Dopisi. Iz Marenberškega okraja. (V o 1 i t e v.) Pri deželnozborski volitvi v Slov. Gradcu se je pokazalo, kako nemškutarska stranka želi kmete odvrniti od duhovnikov, ovcice ločiti od pastirjev. Pred velikimi vežnimi vratmi g. Giintherjeve hiše, kjer se je vršila volitev deželnega poslanca, je kratko pred začetkom volitve kandidat g. Franc Kovač, kmet pri sv. Antonu na Pohorji, se zbranim volilnim možem s prav krepkim glasom priporočeval, naj njega izvolijo; on je med drugim rekel: ,,kmet naj voli kmeta, duhovnik pa duhovnika, naj kmet ne voli duhovnika, ker duhovnik ni kmet, se tedaj za kmetske potrebe ne briga, in ne ve, kje kmeta čevelj žuli". Isto govoriti se pravi otrobe vezati, ali prazno slamo mlatiti. Kmetom je, se ve, naj bolj na tem ležeče, da bi se jim davkarsko breme zlajšalo. Ali so pa mar duhovniki krivi, če so davki v zdajnem času visoki ? Ako se veliko tirja od davkoplačevalcev za vojaške potrebe, temu niso krivi duhovniki, ker oni po svojem poklicu oznanjujejo in priporoč-ujejo mir in Ijubezen do bližnjega, ne pa krvave vojske. In dokler je cerkva oskrbovala šolo, stroški za davkoplačevalce niso bili hudi, ker učitelji so dobivali bernjo ali zbirco od farmanov, cerkveni nadzorniki, čč. gg. dekani pa so pri izpraševanju zastran napredovanja v šolskih predmetih dobivali ne iz srenjske, ampak iz cerkvene blagajnice ali kase 3 fl. 15 kr.; če so zdaj, ko se je oskrbovanje šol cerkvi odvzelo, plačila za šolo večja, temu niso duhovniki krivi. Pri takih plačilnih okoliščinah, ki se odpraviti ne morejo, pokaže se pa tisti za prijatelja davkoplačilcev ali kmetov, kateri si prizadeva jim pripomagati, da zamorejo _ab.tevane davone zneske ležje odrajtovati. In to storijo duhovniki. Da bi za neizogibljiva plačila kmetje v zadregi po krajši poti in z manjšimi stroški za nekaj časa dobili posojila, ustanovile so se po različnih krajib. posojilnice, ena je tudi v Harenbergu. Njeni nacelnik pa je duhovnik, _. g. župnik v Remšniku, in v prvem letu njenega obstaaka so izmed štirili odbornikov bili trije duhovniki. Kako pa konservativni stranki nasprotni kandidat želi pomagati kmetom, katerim prigovarja, naj duhovnika ne volijo? Gk Franc Kovač, po domačem Brunčko, si je v Vuhredski fari pozidal veliko nadstropno hišo, in si z vsemi silami prizadeva, pridobiti si dovoljenje za krčmo, to mu pa nič kaj po sreči ne gre, ker je v kraju, ki se obhodi v kakih 20 minotah, že pet krčem dovoljenih, in še vrb. tega eden velikfjposestnik ima pravico krčmariti, pa zavoljo družbinskih razmer se te pravice le ob večih. shodih poslužuje. Vsaki pa zapopade, da s ponmoženjem krčem v takem kraju, kjer jih je že veo, kakor zadosti, se ne pomaga kmetom k boljšemu gmotnemu stanju, ampak se mu ponuja priložnost k lahkomiselnemu zapravljanju. Duhovniki so z ustauovljenjem posojilnic v djanju dokazali, da so prijatelji kmetov, ker želijo poštenemu gospodarju v zadregi pomagati, da za nekaj časa dobi denar in zamore s prodajanjem blaga počakati, dokler cena pri živini ali poljskih pridelkih poskoči, g. Kovač pa s svojim prizadevanjem, število krčera pomnožiti, nikakor ne kaže, da namerava stanje kmetov zboljšati, naj še tako glasno vpije in kriči, ker z vpitjem in kričanjem se uič ne dokaže, ampak le z djanjem. Prav so zatoraj storili posestniki na Remšniku da so načelnika