- j turni značaj, dato mu je strogo napredno stališče v vseh pra&mjm, dalo mu je tudi ono zavedno stremljenje po popolnosti m hrepenenje po Antiki.
(Dalje.)
tooejo-zaidrmznfei potoni okrepiti. Ftfseibno fe zadiružno gospodarstvo velikeiga pome'* na za naše kmetijsko prebivalstvo,
V Oorioi se je vržli zadružni tečaj, ki IJe trajal odi 3. decembra 1.1. -do 10. marca tega leta, katerega s«1 je udeležilo 15 šlu-Mel-jev, in stoer-8 učiteljev k 7 kmetovalcev. Na tacajii* so pfeldavali gg, -JVfer-tnaUJa Fran, učitelj v Doferavljah, ki je .bil -tudi voditelj tečaja, dalje dr. Peter Med-vešček, odvetniSki kandklat v Oortei in' IVlerljak Fran-, nadudRelj v lBiaituiah.
Predavalo' se je: iknjisovodstvo, iza-dnižništvo, zadružni zakon, menično pravo, korespcdieriiča in o' drugih potrebni žatdFUž. znanostih in siieer v učni sobi c. k, moškega učiteljišča.
Zadnjo nedeljo se je priredil poučen izlet v »Vinarsko in gospodarsko zadirugo v Dombergu«, dalje »Mlekarno v Črni-čah«, »Prvo kmečko gospodarsko zadrugo v Selu« in »iKmečko delavsko gospodarsko .zadrugo v Dobravljaii«. Izlet je kar najlepše vspel, za kar se- imenom vseh udeležencev zahvaljujemo vodstvom im'e-r.ovaniih zadrug, ki so šle s potrebnimi podatki na roko in ker so nas tako gostoljubno .postregli. Vse štiri imenovane: zadruge vspevajo dobro, nekatere najbolje.
Želeti je, da se v priboiclnjem! letu «ot-vori enak tečaj, kateri naj dbnese mnogo zanimanja in koristi na zadružnem polju.
Velecenjienemu g. ravnatelju Vi'kt. Biežeku se najprisrčneje zahvaljuj erno za blagovoljno prepustitev učne sobe, ker brez te bi se tečaj ne mogel vršiti v tako lepem obsegu.
Današnji trg sv. Jelena je privabil precej deželanov v mesto. Pripeljali so krompir; prodajali so ga največ po 16 K kv.intal.
Živinski trg v Gorici. — V četrtek je bilo na živinskem trgu V Ooriiioi 365 glav goveje živine, 250 prešičev, 7 konj.
Krompirja za seme je bilo v četrtek na trgu v Oorioi 250 ^kvintalov, po 14—16 Kkvintal.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. — Sprejme sie: 1 kontorist, 1 poslovodja,
1  skladiščnik, 4 pomočniki mešane stroke,
2  pomočnika železninske stroke, 1 pomočnik 'rrcajitffakturne stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke, 2 kontoristinji, 1 bla-gajnlčarka, 10 prodajalk, 5 učencev. — 'Službe išče: 2 knjigovodja, 1 korespcn-dent, 3 kcntoristi, 5 poslovodji, 3 potniki, . 6 skladiščnikov, 23 pomočnikov mešane stroke, 7 pomočnikov železninske stroke, 10 pclmcčcilkov manufakturne stroke, 15 pc-mcenikov špecerijske stroke, 3 pomočniki medne in galanterijske stroke, 10 kon-to.ristlnj, 12 blagajničark, 21 prodajalk, 6 učencev, 3 učenke. — Posredovalnica po— sluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
. Spneletle tmtimbrrih predlog je tudi domobranski minister Oeorgi zbornici pripo* itoča! z vojaSkega stališča Avstrije hi tudi iz finančntih oairov, kar te reforme so izvedljive brez večjih denarnih žrtev, »NfiJ-ibdjši1 instrament za mir« — po njegoviih jastnih besedaih' — »je močna arrnaida«. 'Avstrijski narodi si ne žele vctjne. Monar-b:ia pa mora biti tako pripravljena, da se ne smemo :zbati nam-napovedanega boja'in [da zamoremo adruženi s svojimi zavezniki zagotavljati in varovati mir.
Včeraj so govorali razini igovorniki. Dr. Sesard!č se je pritoževal, da Hrvatje za svoje vojne izasluge nimajo nikakega plaičila; še tlačeni so.
