v	s«-Al,	v
.krati,_prilog
poštnina platana v gotovini.	V Ljubljani, dne 17. novembra 1932.	14.	Letnik LXXII1. (Sol. leto. 7932/33.)
Učiteljski tovariš
Stanovsko politiško glasilo J. V. C/. — sekcije sa dravsko banovino v Ljubljani
=	__ . _	. _ _	S y ,	Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6'I. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno
mesečna priloga »A*rOSVeia« = tf0 Cln xa inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. PoŠt. iek. ral. 11.197. Telefon 3111
Veličastne učiteljske manifestacije
v Mariboru»
Sprejem in koncert UPZ. — Spomini na prvi učiteljski koncert v Mariboru 1. 1874. — Čudežni goslač Miran Viher. — V krogu UPZ in njegovih prijateljev. — Predsedniški zbor JUU. — Razne gospodarske prireditve. — Zaključek: Koncert UPZ v Celju.
(Nadaljevanje poročila, katerega začetek smo prinesli že v prejšnji številki. — Uredništvo.)
Sprejem UPZ in ostalih gostov.
Omenili smo že, da je učiteljski prireditveni odbor, ki je oddajal stanovanja, potrjeval legitimacije, nakazoval prehrano in sploh prevzel vso organizacijo v svoje roke stalno posloval na glavnem kolodvoru. Tako v soboto zjutraj, ko so dospeli v glavnem vodilni činitelji naše stanovske organizacije zlasti pa še ob 18. je pričakovala številna družba došle goste. Z večernim vlakom je bil napovedan prihod Učiteljskega pevskega zbora. Njegov predsednik tov. Drago Supančič je dospel že dan popreje, da je uredil še zadnje podrobnosti in je svojo pevsko družino pričakal z ostalimi na peronu. Po iskrenih pozdravih je odšel UPZ takoj v veliko dvorano Uniona k običajni skušnji zaradi nastopa in pa preizkušnje akustike. Po že prej določenem redu so tov. pevke in tov. pevci odšli z vodniki — j mariborskimi učiteljiščniki — na stanovanja. Mariborski tovariši so storili pač vse, da so jih spravili v udobna prenočišča. Iz poročila v prejšnjem »Učit. Tov.« pa je izpadlo ime tov. Lukmana, ki se je poleg že navedenih zelo J marljiv;, udejstvoval v prireditvenim odseku.
Prvi Učiteljski koncert v Mariboru 1. 1874.
(Nekaj malih spominov.)
Zanimiva okolnost: V Mariboru se je vršil prvi učiteljski koncert že leta 1874, mariborski javnosti poznan s koncerta pred 3 leti.
O učiteljskem koncertu pred 58 leti pa še nekaj besedi. Spodnještajerski slovenski učitelji so si prav takrat ustanovili svojo lastno stanovsko organizacijo. V Mariboru so se sešli k ustanovnemu zborovanju, zato je pripravljalni odbor sklenil, naj se slovensko spodnještajersko učiteljstvo predstavi javnosti tudi s koncertom. Tiste čase je vodil glasbeni pouk na mariborskem učiteljišču J. Miklošič, brat slavnega slavista. Miklošič je bil izboren glasbenik in je vzgojil med učitelj-i stvom generacijo dobrih pevcev. Njemu so poverili vodstvo koncerta. Določil je program, izbral pevce, ki so le nekaj dni skupno vež-bali. Tako lepega petja v Mariboru še niso slišali, kakor so ga izvajali takrat Miklošičevi pevci v dvorani hotela »Stadt Wien«. Od tistih dob pa so se obdržali na sporedu vseh večjih učiteljskih prireditev tudi učiteljski koncerti. Seveda so bili od zadnjih dob taki pevski nastopi sestavljeni kar na »brzu ruku«, dokler ni potreba in zahteva našega časa priklicala v življenje našega UPZ, ki je Mariborčanom znan že od koncerta pred 3 leti.
Slavnostni koncert v Unionu.
Za sobotni koncert, ki so ga organizirali naši mariborski tovariši v Unionu, eni največjih tamkajšnjih dvoran, je vladalo neobičajno veliko zanimanje. Kdor je imel že količkaj s tako stvarjo posla, ve, kako težavno je zainteresirati širok krog meščanske publike in ž njo napolniti veliko dvorano. Prav klasičen, šolski primer, kako je treba izvesti vsestransko propagando, so nam nudili naši mariborski tovariši. Složno in preudarno so šli na delo; in uspeh — že dan pred koncertom je bila dvorana razprodana. Da zado-volje tudi zamudnike, so vstavili še tik pred koncertom dve, tri vrste sedežev, ki so bile takoj razprodane.
Ze pred 20. uro je bila velika dvorana v galerijo nabito polna, ljudje so se zadovoljevali celo s stojišči v garderobi, podstrešju in v stranskih prostorih zgornjih nadstropij.
Pobaral sem poleg sebe stoječega ljubeznivega tolmača tov. Dojčinoviča, in mi je zatrjeval: imamo odlično publiko, ki zna ceniti visoko kulturno stopnjo našega UPZ.
Odlični gostje.
Prednje, reprezentančnim krogom določene vrste so bile — kar je sicer velika redkost — zasedene do zadnjega stola. Omenjam, da se je vršil koncert UPŽ na predvečer velikega shoda JRKD, in so mnogi politiki porabili to priliko za poset prireditve. Med drugimi jso koncert posetili: podban g. Pirkma-jer, škof g. Tomažič, brig. genaral Hadžič s komandanti vseh polkov in odličnim številom oficirskega zbora, senator in predsednik ljubljanske Glasbene Matice g. dr. Ravnikar, ga. Maistrova, generalova soproga, sreska načelnika g. dr. Ipavec in g. Makar, župan dr. Lipoid, predsednik sodišča dr. Žiher, narodni poslanci: g. Rasto Pustoslemšek, g. dr. Krej-či, g. inž. Pahernik, g. Dermelj, starosta ma-
riborske sokolske župe g. dr. Gorišek, prota Trbojevič, skladatelja g. Osterc, ki je prispel z UPZ iz Ljubljane in g. prof. Druzo-vič, pisatelj dr. Ivan Lah, predsednik mariborske Glasbene Matice g. direktor dr. To-minšek in drugi. Navzočih je bilo lepo število naših tovarišic in tovarišev prav iz vseh krajev naše banovine.
Čudežni goslač Miran Viher.
Nekateri, zlasjti poklicni glasbeniki so menili, da nastop goslača Viherja ni spadal stilno k vokalnemu sporedu UPZ. S stališča široke publike pa je Miranovo sodelovanje prireditev le poživilo. Saj so čuli o Miranu že v listih, ko je nastopil na lanskem novinarskem koncertu v Ljubljani in žel ves uspeh. Z ozirom na dejstvo, da je Miran sinko tov. Viherja, šol. upravitelja v p. v Slovenski Bistrici, ga je povabil tudi mariborski UD k sodelovanju.
Še niste videli in čuli malega Mirana?
Z drobnimi koraki je mali dečko brž na odru pri svojem pultu. Fantiček (v temnem žametnem suknjiču, belem oprsniku (brez ure!) in kratkih hlačkah, v lakastih čeveljčkih in kratkih belih nogavičkah — obstoji mirno, kakor vkopan. Pa pristopi nato k klavirju; drobni prstki udarijo rahlo v strune v preizkušnjo ubranosti malega godala. Po-kima: »Prav!« —, da se mu zatresejo temni, dolgi lasje, črne oči pa mu zvedavo pohite po polni dvorani...
Vem; marsikdo, ki je ugledal Mirana v svitu močnih žarnic prvič na odru, je pomislil za hip: — »Otroček, kaj te silijo na oder, zvečer. V postelji bi že moral biti, ti drobni fantič...« v postelji!
Ko pa je udarila v glasovir njegova spremljevalka ga. Mira Sancinova in je drob-nič potisnil malo, pravljično godalo pod bradico, pa potegnil z lokom po strunah — takrat je zastal vsem dih... Mali fantič pa je rastel v umetnika, njegove gosli so igrale najvišje lege, flažeoleti so mu bili igrača, akorde je udarjal kakor najbolj dovršeni Umetnik, za to ga pa je po vsakem komadu nagradila dvorana za — umetnine. Kaj nam je godel deček:
—	Griegovo sonato v G duru, —
—	Dvorak-Kreislerjev Slovanski ples v E molu,
—	in Cassadov: Ples zelenega vraga.
In veste, da igra dve tretjini Miranovih komadov tudi svetovnoznani goslač Prihoda na točasni svetovni koncertni turneji. Učiteljev sinko Miran je najlepše izpričevalo za njegovega umetniškega voditelja g. Sancina.
Skrbno pripravljen in v 70 glasovnem zboru je nastopil v drugem delu večera, pod vodstvom tov. Kumra naš UPZ z naslednjim izbranim sporedom:
Tajčevič Marko: Četiri duhovna stiha — I. in IV. stavek, I. Flvalite imja Gospodnje... IV. Vospoite Jemu pjesnj novu ... — Lajovic Anton: Bolest je kovač. Zeleni Jurij (sopran solo: tov. Mara Pirčeva). — Osterc Slavko: Pesem o suhi muhi. — Lajovic Anton: Medved z medom. Mešani zbori. — (Odmor.) — Krstič Peter: Pod jorgovanom. — Milojevič Miloje: Muha i komarac. — Adamič Emil: Šest narodnih pesmi za ženski zbor: I. Rasti, rožmarin. II. Da bi jaz znala, k'teri je moj. III. V črni gori beli grad. IV. Sem revna deklica. V. Lepo mlado jutro. VI. Izberi si moža. — Ženski zbori. — (Odmor.) — Tajčevič Marko: Starosrbijanske pesme: I, II, III, IV. — Stolcer-Slavenski Josip: Štiri narodne pesmi: I. Svatovska. II. Slepačka. III. Jesenske noči. IV. Šaljivka. — Adamič Emil: Potrkan ples. Mešani zbori.