Marenberške posojilnice, svojega č. g. župnika si izbrali za volilnega moža, kakor so tudi modro ravnali Vuhredski posestniki, ki so pri volitvi volilnih mož večinoma glasovali za svojega dušnega pastirja, ki je med odborniki Marenberške posojilnice. In hvalevreduo je bilo obnašanje slavnih volilcev v Slov. Gradcu, ker so po večini se trdno držali tiste stranke, na kateri so videli duhovnike, ki se trudijo ob primerni priložnosti kmetom pomagati z ustanovljenjem posojilnic, in niso marali za poslanca si izvoliti moža, ki se trudi za nepotrebno premoženje krčem. Od Celja. (Volitev za deželni zbor.) Od 285 volilnih. mož iz 84 občin Celjskega okraja prišlo jih je v petek, dne 27. junija v Celje na volišče 253 samih vrlih. narodnjakov. Ti so si soglasno izbrali v volitveno komisijo preč. g. kanonika M. Ivanca, g. Norb. Zanier-ja, g. F. E,oša ia g. J. Časl-na. C. kr. okr. glavar g. dr. Wagner poklical je kot ces. poverjenik v volitveno komisijo gg. N. E.iipschl-na, Fr. Praunseisa in župaika J. Voha. Ti izvolili so si soglasno načelnikom preč. g. kanonikalvanca. Volitev vršila se je najgladkejše. Vsi 6č. volilni možje, volili so soglasno g. dr. Jos. Srneca in g. Mih. Vošujaka. Od izostalib. 32 volilcev pa ne gre vseh prištevati nasprotni stranki, ki se še prikazala ni na bojišči. Vsaj uekoliko od teh je še naših, a nekaj teh bilo je zadržanih po boleznih, drugi pa spadajo v vrsto onib. korenjakov, ki vedno trdijo: Bbodo že brez mene tudi opravili". Ti pač ne pomislijo, da je obstoječa šolska postava bila 1. 1868 sprejeta ..jednoglasno" to je: z večiiio jednega samega (!) glasa. Takrat pokopal bi bil jo eden sam mož naše strauke, da bi se bil še znašel v ovodobni ,,lesenjačiu na Dunaji, dandanes povzdiguje 35 premil. nadškofov in škofov avstrijskih svoj višjepastirski glas in storjene škode ne more popraviti. Z ozirom na volitve, ki nas čakajo prihodnjo spomlad za državni zbor treba neČLiveno mlačnost volilcev nekaterib. okrajev že zdaj resno grajati. Kdor ima pravico voliti, irua tudi dolžaost se te pravice posluževati po svojem najboljšem prepričanji! Iz Ljutomera. (Volitev.) Da je bila pri nas volitva kmetske skupine že od začetka jako burna, to ste že poročali. Neumorno je delal tukajšnji glavar za svojo stranko. FJoprej že pri volitvi volilnih mož je silil volilce za svojega kaudidata, g. Ivana Farkaša, kmeta v Iljaševcih. To je bila lisičja zvijača. Nemčurska stranka je hotela. s tem kmete volilce zbegati in bi potem imeli na svojem rovažu zarezano, da je ona zmagala a s tem je staremu, prezaslnžnemu, poštenemu slovenskemu kmetu Farkašu napravila presitne, neznosne skrbi. Zato pa so imeli nemčurji dovolje dela. Giavar se je sam vozil sem in tje na dom volilcev in roke podaval, da se naj le voli njegov mož, ne pa dr. Dečko. Neki konjski mešetar od sv. Križa je od vasi v vas hodi) in silil volilce na nemčursko stran in si je jih zapisoval v svoj imenik. V noči pred volitvijo so pa imeli dosti dela, na vseh dovozib. v Ljutomer so pac dve nri hoda na daleč pribili ob cestah pozive za Farkača, tudi domii so jih dobili nekateri volilci. Eden poziv je predstavljal g. Farkaša, drugi pa pozival za-nj: ,,Kmet naj kmeta voli!" In to je uapravilo med volilci tako omahovanje, da so uekateri bili oprani, kakor capa. Pa kaj bi ne ! Po dve uri so agitatorji