Prihodnja seja v torek.
»^bm«4nei^ol<rMi^čtetev^Boitti^;Her. ce^ovinl. — Porciča]o> da ustanovi V^ojns upiava poscbi^bošmstko^hienceBov&ke ob. mejile voJaSke   čete po vzorcu throtaklh
• obmejnih čet. Te 'čete Ibodo im'elle nakugo, skrbeti za varstvo meja proti Črni gori, novopazarskemu  Sandžaku' in Srlhiji.  Zi\
, enkrat se ustanovita dva obmejna   bata-
, Ijoina.
Dalje na peti strani.
TpieJMiio ifi Italijo.
i j.                    Razne vesti.
: Iz Rima poročajo, da je zunanji minister poslanikom Francoske, Angleške, NemCMje in Avstcogrske vročil spomemioo z odgovorom glede pogojev, pod katerimi bi Italija odnelhala od vojne. Kakšni so ti pogoji, to'je tajno. — V Tripolisu je bilo ve" tiko veselje, ker se atentat na kralja ni posrečil. Tiudti po mošejaih šo radi tega slovesne siužbe^fcožje. — O bombardiranju Sa-Fifcia se govori. :že precej časa pa doslej Solun še ni' bil bomibardiiran.
Maašfi/
I vrelec Distelldna namizna pllaSa  a^ob.lno oRlJfkovo
| kislino. Pospešijo prebavo in izmeno anovl.
Zalo koncentriran madloln*-lan vreleo, priuoro lllv pri kroniChemiS •lodinem kataru, zaprtju, Brlghtovlli ledloah, vranionik oteklinah, jetrni ttdini, zlatici, snovoizmena-klli boleznih, katarih dihal-nih organov.
Sonati
Zdravilen vrelec nalvecle vsebine svoje vr3te. aiasti uporaben pri kroničnem Črevesnem kataru, obstipaoiji, žolfinih kamenih, tolSSioi trganju, sladkovni bolezni.
Razne vesti.
Klub slovenskih tehnikov v Pragi na-
^žnanija, da se bo vršil njegov občni zbor v petek 22. t. m. ob 8. nri zvečer v Truneč-kovi restavradij1! na Kralj. Vinogradih. Gostje vabljeni!
Ponarejevalci denarja, — Policija na 'Dunaju je prišla na sled, da se nalhaja v Avstriji velika družba ponarejevalcev de-. narja, ki razteza svoje delovanje na vse avstrijsike dežele, fe Limca r;''ročajo, da so v Maihtiighofenu prijeli nekega 36 letnega Franc Sclhweigerja in njegovo- ženo Ano, oba i'Z Harta na Tirolskem, ki sta na Gornjim Avstrijskem, Solnograškerrr ki Tirolskem spravljala v promet ponarejen denar. Dognalo se je, da sta areti ranča agenta zgoraj omenijene dražbe iponarejalcev denarja. V severozahodnim detželah naš^e države je ta druižba spravila ponarejen dnar baie oelo v mnoge davkarije, banke ¦inhranilnioe.
Dvekronski srebrni denar, o katerem smo ;že poročali, se bo koval v znesku 35 imilijonov kron, novega enokrcinskega denarja pa bodo nakovali za 70 milijonov kron.
v- • Najmočn^j prirocipi .vrelec -magii^zijo -
.Zaloga: A. Sepponhdfer - Gorica.,
Slovanske igralne karte |
produja tigovina                    i
A, Gabršček"
v Trgovkam Domu
1. Primorkn,
36 listkov  K   1*-
52      „       „    1-56
3. Slava       , 32-     „        ,    080
Pflmorfta   nadomešča    laške
»tressette*.
nadomešča pike ecc.      |
Karte   so  zdaj   zares  dovršeno  j
izdelane. Ni več  nikakega   opravi-  y
čenega razloga,   da bi se jih Slo-  |
venci ne posluževali. — Dolžnost  V
naša ie, izpodriniti tuje izdelke.      ^
IV 5
je unj to&tfcu trpeče BeprokosljiTo sredstvo
ialero ima prednost p«d rsemi drugimi dr»
tU^im; a«tfl. bog|ic»«u ih grenCicamt
Cena orig. škatlje K2-
fei»eja|)e u Mfcjjjka utiatafr.