Koncertno kritiko smo med tem že čitali v dnevnikih, med drugim jo je napisal v »Jutru« g. Osterc, »Slovenec« je pa prinesel od nepodpisanega avtorja v kulturnem feljtonu izčrpno in zelo laskavo oceno. Po Osterčevi »Pesmi o suhi muhi« sta se poklonila UPZ na odprtem odru zastopnika mariborskega učite j stva tov. Ina Vodenškova in tov. Mohorko, ter sta izročila zboru lepo spominsko sliko, akvarel, z mariborskim učiteljskim domom in besedilom.
Povem naj le še, da so najbolj vžgale Adamičeve, napisane za ženski zbor. Ko je nastopil v drugem delu ženski zbor samcat, sem začul za seboj omaluvažujočo opazko: E, same ženske;... nezanimiv tak program...
Pa so ravno te najbolj vzplamtele občinstvo. Saj so morale ponavljati nekatere komade.
Na tem mestu pa majhno opazko: Oni, ki je intoniral, je dosledno udaril intonacijo za naslednjo pesem tako naglo, 'da je padla še v prejšnjo pesem. S tem je poslušalstvo stalno motil. Priporočam mu, naj se v pesem vživi, in da znak za novo pesem Vsaj po kratkem odmoru.
V krogu UPZ in njegovih prijateljev.
Koncert se je zavlekel močno čez napovedano uro in se je končal ob 23. Mariborski prireditveni odbor je povabil vse člane UPZ in več odličnikov
na večerjo v Narodnem domu,
ki se je pričela ob 23.30. Mala dvorana je bila nabito polna. Pa završeni večerji je otvo-ril vrsto napitnic kot domačin
tov. Hren Tone,
ki je pozdravil navzoče zastopnike, med drugim g. dr. Tominška, predsednika Glasbene Matice, g. Arnuša, predsednika pevskega zbora Glasbene Matice, skladatelja g. prof. Osterca in g. prof. Druzoviča, violinista gosp. Pahorja, zastopnika JUU tov. Andreja Šku-lja — predsednik sekcije tov. Dimnik se je zaradi žalovanja po bratu Slavoju oprostil tako od koncerta kakor tudi od večerje — iskrena čestitka pa je veljala obema voditeljema UPZ, dirigentu tov. prof. Srečku Kum-ru in predsedniku tov. Dragu Supančiču, ki je imel v svojih rokah organizacijo mariborskega in celjskega koncerta. Po iskrenih pozdravnih besedah tov. Hrena je spregovoril predstavnik mariborskih glasbenikov,
ravnatelj g. dr. Tominšek.
Njegov govor je bilo pravo pravcato filozofsko razmotrivanje. Kot človek iz dolgoletne prakse se je spominjal časov, ko je bilo v učiteljskem stanu še malo učiteljic. To je bilo že pred desetletji in dr. Tominšek je prišel tistikrat kot mlad profesor v Kranj. Takoj je stopil v stike z učiteljstvom in njegovo organizacijo, sodeloval je med drugim tudi v Popotniku. Govornik je poudaril
priznanje učiteljski organizaciji,
ki najde vedno nova pota tudi za izvenšolsko delovanje učiteljstva, ki spada med naše najbolj organizirane stanove in najbolj vnete prosvetne delavce. Delo JUU je osredotočeno v mislih za: resnico, dobroto in lepoto.
Dotaknil pa se je kot »glasbenik« pravkar dokončanega koncerta in je izjavil dobesedno: UPZ je bil na višku izmed vseh zborov, kar jih je bilo dozdaj v Mariboru, predvsem pa se blesti ženski zbor s svojimi sočnimi in zrelimi glasovi. Ob zaključku svojega duhovitega razglabljanja pa je napravil dr. Tominšek malo primero na Krčevino, koder so dopoldne odkrili Mihu Neratu spominsko ploščo. UPZ je v množici zborov tudi krče-vina; krči pevski umetnosti pot med narod ...
Ko je poleglo glasno pritrjevanje, ki ga je žel predsednik Glasbene Matice za svoja izvajanja je spregovoril
predstavnik JUU tov. Skulj Andrej.
Čestital je v imenu organizacije članstvu UPZ k lepemu uspehu, ki ga je doživel v Mariboru. S koncertom pa je UPZ položil lep obolus k skladu za UD. Odseki, ki so tako vneto delavni, kakor je ravno UPZ, so štej» ber naše stanovske organizacije in dvigajo moralni ugled vsega JUU. H koncu pa je tov. nadzornik Skulj izjavil, da sekcija prav dobro ve, s kakšnimi ovirami se bore tovariši-pevci; vsak posameznik se neverjetno žrtvuje in so ravno člani UPZ najbolj vzgledni med vsem ostalim članstvom v JUU. V imenu sekcije se pevskemu zboru za dosedanje delo in uspehe najiskreneje zahvaljuje, sekcija pa bo storila za zbor vse, ker ve, da ima ravno v UPZ svojo največjo moralno silo.
Gromko aplavdiranje so izzvale iskrene besede zastopnika sekcije, in je gotovo, da bo visoko priznanje predstavnika vodstva še bolj podžgalo naše vrle tovariše k nadaljnjemu delu za uspehe in koristi vsega stanu.
Za vse laskave poklone, ki so jih naslovili predgovorniki učiteljem-pevcem se je zahvalil
predsednik UPZ tov. Drago Supančič.
Podčrtal je zasluge tov. Hrena in ostalih mariborskih tovaršev in tovarišic, ki so storili vse, da je izpadel koncert tako uspešno in so se zlasti potrudili za prijetno bivanje UPZ v Mariboru. Skromno pa se je odrekel, da pokloni na račun zbora morajo iti na naslov skladateljev. Napil je navzočim komponistom zlasti še prof. Ostercu, velikemu prijatelju zbora. Obžaloval je, da ni tudi ostalih skladateljev, ki zaradi raznih opravičenih zadržkov niso mogli v našo sredo.
Ob zaključku govora so se vsi člani strnili s svojim priljubljenim predsednikom v en glas in krepko vzkliknili: naj živi Maribor, naj živi prvi Učiteljski dom, naj živi naša pesem, naj živi JUU! —
In so, navihanci, člani UPZ dodali:
naj živi naš Drago!...
Ko se je po daljšem času poleglo živahno nazdravljanje je spregovoril
skladatelj g. prof. Osterc Slavko.
Dejal je, da so dolžni UPZ zahvalo predvsem skladatelji, saj jim reproducirá skladbe še iz svežih rokopisov. Mnogim komponistom, zlasti onim najmodernejših struj, ki najdejo le redke zbore za svoja izvajanja je vprav odlični učiteljski zbor edina opora.
Visok renomé UPZ pa dokazujejo tudi polne dvorane, ki jih ima na svojih koncertih. Za glasbeno vzgojo širokih narodovih plasti ima UPZ s tem neprecenljive zasluge.
V	imenu skladateljev kliče: Naj živi UPZ!
Po prisrčnem nadaljnjem kramljanju se je zaključil lep večer.
»Predsedniški zbor banovinskega JUU.«
V	nedeljo 6 t. m. se je vršil v risalnici moškega učiteljišča predsedniški zbor bano-vinske sekcije JUU. Došli so domala vsi člani banovinskega upravnega in nadzornega odbora ter predsedniki, odnosno' njihovi zastopniki iz vseh srezov; manjkalo je le eno sresko društvo.
Ze v zadnji številki smo poročali o podrobnih poročilih in posameznih sklepih. Poudarim naj le hvalevredno kompaktnost predsedniškega zbora, ki mu je predsedoval tov. Dimnik, nekaj časa pa tudi podpredsednica tov. Engelmanova. Zborovanje je trajalo točno od 17. do 21.30. V štirih in pol urah so rešili mnogo perečih zadev. In vse: soglasno. Ravno to naj podčrta živo voljo, da so pripravljene vse 33 edinice v banovini po svojih možnostih k skupnosti za napredek v JUU.
GOSPODARSKE PRIREDITVE.
Mariborski jesenski teden je vseboval tudi več gospodarskih prireditev. V »Unionu« je bila
razstava perutnine in sadja.
Sadja in perutnine je bilo mnogo in naj-krasnejši eksemplarji. Ogled je nudil vsakomur jasno sliko o bogatijah obdravskega okoliša. Zlasti pa so se razgledovali z uspehom oni naši tovarši, ki se tudi sami pečajo s temi gospodarskimi strokami. Zanimivo je, da so mnoge prav lepe vzorce eksportnega sadja razstavile štajerske šole, vzorno pako-vanje so izvršili učenci višjih razredov osnovnih šol in nekaterih kmečko-nadaljeval-nih šol.
Vinska poizkušnja,
nameščena istotako v »Unionu« je bila prav tako stalno obiskovana. Za obiskovalce je veljal motto!
»Kozarček — dinarček!« ...
Za generale »Svete vojske« pa navajam mimogrede tudi značilno dogodbico: Učiteljstvo, ki je dospelo te dni, je bilo povabljeno v neko renovirano in bogato založeno klet na poizkušnjo. Povedalo se je: kot gostje; popolnoma na brezplačno zvračanje maj olik. Vodstvo vinske ekskurzije je bilo poverjeno uglednemu tovarišu, izbornemu humoristu in družabniku.
In vendar: ob določenem času na domenjenem zbirališču le 3 udeleženci: 2 tovarišici (ženskemu spolu — prednost!) in 1 tovariš. Lahko si tolmačite razočaranje ljubeznivega povabitelja, ki je pripravil raznih mesnih in drugih dobrot za preko sto člansko druščino... pa so došli z voditeljem vred le štirje.