hodili in prežali ob cestah na volilce. Pred volitvijo so se zbrali volilci pri g. Valpotiči, oua stranka pa nekje drugod. Gosp dr. Ivan Dečko je v gostilni med volilci razvii svoj program in potem so šli na volišče med sviranjem godbe. V predsednika komisije so bili izvoljeni g. Ivan Kunce, župnik od sv. Jurja, v odbor pa še od slov. straai Albin Svinger, župnik pri sv. Miklavžu, Ivan Rajh in Antou Božič; kmeta. Med tem časom napiše Farkaš pismo, ga dopošlje predsedniku, v katerem se je odpovedal, da ne kandidira in da neče volitve sprejeti. Ali kljubu temu je še dobil 38 glasov, g. dr. Dečko pa 74. Več volilcev pa je, ne da bi glase oddali, odšlo. Po volitvi je godba zopet zasvirala, pa je jo skozi orožnika glavar vstavil, zata so pa potem pri skupni veselici bolj igrali na vrtu g. Valpotiča. Iz Središča. (Novo šolsko poslopje.) Ko sem bral, da so Grablje_ci kupili Kirbusičin ali po prejšnjem imenu ,,Koščičarov" ograd, in ga blagodušno prepustijo v občni blagor, naj si narodni Središki župljani postavite prostorno šolsko poslopje, prišla mi je dobra misel, katere se ne moremo iznebiti tako dolgo, dokler je ne izpustim skoz pero, in je ne vtelesim na papir, če še ne bo prepozno. Središčani, veno, da ste toliko domišljeni in upam, da ste tako sporazumni ali zjedinjeni in tudi toliko požrtvovalni, da bote si postavili tako šolsko poslopje, ali po Vašem domačem rečeno ,,takšno školo", da bode razun štirih prostornih sob za sedanje štiri razrede, še peta soba pripravljena, za peti razred, i-e bo ga treba. Peti razred bi znal biti potrebea prej, kakor se ga nadjamo, če bodo se otroci tako množili, kakor je razvidno iz pretečenih let. da se je dvorazrednica v kratkem morala razširiti v štirirazredno šolo. Rad pripoznam, da je temu veliko vzrok sedanja postava, ki terja, da otroci morajo šolo polaziti, ne samo do dvanajstega, ampak celo do štirinajstega leta, da je šolar že sposoben, ali dovolje močen mlatec, ko izstopi iz šole. Da si priskrbite sobo za V. razred, ali pa ne, to prepustim Vaši previdnosti in skrbi. Neki, po mojih mislih Vaš zelo dober prijatelj Vam je svetoval, da bi si zdaj priskrbeli to, da bi bili otroci po spolu lcn-eni v razredih. Kdo ne spozna, da to ne bi bilo dobro, izvrstno? Toda mislim si, da se to ne bo zgodilo ravno tako ne, kakor je dobro. Če pa to obskrbite, tedaj pa vam privoščim iz celega srca, ia Vas tudi hvalim že naprej. Po takem bi zdaj v naši dobi gotovo zadostovali na vsaki strani pri dečkib. in deklicah gotovo samo trije razredi, in ne bi bili tako hitro prenapolnjeni. V poduku pa bi se doseglo blizo toliko, kakor na štirirazrednici. Ali imate za mežnarijo in^ orgljarijo tudi priinerno priličen prostorček ? Ce sedaj ne potrebujete za orgljarja stanovanja, ko ga orgljar ima sam, t. j. lastno blizo cerkve, tedaj pa skrbite tudi za potomce, ko ga ne bodo menda imeli tako, kakor je sedaj. _ Grabljenski. Iz Murskega polja. (Žetev.) Slovencem se jako čudno zdi, zakaj da so nemčurji tako mučili Ivana Farkaša in ga silili za našega poslanea, ki ne more take teže nositi. Kako-li je to, da so si nemčurji izposodili iz Gradca dr. Kokošineka za kandidata mest in trgov! Zakaj pa tedaj tukaj ni Farkaš dober? Zato, ker je Slovenec. Prav lepo je bilo videti po volitvi pri g. Valpotiču, da so vsi trije zraven druge gospode