¦afli-vi Fme. žfnje it ssl
Orlfl:;feteklenIcaK 2-
.  N* rrod»j po. neh lekftnuh l
IrrairodJ]nic»b.GlaTDilckwn*
A. mtl, z. tm kr. irtnf Mtoiitt, BtB^J,
Zilojfiif,Gorici r biu&Ai hiifavimV,
Goriška kolesarska zveza.
Predsedstvo kolesarskega društva »Gorica« -laznanga svojim članom, da rad? zabavnega večera GiriUVletbdove padruž- j niče, 'kateri se bo vršil v soboto 23. marca t. L odnaša svoj redni občni zbor na nedoločen čas, — Zdravo! —
Trgovsko-obrtne !n gospod^rsKe Tesli.
Zadrtih! leL|4'^ i^lcl.   ^   ',.
Velevažirega ^ttA^.«r<wpodaralkeB;a pomena je fcdfravo ?aikvm^m. Pomen tega so 3poznaIi vsi stanovi ter se tudi
I     Politični pregled.     !
Volitev v Belikrajuii. — Pri dopolnilni deželnozoorski voiitvs v IBelikrajini v četrtek ,je izvoren kandidat S. L. S. K. Der-anastia, učitelj na obrtni šoli v Ljtiibljank' Odbit je 1344 glasov, napredno'• ka«dMat" Mazzelre je dobil 1113 glasov. Torej boriih 231 glasov imajo klerikaioi več! V Bel! iKrajinisedani.
Poslanska zbornica. — Dne 14. t. m. je pričelo prvo brange ¦brambnih predlog. }\ ¦Govoril }e «roi Stiirgkih, ki }e skušal, ufte-•raeljitipotreibo sedanjih vojašMi reeform ier izrazil upanje, «da bo-avstrijska ^borni-i ca Snipred rešila te za razvoj a-rmade važ-j fl'e predloge.                                                   i
•Konoem svojega obzirnega govora je I mimkersiki prefdisekin.sk priporoma! zborni-f1 ci sprejetje vladnm predlog ter izrafci! že-f lfo, da bo žfcornoca s svo)o mjejMastno res-(Hdstfo pridela;« posvetovamfeim teft tako^aj ' mtortifh Budstvo pomembnih reform. ji •Slednjič ^e mmisterski predsedmik! tiftfi1 ttj»|ltyal m patrfjotteem poslanske i zbornice.
1      Slovenskemu t azumniŠtvu priporočamo, da Sita in kupi      1		
	naslednje publikacije :	
	1 zoezek Politično-siDciološke knjižnice:	
	Oladimir Knaflfč:                                       ¦'•)	
	Socializem, oris teorije	
	str. XII. + 372.	
	- Cena broširano 4 K, o platno uezano 5*20 K. —	
1 '	O tem delu se Je kritika izrekla jako iaskauo.	
	„VED^	
	REVIJA ZA ZNANOST IN KULTURO	
	IZDAJAJO IN UREJAJO:	
	ALBERT   KRAMER,  IVAN   PRIJATELJ,   BOGUMIL	
	j   -¦--..-;   .  VOŠNJAK, .,.-...  '	
	DVOMESEČMK. - LETNO 36 TISKOVNIH POL. -	
(1	CENA 8 K, DIJAKOM 5 K.	1
	1           Vabimo na naročbo nameravane poljudno znan-	
	!   stvene »Prosvetne knjižniec«, a/ 60 h zv.	I
	IStlDlba  ----_._.-__	1
l OoHška Tiskarna A. Gabršček  1 ¦MHriiHillHBHMMHinHM^		
La&ko gospodarstvo v Pulju. Novo plinarno bodo morali podreti. — Takoj ob jBfietku revirje v puU&kam mestnem 99-ipodarstv* se je dognalo, :da pri zidanju Jiove mestne plinarne, kater« stroški so bili .proračunjeni na dva'milijona K, ni vse v redu. Prišlo se je roa sled, da, porablja stavbna druižba mnogo   slabši  imaterijal,
kričal, da mu je ukraden denar. Rojaki so ¦bili vznemirjeni in zahitevali so, da se poišče tatu, Siim je :letiel -na dvu mlada človeka, ki sta sedeta Ibfa Simonova! Neki tronotdt pa, ko so se o-brnili ip-roč, sta porabila ta dva ter skočila iz vlaka. Eden }e skočil dobro iter pobegnil, drugi pa je prišel' pod vlak, ki mu je odtrgal obe nogi.