Ne rečem ničesar: morda pa je pri nas res tako močan abstinentski val? ...
KONCERT UPZ V CELJU.
Naši pevci so odšli iz Maribora s popoldanskim osebnim vlakom. V Celju so jih že pričakovali tamkajšnji tovariši, ki so prevzeli vse priprave za aranžiranje koncerta. S kolodvora je odšel UPZ s Celjani: tov. Pogačnikom, Gerlancem, Rošom i. dr. v dvorano Ljudske posojilnice. V novodobnem stilu pa polna domačnosti, ta dvorana sicer ni bila razprodana, vendar se je za deževno popoldne in z ozirom nato, da je bilo tudi mnogo celjskih in okoliških tovarišev v Mariboru, nabralo še precej resne publike. Sicer pravijo, da vladajo kakor v manjših krajih povsod, tako tudi v Celju lokalni predsodki in en del občinstva ne hodi sem..., drugi ne tja... Mislim pa, da storimo prav, ako podčrtamo veliko ljubeznivost celjskih dam, ki so nenapovedano v garderobi pred koncertom postregle pevcem s čajem in pecivom, nad vse uvidevno se je izkazala uprava Ljudske posojilnice. Za kurjeno dvorano, garderobo, razsvetljavo itd. ni računala niti polnega stotaka! Ta, za Celje gotovo redek primer — zasluži resnično zahvalo!
M. Zor:
RAPALLO - 12. XI. 1920.
112 let stara hranilnica.
Te dni smo preživeli zopet obletnico, ki nam je kakor mora legla na dušo. Dvanajst let je poteklo, odkar smo izgubili našo Notranjsko in Primorje. Izgubili smo našo Postojno, Idrijo, Trst, Goriško, Istro, Reko, Za-dar, Lastovo, Lošinj in Cres.
Zavedali so se takrat Italijani, kaj so nam vzeli in njih usta so bila polna sladkosti in medu. Njihovi državniki so takrat vsemu svetu izjavljali: »Prevzeli smo nekaj stotisoč Slovanov. Tem Slovanom, ki jim je v ostalem dana prilika, da ostanejo v neposredni zvezi s svojimi prirodnimi — čeprav seveda italijanskimi središči — Trstom in Gorico, bomo zagotovili najširšo jezikovno in kulturno svobodo. To bo za nas častna dolžnost in čin politične modrosti. Zato smo prepričani, da se bodo kmalu počutili zadovoljni, da pripadajo velesili, ki bo oprta na svojo brezpri-merno kulturo, z največjo pažnjo varovala njihovo kulturno življenje.«
Toda! — Požig Narodnega doma v Trstu, streli v hrbet nedolžnega Gortana in
brezprimerna kultura! Res je brezprimerna, popolnoma točno so se takrat izrazili.
Kje na svetu živi še kak narod, ki ima manj kulture in jezikovne svobode, kakor jo imajo Slovenci pod Italijo? Kje živi še kak narod, ki je bolj preganjan, ki nima ne ene lastne narodne šole, kakor so Slovenci v tej »brezprimerno kulturni državi«.
Vsako leto nas navdaja obletnica Rapal-Ia z večjo grenkobo. Tovariši, na naših ra-ma)h leži naša bodočnost, od našega dela je odvisna svoboda zatiranih in preganjanih!
So narodi, katerim se s pametjo in logiko da dokazati njih krivičnost in jo potem skušajo poravnati; so pa tudi narodi, kakor n. pr. junaki izpred Kobarida, katerim je le pest argument, ki drži. Od nas je odvisno, kdaj pride naš čas, ali prej ali pozneje. Ostali svet bo odobraval naše delo, kajti ves svet že davno pozna naše pravice in le čaka, kdaj se zanje postavimo.
Naš odgovor na akcijo madžarskega
učiteljstva.
9. oktobra 1932. se je v Zalaegerszegu osnovala iredentistična organizacija madžarskega učiteljstva, ki je pred vojno službovalo ali študiralo v Medmurju in Prekmurju, z namenom, da pripravi teren za »skorajšno« priključitev teh dveh predelov naše zemlje k Madžarski. V izdanih pozivih najdejo ti neza-željeni in smešni odrešeniki »bodrilne« besede tudi za učitelje Prekmurce, ki žive baje v sužnosti.
V odgovor na ta podla izzivanja smo se ogorčeni zbrali dne 12. novembra 1932. v Mač-kovcih učitelji, prekmurski rojaki, da skupno z vsem učiteljstvom, strnjenim v Jugosloven-skem učiteljskem udruženju — sreskem društvu v Murski Soboti, najodločnejše zavrnemo ta izpad na slovenstvo Prekmurja, da povda-rimo, kar je prekmursko ljudstvo že neštetokrat, a 8. novembra 1931. najjasnejše povda-rilo, da Prekmurje je in ostane za vselej neločljiv del jugosloven-ske zemlje, zedinjene v veliki in mogočni Jugoslaviji.
Mejniki po vrhovih GoričkegU, lendavskih goric in oni za Muro v Medmurju bodo stali večno. Pognali so korenine do pekla, ne izruje jih noben vihar. Za njimi stoji ves jugoslo-venski narod, ki je s svojimi madžarskimi tla-čitelji obračunal.
Zato naj tudi ti »iredentisti« pozabijo,, če jih je kdaj uslužno redilo naše Prekmurje, kakor je pozabilo na nje in obsodilo njih neuspešno, nenravno in nemoralo delo za asimilacijo.
Nezaslišno je, da se baš nekdanji eksponenti madžarske asimilacije v Prekmurju drznejo postavljati v pozo iredentistov. Za to nesramnost bomo mi jugoslovenski učitelji v Prekmurju s podvojenimi silami delali za nacionalno vzgojo zaupane nam mladine, za nje prepojitev z materino kulturo, da bo ona sama najzvestejši čuvar naše besede, kulture in svobode tu na skrajnem severu po velikih žrtvah in bojih ujedinjene Jugoslavije.
Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sresko društvo Murska Sobota.
Sploine vesti.
—	Šolsko-upravni odsek se je konstituiral v svoji seji dne 12. t. m. sledeče: za predsednika Lampret Fortunat, za namestnico En-gelman Mira in za tajnika Gregorič Vinko. — Tovarišica Vode Angela je prostovoljno izstopila iz odseka. — Na seji je razpravljal odsek »Poslovnik o zaščiti članstva«, ki ga končno odobri Izvršni odbor in bo potem »Poslovnik« objavljen v celoti v »Učiteljskem tovarišu«.
—	Opozarjamo vse tovariše in tovarišice na notico o »Miklavževi noči« v rubriki Mladinske matice in obenem prosimo vse, da pokažejo priloženi oglas otrokom v razredu.
Seja Glavnega prosvetnega sveta. V ponedeljek 14. t. m. se je sestal na sejo Glavni prosvetni svet ministrstva prosvete. Razpravljal bo predvsem o učnih načrtih za osnovno šolo. Seja bo trajala predvidoma 10 dni. Iz
Ljubljane je odpotoval v Beograd član Glavnega prosvetnega sveta predsednik JUU — sekcije v Ljubljani g. Ivan Dimnik.
— Borba angleškega učiteljstva za zdravje otrok. Že pogled na zemljevid pove jasno, da živi na Angleškem polovica prebivalstva v industrijskih mestih. V takih krajih je otrokovo zdravje zelo ogroženo in to je dalo povod angleškemu učiteljstvu, da je započelo resno akcijo za ustanovitev otroških igrišč in vrtov izven mesta, kjer naj bi otroci preživljali prosti čas. Učiteljstvo apelira predvsem na občine in premožnejše sloje za prispevke in beleži že lepe uspehe v korist otroka. — Pri nas je zadeva šolskih vrtov na deželi in po mestih urejena že s šolskim zakonom, vendar naleti učiteljstvo marsikje na nerazumevanje v svojih stremljenjih, o čemer jasno priča borba za centralni šolski vrt v Ljubljani.
31. oktobra t. 1. se je po svetu praznoval dan štednje. Naša dolžnost je, da pri tem informiramo našo javnost, da imamo v Ljubljani najstarejšo hranilnico v Jugoslaviji. Leta 1820. so namreč socialno čuteči ljubljanski meščani z županom Hradeckym na čelu ustanovili v zaščito nepremožnih slojev pred oderuhi bivšo Kranjsko hranilnico, ki jo je leta 1928. potem prevzel ljubljanski oblastni odbor, za njim pa Dravska banovina. Hranilnica je sedaj zato tudi dobila novo ime: Hranilnica Dravske banovine, Ljubljana, Knaflje-va ulica 9.
60 let je bila to edina hranilnica na Kranjskem in tudi še potem je obdržala vodstvo med našimi hranilnicami. Nov polet pa ji je dala s svojim protektoratom dravska banovina, ki jamči z vsem svojim premoženjem in davčno
močjo za vse pri njej vložene denarje. Zavod vrši z vso solidnostjo vse posle, ki spadajo v to vrsto denarnih zavodov. Vloge obrestuje res prav izvrstno in jih tudi kulantno izplačuje. Nove vloge stavlja vlagateljem vsak čas na razpolago.
Varčevanje je edina ravna pot iz sedanje gospodarske stiske, toda ne z zadrževanjem, tezavriranjem po domeh. Dokler denar ne kroži, kot mora po svojem bistvu, toliko časa tudi ne bo prave omilitve krize. Denar mora v promet, a denarni zavodi edino so poklicani, da ga oddajajo v obtok in njegovo kroženje regulirajo.
AJco imate še pomisleke, potem se kar obrnite na Hranilnico dravske banovine v Ljubljani, Mariboru ali Celju.