naše, sedeli skupaj in sicer g. Kukovec. g. dr. Dečko in Farkaš —• vsi Slov.enci. Ako bi hotel slednji volitev sprejeti, tedaj bi ga že mi volili brez nemčurjev. — Toti teden imamo po polji žetvo rži in potem pride na vrsto pšenica, po polji je vse lepo. Tudi sadja bode nekaj, posebno hrušek. Na goricah pa imamo sam strah, Bog zna, kako bode kaj. Tu in tam še se kaže grozdje, v nekaterib. vinogradib. pa le slabo. Tu ia tam se že suši list, pa ljudje pravijo, da je to stari zimski smod. Kdo ve? Iz Murskega polja. (Železna cesta.) Delo pri železniški progi, ki se napravlja od Radgone do Ljutomera, urno napreduje po daljnem Murskem polju. Najtežavniša dela so dovršena, le nekatera poslopja še ae imajo zvršiti in po nekaterih krajih se še mora cesta s prodcetn nasuti in pragi se morajo položiti. Od Radgoue do Radinec se prodec in kar še k delu trebajo, že z vlakom vozi. Pri Meleh in Sratovcih pa je bil nekdo temuvlak una tir debel kamen položil, ki bi lehko vlak s tira vrgel. zlasti, ko bi se to zgodilo tedaj. kedar se vlak nagloma vozi proti Radgoni. Nekateri ljudje in celo otroci rabijo tudi železno cesto za peško pot, čeravno jih delavci svarijo in naganjajo. Da bi se vsaka nesreča zabranila, zato je zdaj ostro prepovedano po železni cesti hoditi in še bolj se ve, da železničnemu vlaku kake ovire delati. C. kr. okrajno glavarstvo v Ljutomeru naznanja, da vsako poškodovanje železnične proge ali nevarno oviranje prometa se kaznjuje kot zločin po § 85 kazenske postave z 1—5 let ječe, lioditi po železni cesti brez dovoljenja pa se kaznjuje kot politicni prestopek od 5—100 fl. globe. Da bi se torej Ijudje izognili vsaki kazni in nesreei, opomnjajo se, naj ne hodijo po železnični tiri in zlasti naj opustijo vsako poškodovanje železnice in vsako oviranje njenega prometa. Kdor ne bi ubogal, tistega bi lastna škoda mnrala zmodriti. Iz Žalca. (Odgovor.) V Gospodarstveni prilogi št. 25. od 19. junija 1890 št. 6. našel sem iz Gotovelj, dopis: ,,i-udni požar", kateri tudi po krivem meae obera. Da sem imel v Gotovljah krčmo v najem, to je resnica a slabi krčmar, kateri ne zaa Ijudi kratkočasiti, ako hoče kaj skupiti. Kar še igranje zadene, igram jaz le, ako me kdo prisili. *) Kar pa tiče hmeljsko kupčijo, to je vsakemu na prosto dano, in tudi vsak kmet ve, po čem da je hmelj, ker ob tistem času kmetje po desetkrat na dan v Žalci stojijo in poprašujejo, po četn da je hmelj, toraj jih ne more nobeden nič ,,stisniti." Postavil sem si hišico, mislim s svojim denarjem in kakor pravijo, da je ,,oštarija" vsakemu prosta, tako je tudi moja, da vsak lahko pride, ako hoče. Kar pot zadene čez tisti ,,lepi travnik", pa ta pot je star, več sto let in torej ga ne more nihče prepovedati po pravici. To je moje mnenje. A. C. Iz Lembalia. (Pogreb.) Dne 24. junija smo imeli tukaj žalostno procesijo, sprevod. 8 duhovnikov se je s preč. g. dekanom Ant. Jazbec vdeležilo pogreba Jozefe Slanc, oskrbnice pri našem č. g. župniku. Ona je, veckrat previdena s sv. zakramenti, po dolgi in hudi bolezni v nedeljo, dne 22. m. m. pol 6. ure zvečer mirno v Gospodu zaspala. Ranjko je spremljalo 21 belo oblečenih deklic z venci, ter razna gospoda in obilica iaranov. Presrčna hvala vsem. Mila sestra! — Sladko spavaj zdaj, — Od truda in bolečin. S. *) Oji °ji P" Vas iina pač gost velike pravice. Stavec.