KalcorScin Je bii,yHpogcidM.'Sklenjen.;,Tudi.          Zastrupljenje z methylalkoholom.
-' zidanju se Tc*E!Ka2tfto:'i^^Si&k'xS^^^^^S^'m^L' BfflflJmjpeŠte,   -sta
pri
sama hoče in ne tako, kakor se je svoj čas 1 mestno občino pogodila. Vse te .nered- -nosti stavbne družbe so se pa seveda godile pod pokroviteljstvom mesitniih inženirjev, ki so bili za to Jamozno rftfldzdro~~-vanje od kaniore še posebej plačami.
Komisija je dognala, da le vse- delo, katero so dosedaj nadzorovali od kamore zato še posebej plačani mestni inženirji, za nič in da se mora vse podreti in zopet z novega .zidati. Stroški dosedanje zidave znašajo-že ©kolu 90.000 kron. Vse to se mora sedaj do tal podreti. Dosedanje stroške in stroške podiranja mora po sklepa razsadiSča 'nositi stavbna dnužiba razun ene petine, katero moraprevzetipulijslva m'est-na.občina. Krivce zadene seveda zaslužena kazen.
Tečaji za črnovojnišike častnike. —¦ Za slučaj mobilizacije i^rne vojne- potrebuje država posebno iizvežbanih čhnovoj-niških častnikov, ako Moče računati na uspeh in preprečiti zmešnjave med. črnovoj-niškim moštvom. Poveljsitvo črne vojne prireja v novejšem času vedno pogosteje posebne tečaje, za izobrazbo nekaterih 'cr-novojniSkih'častnikov v gotovih strokah.. Tečaji se vrše tudi letos.
Avjatik ponesreči. — Iz Teltova poročajo, da je padel aviatik VVitte iiz svojega aeroplana ter se ubil. Aeroplan, sistem Wri:ghit, je razbit.
Podrecca izgnan iz Avstrije. — Iz Triderata poročajo, da je imel predavati, tam dvakrat znani Podreoca. Predavanja prireja socialistična stranka. Ali ko je prišel v Alo, ga (je vstavila policija, rekoč, da Podrecca, izdajatelj »A?iina«, je .izgnan iz Avstrije ter ne more tu imetii protikle-rikalnih predavanj. Velik je strah klerikalcev pred Podrecco!
Boj v sodni dvorani. — V Hildwlille v državi, y-irgrniia-.se je vršila kazenska razprava. Obtožen Je bil neki Allen. Ko je-bila proglašena obsodba, so začeli njegovi prijatelji streljati .na sodnike in1 druge osebe. Ustreljeni so' neka sodnik, državni pravdnik in en porotnik. Streljali pa so tudi redarji na napadalce. Ramenih je 28 oseb.      ..:....
Železniška nesreča. — V sredo sta trčila v državi Jova pri iDnnkertonu drug. ob drugega dva vlaka. 55 oseb je ranjenih. Pri kvartanju je umoril dva soigralca v Zomboru kmet Andrej Gyory. Ta dva sta ga pri kvar+anju spravila ob ves denar. Zločinec je prijet.
V Sarajevu sta igrala v kavarni De-ličevi na karte trgovec Hasan Kašmo .iz Fcče jn kavarna njev sin. Mehmeid. Prišlo je ¦Msd njima do prepira in Mehmed je udaril Kašmo po glavi. Ta je potegnil nož in sunil Mafom-sda. v rebra. Ta je padel in ko so ga nesli v bolnišnico, je med potjo i«*nrl. Skočila iz vlaka.—Med Bruk.' in Novogradiško v vlaku so se peljali mnogi Bolgari namenieni v Ameriko. Kar nakrat je eden izmed rjih Simonov po imenu za-
umrla.v Ovoroku dva kmeta, ki sta pila ¦žgaajjje' v'neki/gostilni Žganje je bilo po-tvorjfeno z methvlalkobolom.