— Uporaba filma v švicarskih šolah. Že
1. 1922. je v departmanu Bazel osnovan poseben odbor z nalogo, da prouči možnost uporabe filma v šoli. Ta odbor je ustanovil posebno centralo za šolske filme in stopil» v zvezo z mednarodno zbornico za šolske filme. — Danes po desetih letih ima v tem departmanu 22 šol filmske projekcijske aparate; arhiv za šolski film razpolaga s 183 izdelanimi šolskimi filmi, katerih je bilo izdelanih v preteklem letu 3300 m. Razni filmi so bili izposojeni 598 krat. Učiteljstvo se za to učno sredstvo zelo zanima, kajti je že nad 100 učiteljskih moči usposobljenih filmsk;h strokovnjakov. — S tem je ustanovljena močna organizacija prosvetno-šolskega filma in se bo moral ta moderni učni pripomoček polagoma udomačiti tudi po drugih državah.
Kleti naše nočni vam poset, »Daj-Dama« atrakcijo odkriva, a še bolj privlačen je magnet, ki v lokalu avtomat ga skriva.
—	Velike žrtve poljskega učiteljstva za lastne domove. Poljsko učiteljstvo je začelo razmišljati o zgraditvi lastnega doma takoj po osvobojenju. Vse učiteljstvo je složno do-prinašalo žrtve v to svrho in že 1. 1920. so imeli zbranih nad milijon poljskih kron. Toda ta denar ni bil uporabljen za dom, kot je bil namenjen, marveč so takrat radi vpada bolj-ševikov na Poljsko prostovoljno žrtvovali vsi državljani svoje privatno premoženje v obrambo domovine. Tudi učiteljstvo ni moglo preslišati klica domovine in denar, ki je bil namenjen za učiteljski dom se je uporabil za obrambo domovine. — Ponovno je začelo nato učiteljstvo zbirati in vsi so prostovoljno odstopili 1% svoje plače in danes imajo v Zakopanih krasen sanatorij. Kupili so tudi eno vilo v kateri je bil do pred kratkim nastanjen dom zdravja, a za ostanek denarja so si zgradili ob morju učiteljsko kolonijo. — S tem pa še ni bilo delo dovršeno. V središču Varšave so položili 1. 1930. temeljni kamen za svoj dom, ki je bil letos že zgrajen in slavnostno izročen svojemu namenu. Je to lepa šestnad-stropna zgradba v kateri so nameščene vse pisarne učiteljskega udruženja, internat za učiteljske otroke in še posebni prostori za učiteljska prenočišča. Lepe uspehe je doseglo s svojo požrtvovalnostjo poljsko učiteljstvo in ti uspehi naj nam bodo vzor.
—	Pregled šolstva v U. S. A. V združenih državah Severne Amerike je vsega okoli 30 milijonov učencev (skupno s srednje- in vi-
sokošolci). Od tega števila odpade 20 milijonov na učence osnovnih šol. Učiteljstva na vseh šolah je skoraj 1 milijon. Državni izdatki skupno s privatn mi podporami za šolstvo znašajo letno tri miljarde dolarjev. Občine izdajo za šolstvo približno tretjino svojega proračuna.
—	Šolstvo v Kanadi. Šolska statistika Kanade objavlja, da obiskuje v tej državi šolo dva in pol milijona otrok, ki imajo na razpolago 32.000 šol z 283.000 učiteljev (-ic). Izdatki za šolo znašajo letno-povprečno 66 dolarjev za vsakega učenca. Na vsakega učitelja pride približno 32 učencev.
—	Nemška šolska statistika. V Nemčiji objavljajo vsako peto leto šolsko statistiko. Za šolsko leto 1931./32. objavljajo statistični podatki, da je bilo vpisanih v osnovne šole nad 90% šolobveznih otrok. Vseh otrok je bilo v preteklem letu 7,589.000, učiteljev in učiteljic pa 187.704. Iz tega sledi, da pride na 10.000 prebivalcev 29 učiteljev in 1174 učencev. — Nemčija je razdeljena na 32 samoupravnih enot, od katerih je na prvem mestu Prusija s 4,681.000 učenci in 115.410 učnimi osebami. — Na vsak razred pride v Nemčiji povprečno 40 učencev. Ce gledamo posamezna mesta, vidimo, da je v Hamburgu povprečno le 26 učencev v enem razredu, v Berlinu 28 v Bremenu 29 in Lubecku 30. Pri nas je določeno maksimalno število učencev za en razred v smislu zakona o narodnih šolah na 50.
—	Špansko šolstvo. Dasi se v Španiji v zadnjem času šolstvo zelo dviga, vendar imajo tamkaj še vedno približno 60% analfabetov in celo po mestih je še vedno do 40% nepismenih. — Španiji je potrebno še 25.000 šol. kajti celo v glavnem mestu Madridu je še 45 do 50.000 otrok, ki morajo radi pomanjkanja šol ostajati doma in ostati analfabeti. — Španski pedagoški listi trdijo, da je le približno 40% analfabetov. a v Madridu le približno 10.000 otrok brez šole. — Še vedno žalostna slika.
—	Tovarišice in tovariše, ki so me ustno in pismeno naprosili za prikladen Miklavžev prizorček opozarjam, da bo priobčil novem-berski »Zvonček« igrico: Špelica in medvedek Nevedek, ki sem jo spisala kot predigri-co za Miklavžev večer. Ker nastopata v njej samo dve osebi, jo boste lahko še pravočasno naštudirali. — Marija Grošljeva.
—	Učiteljicam gospodinjsko- in učiteljem kmetsko-nadaljevalnih šol se bo po prejetih informacijah v najkrajšem času izplačala na-daljna četrtina nagrad.
SPOMINJAJTE SE UČITELJSKIH DOMOV
V LJUBLJANI IN MARIBORU!
Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne!
Kotnik Zorko:
Še Mladinska matica in Naš rod
Govoriti o potrebi Mladinske matice, je danes nepotrebno. Cas in praksa sta pokazala njen upravičen obstoj. Toda samo še nekaj konstatacij z ozirom na znane pojave zadnjega časa.
Pred tremi leti sem imel priliko pogovarjati se o naši Mladinski matici z nekim gospodom, ki je bil tisti čas profesor na eni izmed beograjskih gimnazij. Ta gospod, ki ga tudi lahko prištevamo v krog slovenskih kulturnih delavcev, je bil poln hvale o naši Mladinski matici in o mladinskem listu »Naš rod«. Seveda je gotova dela tudi kritikoval, a njegova kritika je bila dobrohotna in pravična. Na koncu najinega razgovora pa mi reče: »Slovensko učiteljstvo je lahko ponosno na svojo Mladinsko matico in na svoj mladinski list. Da ste ustvarili kaj takega, se imate zahvaliti svoji vzorni organizaciji. To je velik uspeh, na katerem vam mora vsak časti-tati.« Zadnje čase pa se spomnim večkrat na te besede. Nobene razlage. Saj si lahko mislite, zakaj?
Nam vsem je znano, da je slovenska mladinska književnost bila revna do zadnjega časa.
Trdno sem prepričan, da bomo v tem oziru v bodočnosti na boljšem. Prepričan pa sem tudi, da bo ravno naša Mladinska matica ona, kateri bomo lahko prišteli ta plus.
Svoj čas so se tiskale mladinske knjige v nizki nakladi. To pa zaradi tega, ker ni bilo dovolj odjemalcev. Le redki so bili starši, ki so kupili svojim otrokom kako knjigo, in še to, kar se jih je pokupilo, je ostalo večinoma po mestih. Na deželo je priromala le redka. Mislim pa, da ima podeželska mladina polno pravico biti soudeležena na kulturnih dobrinah. Saj je znano, da je prav dežela ka-
der najboljših kulturnih delavcev. Mestna mladina ima poleg tega še itak polno drugih ugodnosti (ne mislim na različne »vzgojne filme itd.).
Na deželi so te knjige nabavile večinoma šolske in druge knjižnice. Pa še te so bile bolj redke. Založnik pač ni hotel riskirati preveč, saj je vedel, da bi mu v nasprotnem primeru ležale neprodane in zaprašene v skladiščih. Razumljivo je, da se je tudi slovenski pisatelj raje oprijel druge snovi. Le redki so bili, ki so se posvetili mladinski književnosti, in še ti iz golega idealizma in ljubezni do mladine. Honorarji pri tako malih nakladah so bili pač malenkostni. Sicer res ne gre samo za honorar, kajti vsi vemo, da tako delo nikdar ni poplačano.
In danes? Ravno sedaj se nudi ugodna prilika za razmah mladinske književnosti. To tudi opažamo. Pri razpisu za nova dela se javlja vedno več pisateljev, ki so namenjeni in pripravljeni nuditi naši mladini najboljše, kar premorejo. In to nalogo lahko vrši sedaj naša Mladinska matica izborno. Samo več obzirne in dobrohotne kritike! Mladinska matica izdaja svoje publikacije za naše razmere v prav lepi nakladi. In to več del hkrati. Razumljivo je, da lahko izbere iz najboljšega najboljše in da pisatelje tudi nagradi vsaj po možnosti tako, kakor to oni zaslužijo. Tem večja naklada, tem večja nagrada. Vemo in znano nam je, da mi ne premoremo poklicnih pisateljev. Oni morajo opravljati svoja stanovska dela in pišejo le tedaj, kadar so le-teh prosti. Zato tembolj zaslužijo našo podporo in našo hvaležnost. Ravno v tej lastnosti smo mi do naših kulturnih delavcev skopi, in potem ni čuda, če n. pr. naši umetniki umirajo v največji revščini... Zato bo treba naše ljudi šele privzgojiti, da bodo ščasoma postali dobri podporniki naših kulturnih delavcev. Oni ne rabijo samo naše materialne pomoči, tudi moralno jih moramo podpreti. Kako že pravi naš vzornik A. M. Slomšek? Mislim, da se sedaj razumemo!