. ' Gledališči, v katerem plačalo obiskovalce. — V Londonu se naihaja čudno gledališče, v katerem dobi obiskovalec denar, ko vstopi. To je namreč poskusno .gledališče, odprto od 10. dopoldne do 6. zvečer. Nastopajo prvič razni bodoči Garricki in Keani. (Potrpežljivosti je treba 'za priso-stvovanje takim predstavam. .(Kadar'je slabo -vreme, pravijo, da ne 'manjka obiskovalcev. Včasih naznanjajo, da bo kaj posebnega iirt da bi privedli čim več 'Občinstva, jim obljubijo še pivo. V jtakem slu-, čajru je včasilli gledališče »raizprddano«.
Potres so čutili v Serajevem, in sicer včeraj dopoldne. Potresni sunek je trajal 3 sekunde. Škode ni.
Nesreča na južnem kolodvoru v Trstu. — V .Riojanu stanujoč premikač južne železnice Anton'PetkovŠek je ponesrečil v noči m'ed četrtkom, in petkom na južnem ¦kolodvor«. Oikolu itričetrt na 3 ponoči je z ¦lokomotivo porivaj skupino treh voz do druge na tiru št. 12 mirno stoječe skupine petnajstih voz.'Ko se je prlibližal tem vozem, je stopil na tir, da je- mogel med na7 daijno počasno vožnjo obe skupini speti. Ko je botel stopiti izmed! voz na prosto, mu je na neznan način izpodletelo, tako da je padel 5 trebuhom na tračnico. V tistem: trenutku pa mu je kolo praznega premogovnega voza šlo čez'-trebuh. Sli bi bili'pa čezenj' tudi še drugi vozovi, ako ne bi bil zapazil nesreče blizu stoječi nadpre-mikač Žurga Anten, ki je bliskoma priskočil in pnijel .povoženega iPetkovška ter 'ga s vso silo izvlekel iz tira. Očividno nevar-: no ranjenega Petkovška so .z rešilnim vozem odpeljali fcinauu na to v bolnišnico. Nedolžen obsojen na smrt. — Jam-barska sodnija v Gal-idji je pred šestimi leti obsodila na smrt posestnika Eisilerja, ki je bil obtožen, da je usmrtil otroka neke Penizaska. Cesar fe pa obsojenca pcniilo-stil in mu, je bila smrtna kazen spremenjena v dvajsetletno1 ječo. Dne 11. t. m. je pa Penzaska priznala, da otroka ni usmrti! Eisner, marveč da sta iga usmrtila ona in pa njen ljubimec. iPemzasko in njenega i.ljubimca so nato zaprli, nedoližmega Eisne-. rja pa, ki je že šest let bil zaprt, so takoj po priznanju Penzaske izpustili.
Atentat
na italijansko kraljevsko dvojico v
Atentator.
Atentatorju je ime Antonio D'Alba. Je mlad fant, brez brk in brade, šele 21 let star, rojen v Rimu in po zanimanju zi-^ dar. Oblečen fie bil prav čedno, v modri1 obleikji, im je imel na sebi popolnoma nove
čevlje. Po obrasli.Je takoj spOžttat^ da mladič pripada •»črniiJiom« in Je,pri prvem J zaslišanju priznal tudi .sam, da pripada -tej lepi topovski druflbi. iKazmiovan de bil & trikra| zaradi tatvine,
Vjzadtijiiih letih je postal anarhist ki $e pripadal todiividuanstiični -strudi, Iizpočetka je izpovedal, d'a je revolver najpozneje pa |je priznal, da je \me\\?sx$ver. & delj časa. i      .     ' '
PippoJmoma odločno je prvotno zani-'jkal,. dk bi iniiel kake sokrivce. Izjavil je, da sj |e saim domislil napad, ki ga je izvršil, tjiidi, me da ,bi' imeli kaike pcmagače,
GOvoreS o svojih rodbinskih" razmer rab je'povedal, da poleg očeta, matere in enega brata nima sorodnikov. Oče, Ce-sare W Allba je delavec in je .zaposlen pri izkopavanju starloriirnskrh iCaracaillovih toplic. Mati, iKristka'Billandi, de bila vdova, ko jo je poročil stari .D' Alba. Mati je vra-taaToajv.ji.išf, kjer stanuje družina. , ^ Natančnejši podatki o atentatu. !D^ Alba--se :je siknit a& nekim stebrom^ :palače? Salviati na Oorsii Umibfertd št. 271. Ko: jeiprfvdzillkraljevi voz do onega stebra, \k skočil D"Alba izza stebra, namer J 'revolver proti vdžti, ali pravzaprav proti -voznim vratom ter 'ustrelil prvikrat. V [vozu šo>8e':na!hajaili' ikralj, kraljica m general Brisati: Kralje sedel na levi.
' Strel ni zadel nikogar v- vozu, pač pa je najbrž zadal konja 'majorja Langa, ki je jahal na-levistranikočiije, na kraljevi strani. Konj je poskočil, a jezdec se je vzdržal ;v sedlu in se je primaknil s ikonjem' še bliže h kočiji, kirašinji pašo lolbkolili kočij j, ki se je v tem iže nekoliko oddaljila od kraja^kjer je stal D' Alba.
D' Alba je nato ustrelil še dvakrat v Simeri: proti krailju, a zadel ni kralja temveč le, majorja Langa, ki je padel s konja. y istem trenotku je prišel mirno palače $alviati neki šofer iLuiigi Ouarantes. VideHierda (hoče D'Alba ustreliti še enkrat, |>a se je vrgel nanij in ga pograbil za lase ter ga objel, da ni mogel več streljati. Priskočila sta mu v pomoč še neki Ghi-seppe- Oiusti, ki stanuje v palači Salviati, in pji !koič:<ja!ž kneza Borghese. Vsi trije so .komaj ukrotili- atentatorja. iPrihitel je nato redj^rl D/Angelo,- ki je z icnimi drugimi .vred ;nato komaj ubranil množici, da ni iinčaii " napadalca, ki je (kričar, da je ; aiiariiish -:                        '   '
Atentator član anarhistične družbe. ;:A|tentator D' Alba je tekom zaslišanja na policijske m ravitiateljshTi priznal, da je bil najel od anarhistične družbe, da naj usmrti kralja.
• D'Alba je bil.po. lastntem priznanj« preprf^an anarhist im je bil prefdkaznovan zaradi surovega ravnanja s stariši.
Aiteiitatonjeva rnati pravi, da je Dal-ba koi majhen otncik bolehal na vnetju možganske mrene. Bil je vedno vase za-.TtnšBjeh .Ž njo je ravnal surovo in je morala ik!!!.eat$ proti njemu <ve5krat sodišče na : pomoč!. .
.Ranjeni major Lang rojen Tržačan. Stanje ranjenega majorja Langa ni ne-varnož Sedijo, da kmalu ozdravi. 'Magor Ivan %mi. je bil ro-jen leta 1867. v Trsta. Njegoy oče Jožef Lang je bil trgovec v Trštu.Uvan.iLang je študiral v Medeni, po študijah je.v armado kot poročnik vs-feopil. Kralj; |jm!b^to.je.Lar/ga ob odkritju' spo-
menika Viktorju Eman-ueilui W. vWjei'v"Ur ¦voitmu <in mu le ^bii všeč, ker. je. zefcve-Kke. postave. Smdli#atfe je- kr$f\rd$$ da je Ikakor. ;u®tva^en %% kirafekjaipCejz mkaj-niJesecev so Langa h kira^rjem-.preme-' stili. iNeki Langov polbrat je general arti-lerije in poveljnik' vofeSke žoJe>" ;Titriinu,: neki njegov nečak je pa..stotnik"in)se.na-baja z-daj na bojišču v iBsngasijiU-. ^Kmalu po napaidu se je laški kralj v odprtem avtomobilu peljal v bolnišiiiico St. OiacomOr kjer leži Lang in> skrbno vprašal, kako da se mn godi .Majorja Langa je ikroglja v tilnik zadela, opraskan je tudi po obrazu,, u-šesih in na ramah, ker je s.konja padel. Laihno so tudi možgani, pretresem. Kralj je . bij zelo vesel, ko <so mu .povedali, da majorje vo stanje ni nevarno. Ko .se je peljal kralj iz bolnišnice v tKvirinaI,..nm je ljud.-. stvo velikanske ovacije prirejalo. Langa so še Obiskali voj. minister in drugi odKč-njaki. Papež Pij X. je odtposlal svojega zasitopnika v bolnišnico, da poiz^ve, kako da se major ;Lang počuti.        ...
POMLAD
' Mali oglasi.
Iajmu<|l.% prisfojblaa staoe 60 t In. Ako Je oglas obselfteJSl se raCuna «1 vsako besedo S vU. laJprtpravneJSe lnseriranje la trjovce Id obrtot^e.