In ravno v tem vidim največjo važnost naše Mladinske matice.
Mladinska matica izdaja knjige različne vsebine in za različno dobo starosti. Ali bi te knjige in »Naš rod« ne mogli nadomestiti naših čitank, o katerih smo si vsi na jasnem, da so prenatrpane. Saj imajo literarni, zgodovinski, zemljepisni in prirodoslovni karakter. Ponekod v inozemstvu so čutili potrebo, da so čtivo klasificirali — in tako je nastala ideja šolskih čitank v zvezkih — »Bogen-schulbiicher«.
Ctivo je seveda treba prilagoditi starostni dobi učencev. Princip teh knjig je, da jih je veliko in da so poceni, da jih je toliko, kolikor je učencev. In mi, ki nismo številni, bi se lahko zaenkrat zadovoljili s publikacijami Mladinske matice in z »Našim rodom«, ki ustrezata, oziroma bi z malo reorganizacijo popolnoma ustrezala gornjim zahtevam. Namesto čitank, ki so pri nas tako drage, bi se vsi učenci naročili na Mladinsko matico in »Naš rod«. Pa še denarja bi si prihranili. Razume se, da bi revnejšim moral priskočiti na pomoč krajevni šolski odbor. Naši možje pri krajevnih šolskih odborih bi bili zato prav vneti, saj znajo prav dobro kalkulirati in pri zmanjšanju izdatkov za šolske potrebščine so si navadno vsi edini.
Še na nekaj važnega bi rad opozoril, še na eno nalogo, ki jo naj vrši Mladinska matica. Mogoče se komu ne bo zdela pomembna, meni zelo.
S čitanjem takih knjig, ki jih izdaja Mladinska matica, se učenci, že v šoli priuče spoznavati zdravo in umetniško čtivo. Saj to je tudi naloga nas učiteljev-vzgojiteljev, da naučimo mladino, da zna preceniti, kaj ima vrednost in kaj ne. Mladina se mora že sama naučiti ločiti zdravo od nezdravega in da že na ta način ponese v poznejše življenje imuniteto proti šundliteraturi.
Ta literatura pogubi več ljudi, ko vse vojske! Med nami Slovenci se je zadnje čase širila ta literatura z neverjetno hitrico. Prina-
ša se iz mest (Zagreb—Beograd, da tudi iz Ljubljane ne zaostaja, se razume), ker je pač danes moderno, da se to čita (kaj je že ne-moderno!) A najbolj se čudim, da to judovsko robo slastno požirajo tudi gospe in gospodične, ki se drugače prištevajo k izobraženim ženam. Oprostite! Poznamo več takih žen, ki komaj čakajo dneva, da jim pismo-noša prinese tiste zvezke. Pa je nekdo vprašal eno izmed teh, zakaj čita to ničvredno robo, pa se mu odreže, da zato, ker je vendar tako zanimivo in napeto pisano. Sicer pa ji ne škoduje, -ker je dovolj zrela in da to pač tudi lahko čita. Dr. Ozvald pa je napisal
v neki svoji knjigi sledeče: »Čujte, naš narod ne potrebuje tako izobraženih žen, takih, ki jemljejo svojo izobrazbo iz zgoraj omenjene literature. Če bo šlo to tako dalje, potem bomo pa kmalu potrebovali zdravih mater.«
Koliko časa se po nepotrebnem zabije, koliko denarja zmeče za te zvezke, za našo lepo slovensko knjigo ga pa ni. Žalostno — a resnično!
Če bo naša mladina čitala naše mladinske umetniške knjige, bo spoznala njih lepoto, ne bo nikdar čitala šundskih knjig, ker bo sama spoznala njih plitkost :n nevarnost.
S tem, da izdaja Mladinska matica knjige za našo mladino, dobiva le-ta vsako leto res lepo in primerno čtivo. Toda gledati treba, da bo res vedno izdajala knjige umetniške vrednosti.
Verjemite, da se bo na našem književnem trgu čez par desetletij precej poznalo; kajti ravno sedanji naročniki Mladinske matice bodo najboljši odjemalci naše lepe slovenske knjige in verjemite tudi, da bomo ta kulturni napredek lahko prišteli v dobro naši Mladinski matici.
Kritike naj nas ne oplašijo, one naj nas še bolj podžgejo k intenzivnemu nabiranju naročnikov. Saj na agitacijo se menda razumemo. Drugim storimo vse, za svoj napredek. za svojo ustanovo pa bi ne poagitirali! Kaj pravite?

Lojze Zupane:
PRIMOŽIČ IVAN IN KRITIKA VSEH KRITIK.
V 13. štev. »Uč. tovariša« se je Primožič Ivan obregnil ob moje kritike, ki jih je kdaj obelodanil »Popotnik«. Ne bom se spuščal v nestvarnosti, ki so »cvetke« Primožičevega sloga. Ce se nekdo čuti sposobnega izreči oceno nekih kritik, mora biti predvsem stvaren. Njegova izvajanja morajo biti zares takšna, da bi se smela »vsaditi v literarno-znan-stveni muzej«, česar pa o Primožičevi »kritiki« ni mogoče izreči, ker je jasno ko beli dan, da je napisana zgolj iz neke osebne mržnje, katero mu je slej ko prej sugeriral gospod, ki je v 12. štev. »Uč. tovariša« (seveda spet anonimno!) skrito namignil, da »bo treba takim kritikom še posebej stopiti na prste«! V poslednjih številkah »Uč. tovariša« se le vse preradi oglašajo podpisani i nepodpisani pisci in mi očitajo marsikaj, česar pameten in uvideven učitelj pač ni našel v moji kritiki, ki jo je prinesel »Lj. Zvon«. Višek vsega tega absurdnega in abotnega početja je dosegel pač Ivan Primožič, kajti v njegovih očeh ni našel milosti niti urednik »Popotnika«. Mislim, da se bo moral nasmejati nasvetom, ki mu jih servira Primožič. Prav verjetno pa je, da bo rade volje sprejel v svoj program stvari, ki bodo boljše od moiih. Toda ne spominjam se, da bi Ivan Primožič že kdaj sodeloval vsaj v enem od listov in revij v katerih sodelujem jaz že nekaj let.
Dalje se mi ne zdi vredno baviti z izrazi, kakor: »berglja«, »niirnberški lijak« itd., ki pričajo o Primožičevi »genijalnosti«, ker pač ne spadajo v kritiko, kajti jih sam obsoja, a se ne more izogniti mamljivi vabi, in da bi bil dovolj »kuriozen«, jih v svojem članku rabi. Škoda, da je postal njegov članek radi tega — odiozen! G. Primožič se celo zavzema za »lojalne kritike«! No, jaz se pač ne morem ubraniti smešnemu občutju, da je bil za vse, kar je napisal, prejkone naprošen. V koliko se naj bi zdaj radi tega po nepotrebnem razburjal, to je spet zadeva »golega takta«, da se izrazim po Primožičevo. Vse »cvetke«, ki jih je natrgal Primožič v mojem vrtu, si sme pač poviti v šopek in zatakniti za klobuk — pa srečno pot!
Osebne zadeve.
—i Napredovali so v VI. skupino: Kopač Leopold, uč. v Slovenjgradcu, v VII. skupino: Kokalj Lovrencija, učiteljica v Poljanah; Ko-kolj Jelisava, učiteljica v Mariboru; Kotnik Pavla, učiteljica v Lehnu in v VIII. skupino: Kokalj Jagoda, učiteljica v Šmarju in Klavora Adolf, uč. v Kranju.
Naša gospodarska organizacija.
—g Učiteljski dom v Mariboru. Darovali so UD v Mariboru v zadnjih dveh mesecih naslednji tovariši ozir. tovarišice:
Anton Hren, š. up. v Studencih 50 Dih, ker se ni mogel udeležiti pogreba tovariša in narodnega mučenika Franja Megle pri Sv. Lenartu (Vel. Nedelja). Poplatnik Franc, š, up. pri Sv. Tomažu, namesto venca na grob tov. Franja Megle 200 Din. Učit. društvo Murska Sobota 1000 Din. Učit. društvo Ptuj in okolica za Porekarjev kamen 200 Din. Zemljič Josip, š. n. v p. v Mariboru 10 Din. Gospa Marija Megla od točno izplačane posmrtnine Učit. Samopomoči za pokojnim soprogom 100 Din. (Prvi in vsega posnemanja vreden vzgled!)
Učit. društvo za šoštanjski okraj v spomin umrlih tovarišev Alojzija Trobeja, š. up. v Šoštanju in Alojzija Schechela, šol. nadzornika v Slovenjgradcu 300 Din. — Vsem darovalcem izrekamo najtoplejšo zahvalo!
Mladinska matica
NAJLEPŠA KNJIGA ZA MIKLAVŽA!!! »MIKLAVŽEVA N O C !«
»MIKLAVŽEVA NOC« je dotiskana in se bo začela razpošiljati takoj po 20. novembru. Knjiga je vsebinsko in ilustrativno res nekaj posebnega. Prvo izvirno slovensko delo te vrste, ki je izšlo v 4 barvnem tisku pri nas. Mladinska matica je napravila s tem delom velik korak naprej po svoji začrtani poti.
Še pri drugih večjih narodih bi stala takšna knjiga najmanj 50 Din. Mladinska matica, svesta si svoje naloge, da širi dobre knjige med našo mladino po čim nižji ceni, je določila na 16 Din za kartonirano in 22 Din za trdo vezano. To seveda samo za naročila, ki jih dobi do 30. novembra t. 1.
Ni večjega veselja za mladino kot je lepa barvana knjiga. Miklavž ne more nuditi mladini lepše knjige kot je ta!
Tovariši, tovarišice, poskrbite, da se ta knjiga čimprej razširi.
—mm FRAKIRANJE REKLAMACIJ-SKIH DOPISNIC. Vse cenj. poverjenike prosimo, da poslej frankirajo reklamacijske dopisnice z znamko 75 par, ker moramo sicer plačevati pri upravi dvojno pristojbino. Plačano znamko naj si poslej vsak poverjenik odračuna pri poslani naročnini in to zabeleži na zadnji strani poštne položnice.
—mm 75 letnico Teslovega rojstva, največjega jugoslovanskega izumitelja so proslavili Nemci z lepo knjigo o Teslovem življenju in delu. Knjiga stane 370 Din. Ali ne bi bilo lepo, da bi proslavili tudi mi pomemben jubilej učenjaka s Čermeljevo knjigo »Tesla in
razvoj elektrotehnike«. Slovenska knjiga je izvirno delo znanega strokovnjaka na tem polju, je sicer nekoliko manj obsežno delo, a bi izšlo v okusni izdaji, na finem papirju in bogato ilustrirana. Cena knjigi 26 Din, trdo-vezani pa 32 Din.
tjL , If. t^o^i v* Id-	otxtJia, -»
, i p-c" Cfci^»' MJL.	tlholLe*.
LJUBLJANA Za gotovino:	MARIBOR
Gledališka 4 Šelenburgova 4	Slovenska 18
—mm Prva številka »Našega roda,« ki se
je tiskala v 20.000 izvodih je pošla. Te dni se ponatisne druga naklada. Kdor želi naročiti še prvo številko, rfaj to nemudoma stori, da jo lahko dobi še istočasno z drugo.
—mm Druga številka »Našega roda« je dotiskana in se razpošlje v najkrajšem času. Ta številka bo obširnejša od prve in bo deloma posvečena pokojnemu Franu Milčinske-mu, ki so ga naši mladi eitatelji tako ljubili. Tudi sam Milčinski izpregovori še enkrat naši mladini z zadnjo stvarjo, ki jo je napisal malo pred smrtjo za »Naš rod« pod naslovom Mladi razbojnik in stari. V prozi so zastopani še Hudales, Hinko Smrekar s hudomušno črtico »Pri mlekarici na počitnicah,« dalje Kmetova, ki piše zanimivo »O gospodih pajkih«, Slokanova pa »Tam, kjer palme šume.«
Z verzi sta zastopana Alojzij Gradnik in Vida Tauferjeva, vsak z lepo pesmijo.
»Otroški oder« prinaša igrico A. Cerne-jeve Miklavž prihaja.
V	rubriki Naši možje govori L. Mrzel o Milčinskem. Bogate so tudi vse ostale rubrike, tako Cicibanov rod s slikopisnim zabavnim gradivom, Drobiž, Mladina piše.
V	ilustrativnem sta tokrat bogato zastopana Jakac in Pirnat, sodelujejo pa tudi Smrekar, Pavlovec, Kunaver in Gaspari.
—mm Z 11. seje M. M. 1. Stavek prve številke »N. R.« naj stoji, dokler ne določimo naklade za drugo številko. Po tej bomo določili potem, koliko izvodov I. številke naj se še dotiska.
2.	»Učiteljskemu tovarišu« od 17. novembra naj se priloži subskibcijski oglas za Ribičičevo »Miklavževo noč«.
3.	Sklene se razposlati na sreska učiteljska društva posebno okrožnico zaradi razprodaje zaloge M. M. — Tiskala se bo tudi posebna naročilnica, kjer bo navedena vsa zaloga knjig s cenami. — Ob tej priliki se dovoli 25% popust. Šole, ki naročijo večjo množino knjig dobijo na vsakih deset naročenih knjig eno povrh.
4.	Poskuša naj se dobiti Milčinskega mladinska zapuščina.
Opozarjamo pisatelje na razpisane nagrade za redne publikacije. Rok za vlaganje rokopisov poteče 1. decembra t. 1. Natančnejše informacije daje tajništvo M. M., Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. — Uradne ure od 16. do 18.
Šolski radio.
—r Program za VIII. teden. V torek 22. novembra bo obravnaval g. dr. Rudolf Kola-rič temo: Napake v slovenskih nalogah. I.—II. V petek 25. novembra bo predaval g. Josip Žabkar: O rudnem bogastvu v dravski banovini. Dravska banovina je po svojih rudnih zakladih ena najbogatejših dežel v Evropi. Vse najvažnejše rude, ogromni skladi premoga, petrolejske plasti in druga naravna bogastva se skrivajo v zemlji naše ožje domovine. Pripravite stenski zemljevid dravske banovine!
V decembru bodo sledeče oddaje:
Četrtek 1. decembra: Slavnostna oddaja. Govor, deklamacija, petje, slavnostni prizor. Ženska realna gimnazija v Ljubljani. I.—III.
Petek 2. decembra: Morje posredovalec sreče in blagostanja. Viktor Pirnat. i,—II.
Torek 6. decembra: Pravljice. Manica Komanova. I.—II.
Petek 9. decembra: Nekaj zanimivosti o zraku. Josip Žabkar. I.—II.
Torek 13. decembra: O človeku s posebnim ozirom na higieno. Miroslav Zor. I.—III.
Petek 16. decembra: Vsesokolski zlet v Pragi. Marjan Tratar. I,—81.
Sobota 17. decembra: Kraljev dan. Govor, deklamacije, petje. I.—II.
Torek 20. decembra: O glasbi in inštrumentih. Lucijan M. Škerjanec. I.—II.
Petek 23. decembra: Božična oddaja. — I.—II.
Stanovska organizacija JUD
Iz društev:
Poročila:
+ JUU SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO V KAMNIKU je imelo občni zbor dne 15. oktobra v Domžalah.
Navzočih je 68 članov in članic.
Tov. predsednik otvarja 45. občni zbor, pozdravlja vse, predvsem sreskega nadzornika Lukežiča, oba tovariša — veterana Hitija in Tomana ter vse na novo vstopivše tovariše in tovarišice.
1. Prva točka dnevnega reda je predavanje tov. Peierlina. Izoblikovanje značaja v šolski dobi. — Predavanje je bilo tako globoko in izčrpno, da mu je sledilo vse uči-teljstvo z izrednim zanimanjem. V imenu
vseh se zahvali predavatelju tov. predsednik.
2.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora se opusti. Društvo je štelo v 1. 1931./32. 129 članov in članic. Društvo je zborovalo petkrat in zborovanja so bila povečini dobro obiskana. Vsako zborovanje je bilo združeno s predavanji, ki so bila vsa aktualna in zanimiva. Odborovih sej je bilo 11, ki se jih je povečini udeležil upravni in nadzorni odbor.
Stanje blagajne je z dne 30. junija 1932. Din 3484-40. Nadzorni odbor pregleda račune, ki so v popolnem redu in tov. blagajniku se izreče razrešnica.
3.	Na predlog tov. blagajnika ostane članarina še nadalje letno 180 Din. Plačuje se članarina v desetih mesečnih obrokih po 18 Din, z učitelji poročene učiteljice plačajo mesečno 10 Din.
4.	Delegata za banovinsko skupščino: 1. Primožič Ivan, šol. upravitelj v Mekinjah; 2. Inkret Alfonz, šolski upravitelj v Šenkovem turnu. Namestnici delegatov: 1. Schubert Štefanija, učiteljica v Ihanu; 2. Tavčar Ela, učiteljica v Domžalah. Delegat za državno skupščino: Cenčič Julij, šol. upravitelj v Kamniku. Namestnik: Hrovat Ivo, šol. upravitelj v Ihanu.
5.	Vsled prekratkega časa odpade poročilo o banovins'k'i skupščini.
6.	Slučajnosti in predlogi: Tov. Lovro Hrovat, nadučitelj v p. v Kamniku je izdal v samozaložbi 14 koroških zborov, cena I. zv. 15 Din. Priporoča se nabava teh moških zborov.
Glede poročevalcev v liste predlaga tov. Rupnilkova sledeče:
Poročevalci, ki so bili določeni pred dvema letoma, da poročajo o šolskih in drugih prireditvah učiteljstva, naj še nadalje izvajajo to prostovoljno prevzeto nalogo in pošiljajo poročila v časopise.
Tov. Primožič predlaga sledeče:
1.	Kdor tri mesece ne plača članarine, se ga javno čita pri zborovanju.
2.	Popotniku, ki ga naročajo šole, naj se prilože položnice.
Ker mora društvo izvoliti poverjenika za Mladinsko matico, ki bo stalno vodil evidenco in bo v stiku z odborom Mladinske matice, predlaga tov. Koman za poverjenika tov. Ra-peta, šol. upr. v Moravčah. Tov. Primožič predlaga, naj si osvoji društvo sledeča predloga, ki sta bila sprejeta na zborovanju v Slovenjgradcu:
1.	Glasom odredbe ministrstva za promet o oprostitvi od poštnih taks z dne 13. junija 1932. so oproščene osnovne in višje narodne šole poštnih pristojbin le za navadna pisma, dopisnice in tiskovine, dočim morajo plačati priporočnino in pristojbino za pakete, nakaznice, čeke ter ostalo vrsto pošiljk. Sekcija se naproša, da izposluje zopetno oprostitev pristojbin za vse pošiljke.
2.	Glede zvezkov državne izdaje ponovno predlagamo, da se monopol čim prej ukine, ker je v 'kvar šolstvu in tudi ni v sm'islu štednje. V slučaju, da je ukinitev neizvedljiva, naj se zahteva znižanje cen za zvezke ter njihova izpopolnitev (boljši papir, pivnik, podloga).
Glede Samopomoči poroča tov. predsednik Arrigler v različnih predlogih in na kak način bi se fond v dobro obrnil.
Končno predlaga tov. Mayer na občo željo, da se vrši prihodnje zborovanje v Ljubljani.
Nato se občni zbor zaključi.
Domžale, 15. oktobra 1932.
Arrigler,	Gizela Ušeničnik,
predsednik.	tajnica.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU je imelo zborovanje dne 8. oktobra 1932. v osnovni šoli v Kočevju. Tov. predsednik je otvoril zborovanje, pozdravil številno članstvo, imenoma zastopnika sreskega na-čelstva, podnačelnika g. Gabrijana, sreskega šolskega referenta g. Betrianija, predavatelja g. dr. Gogalo in zastopnika banovinske sekcije JUU tov. Kobala.
Uvodoma se je tov. predsednik dotaknil položaja organizacije in društva. Razvil je smernice za bodoči delovni program.
Zastopnik sreskega načelstva sreski pod-načelnik je pozdravil zborovalce z željo, da vse učiteljstvo deluje v smislu člena I. zak. o narodnih šolah.
Predavatelj g. dr. Gogala je referiral iz socialne pedagogike temo »Vzgojnosti naših duhovnih zajednic«. Predavanju je vse učiteljstvo sledilo z izredno pazljivostjo, kar dokazuje aktualnost in sodobnost preanaša-ne teme.
Tovariš predsednik se je g. predavatelju toplo zahvalil.
K debati se je oglasil sreski šol. referent Betriani, ki je vztrajal pri svojem predlogu prejšnjih zborovanj, da društvo predhodno izda vsako predavanje v brošuri, ki jo razpošlje članstvu, da se to pripravi na debate. Govori nadalje, da članstvo predavanja ni razumelo. Izjavlja nadalje, da predavatelji, ki prihajajo predavat na naša zborovanja, refe-rijajo teme, prikrojene po svoje. Glede zborovanj je izjavil: Enkratno zborovanje v letu je dovolj. Mesto drugega zborovanja naj članstvo plača članarino, in stroške, ki jih ima z ostalimi zborovanji, naj porabi za nabavo jugoslovenskih klasičnih del.
Predavatelj g. dr. Gogala je zanikal trditve sreskega šol. referenta in dokazal, da ga ta ni razumel v vsebini. Od društva jc bii naprošen, da predava o socialni pedagogiki in se mu zato tudi ne more predbacivati kake tendence v temi sami.
Tovariš predsednik je zavrnil izjave sreskega šolskega referenta:
1.	po pravilih imamo zborovati vsak drugi mesec, letno 5 krat;
2.	da so zborovanja potrebna, dokazuje njih številni obisk, ker so bila na dnevnem redu zanimiva in aktualna predavanja;
3.	predavanja je nemogoče izdati v brošurah in razposlati članstvu, ker prvič, in to je glavno, stanejo ogromnega denarja, ki ga društvo nima, in drugič bi zborovanja izgubila vsak smisel;
4.	v zagovor članstva, da ne širi sokolske ideje, je dokaz številni obisk dveh tečajev o telovadbi po sokolskem sistemu. Naše društvo je bilo edino v vsej banovini, ki je priredilo tak tečaj;
5.	trditev, da članstvo ne naroča knjig za izpopolnitev lastne izobrazbe, ne drži, ker se članstvo poslužuje krajevnih in sreskih učiteljskih knjižnic in tudi samo naroča knjige v takem obsegu, da se javnost temu čudi.
O banovinski in državni skupščini je poročal tov. predsednik.
V imenu nadzornega odbora je poročal tov. Peterlin Al., ki je predlagal absolutorij upravnemu odboru. Soglasno sprejeto.
Tajnik sekcije tov. Kobal nam je podal zanimive podatke o naših stanovskih ustanovah, kakor tudi o delu v sekciji, ki se bori za dobrobit celokupnega stanu.
Zborovanje je posetilo 84 članov oz. članic, t. j. nad 61% vsega včlanjenega učiteljstva, kar je visok odstotek, ako pomislimo, da je vso noč pred zborovanjem močno deževalo in da je članstvo zelo oddaljeno od Kočevja.
Ker je članstvo vztrajalo na zborovanju skoraj cele štiri ure in pol, je bilo močno utrujeno, zato so odpadli vsi predlogi, ki pridejo na vrsto pri prihodnjem zborovanju meseca decembra t. 1.
Predsednik je zaključil lepo uspelo zborovanje ter navduševal članstvo, da naj se vedno poslužuje le svoje stanovske organizacije.
Herman Kmet, predsednik. Čokova, tajnica.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V ŠMARJU PRI JELŠAH je imelo svoj 63. redni letni občni zbor v soboto 15. oktobra 1932. ob 10. uri v Rogaški Slatini ob navzočnosti 59 članov, t. j. 72%.
Predsednik tov. V e r k je otvoril zborovanje in iskreno pozdravil navzoče in novo-došlo članico tovarišico Šego, zastopnika sreskega načelnika g. prosv. ref. Finka ter narodnega poslanca g. Vekoslava Spindlerja.
Predsednik čestita tov. Komarju iz Ponikve k odlikovanju za zasluge pri ustanovitvi mlekarske zadruge in gradnji vodovoda.
Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri. Obravnavali so se došli dopisi.
Tovarišica Lorgerjeva je v svojem obširnem predavanju podala jasno sliko, kako se naj poučuje v smislu moderne pedagogike in kakšni so uspehi. Predavateljici, ki je govorila iz lastne izkušnje o sodobni šoli, je članstvo sledilo z največjim zanimanjem, za kar je bila deležna priznanja.
Sledila so poročila društvenih funkcionarjev. Iz njih je razvidno, da je društvo delalo, skrbelo za materialno stran, kakor tudi za naobrazbo, čemur so služila predavanja. Dosedanji blagajnik tov. Berce je vsled prezaposlenosti odložil funkcijo, katero je prevzela tov. Rožič Ela.
Sreski šolski referent tov. Fink se je v kratkih besedah dotaknil novega učnega načrta za višjo narodno šolo. Dal je tudi nekaj navodil glede šolske administracije.
Tov. Stefanciosa predlaga, naj se članarina redno pošilja in da se zaostanki izterjajo.
Ker učiteljstvo stanarine in kuriva sploh ne prejema ali neredno, se sklene, da prosi društvo potom sekcije JUU bansko upravo, da naj občinam da nalog, neizlačane vsote vnesti v svoj proračun, ne pa v proračun krajevnih šolskih odborov.
Datum in dnevni red prihodnjega zborovanja se objavi v stanovskem glasilu. Verk, predsednik. Rataj Oskar, tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V ŠOŠTANJU je zborovalo dne 22. oktobra 1932. v Šoštanju. Ob 10. uri je otvoril predsednik tov. Vrečko zborovanje ter poročal kratko o položaju, ki je nastal od zadnjega zborovanja do danes.
Pred prehodom na dnevni red se je spomnil 151etnice smrti dr. J. E. Kreka in 70-letnice smrti idealnega učitelja in duhovnika Antona M. Slomška. — V kratkem nagovoru oriše nato vrline in nebroj dobrih lastnosti dne 26. 6. t. 1. umrlega bivšega našega dolgoletnega šol. nadzornika Alojzija Schechel-a in dne 25. 8. t. 1. preminulega šol. ravnatelja Alojzija Trobeja. Zadnji je deloval v našem okraju polnih 37 let. Bil je ves čas agilen član našega društva, dober tovariš in predstojnik ter izvrsten pedagog. Navzočima tovarišica-ma Cilki in Marici Trobej izrazi sožalje ob izgubi očeta, članstvo pa je počastilo spomin preminulih tovarišev z enominutnim molkom.
Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri. Predsednik prečita došle dopise, ki so se skupno obravnavali. — Glede sotrud-ništva pri »Učit. tovarišu« je bilo članstvo mnenja, da naj poroča vsaka šola aktualnosti iz svojega področja. — Naročnikov Mladinske matice v našem okraju je za sedanje gospodarske razmere zadovoljivo število. Po izjavi zastopnikov poedinih šol se je število napram lanskemu letu celo zvišalo. Poseben referent za Mladinsko matico ni potreben, ker bo v tem oziru storilo učiteljstvo itak svojo dolžnost.
Pri otvoritvi Učiteljskega doma v Mariboru dne 5. novembra bo zastopal društvo predsednik.
Tov. predsednik poda poročilo o banovinski in glavni skupščini. Delovanje sekcije v letu 1931. (32.) je bilo zelo aktivno in ji je treba izreči za njeno delo v prid našemu stanu vse priznanje. Z vsemi silami moramo stremeti za tem, da se bodo vršile tudi glavne skupščine dostojno in uspešno.
Vse muzikalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne. Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno.
Zatem je sledil občni zbor. Zborovanj smo imeli pet s sledečimi predavanji: O pokrajinski skupščini (Mlinšek), Prosvetne in narodnostne razmere v Jul. Benečiji (Kra-mer), o Fran Levstiku (sod. starešina A. Potočnik), Misli Tolstoja o vzgoji (dr. Henrik Tuma), O moderni šoli (Dr. Lončar) in Si-tuacijsko poročilo (I. Dimnik). Povprečna udeležba pri zborovanjih je znašala 85%.
Po poročilu blagajpičarke je bilo dohodkov 11.511-08 Din, izdatkov 10.317-21 Din, prebitka 1193-87 Din.
Predsednik apelira na članstvo, naj po-edinci poravnajo zaostanke, za naprej pa redno mesečno plačujejo. — Predsednik nadzorstvenega odbora tov. Pokržnik izjavi, da je po pregledu knjig ugotovil vzorno poslovanje blagajničarke in predlaga njej, kakor tudi celokupnemu odboru absolutorij, kar je članstvo soglasno odobrilo.
Namesto vencev na grob tov. Schechla nakažemo 100 Din, za pok. tov. A. Trobeja 200 Din Učit. domu v Mariboru.
Po občnem zboru je predaval tov. Vreže o temi: »Slomšek — narodni vzgojitelj«. V lepo zasnovani obliki nam je pokazal Slomška kot vzor-narodnjaka, duhovnika in idealnega učitelja, ki je že pred desetletji gojil delovno šolo, vendar v nekoliko drugačni obliki kakor je današnja. Predsednik se mu najlepše zahvali za trud.
Pri zborovanju je bilo navzočih od 53 članov 47, to je 88-7%.
Prihodnje zborovanje bo meseca decembra v Velenju.
Vrečko, predsednik. Rudolf Macarol, tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V ORMOŽU je zborovalo dne 8. oktobra 1932. v Ormožu. Navzočih je bilo 60% članov.
Predsednik tov. Megla otvori zborovanje in pozdravi navzoče članstvo. Nato poda obširno in pregledno sliko o našem delovanju v preteklem poslovnem letu.
Tov. Rosina se je v toplih besedah spominjal umrlega tov. Franja Megle. Označil ga je kot pridnega in vestnega delavca v šolskem in izven šolskem delovanju. Tovarišu predsedniku, ki je z njim izgubil očeta, izreče v imenu članstva sožalje. Tov. blagajnik stavi predlog, ki ga je odbor na svoji seji sprejel, da se da iz društvene blagajne v po-čaščenje spomina umrlega tovariša 200 Din Učit. domu v Mariboru. Predlog je bil soglasno sprejet.
Po prečitanju zapisnika odborove seje, zadnjega zborovanja in lanskega občnega zbora, je poročal tovariš Rajšp o Učiteljskem
domu v Mariboru. Pravi, da gleda učitelj -stvo na ta zavod z nekim nezaupanjem in ne daje svojih otrok v istega. Vsled tega bojkotiranja je še nad polovico postelj praznih.
Slovesna otvoritev Učit. doma bo 5. nov. Udeležilo se je bo več članov našega društva, oficielno pa bosta društvo zastopala tovariša Megla in Rajšp.
Nato je podala tajnica svoje letno poročilo, ki je bilo brez debate sprejeto.
Blagajnik poroča, da so znašali skupni dohodki 17.674-03 Din, skupni izdatki 10.009 Din 76 p, skupni promet 27.683-79 Din.
Nadzorni odbor predlaga, da se da blagajniku absolutorij, kar je bilo soglasno sprejeto.
Tov. Najžer predlaga, naj bi se tekoči račun pri okrajni posojilnici ukinil ter naj bi se začelo poslovati s čekovnim prometom. O zadevi se je vnela debata, v katero so posegli tov. Belšak, Kosi i. dr.
Predsednik da predlog tov. Najžerja, da društvo pristopi k čekovnemu prometu, na glasovanje. Predlog je bil sprejet z večino glasov.
Ves denarni promet se bo vršil do preklica preko društvenega blagajnika Draga Pinteriča, šolskega upravitelja pri Sv. Miklavžu, ki bo nakazoval denar in kateremu naj se tudi pošiljajo vsa obvestila. Ker pa morajo biti nakaznice opremljene z dvema podpisoma, je bil na predlog tov. Megle kot sopodpisovalec pooblaščen Majhen Aleksander, učitelj pri Sv. Miklavžu.
Proračun: Z ozirom na današnje težke čase je tov. blagajnik pri sestavi proračuna črtal članstvo pri naslednjih društvih: Učit. dom, Slov. šol. matica, Ciril-Metodova družba ter Pedagoška centrala. Vsled tega se je članarina znižala od 25 na 18 Din za redne člane, na 10 Din za poročene učiteljice in učiteljice ročnih del.
Poročili obeh skupščin poda tov. predsednik zelo zanimvo. Tov. Rosina je kot dopolnilo k poročilu o državni skupščini preči-tal članek: Nešto o opoziciji iz Narodne pro-svete.
Tov. Rajšp opozarja na članek v »Našem glasu« štev. 19 od dne 1. avgusta 1932., ki se glasi:
Odločba seje državnega sveta z dne 17. marca 1932., štev. 9508/32.
Kljub členu 9., točki 2,. odločbe ministrskega sveta D. R. štev. 42.300 z dne 17. aprila 1924., ima mož, državni uslužbenec pravico do rodbinske doklade za ženo, najsi je ona
pragmatična državna uslužbenka ali državna uslužbenka-dnevničarka, po členu 11. te odločbe in neglede na prejemke, ki jih dobiva žena kot državna uslužbenka.
Društvo se bo obrnilo za pojasnilo v tej zadevi na sekcijo.
Na željo šolskih upraviteljev naj šolski nadzornik skliče sestanek upraviteljev radi pojasnila glede osnovne in višje narodne šole ter bo glede učnega načrta najbrž dali direktive.
Do prihodnjega zborovanja naj sestavijo poverjeniki za Mladinsko matico statistiko članstva.
Prihodnje zborovanje bo drugi teden v januarju.
M. Megla, predsednik. Olga Šijanec, tajnica.
Novosti na knjižnem trgu.
—k Metodika i tehnika ekskurzija, spisal prof. Rajkov. Iz ruščine priredil Milic R. Maj-storovič, Beograd 1932. — Cena broširanemu izvodu 10 Din. V Beogradu je začela izhajati »Praktična učiteljska knjižnica«, ki jo urejuje Mil. R. Majstorovič, urednik »Narodne Pro-svete« glavnega glasila našega udruženja. Kot prvi zvezek te knjižice ^e izšla gornja knjiga, ki vsebuje na 90 straneh mnogo poučnega gradiva o pomenu in vrednosti poučnih šolskih izletov. — Moderna delovna šola smatra kot eno najvažnejših učil poučne izlete in v tej knjigi so opisani poučni izleti kot metoda in njih -pomen za izobrazbo. Posebej razpravlja pisec o psiholoških temeljih teh izletov in' njih uvrstitvi v učni načrt ter o praksi izvedbe in o tehniki poučnih izletov. Majstorovič, ki je že prevedel iz ruščine Logiko prof. Loskija je s prevodom knjige o metodiki in
tehniki poučnih izletov obogatil jugoslovansko pedagoško literaturo s prav dobro knjigo. Naroča se knjiga na naslov: Knjižarnica J. Dželebdžiča, Beograd, Karadordeva 61.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—
Ne samo kot darilo,
temveč v vsakdanji rabi potrebujete; očala, barometre, toplomere, daljnoglede, mikroskope, foto-aparate itd., katere kupite najugodneje pri strokovnjaku
FR. P. ZAJEC, izprafan optik In urar LJUBLJANA, Stari trg 9
Velika zaloga raznih ur in zlatnine. Ceniki brezplačno.
Letos je otvoril v svoji hiši na Aleksandrovi cesti štev. 7 največji Klavir - Salon, kjer je vedno nad 30 klavirjev na razpolago. Tam se nahaja tudi na stotine raznih muzik. instrumentov za prodajo. Popravila in uglaševanje inštrumentov se vrše tukaj strokovnjaške
KLAVIRJE
dobite na
P I A N I N E obroke
prve svetovne fabrikate: Bösendorfer, Stein-ay, Förster, Petrof, Hölzl, Stingl original ki so
nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
ALFONZ BREZNIK Aleksandrova cesta štev. 7
(vogal Beethovnove ulice).
Naročajte pri fvrdkah, ki inserirlo v našem glasi&u!
Tvrdka l©n, Ž&rm - »Pri nizki ceni,
LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA ŠT. 11
pri poroča
bogato zalogo raznega modnega blaga, vseh vrst perila, kakor rokavic, nogavic, srajc, kravat ter damsko konfekcijo. Potrebščine za krojače in šivilje.
NA DEBELO IN DROBNO
cember
Ali imate
že gradivo za proslavo narodnega praznika?
V današnjih „Objavah" imate navedenega mnogo primernega gradiva za Ujedinjenje, za 17. december, za Miklavža in Božič.
Ali
imate primerne slike?
Ako ne, naročite takoj kraljevo sliko ter slike naših velmož in zgodovinskih osebnosti.
In grb?
Vsaka šola ga mora pokazati vsem otrokom in ljudstvu ob spominskih dnevih.
Naročila sprejema:
UČITELJSKA TI/KARNA
Knjigarna — Oddelek za učila Ljubljan«, F*aniiika ska ul ca £t. 6
G AT
LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 28
SPECERIJA DELIKATESE Zajutrkovalnica Kava dnevno sveža iz lastne moderne pražarne
i !
Zaloga barv, tušev in radirk
POVSOD NA ZALOGI TISKOVINE NA ZAHTEVO
GÜNTHER WAGNER, WIEN X/î.
t
J
UGODNOST!
Damske galoše Din 70 Moške galoše Din 75 Damski snežni čevlji Din 100 Moški snežni čevlji Din 110
sv*.-; ■>*.

ANTON KRISPER, UUBIJANA
MESTNI TRG 26 ♦ STRSTARJEVA ULICA 3
DRAGO GORUP&Co,
■■■HI LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA $TEV. 16/1.
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno

AB1ANI & JUPJOVr(
LJUBLJ AN A - STRITARJE V A ULICA ŠT. 5
Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. — Krasna izbira v zastorih, posteljne preproge, pregrinjala in odeje. Pliš vzorčast in gladek za divane. — Velike preproge v plišu in linolej — Belo blago za rjuhe in perilo v poljubnih širjavah. — Žima, perje, puh, kapok od najcenejše do najboljše vrste.
Daje tudi na obroke. — Postreioa točna in solidna.

Kaj je to!
To Je epidiaskop — projekcijski aparat, s katerim lahko projiciraš na steno vsako sliko in vsako risbo s papirja, ki ima predpisano velikost. — Aparatu je priloženih 7000 slik. — Piši po prospekt z natančnejšimi informacijami-
Učiteljska tiskarna Oddelek za učila
Ljubljana, Frančiškanska ul. 6