Koliko je manJSih ttgorcev in obrtnlkOT t Gorlot, kttetlh na detel! (In celo t m«atu) nlh«a ne ponia, kav nikjer <atf laMrirafo. Skoda nI majhna.
JAKOB ŠULIGOJ, urar
v Gorici, Gosposka otiča iter. 25' priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih preciznih ur ter razne srebrne in zlate predmete kakor: verižice, obeske, prstane, uhane itd. Za vsako popravilo se jamči.
Kupim anfikvareo S&.TSKKSJK
upravi lista.
Odgouor*)
gosp. SI. Antolčiču, bMemu; brivcu na Tržaški cesti 16.
Podpisani izijavljam, da se Ail. Novak ni zlagala in da Jef bila inavzoča, ko se je pisala pogodba, katero sem iaz spisal, in Vam jo prinesel v podpis in Vam plačal, To je bilo tačas, ko ste se skrivali pri go-spej Golob .in 'hoteli popihati, jo v Ameriko; Prosili ste me Vi in gospa GoM), da te namere naj ne izdam. Zakaj -šte ste baii, da Vaše namere ne izdam? Zato, ker ste pri ustni pogodbi dne 28. I. 1912 utajili vse Vaše idruge dolgove razen onih, navedenih v izjavi. Glede -t-vrdke ivamčič & Knirhičič ste rekli da imate blago v ikoiriisijb m da dolžujete le 64 K in da se blago lahko vrne.                   ...: .      :
smešni ste, ako mislite;-da Al. Novak ne pristoja kuhalnica .bolj, kakor Vam lupljenje krompirja in pestovanje otrok. •
Vam ne preostaoa sedaj, drugega, nego da nastopite sodnijsko pot in dokažete kdo laže. Žajedno Vam še enkrat izjavljam, da niti jaz, niti Al. Novak nisva- plačnika Vaših nam polzneje- naznanjenih dolgov in dav se ne sp.u'ščam več v javnost, • ker je me-rodajna le sodnija. ,
Gorica, dne 45. HI. 1912. »->.'-   ¦ ..o
;                  Fran Novak, brivec.
*) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le.toliko; kolikor zahteva . tiskovni zakon.
JVrovc barve. Novi uzovci. Nove tkanine.
in pa nova moda! V Trgovskem domu je razstavljeno nad 1000 kosov na novo došlegla volnenega"blaga/ Modne knjige.z lepimi slikami dobi vsaka stranka, ki si nabavi obleke v Trgovskem domu — zastonj.
Uzorci ženskega in možkega blaga se razpošiljajo.                   ;
Pregradi 6f Černetič;
Za obilen obisk se priporočava
is »Zaobljube1
je izšel.
Broširana knjiga obsegajoča 281 str. stane K 1*80.  S poštnino 20
vin. več.
TRPEtEH
pravi
PHL1HI1-
kaučcboD podpelBiSt.
^Goriška ljudska posojilnica*5
?pisaiia satiruga z omejenim jamstvom.
(V lastni hIŠI, eospasfea ulica it- 7, I. nadstr.) — T»l©*©n &f. 7».
Ratan poStna hranilnice Ste?. 837.315. Na občnem zboru dne 23. aprila 1911. se je določilo: Hranilna vloga se   obrestujejo po 4V, * . Stalne večje vloge z enoletno  odpovedjo  po  dogovoru.   Rentni   davek   plačuje posojilnica sama.
Hraitlliie vlo^e se sprejemajo od vsafeog&r. Brezplačni hišni hranilniki. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po  57»%, na  varščino oli zastave in na menjice po 6$ .
Glavni deiaži se obrestujejo koncem leta 1909. s6i Stanja 31. dec. 1910.:  Zadružnikov 1886 z i, deleži v znesku 73.642 kron.   —Hranilne   vloge:   1,423351-26.        Posojila: 1,488.919-—. — Reservni zaklad: '36857*44. — Vrednost; bi«*:-372.09666.
»Iritana* ,,Splinda'6
najlažja dHOtlDlCSa amerifcanskega tipa so došla v
:: uelikanskem ::
številu v Gorico. Stolno nI. št. 2-4.
fmM$mrnmmmmm«*^<mzmmm^$M.
Bregant j
autorizouana siaubena tordha | ulica Adelaide RistorI štev. 5
se priporočata  p. n. občinstvu   za vsa
stavbena  dela.   Izdelujeta   vsakovrstni; •
načrte,   proračune   in   kolavdacije   po ¦«¦
najnižjih cenah.
Zobozdravniški in zobotehniški afeli*
DrLErže!
GORICH
Jas. Ilerdf fe!tagišLe šteu. 3:1
U.nclrie zobe, zlulo zobovje, zlate kroinJ
zlate mostove, zobe imknučukove plošče]
uiavnavanje krivo stoječih zob. Plomb]
vsake vrste.
Ordlnlm u suoiem ateliep
¦yp j             od 9. ure dop. do 5. ure pop.
Gorica, Šolska ulica dt
velika zaloga = oljkinega olja
Iv. Znidareic & dr.
stavb, tvrclka
«i Gorici, llia maffioSi.
Izdeluje vsakovrstne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje t»'di Weslfal.-strope patent, v vseh avstrijskih mestih št. 27221.
izdeluje enodružinske hiše po sistemu, votli blok, ki je najtrpežnejše zidovje, ki vzdržuje suha stanovanja z vedno isto temperaturo.
Sedlarska delavnica Ivan Kraiiiis-Gorica
na Karan It ff.
Zaloga vsakovrstni konjskih vpreg in raznih potrebščin za'konje,
kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov  za  potovanje,
listnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za  pse itd. Barvanje in tape-
CTggggv. ciranje raznih kaleseljnov in kočij.  Vsa v to stroko spadajoča popravila se
EpPHKLj                               izvršuje. točno.   ~ Nahrbtniki za planince.
prve vrste
m\M\m tvrik iz Istre, Otaije, NSiUJari \n Niče
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron —'96, 1C4  112,
-m, i-2s; i-36,.Ni m, m,*- 240,
za lači pu 72 vin. -------Na debelo cene ugodne*.--------
PoSilja  poštnine prosto na dom.  Posodo se pušča kupcu do   popolne   vporabe olja;  po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski   kis  in  navaden.  Zaloga
__-------—^r- {jgia in sveč..-------------------
Cene zmerne,
Varstvena znamka: »Sidro"
mmt Gapsici oorapjllf
Aiiker Fain-Expeller
Je  povsod ptipoznano kot   najboljše sredstvo proti preblajenjn itd. Za ceno
80 vin., K 1*40 in 2-— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le origkalaih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko c,gi-drom", ker to'tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Br.RIi ^TEKJEVALEKARM pEi_» 'atem le?a" v Erao*     W^
:ova.   ff.Ti
Bf1
(psbpthgasse Štev. 5
OB9TCO KspoitUftBJe.
mš>*xmMm.
Lekarna   Cristofoietti t Cmm na fc-miKn.
Trsfeino (Stokfiievo) jetrne olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesci slatosii. Izvirna steklenica tegn olja naravno rmene barve po K 1*40, bele barve K 2 Trsklno zeleznato Jetrno olje. Raba tega olja je jsosebno priporočljiva V rokom  m  deftkom, ki so nervozni in nežne narave. Trskiail Jetrno o«c se ielezsfm Jodecem. S tmi- oljem 'se ozdravijo v kratkem času  t gotovostjo • vse kostne bolezni, žlcziii otoki, golšo, malokrvnost itd. itd.
—;——  Cena ene steklenice je l krono 40 vinarjev.  =•-----------=
OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno iz Nnrregijc, preišče n večno v mojem kem. laboratoriju,
prerttoO se napolnijo steklenice. Zato "zamorem Jairiftiti ..vojira   U.   odjemalcem glede Cistote in
======  stalne sposobnosti za zdravljenje.   =====
Podružnic:
4&8&   CristoffoIettl|ova pijača Is kino In žaleza.
NaJboJjSi pripomoček pri zdravljenja s trškim oljem, =============   Ena steklenica stane  1  krono   60 vinarjev.   =
^Ljubljanske kreditne banke''
— se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočhnl posli. —
Vloge na knjižice obrestuje po 4\V vloge v tekočn:i računu po dogovoru,
v GORIC
- Delniška glavnica K 8,000.000. - -
=====±= PODBUŽHiOB
Centrala u L]ubl]ani.              - Rezormi m-i*- k mm
Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst =========