5 2015 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 929.5Eggenberg 930.85(497.4-89)"16" Prejeto: 28. 10. 2014 Renata Komić Marn univ. dipl. prof. francoskega jezika in umetnostne zgodovine, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Novi trg 2, SI–1000 Ljubljana E-pošta: Renata.Komic@zrc-sazu.si Kratka zgodovina rodbine Eggenberg s posebnim ozirom na slovenski prostor IZVLEČEK Knežja rodbina Eggenberg je ena najpomembnejših štajerskih rodbin, ki je zlasti v 17. stoletju izrazito zazna- movala tako politično kot tudi umetnostno podobo dežele. Toda literatura o knezih Eggenbergih se večinoma omejuje na današnji avstrijski prostor, njihova dejavnost tako na Kranjskem kot na slovenskem Štajerskem pa je slabše razi- skana. Kot so domači raziskovalci že opozarjali, je rodbina pomembno vplivala tudi na prostor dežele Kranjske, saj so v 17. stoletju kar štirje knezi iz njenih vrst postali kranjski deželni glavarji. Pričujoče besedilo predstavlja poskus, na enem mestu združiti zlasti za slovenski prostor relevantno vedenje o rodbini Eggenberg in odpreti nove poti v smeri nadaljnjega raziskovanja njenega delovanja na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem. KLJUČNE BESEDE Eggenbergi, plemiške rodbine, kulturna zgodovina, zgodovinski pregledi, Kranjska, deželni glavarji ABSTRACT A SHORT HISTORY OF THE EGGENBERG FAMILY WITH A SPECIAL EMPHASIS ON THE SLOVENIAN TERRITORY The princely family of Eggenbergs was one of the most important Styrian families that, especially in the 17th century, marked both the political and artistic life of the province. However, literature on the Eggenberg princes pri- marily focuses on the territories of the present day Austria, while their activities in Carniola and Slovenian Styria still remain under-researched. As Slovenian researchers have already pointed out, the family also wielded impor- tant influence on Carniola, with no fewer than four princes from its line becoming Carniolan provincial governors (Landeshauptmann) in the 17th century. This text aims to combine the knowledge on the Eggenberg family that is most relevant for the Slovenian territory and to open new paths towards further research of their activities in Carnio- la and Lower Styria. KEY WORDS Eggenbergs, nobility, cultural history, historical overviews, Carniola, provincial governors 6 2015Renata Komić maRn: KRatKa zgodovina Rodbine eggenbeRg s posebnim oziRom na slovensKi pRostoR, 5–26 Uvod Pisec prve biografije prvega kneza Eggenberga1 je že v 19. stoletju ugotavljal, da Štajerci ne vedo ve- liko o zaslužnih dejanjih tega slavnega moža,2 ki se je rodil kot protestantski plemič, umrl pa kot katoliški knez, vojvoda in guverner Notranjeavstrijskih de- žel. A četudi je v 19. stoletju spomin na pomembno zgodovinsko vlogo predstavnikov nekdaj gotovo naj- vplivnejše in najmogočnejše rodbine na Štajerskem zbledel, so bili Eggenbergi vedno znani po svojih ogromnih posestih in skoraj legendarnem bogastvu, predvsem pa po nesrečni usodi, ki jih je doletela v drugem desetletju 18. stoletja. Takrat so v štirih le- tih umrli kar štirje člani rodbine, ki je tako po moški strani izumrla. Svojemu bogastvu in ugledu primerno so bili knezi med najpomembnejšimi meceni na Štajerskem v 17. stoletju. Njihovo naročniško dejavnost je v svoji doktorski disertaciji leta 1974 podrobno predstavil Gerhard Bernd Marauschek.3 Veliko podatkov je moč najti tudi v publikacijah, posvečenih dvorcu Eggen- berg, ki jih pripravlja Barbara Ruck, por. Kaiser, s so- delavci.4 Med starejšimi pisci velja priporočiti zlasti Hansa pl. Zwiedineck-Südenhorsta, ki je leta 1880 na podlagi arhivskih virov napisal biografijo Janeza Ulrika kneza Eggenberga,5 o vseh članih rodbine pa je gotovo najbolj izčrpno pisal Walter Ernst Heyden- dorff.6 A vendar se literatura o knezih Eggenberg ve- činoma omejuje na današnji avstrijski prostor, njiho- va dejavnost tako na Kranjskem kot na slovenskem Štajerskem pa je slabše raziskana. Na to težavo je že opozorila Metoda Kemperl, ki je predstavila dve cer- kveni ustanovi Eggenbergov na Kranjskem in anali- zirala njuno stavbno zgodovino,7 na pomanjkanje vé- denja o vlogi knezov na Kranjskem pa je že davnega leta 1840 opozarjal tudi Job Sonntag v Carniolii: »O, da bi se prav kmalu našlo izkušeno pero, ki bi nam sporočilo natančnejše podatke o eggenberških deja- njih in posestih na Kranjskem.«8 Njegovo opozorilo je resno vzel kranjski muzealec Karl Prenner, ki je v istem časopisu objavil krajši sestavek o knežji druži- ni, a je »kranjski vidik« pri tem ostal nedorečen.9 To 1 Gl. Zwiedineck-Südenhorst, Hans Ulrich Fürst von Eggen- berg. 2 Kaiser, Schloss Eggenberg, str. 27. 3 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg. 4 Ruck, Kryza-Gersch, Schloß Eggenberg; Ruck, Hans Adam Weissenkircher; Kaiser, Schloß Eggenberg; Kaiser, Schloss Eggen- berg. 5 Zwiedineck-Südenhorst, Hans Ulrich Fürst von Eggenberg. 6 Heydendorff, Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg. 7 Gl. Kemperl, Cerkveni ustanovi knezov Eggenberg. 8 »Möchte doch recht bald eine geübtere Feder sich finden, und über die Thaten und Besitzungen der Eggenberge in Krain uns nähere Daten mittheilen.« Sonntag, Das fürstliche Haus Eggenberg, 32, str. 126. 9 Prim. Prenner, Die Eggenberge, 69; Prenner, Die Eggenber- ge, 70; Prenner, Die Eggenberge, 71; Prenner, Die Eggenber- ge, str. 72. je presenetljivo, saj so bili knezi Janez Ulrik, Janez Anton, Janez Sajfrid in Anton Jožef deželni glavarji na Kranjskem med letoma 1602 in 1649 ter 1673 in 1714. V kapeli sv. Jurija na Ljubljanskem gradu so tako med grbi kranjskih deželnih glavarjev naslika- ni tudi štirje grbi štirih knezov Eggenbergov. Kljub temu je rodbina Eggenberg do današnjih dni osta- la brez gesla v Slovenskem biografskem leksikonu ali v Enciklopediji Slovenije, spomin na prisotnost njenih članov na Kranjskem pa so ohranjali zgolj posamezni prispevki.10 Pričujoče besedilo predstavlja poskus, na enem mestu združiti zlasti za slovenski prostor rele- vantno vedenje o rodbini Eggenberg in odpreti nove poti v smeri nadaljnjega raziskovanja njenega delova- nja na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem. Prvi Eggenbergi V 15. stoletju so bili člani rodbine preprosti graški meščani. Prvi znani Eggenberg, Ulrik, je omenjen v 10 Gl. npr. Blaznik, Loško gospostvo; Ludvik, Eggenbergi in eggenberški arhivi; Kemperl, Cerkveni ustanovi knezov Eggenberg. Grbi deželnih glavarjev iz knežje rodbine Eggenberg, poslikava iz srede 18. stoletja, kapela sv. Jurija na Ljubljanskem gradu (© Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, Ljubljana (foto: Renata Komić Marn)). 7 2015 Renata Komić maRn: KRatKa zgodovina Rodbine eggenbeRg s posebnim oziRom na slovensKi pRostoR, 5–26 graških arhivskih virih kot mestni sodnik leta 1432.11 Pot med uspešne podjetnike v takrat cvetočem sre- dišču cesarstva mu je zagotovila poroka z Barbaro Giebinger, hčerjo hubnega mojstra v Gradcu.12 Kot prodajalec in trgovec je imel podružnice v Radgo- ni, Zagrebu in Budi.13 Omenja ga tudi pogodba iz leta 1436, s katero je cesar Friderik III. Habsburški (1415−1493) Ulriku in nekaterim drugim graškim meščanom podelil izključne kovne in menjalne pra- vice.14 Ulrik, ki je umrl leta 1448, je z ženo in šte- vilnimi drugimi člani rodbine pokopan na dvorišču stolnice sv. Egidija v Gradcu.15 Njegov nagrobnik je bil menda v fresko tehniki naslikan na desni strani glavnega portala in se ni ohranil,16 a vendar so bili sredi prve polovice 19. stoletja sledovi stare poslikave, pod katero je bilo moč v gotici prebrati nagrobni na- pis Ulrika Eggenberga in njegove žene Barbare, še vi- dni na steni zraven glavnega vhoda v stolnico.17 Med poslikavami s stare stolnice je znana tudi tako ime- novana Eggenberger Bild. Ta podoba Marije zaščit - nice naj bi nastala v spomin na Ulrika Eggenberga kot votivna slika, stala pa je na zahodni steni graške stolnice.18 Danes jo poznamo samo po poznejšem barvnem tisku, ki ga hrani Mestni muzej v Gradcu. Tako so bili temelji za bliskoviti vzpon Eggen- bergov med najpomembnejše rodbine v cesarstvu ustvarjeni s trgovino in finančnim poslovanjem.19 Ulrikov sin Boltežar je nadaljeval graško družinsko linijo in povečal očetov posel. Z vinom in živino je trgoval po celi Štajerski pa tudi na Madžarskem in Češkem ter vse do Benetk. Pridobil si je tudi druge pomembne vire dohodkov in kmalu začel posojati denar cesarju Frideriku III.,20 ki se je rad zadrževal v rodnem Gradcu.21 Med letoma 1458 in 1461 je bil imenovan za cesarskega kovnega mojstra v Gradcu, po letu 1461 pa še v Šentvidu na Glini in Ljublja- ni.22 Kmalu je postal eden najpremožnejših mož v deželi. V Slovenskih goricah je imel ob reki Pesnici bogato posest, med letoma 1485 in 1496 pa je imel v zakupu imenje in deželno sodišče Radovljico na Gorenjskem.23 Po izročilu naj bi tudi postavil prvi papirni mlin na Štajerskem.24 Njegova dejavnost se vendarle ni omejevala zgolj na kopičenje bogastva. Skupaj z drugimi dobrotniki je pred letom 1451 11 Schuster, Capella Beate Marie Virginis, str. 32. 12 Heydendorff, Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg, str. 19. 13 Prav tam; Dienes, Kubinzky, Eggenberg, str. 10. 14 Ilwof, Peters, Graz, str. 145. 15 Janisch, Topographisch-statistisches Lexikon, str. 125. 16 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 9. 17 Polsterer, Grätz, str. 96. 18 Kärnten und Steiermark, str. 330. 19 Prim. Zwiedineck-Südenhorst, Hans Ulrich Fürst von Eggen- berg, str. 7. 20 Schuster, Capella Beate Marie Virginis, str. 33 21 Heydendorff, Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg, str. 18. 22 Prav tam, str. 23; Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 27; Dienes, Kubinzky, Eggenberg, str. 10. 23 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 28. 24 Dienes, Kubinzky, Eggenberg, str. 10. ustanovil Eckennperger Stifft, graško mestno bolni- šnico za stare in revne.25 Ta je stala blizu glavnih me- stnih vrat, v delu mesta, imenovanem Paradeis, kjer so Eggenbergi pozneje postavili še majhno kapelico, posvečeno Vsem svetnikom, in si uredili družinsko grobnico.26 Premožni Boltežar je podpiral tudi sa- mostanske ustanove. Ko je Friderik III. opustil gra- dnjo graškega frančiškanskega samostana, je nada- ljeval cesarjevo delo, svojo čudovito hišo v Gradcu je začasno dal na razpolago graškim dominikankam, ki so morale zapustiti svoj samostan pri sv. Lenartu, dominikancem pri Heiligenblut v Gradcu pa je da- roval vinograde in pašnike v Rosenberge.27 Pomagal je tudi utrditi mesto in mestni grad.28 Žal so se zanj stvari slabo obrnile, ker je nenehno koval slabe novce in je zato končno padel v nemilost pri Frideriku III., ki ga je leta 1493 dal zapreti v ječo.29 Kljub temu je Boltežar menda iz ječe cesarju odobril še eno posoji- lo.30 Potem ko sta tako ujetnik kot cesar še istega leta umrla, je Friderikov naslednik Maksimilijan I. rod- bini Eggenberg priznal dolg. Leta 1496 so namreč Boltežarjevi otroci od cesarja prejeli gospostvo am Graben.31 Ne vemo, ali je Friderik III. Boltežarju po- delil plemiški naziv,32 je pa zelo verjetno, da ga je ta dobil pred letom 1485, ko je začel upravljati dežel- sko sodišče v Radovljici, kajti ta služba je zahtevala plemiški stan.33 Po nekaterih podatkih naj bi že leta 1467 prejel plemstvo od madžarskega kralja Matije Korvina, potem ko je na njegovem dvoru služil kar nekaj let.34 To bi pojasnilo tudi pojav treh krokarjev v eggenberškem grbu, saj je bil krokar simbol Mati- je Korvina.35 Boltežar je bil verjetno prvi, ki je med letoma 1460 in 1479 začel nositi grb s tremi kro- karji, kajti z očetom Ulrikom sta prej imela v ščitu dva prekrižana racaka.36 Čeprav je precej nečastno umrl v ječi, so ga pokopali v eggenberški družinski grobnici v Allerheiligenkirche. Od vseh nagrobnikov članov rodbine Eggenberg iz te cerkve se je ohranil le njegov.37 Danes ga hranijo v stari Marijini kapeli v dvorcu Eggenberg v Gradcu. 25 Heydendorff, Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg, str. 24; Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 29. Cerkev je bila zgrajena v letih 1485−86; prim. Schuster, Capella Beate Marie Virginis, str. 46. 26 Heydendorff, Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg, str. 25. 27 Polsterer, Grätz, str. 380; Janisch, Topographisch-statistisches Lexikon, str. 126. 28 Janisch, Topographisch-statistisches Lexikon, str. 126. 29 Dienes, Kubinzky, Eggenberg, str. 11. 30 Heydendorff, Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg, str. 24. 31 Polsterer, Grätz, str. 380. 32 Dienes, Kubinzky, Eggenberg, str. 11. 33 Schuster, Capella Beate Marie Virginis, str. 37. 34 Prav tam. 35 Becker, The Beginnings, str. 10; Schuster, Capella Beate Marie Virginis, str. 36. 36 Prim. Heydendorff, Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg, str. 19; Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 29. 37 Za natančnejše podatke o usodi nagrobnika gl. Heydendorff, Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg, str. 26. 8 2015Renata Komić maRn: KRatKa zgodovina Rodbine eggenbeRg s posebnim oziRom na slovensKi pRostoR, 5–26 Ulrikov drugi sin Hans († 1481) je ustanovil rad- gonsko vejo rodbine,38 katere najodličnejši predstav- nik je bil Rupert Eggenberg. Hansov nagrobnik stoji ob zunanji steni mestne župnijske cerkve v Radgoni, na njem pa je najstarejša znana upodobitev eggen- berškega grba s tremi krokarji iz leta 1481. Najsta- rejšo listino s takšnim grbom iz leta 1479 pa hrani Osrednji arhiv nemškega viteškega reda na Dunaju.39 Hansov vnuk Krištof († 1551) je leta 1529 s svojim bratrancem Volfom († 1536) iz graške veje sodeloval pri obrambi Dunaja. Nato se je posvetil službovanju in se po letu 1543 umaknil iz javnega ži- vljenja.40 Takrat je od grofa Jurija Schaumburga ku- 38 Za ernovško linijo gl. Heydendorff, Die Fürsten und Freiher- ren zu Eggenberg, str. 29−38. 39 Heydendorff, Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg, str. 25. 40 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 10. pil Ernovž (Ehrenhausen) in dal tam zgraditi utrjen grad.41 Bil je vnet privrženec nove luteranske vere in je bil pred letom 1520 skupaj z bratrancem Volfom povzdignjen v viteški stan.42 V Ernovžu, kjer je na glavnem trgu stala mala cerkvica, posvečena Mariji- nemu vnebovzetju, ki jo viri omenjajo v letih 1543 in 1574, so Eggenbergi ustanovili beneficij.43 Cerkev je bila pozneje porušena in na njenem mestu se danes nahaja poznobaročni vodnjak. Nagrobnike članov ernovške linije iz beneficiatske cerkvice so sredi 18. stoletja prenesli v ernovško župnijsko cerkev. Tako sta tam ohranjena nagrobnika Krištofa in njegove žene Helene Fugger s Tirolskega,44 razen tega hra- nijo tam tudi nagrobnike dveh Krištofovih sinov: Ja- neza Krištofa († 1581) in njegove žene Marije Galler ter Jerneja († 1583) in njegove žene Justine pl. Breu- ner.45 Jernej je okrog srede stoletja kupil gospoščino Strass, kjer je dal povsem na novo pozidati grad,46 Ja- nez Krištof pa je gospostvu Ernovž menda priključil imenje Eggenberg v Slovenskih Goricah.47 Tako Jernej kot Janez Krištof sta bila skoraj zago- tovo protestanta, srednji sin Rupert (1546−1611) pa je ostal zvest katoliški veri.48 Bil je edini, ki se je resno 41 Prav tam. 42 Prav tam, str. 11. 43 Schweigert, Die Pfarrkirche, str. 4. 44 Za reprodukcijo gl. Heydendorff, Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg, repr. 9. 45 Schweigert, Die Pfarrkirche, str. 16. 46 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 11. 47 Prav tam, str. 12. 48 Za Rupertovo biografijo gl. Zwiedineck-Südenhorst, Rupre- cht von Eggenberg, po njem povzel Heydendorff, Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg, str. 39−46. Nagrobnik Hansa Eggenberga, 1481, zunanjščina župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika v Radgoni (© Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, Ljubljana (foto: Renata Komić Marn)). Rupert baron Eggenberg (http://digi.ub.uni-heidelberg. de/fwhb/klebeband1 (Wikimedia Commons)). 9 2015 Renata Komić maRn: KRatKa zgodovina Rodbine eggenbeRg s posebnim oziRom na slovensKi pRostoR, 5–26 posvetil vojaški karieri. Sloves rodbine Eggenberg se je z njim širil po celem cesarstvu, saj je Rupert v služ- bi parmskega vojvode Aleksandra Farneseja Špan- cem pomagal podjarmiti nizozemske province in si bliskovito prislužil visok položaj.49 Rupert je bil najprej grajski glavar (Schlosshaupt- mann) v Gradcu, to službo je na utrjenem graškem gradu, ki so ga gradili od leta 1574 naprej, opravljal kot prvi.50 Rupert Eggenberg, Andrej Auersperg (Turjaški) in hrvaški ban Tomaž Erdödy so leta 1593 premagali turško vojsko v znameniti bitki pri Sisku. Vsi so bili bogato nagrajeni, najbolj pa Rupert.51 Leta 1594 je prevzel poveljstvo nad avstrijskimi četami v Vojni krajini in kmalu je postal cesarski svetnik in minister, pozneje pa še topniški častnik in generalni poveljnik topništva.52 Zaradi svojih zaslug je bil leta 1598 končno povzdignjen v barona.53 Zanimivo je, da ga Gruden v svojem sestavku o slavni bitki pri Sisku imenuje štajerskega Slovenca.54 V ne prav le- pem spominu pa so Ruperta ohranili v Škofji Loki, kamor je med letoma 1591 in 1604, ko je imel v za- kupu loško gospostvo, enkrat letno hodil pobirat do- hodke in se prerekat s predstavniki freisinške škofije, 49 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 13. 50 Janisch, Topographisch-statistisches Lexikon, str. 127; Sonntag, Das fürstliche Haus Eggenberg, 30, str. 118. 51 Na Kranjskem sicer za zmagovalca te bitke velja »kranjski Ahil« Andrej Auersperg, ki ga starejša avstrijska zgodovinska literatura v zvezi z bitko pri Sisku redko omenja. Za recepcijo historičnega dogodka na Slovenskem gl. Reisp, Zgodovino- pisje. 52 Gl. Polsterer, Grätz, str. 382; Janisch, Topographisch-statisti- sches Lexikon, str. 127; Marauschek, str. 14−15. 53 Frank, Standeserhebungen, str. 263. 54 Gruden, Slavni dan Slovencev, str. 275. ki mu je gospostvo izročila v najem.55 Rupertova zmaga v bitki pri Sisku je veliko pri- spevala k ugledu rodbine. Slavnega generala so z vse- mi častmi slovesno pokopali leta 1611 v Ernovžu, v mavzoleju, ki ga je sam pričel graditi leta 1609. V oporoki je ustanovil ernovški fidejkomis, za univer- zalnega dediča pa je določil nečaka Volfa, Jernejevega sina, ki je tudi ostal zvest katoliški veri.56 Dedič Volf se je prav tako odločil za vojaško kariero in umrl leta 1615 v Karlovcu.57 Tudi on je pokopan v Ruperto- vem mavzoleju, kjer naj bi počivali samo katoliški in moški člani, ki so dosegli najvišje vojaške časti.58 General je v oporoki naročil, naj njegovi dediči na- daljujejo z gradnjo mavzoleja. Nečak in dedič Volf se je stričevih navodil iz oporoke držal, po njegovi smrti pa so dela nadaljevali šele v letih 1681 in 1682, za časa Janeza Kristjana, Eggenberga iz graške veje. Vsekakor so se tudi takrat še vedno držali starega na- črta, ki ga je izdelal Johann Walder.59 Volfovi potomci so bili protestanti, zato so imeli nemalo težav in Rupertovega fidejkomisa niso mogli uživati.60 Ernovška veja je izumrla leta 1646, ko je vsa posestva podedoval Janez Anton knez Eggenberg iz graške veje. 55 Za arhivsko izpričane dogodke in zlasti spore Eggenberga s freisinškim škofom in domačini gl. Blaznik, Loško gospostvo. 56 Heydendorff, Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg, str. 47; Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 17−19. 57 Schweigert, Die Pfarrkirche, str. 17. 58 Prav tam. 59 Heydendorff, Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg, str. 46. 60 Prav tam, str. 47−50; Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 22. Mavzolej Ruperta barona Eggenberga v Ernovžu (Ewald Gabardi (Wikimedia Commons)). 10 2015Renata Komić maRn: KRatKa zgodovina Rodbine eggenbeRg s posebnim oziRom na slovensKi pRostoR, 5–26 Sajfrid in Ana Benigna Ulrikov sin Boltežar Eggenberg je pred letom 1460 kupil posest na algersdorfskih poljanah, kjer je pozneje postavil Orthof, utrjeno graščino s kapelo Device Marije.61 Boltežarjev najstarejši sin iz druge- ga zakona in Krištofov bratranec Volf je nadaljeval algersdorfsko oziroma graško družinsko linijo, nje- gov dedič pa je bil sin Sajfrid, ki je družinsko posest v Gradcu še povečal. Sajfrid je bil že leta 1555 graški župan,62 pot med odličnike pa si je utrl tudi z izbiro neveste: Ana Benigna, s katero se je poročil leta 1558, je bila hči cesarskega dvornega svetnika Žige Gallerja pl. Schwanberga in Ane baronice Herberstein.63 V letih 1575−1577 je kupil Herbersdorf in Schleierhof pri Stainzu ter Harmsdorf z Wartenauerhofom.64 V Schleierhofu je dal postaviti veličastno renesančno rezidenco, ki se ni ohranila.65 Kaže, da je cesar Ferdinand I. Sajfrida zelo cenil, čeprav je bil ta protestantske vere. O njunem poseb- nem odnosu obstajajo številni zapisi zgodovinarjev, ki najraje navajajo naslednjo zgodbo: cesar je Sajfrida obiskal v njegovem domovanju in ga prosil za finanč- no podporo v boju proti Turkom. Eggenberg ni imel gotovine, vendar je obiskovalcu obljubil pomoč. Le tri ure pozneje so Sajfridovi podrejeni osuplemu cesarju prinesli 100.000 goldinarjev.66 Ta anekdota priča o legendarnem Eggenbergovem bogastvu in kaže, da so bili pisci plemiču naklonjeni. Leta 1568 je prodal Eggenberger Stift v Paradeis štajerskim stanovom.67 Takrat sta tam stali le ena hiša in ena kapela, prodal pa ju je za 4500 funtov in 100 dukatov.68 Sajfrid je kapelo že 10 let poprej prepustil luteranskemu dežel- nemu kaplanu za opravljanje praznične službe božje. To je razumljivo, saj je menda tudi v vse cerkve, ki so jih postavili ali dotirali njegovi predniki, nastavil luteranske pastorje, čeprav je Ferdinand I. zaukazal drugače.69 Stanovi so kupljeno cerkev povečali in leta 1574 postavili novo protestantsko šolo, ki so jo leta 61 Schuster, Capella Beate Marie Virginis, str. 7, 47. 62 Heydendorff, Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg, str. 56. 63 Zwiedineck-Südenhorst, Hans Ulrich Fürst von Eggenberg, str. 8; Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 32. 64 Zwiedineck-Südenhorst, Hans Ulrich Fürst von Eggenberg, str. 8; Zahn, Steirische Miscellen, str. 76. 65 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 33. 66 Prim. npr. Polsterer, Grätz, str. 381. 67 Schuster, Capella Beate Marie Virginis, str. 41; Dienes, Ku- binzky, Eggenberg, str. 11. Janisch trdi, da sta posest darovala Sajfridov oče Volfgang in stric Jakob, Polsterer celo navaja domnevno leto donacije, 1540, čeprav je Volfgang umrl leta 1536; prim. Janisch, Topographisch-statistisches Lexikon, str. 127; Polsterer, Grätz, str. 30, 125. 68 Ilwof, Peters, Graz, str. 183; Heydendorff, Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg, str. 57. Za datum prodaje gl. Marau- schek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 34, 42. 69 Še leta 1580 je kljuboval cesarju in je na svojem gradu dalj časa nudil zavetje učitelju na Stiftschule Magistru Gašperju Kratzerju, ki je bil izgnan iz Gradca, gl. Polsterer, Grätz, str. 381. 1598 na ukaz deželnega kneza zaprli70 in nekaj let pozneje na tem mestu ustanovili samostan klaris, ki je bil 1782 razpuščen, cerkev in samostansko poslo- pje pa so podrli.71 Po Sajfridovi smrti leta 1594 je vdova Ana Beni- gna še nekaj let uporabljala eggenberško graščino in mestno palačo, potem pa se je preselila na Kranjsko in prevzela upravljanje gospoščine Postojna.72 Go- spostvo Postojna naj bi po nekaterih podatkih kupil Sajfrid leta 1581.73 Nasprotno piše v prodajni pogodbi za Postojno iz leta 1669, da jo je kupil Sajfridov sin Ja- nez Ulrik.74 Nakup je povezan z imenovanjem Janeza Ulrika za deželnega glavarja Kranjske leta 1602, saj je ta funkcija zahtevala njegovo občasno, a vendarle redno prisotnost na Kranjskem. Po literaturi sodeč naj bi se Sajfridova vdova na Kranjsko preselila po letu 1608, torej šele šest let po sinovem imenovanju.75 V zvezi s tem podatkom je zgovorno Radicsevo poročilo, da je nadvojvoda Ferdinand Postojno leta 1608 Jane- zu Ulriku baronu Eggenbergu najprej zastavil, nato pa mu jo leta 1616 prodal.76 Starejši pisci so torej vedeli, da je mati upravljala Postojno, in poznali so datum za- stavitve gospoščine Eggenbergu, zato so trdili, da je na Kranjsko prišla po letu 1608. Marauschek je še ugo- tovil, da jo arhivski viri omenjajo na Kranjskem v letih 1622 in 1623, datum njene smrti pa je postavil pred letom 1625; pokopana je namreč v kapeli sv. Urha pri ljubljanskih jezuitih, kjer je njen sin Janez Ulrik 25. maja 1625 daroval za oltar Vseh svetih.77 Ana Benigna Eggenberg je na Kranjsko najbrž prišla kot privrženka katoliške vere, saj je v stari lju- bljanski katedrali še pred letom 1611 dala postaviti oltar sv. Križa. Veider pravi, da sta za obnovo oltarja že leta 1609 poskrbela Tomaž Hren in Ana Benigna Eggenberg, vendar virov za to trditev in datacijo ne navaja.78 Scarlichijevo vizitacijsko poročilo poroča, da je bil oltar sv. Križa leta 1631 prislonjen k prvemu slopu, šteto od prezbiterija, in sicer na južni strani.79 Kljub vsemu trudu pa se tudi beneficij gospe Eggen- berg pri oltarju sv. Križa ni obnesel, saj je morala cer- 70 Heydendorff, Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg, str. 58. 71 Ilwof, Peters, Graz, str. 211; Heydendorff, Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg, str. 59. Za staro Eggenbergovo usta- novo ter ustanovitev in razvoj samostana gl. Polsterer, Grätz, str. 125ss; Kohlbach, Die barocken Kirchen, str. 8ss. 72 Schuster, Capella Beate Marie Virginis, str. 41−42. 73 Sapač, Grajske stavbe, 1, str. 98. 74 Prim. citat iz pogodbe v Marauschek, Die Fürsten zu Eggen- berg, str. 36, op. 101. 75 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 36. 76 Radics, Adelsberg, str. 21. Gl. tudi Zwiedineck-Südenhorst, Hans Ulrich Fürst von Eggenberg, str. 28. 77 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 36, op. 102. Poda- tek o oltarju je zabeležil Valvasor, Die Ehre, VIII, str. 711. 78 Veider, Stara ljubljanska stolnica, str. 72. 79 »In medio Ecclesiae ad columnam primam in cornu Epistolae est Altare Smae Crucis dicatum constructur ut dicitur a bolim bonae memoriae Illma D. Benigna ab Eggenperg Matre Sere- nissimi Ducis Cromolonii, habens tabelam depictam, pro Ico- ne, cum Crucifixo maiori desuper.« Citirano po Veider, Stara ljubljanska stolnica, str. 104−105, op. 40; gl. tudi str. 71. 11 2015 Renata Komić maRn: KRatKa zgodovina Rodbine eggenbeRg s posebnim oziRom na slovensKi pRostoR, 5–26 kev sama skrbeti za vzdrževanje oltarja.80 Vizitacijsko poročilo iz 1631 poroča, naj se vojvoda (sin Benigne Eggenberg) naprosi, da za oltar poskrbi in ga olepša, poznejša opazka pa pravi: »Nihil factum est a filio«.81 Na oltarju je menda že od srede 15. stoletja stalo le- seno gotsko Križanje, osrednja figura Križanega pa je edini ohranjeni element starega Križevega oltarja.82 Gospa Eggenberg pa je s škofom Tomažem Hrenom razpravljala tudi o obnovi kapele in božje službe na ljubljanskem gradu: (takrat še) baronica je 2. januarja 1616 Hrenu pisala z blejskega gradu, naj poskrbi za božjo službo v kapeli ljubljanskega gradu, za katero je svojčas tako skrbel.83 Ni čudno, da se je 80 Veider, Stara ljubljanska stolnica, str. 72. 81 Prav tam, str. 105, op. 43. 82 Herbersteinov vizitacijski zapisnik iz leta 1684 sporoča: »Al- tare… habens tabellam depictam exiguam, et desuper Cruci- fixum magnum erectum: dicitur hoc fundasse Domina Be- nigna ab Eggenberg...« Citirano po Veider, Stara ljubljanska stolnica, str. 105, op. 44. Kip, ki je nastal ob koncu friderician- ske prezidave stare stolnice v zadnjih desetletjih 15. stoletja, sodi med najkakovostnejše plastike poznega srednjega veka pri nas; prim. Lavrič, Ljubljanska stolnica, str. 124. Gl. tudi Veider, Stara ljubljanska stolnica, str. 11, 72; Lavrič, Ljubljan- ska škofija, str. 91. 83 Veider, Stara ljubljanska stolnica, str. 110, op. 49. mati kranjskega deželnega glavarja zavzela za grajsko kapelo, saj so bili deželni glavarji vojvodine Kranjske nameščeni v trdnjavi deželnega kneza na ljubljan- skem gradu. Kapela, v kateri je 14. septembra 1489 cesar Friderik III. ustanovil beneficij v čast sv. Jurija, sv. Pankraca in sv. Helene, je bila že konec 16. stoletja v tako slabem stanju, da so jo morali leta 1595 obno- viti.84 O poznejši obnovi, na katero bi lahko kazalo omenjeno pismo, zaenkrat ni podatkov. Vsekakor je škof Tomaž Hren imel stike tudi z deželnim glavar- jem, saj mu je leta 1628 pisal iz Gornjega Grada.85 Da je bila Benigna Eggenberg vneta pokrovitelji- ca cerkvenih ustanov, priča tudi znesek 3000 gld, ki ga je leta 1635 za gradnjo samostana klaris v Ljublja- ni volil Mihael Taler, »ker je to pred leti obljubil po- kojni Benigni kneginji Eggenberški«.86 Mihael Taler je sicer že leta 1604 jezuitom podaril nek vinograd,87 ker pa je Ana Benigna Eggenberg pokopana ravno pri jezuitih, velja natančneje predstaviti njeno vez s tem redom. Leta 1597 so po daljših prizadevanjih poznejšega cesarja Ferdinanda II. in tedanjega stolnega dekana Tomaža Hrena, ki je istega leta postal škof, prišli v Ljubljano prvi jezuiti. Vernikom so poskušali poleg izobrazbe nuditi tudi posebne oblike verskega udej- stvovanja, zlasti v okviru bratovščin. Hren je povsod oživljal delovanje starih kongregacij in pospeševal ustanavljanje novih. Med drugim je ponovno ožive- la stara stolniška bratovščina sv. Rešnjega telesa (SS. Corporis et Sanguinis Christi), v katero so se v Hre- novem času včlanili nekateri najbolj ugledni pred- stavniki graškega dvora.88 Marijine kongregacije, ki so bile za dobo katoliške reformacije še posebej značilne, so v Ljubljani začeli širiti jezuiti, Hren pa je kot veliki častilec Marije njihovo ustanavljanje podpiral.89 Prvo med njimi, bratovščino Marijinega vnebovzetja, so jezuiti zasnovali leta 1605, formal- no pa je bila ustanovljena leta 1606. Ob ustanovitvi te kongregacije leta 1606 je škof Hren daroval dra- goceno vpisno knjigo in se vanjo kot prvi vpisal,90 kranjski vicedom Janez Filip Kobenzl je za oltarno opremo daroval 40 gld gotovine, mati deželnega gla- varja pa je skupaj z vicedomovo ženo darovala oltar- no platneno opremo.91 Benigna Eggenberg je torej že leta 1606 aktivno sodelovala v prizadevanjih za katoliško obnovo kranjske prestolnice in se je mor- da na Kranjsko preselila še pred letom 1608. Tu je bivala vse do leta 1624, ko so pri jezuitih pripravili pogrebne slovesnosti »za materjo presvetlega kneza 84 Tancik, Grbi v kapeli sv. Jurija, str. 158. 85 Prim. Zahn, Steirische Miscellen, str. 437. 86 Žvanut, Plemiške zgodbe, str. 141. 87 Letopis, str. 48. 88 Lavrič, Vloga ljubljanskega škofa, str. 25. 89 Prav tam. 90 Prav tam. 91 Bizant, Marijine kongregacije, str. 143; Letopis, str. 53. Oltar sv. Križa v stolnici sv. Miklavža v Ljubljani (© Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, Ljubljana (foto: Andrej Furlan)). 12 2015Renata Komić maRn: KRatKa zgodovina Rodbine eggenbeRg s posebnim oziRom na slovensKi pRostoR, 5–26 Eggenberga«.92 Ana Benigna je torej umrla leta 1624 in res so jo pokopali v jezuitski cerkvi, vendar je v zvezi z nekdanjim in današnjim nahajališčem nje- nega groba nekaj nejasnosti. Septembra leta 1721 so namreč v cerkvi podrli stari oltar Marijinega vnebo - vzetja, da bi postavili novega.93 Ko so na prostoru pred oltarjem pripravljali grobnico za nove dobrotni- ke, so »bakreno krsto s truplom kneginje Eggenber- ške«, ki se je tam nahajala, prenesli v sosednjo kapelo, k oltarju sv. Urha, ki ga je takrat še krasil eggenberški grb.94 Ta oltar je že pred letom 1623 ustanovil Beni- gnin sin, Janez Ulrik knez Eggenberg,95 skupaj s ka- pelo pa je bil posvečen 25. maja 1625.96 Škof Hren je kapelo in oltar sicer posvetil v čast svetih spoznaval- cev, ker pa sta bila oba ustanovi Janeza Ulrika, je bila v oltarju slika sv. Urha in so oltar in kapelo imenovali kar po ustanovnikovem zavetniku.97 Pri iskanju od- govora na vprašanje, zakaj je bila krsta Ane Benigne leta 1721 pred oltarjem Marijinega vnebovzetja, se za pomembnega izkaže naslednji zapis: leta 1720 se je neki gospe udrl tlak nad kripto pred oltarjem sv. Urha, v kateri je menda ležala bakrena krsta s tru- plom kneza Janeza Ulrika. To so začasno shranili na stopnicah v zvonik, knezovo srce v srebrni kapsuli pa v zakristiji.98 Toda to bakreno krsto, ki so jo izpred oltarja Marijinega vnebovzetja prestavili v kapelo sv. Urha, so očitno zgolj vrnili na njeno prvotno mesto. Truplo v njej ni pripadalo knezu Janezu Ulriku, am- pak njegovi materi Ani Benigni Eggenberški. Janezu Ulriku je pripadalo le srce v srebrni kapsuli. Knez je namreč na smrtni postelji leta 1634 izrazil željo, da bi bil pokopan poleg svoje žene, v družinski grobnici pri minoritih v Gradcu, njegovo srce pa naj ostane v Ljubljani, pri materi, ki je počivala pri jezuitih.99 92 Letopis, str. 100−101. 93 Resman, Šentjakobska cerkev, str. 209. 94 »… in scrobem factam immissa est tumba cuprea cum cor- pore Principissae ab Eggenberg, quod A.o 1624 ad Templum nostrum delatum, et in Crypta Sacelli S. Udalrici sepultum huiusque quievit, nam eius Sacelli Fundatores Ekenbergi- ci fuere, ùt exhibet in signe super altare erectum, Rdo Pre Rectore intendante eam crypta pro novo benefactore parare.« Citirano po Resman, Šentjakobska cerkev, str. 211, op. 166. 95 Resman, Šentjakobska cerkev, str. 213−214; Lavrič, Vloga lju- bljanskega škofa, str. 112, 221. 96 Prim. Letopis, str. 99. Hrenove beležke o posvetitvi oltarjev iz 1625 je objavil Valvasor, Die Ehre, VIII, str. 711−713. 97 Resman, Šentjakobska cerkev, str. 213. 98 Diarium Ministri I/37r, F. 1115r: 17. novembra: »Hodie manè ante confessionale ad aram SS. Confessorum, sev. S. Udalrici sub impresso faeminae confiteri volentis vestigio tantum de pavimento cessit, ac in subjectam cryptam decidit, quantum unus cum dimidio later conficit, et pro capite inse- rendo satis est. Monitio id fors fuit, ut cadaver, sev cineres, in tumba cuprea, Principis Udalrici ab Eggenberg, ad gradus turris in ascensu ad chorum musicorum, angulo jam ab annis intrusi, item cor ejusdem capsae argenteae inclusum, in sacri- stia, vel loco sibi incongruo servatum, tandem semel debitae sepulturae mandentur.« Citirano po Resman, Šentjakobska cerkev, str. 213−214, op. 186. 99 Letopis, str. 115. Prim. tudi Zwiedineck-Südenhorst, Hans Ulrich Fürst von Eggenberg, str. 122; Heydendorff, Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg, str. 139. Današnje nahajališče te Janez Ulrik knez Eggenberg (Annales Ferdinandei von Franz Christoph Khevenhüller, 2, 1721–1726 (Wikimedia Commons)). Oltar sv. Ane (prvotno oltar svetih spoznavalcev) v župnijski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani (© Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, Ljubljana (foto: Igor Zaplatil)). 13 2015 Renata Komić maRn: KRatKa zgodovina Rodbine eggenbeRg s posebnim oziRom na slovensKi pRostoR, 5–26 Janez Ulrik Janez Ulrik (1568−1634), sin Sajfrida in Ane Be- nigne Eggenberg, naj bi bil rojen in tudi vzgojen v protestantski veri, vendar v virih o slednjem ni najti zapisov.100 Marauschek in Kaiserjeva domnevata, da je hodil v protestantsko šolo Stift im Paradeis, ki jo je v letu njegovega rojstva oče Sajfrid prodal deželnim stanovom.101 Vsekakor je leta 1583 odšel študirat na protestantsko univerzo v Tübingen,102 nato je poto- val po Italiji, Španiji in Nizozemski, se učil tujih je- zikov in kupoval knjige v vseh mestih Evrope.103 V Gradec se je vrnil leta 1594, ko je umrl oče Sajfrid,104 in se kmalu po vrnitvi seznanil z mladim nadvojvodo Ferdinandom, ki je leta 1595 prevzel vlado v No- tranjeavstrijskih deželah. Marauschek domneva, da se je to zgodilo v času poklona štajerskih deželnih stanov, decembra 1596.105 Starejši pisci trdijo, da je cesarski svetnik in minister Rupert Eggenberški ob poklonu štajerskih deželnih stanov mlademu nad- vojvodi leta 1596 pripravil veličasten sprejem v dvor- cu Eggenberg.106 Čeprav ta podatek ni arhivsko izpričan,107 je pov- sem verjeten, saj je bil Rupert nadvojvodov zaupnik krste ni znano. Za prijazno pojasnilo se zahvaljujem p. Jožetu Kokalju, župniku pri Svetem Jakobu v Ljubljani. 100 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 40. 101 Prav tam. Prim. tudi zgoraj. 102 Zwiedineck-Südenhorst, Hans Ulrich Fürst von Eggenberg, str. 9; Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 40. 103 Kaiser, Schloss Eggenberg, str. 29. 104 Prav tam. 105 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 45. 106 Janisch, Topographisch-statistisches Lexikon, str. 127. Niso ohranjeni arhivski viri iz časa med letoma 1583 in 1597, ki bi se nanašali na Janeza Ulrika, gl. Heydendorff, Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg, str. 65. 107 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 44. in vojaški vodja, v dvorcu Eggenberg pa je takrat sa- mevala Sajfridova vdova s sinom Janezom Ulrikom. Tako ima Marauschek najbrž prav, ko trdi, da se je mladi Eggenberg z nadvojvodo seznanil v času po- klona deželnih stanov. Kaiserjeva domneva, da se je Janez Ulrik po vrnitvi v Gradec, kjer je medtem pro- tireformacijsko vzdušje omejilo možnosti uveljavitve za protestantske plemiče, hitro in neopazno spreobr- nil.108 Toda spreobrnitev v tistem času tako ali tako ni zahtevala nekega javnega dejanja ali pisnega akta, zadostovalo je pogostejše obiskovanje katoliške služ- be božje in kratka izjava pred prejemom obhajila.109 Razen tega so nekateri bili mnenja, da se je Janez Ulrik kot varovanec svojega strica Ruperta odločil za katolištvo kmalu po končanem študiju (morda med potovanjem po Španiji), nato sprejel špansko službo na Nizozemskem, se tam zelo izkazal in takoj po vr- nitvi v Gradec dobil službo nadvojvodovega točaja in pozneje komornika.110 Navsezadnje je ravno častno službo točaja vedno opravljal in mu je bilo pozneje podeljeno dedno točajstvo na Kranjskem.111 Vsekakor se je Janez Ulrik spreobrnil pred 22. aprilom leta 1598, ko je kot Ferdinandov komornik romal v Loreto.112 Še istega leta je v Španijo spre- mljal nadvojvodinjo Marijo in njeno hčer, ki je tja potovala kot nevesta španskega kralja Filipa III.113 Na tem potovanju si je očitno pridobil zaupanje Fer- dinandove matere, ki ga je svojemu sinu toplo pri- 108 Kaiser, Schloss Eggenberg, str. 33. 109 Prim. Zwiedineck-Südenhorst, Hans Ulrich Fürst von Eggen- berg, str. 10. 110 Prim. Polsterer, Grätz, str. 382. 111 Polsterer, Grätz, str. 383; Ogrin, Iz vrhniške preteklosti, str. 2. 112 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 46. 113 O tem poroča škof Hren; gl. Lavrič, Vloga ljubljanskega škofa, str. 82. Slika sv. Urha v atiki oltarja sv. Ane v župnijski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani (© Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, Ljubljana (foto: Andrej Furlan)). 14 2015Renata Komić maRn: KRatKa zgodovina Rodbine eggenbeRg s posebnim oziRom na slovensKi pRostoR, 5–26 poročila.114 Njena hči, bodoča španska kraljica Mar- gareta, se je na tej poti ustavila v Ljubljani, kjer se je škofu Hrenu priporočila v molitev in se lastnoročno vpisala v knjigo kongregacije sv. Rešnjega telesa v ljubljanski stolnici.115 Nadvojvodinja Marija se je iz Španije vrnila leta 1599, zato lahko sklepamo, da je tudi Janez Ulrik ostal tam celo leto.116 Cesar Rudolf II. mu je že konec leta 1598 podelil baronstvo, prav tako njegovim bratrancem iz ernovške veje, generalu Rupertu, Jerneju in Janezu Krištofu.117 Istega leta se je Janez Ulrik poročil s Sidonijo, hčerjo Konrada pl. Thannhausna.118 Srečni zakon ni dolgo trajal, žena je umrla leta 1614 na Dunaju, njeno telo so prenesli v družinsko grobnico pri graških minoritih, srce in no- tranji organi pa so ostali v dunajski Michaelerkirche, kjer je sin Janez Anton leta 1637 ustanovil kapelo Žalostne matere božje.119 Prvo desetletje 17. stoletja je za Janeza Ulrika 114 Iz njenih pisem s tega potovanja sinu Ferdinandu je razvidno, da je Janeza Ulrika zelo cenila, prim. Zwiedineck-Süden- horst, Hans Ulrich Fürst von Eggenberg, str. 15−16. 115 Lavrič, Vloga ljubljanskega škofa, str. 273. 116 Prim. Caesar, Beschreibung des Herzogthums Steyermark, str. 531. 117 Janisch, Topographisch-statistisches Lexikon, str. 127; Frank, Standeserhebungen, str. 263−264; Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 16. 118 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 46; Kaiser, Schloss Eggenberg, str. 34. O visokem položaju rodbine Thannhausen in morebitnem vplivu na Eggenberga gl. Heydendorff, Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg, str. 67. 119 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 53−54; Dienes, Kubinzky, Eggenberg, str. 12−13; Kaiser, Schloss Eggenberg, str. 34. pomenilo bliskovito napredovanje na političnem prizorišču. Še preden se je nadvojvoda Ferdinand leta 1601 udeležil obleganja trdnjave Kaniže na Ogrskem proti Turkom, je napravil oporoko, ki jo je med drugimi plemiči podpisal tudi Janez Ulrik ba- ron Eggenberg.120 Ta je nato postal notranjeavstrijski tajni svetnik (1602), zatem nadvojvodov tajni svetnik (1603), opravljal je službo višjega dvornega mojstra Ferdinandove žene Marije Ane Bavarske, od 1603 do 1609 pa je bil finančni minister.121 V zvezi s števil- nimi službami, s katerimi ga je zasul nadvojvoda, je Janez Ulrik leta 1604 pisal svojemu stricu Rupertu, da bo najbrž potreboval »tri glave za premišljevanje in šest rok za pisanje«.122 Kljub temu je ostal prvi zaupnik nadvojvode Ferdinanda in se pri tem izkazal za preudarnega in uspešnega svetovalca. Kako zelo ga je nadvojvoda ce- nil, kaže podatek, da je Ferdinand leta 1615 na svoje stroške na dvoru dva dni gostil poroko Eggenbergove hčere Marije Sidonije z Julijem Vajkardom grofom Merspergom, naslednjega dne pa je ženin za svate pripravil veličastno pogostitev v deželni hiši, kjer je bil prisoten sam nadvojvoda s svojimi otroki.123 Eggen- bergov zet je leta 1619 skupaj s tastom in drugimi veljaki Ferdinanda spremljal na kronanje za češkega kralja.124 Ko je Ferdinand istega leta postal cesar in se 120 Caesar, Beschreibung des Herzogthums Steyermark, str. 541−543. 121 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 50. 122 »... drey khöpf zum nachdenkhen und sechs hend zum schreiben.« Citirano po Zwiedineck-Südenhorst, Hans Ul- rich Fürst von Eggenberg, str. 15. 123 Caesar, Beschreibung des Herzogthums Steyermark, str. 568; Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 100. 124 Caesar, Beschreibung des Herzogthums Steyermark, str. 570. Joseph Heintz st.: Ferdinand II. z dvornim pritlikavcem, 1604 (© Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj (Wikimedia Commons). Sebastian Dadler: Medalja Janeza Ulrika kneza Eggenberga, 1631 (Narodni muzej, Praga (Wikimedia Commons)). 15 2015 Renata Komić maRn: KRatKa zgodovina Rodbine eggenbeRg s posebnim oziRom na slovensKi pRostoR, 5–26 soočil z uporom na Češkem, mu je Eggenberg stal ob strani. Potem ko je bilo uporno češko plemstvo ka- znovano, je cesar svojim zvestim sodelavcem razdelil posesti na smrt obsojenih upornikov.125 Eggenberg naj bi si posebno darilo prislužil že leta 1621, ko se je v cesarjevem imenu poročil z Eleonoro Gonza- ga, vojvodinjo mantovsko.126 Poroko so opravili 21. novembra v Mantovi, nato pa je Eggenberg nevesto pripeljal cesarju v Innsbruck.127 Ker je ta podvig iz- peljal in größter Stille,128 je leta 1622 dobil obsežno in donosno češko posestvo Český Krumlov.129 A ravno tega leta je bil vpleten v »kovni« škan- dal (Münzskalada), ki mu je prinesel ogromne do- bičke.130 Vrednost njegovega premoženja je tako ali tako nenehno rasla, zneski, ki jih je posojal nadvoj- vodi in pozneje cesarju, pa tudi. Cesarstvo je bilo namreč tako močno zadolženo, da je bil vladar pri- moran za nekaj časa dati celo svoje dežele v zakup. Tako je Zgornjo Avstrijo začasno zakupila Bavarska, vojvodino Štajersko pa – Janez Ulrik Eggenberg, ki je medtem postal grof.131 Poleg finančnih nagrad je bil deležen tudi najvišjih časti. Red zlatega runa mu je 10. avgusta 1620 podelil španski kralj Filip III.132 Potem ko je že leta 1602 postal deželni glavar Kranj- ske, ga je cesar leta 1622 imenoval še za deželnega glavarja Štajerske in glavnega dvornega upravitelja in mu 1. marca istega leta prodal gospostvo Ptuj (Ober- pettau), ki je bilo do takrat deželnoknežja posest.133 Cesar je leta 1608 Eggenbergu zastavil gospostvo Postojno na Kranjskem. Iz Eggenbergovega pisma nadvojvodi Ferdinandu izvemo, da si je Janez Ulrik najprej ogledal takrat žalostno stanje utrjenega gradu in bil sicer mnenja, da je poceni, vendar v zelo razpa- dajočem stanju.134 Sam je v popravilo vložil 15.227 goldinarjev kranjske veljave, za zakup pa je plačal 17.000 goldinarjev.135 S tem je zase in za svoje dedi- če pridobil vse pravice z izjemo deželnih suvereno- sti (Landeshoheiten), vendar pod pogojem, da bo na 125 Kaiser, Schloss Eggenberg, str. 39. 126 Caesar, Beschreibung des Herzogthums Steyermark, str. 576. 127 Sonntag, Das fürstliche Haus Eggenberg, 31, str. 121. 128 Caesar, Beschreibung des Herzogthums Steyermark, str. 576. 129 Mutschlechner, Die Fürsten von Eggenberg, str. 46. 130 Zwiedineck-Südenhorst, Hans Ulrich Fürst von Eggenberg, str. 112; Kaiser, Schloss Eggenberg, str. 39. 131 Kaiser, Schloss Eggenberg, str. 41. 132 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 60. Po drugih po- datkih naj bi ga prejel leta 1619; prim. Caesar, Beschreibung des Herzogthums Steyermark, str. 574. 133 Felsner, Pettau und seine Umgebung, str. 92. Heydendorff, Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg, str. 148, poroča, da je cesar Eggenbergu leta 1626 posest podaril. Po smrti Janeza Ulrika je gospoščina prešla v roke Thannhausnov, rodbine, iz katere je izhajala knezova soproga. Ob vstopu Ignacija Thann hausna v zagrebški jezuitski samostan naj bi grad prišel v roke zagrebških jezuitov; prim. Vidmar, Lastniki gradu, str. 43. 134 Zwiedineck-Südenhorst, Hans Ulrich Fürst von Eggenberg, str. 28. Za zakup Postojne gl. tudi Heydendorff, Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg, str. 156−157. 135 Zwiedineck-Südenhorst, Hans Ulrich Fürst von Eggenberg, str. 28. Kranjsko pripeljal ustrezno vojaško opremo in grad ohranil v stanju, v kakršnem je bil ob prevzemu po do- končanju gradbenih del.136 Razen tega je moral oblju- biti, da bodo nadvojvoda, njegovi dediči in vsakdo, ki bi ga nadvojvoda poslal, v gradu vedno dobrodošli, da ne bo razglašal premirja s sovražniki, ne da bi o tem obvestil nadvojvodo, da se ne bo odpovedal ne posesti ne pravicam, da bo podložnikom pravičen gospod in sodnik in da bo na zahtevo pošiljal žito po običajni ceni v Senj.137 V zameno za vse to mu je nadvojvoda podelil naslov »Unser Hauptmann zu Adelsberg.«138 Nekaj let pozneje je Janez Ulrik pridobil še urad Šteberk (1612).139 Gospoščino Hošperk (Haasberg) naj bi kupila neka Regina Eggenberg leta 1614.140 Ker v rodbini ni bilo nobene Regine, leta 1614 pa je na Kranjskem bivala Ulrikova mati Benigna, smemo domnevati, da je Hošperk kupila ona. Eggenbergi so stari grad kmalu po nakupu opustili in si v dolini ob vznožju grajske vzpetine in na robu velikega pre- sihajočega jezera pozidali nov dvorec, v katerem so združili sedeža gospoščin Hošperk in Mali grad.141 Vsekakor so gospostvo posedovali še leta 1621,142 grad pa je bil nadvse udoben, saj se je v njem leta 1660 ustavil sam cesar Leopold, ko je potoval v Go- rico.143 Mali grad (Kleinhäusel), ki je bil zapuščen že v Valvasorjevem času, naj bi Eggenbergi pridobili leta 1614 skupaj s Hošperkom.144 Leta 1618 je Janez Ulrik kot poplačilo dolgov prejel Višnjo Goro (We- ixelburg), ki jo je takoj zatem prodal Mosconom.145 Po odhodu protestantskih plemičev Windisch-Gra- etzov je Thal (Thalburg) postal deželnoknežja posest, leta 1621 pa ga je cesar Ferdinand II. podaril Janezu Ulriku.146 Verjetno je slednji takrat pridobil tudi go- spostva Waldstein, Gösting in Wildon.147 Kot priča ohranjena darilna listina z dne 26. maja 1624, je Janez Ulrik svoje gospostvo in grad Fužine (Kaltenbrunn) pri Ljubljani daroval tržaškim jezui- tom.148 Istega leta je od rodbine Moscon kupil go- 136 Prav tam. 137 Prav tam. 138 Prav tam. 139 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 50, op. 45, brez navedbe vira. 140 Smole, Graščine, str. 348. 141 Valvasor, Die Ehre, XI, str. 267−269; Smole, Graščine, str. 347−348. Valvasor, Die Ehre, XI, str. 267−269, sporoča, da so pri tem uporabili gradivo iz starega gradu Hošperk. 142 Podlogar, Iz zgodovine kranjskih trgov, str. 30. 143 Radics, Adelsberg, str. 51. 144 Sapač, Grajske stavbe, 1, str. 71. Gl. tudi Caprin, Alpi Giulie, str. 243. 145 Zwiedineck-Südenhorst, Hans Ulrich Fürst von Eggenberg, str. 28. 146 Schreiner, Grätz, str. 494. 147 Kaiser, Schloss Eggenberg, str. 43. 148 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 98, op. 208. Fuži- ne naj bi Eggenbergom prodala vdova Janeza Jakoba barona Khisla, Marija, roj. Thannhausen, ki je s svojim možem leta 1613 ustanovila kapucinski samostan v Mariboru; prim. Die Freiherrn und Grafen von Khisel 1833, str. 94; Lavrič, Vloga ljubljanskega škofa, str. 209. Gotovo je bila v sorodu z ženo Janeza Ulrika, ki je bila tudi iz rodbine Thannhausen. 16 2015Renata Komić maRn: KRatKa zgodovina Rodbine eggenbeRg s posebnim oziRom na slovensKi pRostoR, 5–26 spoščino Logatec,149 leta 1626 pa od cesarja Ferdi- nanda II. gospostvo Lupoglava (Mahrenfels, danes Lupoglav na Hrvaškem) za 36.000 goldinarjev.150 Konec leta 1622 je cesar Eggenbergove usluge na- gradil z že omenjenim posestvom Krumlov na juž- nem Češkem, ki je pripadalo leta 1612 izumrli rodbi- ni Rosenberg.151 Leta 1623 je sledilo imenovanje za državnega kneza, o katerem piše tudi Janez Gregor Dolničar.152 Pogosto beremo, da je bil Janez Ulrik kar neposredno povzdignjen iz barona v kneza,153 kar najbrž ne bo držalo, ker je bila Postojna prej povzdi- gnjena v grofijo. Naslednjega leta je za šest let zakupa gospoščine Gornja Radgona (Oberradkersburg), ki je bila deželnoknežja posest, ponudil 33.000 goldi- narjev.154 Še leta 1681 se kot lastnik Gornje Radgone omenja njegov vnuk Janez Sajfrid.155 Na Slovenskem 149 Ogrin, Iz vrhniške preteklosti, str. 2; Sapač, Grajske stavbe, 2, str. 83−84. 150 Smole, Graščine, str. 276. Arhivsko potrjen podatek tudi v Heydendorff, Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg, str. 148. Drugje so napačno trdili, da je Lupoglava prešla v last »Ivanu Ulriku Eggenbergu« leta 1617, ko je umrl njen lastnik Ivan Siskovič; prim. Caprin, Alpi Giulie, str. 295; Rutar, Sa- mosvoje mesto Trst, str. 271. 151 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 60. Cesar Rudolf II. je posest kupil leta 1602, gl. Záloha, Beziehungen, str. 529; Mutschlechner, Die Fürsten von Eggenberg, str. 47. 152 Dolničar, Epitome, str. 68; Caesar, Beschreibung des Herzog- thums Steyermark, str. 579; Frank, Standeserhebungen, str. 264; Mutschlechner, Die Fürsten von Eggenberg, str. 45. 153 Polsterer, Grätz, str. 382; Marauschek, Die Fürsten zu Eggen- berg, str. 62. 154 Zwiedineck-Südenhorst, Hans Ulrich Fürst von Eggenberg, str. 50; Erschenjak, Schetina, Heimatkunde, str. 19. 155 Eggenbergi naj bi gospostvo po nekaterih virih imeli do leta 1717, kar pa velja zgolj za moški del rodbine. Gornjo Rad- gono so namreč grofje Herbersteini dobili šele po letu 1774, Štajerskem je Janez Ulrik kupil tudi gospoščino Ro- gatec. Orožen je sicer zasledil le lastništvo Ulrikove- ga vnuka Janeza Sajfrida od leta 1681 naprej, ker pa je Janez Ulrik 29. avgusta leta 1625 dal konsenz za gradnjo cerkve sv. Roka v Dobovcu pri Rogatcu, je bila posest takrat gotovo že v rokah Eggenbergov.156 To potrjuje tudi darilna listina za gospostvo Rogatec od Janeza Ulrika Eggenberga iz leta 1624, ki jo hrani arhiv v Krumlovu.157 Pravzaprav se zdi, da Janez Ulrik ni bil izrazito navdušen mecen, saj svoje rezidence v Eggenbergu pri Gradcu ni gradil ali prenavljal do prejema knež- je časti. Veličastni dvorec je dal postaviti, ker je želel ustvariti knežjemu stanu primerno bivališče. Veliko- potezna zasnova in enormni stroški gradnje eggen- berškega dvorca, ki ga je v osemdesetih letih 17. stole- tja dokončno opremil šele knezov vnuk Janez Sajfrid, pričajo o posebnem pomenu, ki ga je ta mogočna arhitektura imela za rodbino Eggenberg. Skupaj z bogatim in izjemno zapletenim ikonografskim pro- gramom predstavlja edinstven statusni simbol kneza in guvernerja, ki je bil cesarju najbližji svetovalec. ko je umrla ena zadnjih predstavnic rodbine Eggenberg, kne- ginja Marija Eleonora. Ta se je leta 1740 omožila z Janezom Leopoldom grofom Herbersteinom, ki je gospoščino prevzel šele leta 1776. Ob tej priložnosti jo je moral izplačati graškim klarisam, ki so imele Gornjo Radgono v zakupu; prim. Er- schenjak, Schetina, Heimatkunde, str. 19; Curk, Gornja Rad- gona, str. 11. Za datum poroke gl. Schiviz von Schivizhoffen, Der Adel, str. 226. Za prevzem posesti gl. Stopar, Grajske stav- be, str. 33. 156 Prim. Orožen, Das Bisthum, str. 324; Kemperl, Cerkveni ustanovi knezov Eggenberg, str. 107. 157 Ludvik, Eggenbergi in eggenberški arhivi, str. 79. Prim. tudi Heydendorff, Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg, str. 148. Dvorec Eggenberg (Christine Kipper (Wikimedia Commons)). 17 2015 Renata Komić maRn: KRatKa zgodovina Rodbine eggenbeRg s posebnim oziRom na slovensKi pRostoR, 5–26 Leta 1624 naj bi Janez Ulrik posredoval pri po- ravnavi med cesarjem Ferdinandom II. in nadvoj- vodoma Karlom in Leopoldom glede Tirolske in prednjeavstrijskih dednih dežel ter tako postal ce- sarjev najodličnejši zaupnik.158 Svoje »češko« darilo je cesar nekaj let pozneje še oplemenitil: Krumlov je leta 1628 postal vojvodstvo, Eggenberg pa dedni voj- voda. Še pred tem, 2. januarja 1625, pa je knez postal guverner Notranjeavstrijskih dežel, in tako v imenu cesarja prevzel politično, sodno in vojaško oblast na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem.159 Eggenberg je bil pravzaprav edini v cesarstvu, ki je to funkci- jo kdaj opravljal, saj ga na položaju po smrti ni za- menjal nihče.160 Že čez mesec dni je postal vrhovni dedni maršal v avstrijskih deželah nad in pod Anižo in s tem pridobil gospostvi Ober-Walsee v Gornji in Senftenberg v Dolnji Avstriji. S tem nazivom je bil povezan »veliki palatinat«, ki je knezu in vsem njego- vim naslednikom zagotavljal mnoge privilegije, med najpomembnejšimi pravico kovanja lastnega denarja in podeljevanje plemstva.161 Takšne zahtevne službe in naloge so Eggenber- ga občutno oddaljile od cesarja, ki si je za svetovalce izbral jezuite, medtem pa so se zaradi pridobljene- ga kolosalnega bogastva začeli oglašati zavistneži in Eggenbergovi nasprotniki.162 Odnosi s cesarjem so se začeli krhati tudi zaradi afere z generalom Wallen- steinom, ki je bil Eggenbergov dober prijatelj,163 tem tegobam pa se je pridružila še težka bolezen. Smrt ga je ujela 18. oktobra leta 1634 v Ljubljani, kjer je do- ber mesec prej napravil oporoko.164 Tako se je blešče- ča zvezda Janeza Ulrika utrnila in nobena druga iz te rodbine ni cesarju tako močno svetila na njegovi poti. Janez Anton Ob smrti Janeza Ulrika je bil njegov sin Janez Anton (1610−1649), edini moški naslednik, star 24 let. Po očetu je podedoval veliko dobrega, za njegovo vzgojo pa so se trudili jezuiti v Gradcu. Po končanem študiju retorike in logike na graški jezuitski univerzi se je konec leta 1627 odpravil na viteško potovanje, ki 158 Polsterer, Grätz, str. 383. 159 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 64; Kaiser, Schloss Eggenberg, str. 44. 160 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 64. 161 Frank, Standeserhebungen, str. 264; Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 65. Ta dedna pravica je Eggenbergom omo- gočila, da so v plemiški stan povzdignili okoli 40 posamezni- kov oz. njihovih rodbin, predvsem uslužbence s svojih kranj- skih, štajerskih in čeških posesti ter iz Gradiške, gl. Preinfalk, Plemiške rodbine. O pravici Eggenbergov do podeljevanja plemiških nazivov gl. tudi Mistruzzi, La nobiltà del principato; Záloha, Sedlák, Eggenberské a schwarzenberské. 162 Prim. Zwiedineck-Südenhorst, Hans Ulrich Fürst von Eggen- berg, str. 124−125. 163 Za njun odnos gl. Heydendorff, Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg, str. 111−137. 164 Zwiedineck-Südenhorst, Hans Ulrich Fürst von Eggenberg, str. 122. je trajalo kar pet let.165 Na potovanju ga je spremljal jezuitski pater Philipp Allegambe, profesor filozofije na graški Univerzi. Verjetno gre tudi njemu zaslu- ga za izjemno naklonjenost, ki jo je Janez Anton do konca svojega življenja kazal do Družbe Jezusove.166 Ko je bil princ star enajst let, mu je bila posvečena prav posebna knjiga, ki jo je spisal Janez Melhijor Mader. Slednji je zanimiv zlasti zato, ker naj bi bil rojen na Kranjskem in je bil zato uvrščen v Slovenski biografski leksikon, medtem ko na istem mestu zaman iščemo kateregakoli člana rodbine Eggenberg.167 V biografskem leksikonu Kranjec Mader velja za ko- njarja, a je bil njegov položaj očitno precej bolj ime- niten, saj je bil učitelj jahanja in Eggenbergov hle- vski mojster.168 Ko je bil v službi barona, poznejšega kneza Eggenberga, je izdal strokovni spis o ravnanju s konji z naslovom Equestria, sive de arte bene equi- tandi v dveh knjigah.169 Dela, ki je izšlo leta 1621, in o katerem je pisal tudi Valvasor,170 Mader ni posvetil izključno mlademu Eggenbergu, pač pa tudi drugim plemenitim gospodom, kot so bili Jurij Bernard pl. Ursenpekh, Volf Engelbert grof Auersperg in Janez Ulrik pl. Ehrenau.171 Janezu Antonu je oče leta 1632 podelil vojvodino Krumau ter vse češke in obe avstrijski posesti.172 Po očetovi smrti ga je Ferdinand II. imenoval za dežel- nega glavarja Kranjske, Ferdinand III. pa je leta 1637 knezu zaupal pomembno diplomatsko nalogo. Poslal ga je v Rim na avdienco k papežu in Janez Anton je zahvaljujoč ogromnemu bogastvu in dobri diplomat- ski žilici nalogo uspešno opravil.173 V Rimu naj bi od papeža Urbana VIII. dobil v dar telo sv. Artemija, ki so ga Eggenbergi sprva hranili v kapeli v Eggenber- gu, potem pa so svetnika pokopali pri graških mino- ritih.174 Po drugih virih naj bi Eggenbergi že za časa Janeza Ulrika dobili dve svetniški telesi, in sicer od papeža Gregorja XV.; tako naj bi poleg sv. Artemija v minoritski cerkvi hranili tudi sv. Donata.175 Janez Anton knez Eggenberg je postal deželni glavar Kranjske leta 1635.176 Po imenovanju je na Kranjskem kupil nekaj posesti in jih pridružil tistim, ki jih je podedoval od očeta. Leta 1635 je od Leopol- da barona Raumschissla kupil gospostvo Snežnik.177 Obenem je kupil gospostvo Lož in sedež gospošči- 165 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 106. 166 Kaiser, Schloss Eggenberg, str. 53. 167 Kemperl, Cerkveni ustanovi knezov Eggenberg, str. 109. 168 Prim. Radics, Culturhistorisches aus Crain, str. 120; Marau- schek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 104, op. 1. 169 Glonar, Mader Janez Melhijor, str. 4. 170 Prim. Valvasor, Die Ehre, VI, str. 345. 171 Radics, Culturhistorisches aus Crain, str. 120. 172 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 106. 173 Za podroben opis naloge in poteka obiska v Rimu gl. Marau- schek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 110−132. 174 Caesar, Beschreibung des Herzogthums Steyermark, str. 614. 175 Polsterer, Grätz, str. 168. 176 Dolničar, Epitome, str. 71. 177 Valvasor, Die Ehre, XI, str. 513. 18 2015Renata Komić maRn: KRatKa zgodovina Rodbine eggenbeRg s posebnim oziRom na slovensKi pRostoR, 5–26 ne prenesel na Snežnik.178 1. januarja 1636 je kupil gospoščino Bela peč (Weissenfels), ki je bila dežel- noknežja komorna posest,179 a jo je dobro desetletje pozneje prodal.180 Uspešno je pridobil tudi sedež v kolegiju držav- nih knezov, saj si je za priznanje knežjega naslova s strani nemških knezov prizadeval že njegov oče. Ferdinand III. je namreč Janezu Antonu leta 1647 omogočil nakup Gradiške in Ogleja,181 ki sta bila del grofije Goriške, k uspehu pa je najbrž nemalo pripo- mogla tudi poroka s hčerjo brandenburškega volil- nega kneza, Ano Marijo grofico Brandenburg-Bay- reuth-Kulmbach (1639), ki je bila protestantka.182 Priprave na poroko s tako ugledno nevesto so Janeza Antona spodbudile, da je začel raziskovati zgodovino svoje rodbine. Rezultate teh raziskovanj je pozneje (1683) v obsežnem elaboratu zapisal Eggenbergov registrator »Marcus von Perizhoff«.183 Avtor spisa, ki 178 Slana, Iz zgodovine gradu, str. 29. 179 Valvasor, Die Ehre, XI, str. 641. 180 Smole, Graščine, str. 76−77. 181 Gl. spodaj. 182 Ludvik, Eggenbergi in eggenberški arhivi, str. 79; Marau- schek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 133−135. 183 Heydendorff, Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg, str. 13. je nastal v Ljubljani, je najverjetneje Celovčan Marko pl. Perizhoff auf Ehrenhaimb, ki je med letoma 1665 in 1688 služil kot stanovski registrator, ali pa morda njegov sin, operoz in arhivar v Ljubljani, Marko Jožef (1656−1721), ki je očeta nasledil v službi leta 1688.184 Janez Anton zaradi prezgodnje smrti ni dočakal vstopa v zbor državnih knezov. Po tri tedne trajajoči bolezni je opolnoči 28. marca 1649 nepričakovano umrl v Ljubljani,185 rodbina pa je bila sprejeta v zbor šele leta 1653. Pokopali so ga pri graških minoritih v kapeli sv. Mihaela, 13. aprila 1649.186 Tudi Janez Anton je bil, tako kot njegov oče, na- klonjen jezuitskemu redu. Vsak njegov obisk v lju- bljanskem jezuitskem kolegiju je vestno zabeležen. Tako je leta 1634 šolska mladina uprizorila Poslednje sodbe dan, ki so ga pripravili v čast knezu Antonu Eggenbergu. Ta je obenem oskrbel nagrade za najbolj prizadevne dijake v semenišču.187 Ko je knez leta 1638 kot poslanec odhajal k Apostolskemu sedežu, mu je v Ljubljani šolska jezuitska mladina zaželela srečno pot. Z njim se je takrat v Ljubljani ustavila tudi Ka- tarina Brandenburška, vdova po transilvanskem kne- zu Bethlenu, ki je iz pobožnosti potovala v Loreto.188 184 Polec, Perizhoffer pl. Perizhoff, str. 307. 185 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 143. Starejši viri navajajo kot datum smrti 19. februar; prim. Sonntag, Das für- stliche Haus Eggenberg, 31, str. 122. 186 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 143. 187 Letopis, str. 116. 188 Prav tam, str. 120. V prevodu letopisa je vdova napačno Grb kranjskega deželnega glavarja Janeza Antona kneza Eggenberga, poslikava iz srede 18. stoletja, kapela sv. Jurija na Ljubljanskem gradu. Letnica 1637 je napačna; knez je umrl leta 1649 (© Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, Ljubljana (foto: Renata Komić Marn)). Janez Anton knez Eggenberg, grad Český Krumlov (Igor Sapač: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji 3, Notranjska. 2, Med Idrijo in Snežnikom, Ljubljana, 2006). 19 2015 Renata Komić maRn: KRatKa zgodovina Rodbine eggenbeRg s posebnim oziRom na slovensKi pRostoR, 5–26 Na veliki petek leta 1641, ko so v ljubljanski jezuitski cerkvi prikazali »Jožefa«, ki ga je zavist bratov vrgla v vodnjak, je bil na predstavi prisoten »presvetli in prevzvišeni« knez Anton Eggenberg s soprogo, vestni kronist pa ni pozabil dodati, da je kneginja etiam num heterodoxa.189 Knez je k predstavi pritegnil še ostalo plemiško družbo, nato pa so za knežji par v obedni- ci pripravili pogostitev, ki jo je p. Štamcar pospremil s kratkim nagovorom.190 Tudi naslednjega leta si je knez z zelo veliko družbo plemičev ogledal uprizori- tev v ljubljanskem kolegiju in se nato prijazno pustil povabiti na skromno kosilce v predmestnem dvorcu jezuitov, ki mu je sledila zabava.191 Tako kot že nje- gov oče je tudi on finančno podpiral ustanovitev ter gradnjo samostana in cerkve bosonogih avguštincev v Ljubljani in jim leta 1642 daroval 16.000 goldinar- jev.192 Vse to pa ni zadostovalo, saj so se redovniki v mestu naselili šele leta 1653, za ustanovnika njihove- ga samostana v Ljubljani pa sta obveljala Antonova sinova Janez Kristjan in Janez Sajfrid.193 označena kot Eggenbergova žena. Ne le, da se je Janez An- ton poročil šele leta 1639; Ana Marija Brandenburška je bila protestantka in v Loreto najbrž ne bi romala. Podobno se je zmotil Dolinar, ki je Bethlenovo vdovo sicer imenoval s pra- vim krstnim imenom Eggenbergove žene (Ana Marija na- mesto Katarina); prim. Dolinar, Das Jesuitenkolleg in Laibach, str. 201. 189 Historia, str. 130. 190 Letopis, str. 130. 191 Prav tam, str. 134. 192 Gl. Kemperl, Romarske cerkve, str. 17−18; Kemperl, Cerkveni ustanovi knezov Eggenberg, str. 106−111; Lavrič, Prispevek k stavbni zgodovini, str. 105, op. 9. 193 Prim. Dolničar, Epitome, str. 74; Nachtrag, str. 118; Vrho- vec, Hauptstadt Laibach, str. 187; Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 154; Kemperl, Cerkveni ustanovi knezov Eggenberg, str. 111. Janez Kristjan in Janez Sajfrid Po smrti Janeza Antona je upravljanje posesti in skrbništvo za tri mladoletne otroke prevzela kneginja vdova. Bila je protestantske vere, vendar je v skladu z določili poročne pogodbe svoje otroke vzgajala v katoliški veri. Imela je zelo težko nalogo, saj je leta 1657 samo na Štajerskem upravljala 13 posesti: Waldstein in Stübing, Gösting, Aigen, Eggenberg, Thal, Oberwildon, Klöckelhof, Ernovž, Straß, Ma- ribor, Vuzenico, Weitersfeld in Gornjo Radgono.194 Brata Janez Kristjan (1641–1710) in Janez Sajfrid (1644–1713) sta se na jezuitsko šolo v Gradcu vpi- sala 13. februarja 1654.195 Zelo zgodaj sta se začela uveljavljati v cesarjevi službi. Ko je cesar Leopold I. 13. septembra 1660 v oratoriju ljubljanske stolnice sprejel poklon deželnih stanov, so ga vršilci najvišjih dednih služb zelo razkošno pogostili pri svojih mi- zah. Med desetimi uglednimi deželnimi veljaki je bil v službi deželnega točaja prisoten tudi šestnajstletni Janez Sajfrid knez Eggenberg,196 ki je nato še pred letom 1666 postal komornik.197 Brata sta na svoje triletno viteško potovanje, o ka- terem je bilo napisanih skoraj tisoč strani, odšla leta 1660.198 Leta 1661 sta se sicer vpisala na Katoliško univerzo v Leuvenu v današnji Belgiji,199 vendar po- datkov o zaključku njunega šolanja nimamo. Ohra- njenih je okrog 60 pisem, ki jih je kneginja vdova 194 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 148. 195 Sekolec, O družabni igri, str. 367. 196 Dolničar, Lavrič, Zgodovina ljubljanske stolne cerkve, str. 275. 197 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 188. 198 Za opis potovanja in dogodkov gl. Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 155−159. 199 Heydendorff, Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg, str. 176. Novec s podobama obeh bratov, 1658, hrani Numizmatični kabinet NMS, inv. št. 51021 (foto: M. Pavlovec). 20 2015Renata Komić maRn: KRatKa zgodovina Rodbine eggenbeRg s posebnim oziRom na slovensKi pRostoR, 5–26 v tem času pisala svojima sinovoma.200 Obiskala sta Nizozemsko, Francijo in Italijo, kjer so jima več me- secev nudili gostoljubje na dvorih rodbin Farnese, Este in Medici v Sieni, Firencah in Neaplju.201 Fanta sta potovala kot grofa Postojnska (Adelsberga) in sta se na svoji poti očitno več zabavala kot pa naučila.202 Pot domov ju je vodila preko Gradiške, kjer ju je pri- čakala mati in jima nato priredila zabavo na dvorcu Hošperk.203 Nato sta naredila postanek še v Ljublja- ni. Letopis ljubljanskega Kolegija Družbe Jezusove namreč poroča, da sta se brata Eggenberg leta 1663 vračala iz drugih dežel in se ustavila v jezuitskem kolegiju v Ljubljani. Tam sta bila zelo zadovoljna z gostoljubjem, ki so ga nudili jezuitski bratje, zato sta se javno zahvalila in bila tako navdušena, da je bilo jezuitom že kar nerodno.204 Po vrnitvi v domovino sta bila mlada kneza že polnoletna in med njima se je vnel prepir zaradi očetovih posestev. Iz oporoke, ki je zaradi prezgo- dnje smrti ni uspel podpisati, je razvidno, da je Janez Anton želel ustanoviti fidejkomis, ki bi obsegal vsa eggenberška posestva in ki bi ga podedoval njegov prvorojenec.205 Ker oporoka ni bila veljavna, sta se sinova po nasvetu matere, ki je bila mlajšemu Janezu Sajfridu zelo naklonjena, dogovorila, da si premože- nje razdelita. Mati je na delitev dediščine očitno mi- slila zelo zgodaj, saj so že v času njenega skrbništva Eggenbergi kovali novce s podobama obeh bratov.206 Starejši brat je izbiro posesti, ki naj bi jih podedo- vala, prepustil mlajšemu.207 Tako je Janez Kristjan dobil češke posesti in ernovški fidejkomis, mlajši pa preostale notranjeavstrijske. Zapletlo se je zaradi Gradiške, ki jo je cesarski dvor dodelil v upravljanje starejšemu bratu. Janez Sajfrid, ki je bil prepirljive in neprijetne narave, se je pritožil in leta 1672 do- segel, da je Janez Kristjan Gradiško upravljal v ime- nu obeh.208 Gradiško je bil cesar Ferdinand III. že 26. februarja 1647 zaradi finančnih težav za vsoto 315.000 goldinarjev in češko graščino Stekno zasta- vil Janezu Antonu knezu Eggenbergu pod pogojem, da pripade zopet Avstriji, ko izumre knezov rod.209 Gradiška je tako postala samostojna poknežena gro- fija, knez pa se je moral zavezati, da bo deželo varoval pred turškimi napadi in v ta namen vzdrževal zado- 200 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 154. 201 Kaiser, Schloss Eggenberg, str. 64. 202 Prav tam. 203 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 159. 204 Letopis, str. 228−229. 205 Heydendorff, Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg, str. 175. 206 Za kovance gl. Luschin, Die Münzen und Medaillen, str. 30. 207 Prav tam, str. 33. 208 Za spor glede dediščine gl. Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 159−170; Valentinitsch, Die Grafschaft Gra- disca, str. 91. 209 Rutar, Poknežena grofija Goriška, str. 80. Za datum zastavitve gl. Caprin, Pianure Friulane, str. 162. O Eggenbergih in Gra- diški gl. Heydendorff, Die Fürsten und Freiherren zu Eggen- berg, str. 164−174. stno število vojakov v Gradiški.210 Toda Janez Anton je umrl že dve leti po pridobitvi Gradiške, zato jo je njegova vdova v imenu svojih mladoletnih sinov upravljala kar petnajst let. Namesto Eggenbergov je v grofiji sicer od leta 1655 vladal nekdanji gradiški dedni glavar, grof Ulrik Thurn, ki se je močno trudil za blagostanje v deželi.211 V Gradiški so Eggenbergi ustanovili kapucinski samostan, ki ga je Jožef II. leta 1785 ukinil.212 Na kratkotrajno vladavino knežje rodbine danes spominja kip Janeza Kristjana kneza Eggenberga, ki stoji na stopnišču mestne palače v Gradišču.213 Glede na to, da je palačo dal postaviti Ulrik grof Thurn, je razumljivo, da kip danes velja za njegovo podobo. Ni znano, da bi se knezi Eggenbergi dalj časa zadrže- vali v Gradiški.214 Janez Kristjan, ki ji je vladal celih 40 let, je bil − po ohranjenih virih sodeč − tam le enkrat na obisku.215 Res pa je, da so Eggenbergi od leta 1648 do vključno 1676 prispevali za obnovitve- na gradbena dela na obzidju preko 25.000 gld.216 Že v osemdesetih letih so morali izdatke za Gradiško financirati z dohodki od drugih posesti.217 Po smrti Janeza Kristjana (1710) so Gradiško upravljali še tri- je Eggenbergi, toda le za kratek čas. Janez Sajfrid je po delitvi dediščine ostal v Eggen- bergu in leta 1673 postal kranjski deželni glavar. Že pred tem je nespametno prodajal svoje kranjske posesti, ki jih je oče Janez Anton tako sistematično nakupoval. Janez Anton je namreč nameraval pove- zati Gradiško s kranjskimi posestmi in tako ustvariti strnjen eggenberški teritorij. Smrt in delitev dedišči- ne sta preprečili njegove načrte, usoda posestev pa je bila še hujša. Že poleti 1669 je Janez Sajfrid zaradi finančne stiske prodal gospostva Postojno, Snežnik in Lož Janezu Vajkardu knezu Auerspergu.218 Če- prav se mati in starejši brat s prodajo nista strinjala, je knez Auersperg že dober mesec po nakupu pre- vzel gospostvo Postojno, ki je bilo gospodarsko v katastrofalnem stanju. Upravljanje in gospodarjenje eggenberških posesti v času skrbništva mladoletnih dedičev pač ni bilo najboljše, upravitelji so lastnike goljufali. To velja zlasti za oddaljene kranjske pose- sti, ki so zaradi slabega gospodarjenja precej nazado- vale, čeprav je bil njihov gospodarski potencial zelo velik.219 V času Janeza Sajfrida je bilo komaj kaj še 210 Rutar, Poknežena grofija Goriška, str. 80. Rutar je pomotoma zapisal, da je cesar grofijo zastavil knezu Ulriku. 211 Rutar, Poknežena grofija Goriška, str. 118. 212 Prav tam. 213 Za risbo kipa gl. Caprin, Pianure Friulane, str. 164. 214 Caprin, Pianure Friulane, str. 163. 215 Valentinitsch, Die Grafschaft Gradisca, str. 93. 216 Prav tam, str. 95. 217 Prav tam, str. 98. 218 Prim. Smole, Graščine, str. 269, 450; Kačičnik Gabrič, Arhiv- sko gradivo graščine Snežnik, str. 6, op. 20. 219 Janez Kristjan je kmalu po letu 1669 naročil analizo gospo- darskih možnosti gospoščine Postojna in izkazalo se je, da gre za izjemno bogato in potencialno zelo donosno posest; prim. Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 190. 21 2015 Renata Komić maRn: KRatKa zgodovina Rodbine eggenbeRg s posebnim oziRom na slovensKi pRostoR, 5–26 mogoče rešiti, saj so medtem prinašale zgolj izgu- bo.220 Janez Kristjan je sicer pri cesarju dosegel, da je bila prva kupna pogodba razveljavljena, a ker sam ni želel uveljavljati predkupne pravice, mlajši brat pa sredstev za ponovni odkup Postojne ni imel, je knez Auersperg kljub vsem ugovorom po letu 1692 postal lastnik gospoščine.221 Takrat naj bi postala veljavna druga kupna pogodba iz leta 1680. Kranjski deželni stanovi so Janezu Sajfridu ob imenovanju za deželnega glavarja pripravili veličasten sprejem.222 Za kranjskega glavarja je bil sicer razgla- šen že leta 1673, a v Ljubljano je prišel s to funkcijo 12. maja 1674.223 Njegova rezidenca je bila še vedno v Gradcu, vendar Valvasor sporoča, da je knez pogosto bival tudi na Kranjskem.224 Verjetno je večkrat po- toval med Gradcem in Ljubljano, vsekakor je že leta 1673 v pismu bratu Kranjsko imenoval domovino.225 Sajfrid se je v Ljubljani udeleževal raznih slovesno- sti, med drugim podelitve spričeval v jezuitski šoli in prireditev jezuitske kongregacije Kristusa na križu.226 V kongregacijo pri ljubljanskih jezuitih se je tudi vpi- sal227 in redno obiskoval kolegij tako kot njegov oče in ded. Novopečeni deželni glavar se je leta 1674 sku- paj s številnimi deželnimi odličniki udeležil jezuitske evharistične procesije.228 Potem ko je bil razglašen za cesarskega namestnika, so jezuiti njemu na čast ob podelitvi nagrad uprizorili javno predstavo.229 Leta 1678 je deželni glavar posredoval pri dežel- nih stanovih za jezuite in njihovo pravico prodaje vina brez davka.230 Naloge deželnega glavarja pa so lahko bile tudi povsem drugačne narave: knez je leta 1690 posredoval v znamenitem sporu zakoncev Tril- leg-Gallenberg. Oče prevarane soproge je namreč svojega prešuštniškega zeta zatožil pri deželnem glavarju, ta pa je Trillega poklical k sebi in ga pošte- no oštel zaradi njegovega nekavalirskega vedenja.231 Kaže, da je bil knez kranjski prestolnici naklonjen še leta 1707, ko je ustanovil fundacijo, namenjeno okra- sitvi ljubljanske stolnice.232 Zanimiva je tudi zgodba o Mihi Gladiču (Gladiku) iz Škofje Loke, ki mu je knez Janez Kristjan Eggenberg leta 1667 (torej še pred bratovim imenovanjem za deželnega glavarja) 220 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 147−148. 221 Prav tam, str. 192. Velja opozoriti, da je knez Janez Vajkard umrl leta 1677 in da je lastništvo Postojne po tem letu uvelja- vljal njegov sin in dedič Ferdinand knez Auersperg. 222 Sprejem je natančno opisal Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 196. Prim. tudi Dolničar, Epitome, str. 80. 223 Valvasor, Die Ehre, IX, str. 68. 224 Prav tam, str. 102. 225 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 196. 226 Kemperl, Cerkveni ustanovi knezov Eggenberg, str. 108. 227 Kemperl, Romarske cerkve, str. 18. 228 Letopis, str. 277. 229 Prav tam. 230 Prav tam, str. 297. 231 Žvanut, Ločitev zakona, str. 351; Žvanut, Plemiške zgodbe, str. 114. 232 Kemperl, Romarske cerkve, str. 18. Možno je sicer, da se ta omemba nanaša na Sajfridovega sina Janeza Antona Jožefa, ki je bil takrat kranjski deželni glavar. plačal šolanje za trobentača in ga pozneje zaposlil na svojem dvoru v Krumlovu, Gladik pa je leta 1674 zaprosil za službo deželnega trobentača v Ljublja- ni.233 Kaže, da so Eggenbergi s svojim mecenstvom spodbudno vplivali na razvoj glasbene umetnosti na Kranjskem v 17. stoletju. Okrog leta 1666 je Janez Sajfrid kupil gospoščino Rakovnik pri Ljubljani (Kroissenegg), leta 1682 pa naj bi jo prodal kostanjeviškemu prelatu Janezu.234 Radics sporoča, da se je v gradu Rakovnik v 17. sto- letju redno zbirala ljubljanska visoka družba.235 Janez Sajfrid naj bi imel med letoma 1674 in 1715 v Lju- bljani na Novem trgu dve hiši in »Kocjančičev pusti svet«.236 V resnici je lastnik posesti na Novem trgu po letu 1713, ko je knez umrl, postal njegov sin Janez Anton Jožef, ta pa je septembra 1715 obe hiši pro- dal grofu Janezu Gašperju Kobenzlu, ki je bil takrat že kranjski deželni glavar.237 Eggenbergi so imeli v Ljubljani razen hiše tudi vrt, in sicer poleg Auersper- govega. Oba brata sta bila velikodušna mecena in ljubite- lja tako likovne kot glasbene in dramske umetnosti, vendar je bil Janez Sajfrid precej lahkomiseln in je neprevidno trošil svoje premoženje, ne da bi skrbel za prihodke. Njegova razsipnost je ustvarila ogromne 233 Ludvik, Eggenbergi in eggenberški arhivi, str. 78. 234 Smole, Graščine, str. 413. 235 Radics, Die Unterkrainer Bahnen, str. 10. 236 Prenner, Die Eggenberge, 69, str. 274; Fabjančič, Pivovarna »Pri črnem medvedu«, str. 40, op. 11. 237 Prim. Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 260. Ko- benzl je leta 1725 sosednjo hišo odstopil Antonu Jožefu gro- fu Auerspergu, ki je imel na Novem trgu še druge posesti. Pozneje so dve hiši združili v tako imenovano Kobenzlovo palačo, Novi trg št. 2; prim. Fabjančič, Pivovarna »Pri črnem medvedu«, str. 40, op. 11. Antonio Maderni: Janez Sajfrid knez Eggenberg, ok. 1702, nekdanji minoritski letni refektorij v Gradcu (© Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, Ljubljana (foto: Renata Komić Marn)). 22 2015Renata Komić maRn: KRatKa zgodovina Rodbine eggenbeRg s posebnim oziRom na slovensKi pRostoR, 5–26 dolgove, ki jih niti cesarjeva naklonjenost v obliki po- sebnih privilegijev in bogatih dohodkov238 ni mogla zmanjšati. Leta 1682 je postal cesarski tajni svetnik, leta 1697 pa vitez zlatega runa.239 Kljub temu je kar po vrsti prodajal svoja posestva, velik delež pa je sku- paj s kranjskim deželnim glavarstvom leta 1692 po- delil svojemu edinemu sinu Janezu Antonu Jožefu. Umrl je 5. oktobra 1713 v Waldsteinu, katastrofalno zadolžen. Na njegovo željo so ga pokopali pri mi- noritih, poleg prve žene Marije Eleonore princese Liechtenstein, srce pa v srebrni urni počiva v Maria Lankowitz.240 Na Kranjskem so leta 1821 zapisali, da je knez Janez Sajfrid umrl 21. avgusta 1713, ko ga je zadela kap.241 Pri maši zadušnici za umrlega kneza so leta 1714 v Gradiški poslušali pridigo, ki jo je natisnil Mayr v Ljubljani. Iz te izvemo, da se je Janez Sajfrid dobro razumel s kranjskimi stanovi in da ga je Lju- bljana imela za poosebljenje cesarjeve osebe, Kranj- ski pa naj bi kljub svojim finančnim težavam pogosto pomagal tudi z lastnimi sredstvi.242 Janez Anton Jožef Eggenberg Janez Anton Jožef knez Eggenberg se je rodil leta 1669 v Strassu. Kot šestnajstleten je dal posta- viti temeljni kamen zaobljubne kapele Brezmadežne v Algersdorfu.243 Leta 1691 je bil v njegovi priso- tnosti položen temeljni kamen letnega refektorija pri graških minoritih,244 katerega ustanovitelj je bil 238 Za privilegije, ki jih je cesar podelil obema bratoma, gl. Ma- rauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 198−200. 239 Luschin, Die Münzen und Medaillen, str. 36. 240 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 205. 241 Historisches Tagebuch, 33, str. 129. 242 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 207. 243 Prav tam, str. 158. 244 Prav tam, str. 258. njegov oče Janez Sajfrid. Kmalu zatem se je poročil v Pragi,245 leta 1692 pa je že prevzel kranjsko deželno glavarstvo.246 Še pred tem mu je oče v uživanje predal kranjska posestva Hošperk, Šteberk in Logatec, veči- na eggenberških štajerskih posesti pa je bila tako ali tako že v njegovi lasti.247 Kot kranjski deželni glavar je bival večinoma v Ljubljani.248 Bil je šibkega zdravja in je leta 1714 napravil oporoko, približno takrat pa se je zaradi slutnje smrti očitno odpovedal deželne- mu glavarstvu, saj je septembra 1715 obe hiši na No- vem trgu v Ljubljani prodal Janezu Gašperju Koben- zlu, ki ga kupna pogodba omenja že kot kranjskega deželnega glavarja.249 Umrl je v začetku leta 1716, v skladu z navodili v oporoki so ga pokopali v rodbin- ski grobnici pri minoritih v Gradcu.250 Sajfridov edini dedič je bil »des heiligen römischen Reichs Fürst Und Herr zu Eggenberg, Herzog zu Krum- mau, gefürsteter Graf zu Gradisca, Graf zu Adelsberg, Herr zu Aquileja, zu Pettau, Ehrenhausen, Radkersburg, Straß, Liebenau, Plankenwart, Waldstein, Thal, Gösting, Stübing, Wildon, Herbersdorf, Rohitsch, Weitersdorf, Al- ban, Haasberg, Kaltenbrunn, Kleinhäusel, Kroiseneck, Laas, Loitsch, Nußdorf, Schneeberg, Steegberg, Weisen- fels, Friedstein, Veldes, Sichelberg, Senftenberg und Ober- waldsee, oberster Erblandkämmerer in der Steyermark, oberster Erbmarschall in Oesterreich ob und unter der Enns, oberster Erbmundschenk und Landeshauptmann im Herzogthume Krain und der windischen Mark, k. k. 245 Prav tam. 246 Dolničar, Epitome, str. 87. 247 Oče, ki se je močno zadolževal tudi pri svoji soprogi, mu je moral po njeni smrti predati gospostva Eggenberg, Thal in Algersdorf, dva mlina in še gospostvo Rogatec; prim. Marau- schek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 258. 248 Prav tam, str. 259. 249 Prav tam, str. 260. 250 Prav tam, str. 261. Grobnica rodbine Eggenberg, minoritska cerkev Marije Pomočnice, Gradec (© Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, Ljubljana (foto: Renata Komić Marn)). 23 2015 Renata Komić maRn: KRatKa zgodovina Rodbine eggenbeRg s posebnim oziRom na slovensKi pRostoR, 5–26 wirklicher geheimer Rath und Kämmerer.«251 Z očetom se ni dobro razumel, po materini smrti se je navezal na teto Marijo Ernestino,252 ki je Jožefa leta 1693 skupaj z možem Janezom Kristjanom obiskala v Ljubljani, kar je bilo vsem trem v veliko veselje.253 Šlo je za prav poseben dogodek, ki so se ga spominjali še v 19. sto- letju.254 Zanimivo je, da je leta 1693 dokumentiran obisk Janeza Kristjana v Gradiški.255 Stric in teta, ki nista imela otrok, sta torej iz Gradiške prišla tudi v Ljubljano, najbrž čestitat nečaku za imenovanje za kranjskega deželnega glavarja. Dolničar omenja v letu 1693 še eno zanimivost v zvezi z mladim knezom: tega leta so v Tržaškem zalivu ulovili ogromno želvo, ki so jo podarili Janezu Antonu Jožefu, lahko pa so si jo ogledale tudi radovedne množice.256 Knez se je redno udeleževal slovesnosti ob gra- dnji in posvetitvi nove ljubljanske stolnice.257 Tudi 251 Polsterer, Grätz, str. 389. 252 Prim. Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 203. 253 Dolničar, Epitome, str. 88. 254 Historisches Tagebuch, 9, str. 33, omenja datum obiska, 3. marec 1693. 255 Valentinitsch, Die Grafschaft Gradisca, str. 93. 256 Dolničar, Epitome, str. 88. 257 Za podroben opis slovesnosti in knezovo vlogo gl. Dolničar, Lavrič, Zgodovina ljubljanske stolne cerkve, str. 281−355. pri jezuitih se je rad oglasil. V bratovščinsko knji- go kongregacije na križu umirajočega Kristusa se je vpisal skupaj z ženo Marijo Šarloto, rojeno grofico Sternberg, 258 leta 1695 pa še v Marijino kongregaci- jo Vnebovzete.259 Očitno deželni glavar ni v ničemer zaostajal za svojim očetom in je tudi finančno pod- piral deželo Kranjsko. Janez Anton Jožef je umrl 9. januarja leta 1716, 11. novembra istega leta pa je kne- ginja vdova prodala zadnje kranjske posesti, Hošperk, Šteberk in Logatec Janezu Gašperju grofu Kobenzlu, novemu kranjskemu deželnemu glavarju.260 Tako so se vezi Eggenbergov s Kranjsko dokončno pretrgale. Istočasno se je pretrgala tudi družinska linija, saj je le nekaj mesecev pozneje, 23. februarja 1717, zaradi vnetja slepiča v trinajstem letu starosti umrl Janez Kristjan II., sin zadnjega kranjskega deželnega gla- varja iz rodbine Eggenberg in zadnji knez Eggenberg. Iz gornjih podatkov je razvidno, da so bile vezi Eggenbergov s Kranjsko in Spodnjo Štajersko zelo močne. Po imenovanju Janeza Ulrika za deželnega glavarja Kranjske je ta dežela postala druga domovina štajerske rodbine.261 Njeni člani so se pogosto zadrže- vali na slovenskem ozemlju ter redno bivali v Ljublja- ni in na številnih kranjskih posestih, ki so jih načrtno in sistematično nakupovali ter tako širili meje svoje posesti v Notranjeavstrijskih deželah. Eggenbergi pa so tako Kranjsko kot Spodnjo Štajersko zaznamovali tudi s svojimi umetnostnimi naročili, ki ostajajo pred- met nadaljnjih poglobljenih raziskav. LITERATURA Becker, Ulrich: The Beginnings − the 15th Cen- tury. Balthasar Eggenberger and his estate near Graz. Schloß Eggenberg (ur. Barbara Kaiser). Graz: Christian Brandstätter Verlag, 2006, str. 9−23. Bizant, Milan: Marijine kongregacije v ljubljanskem jezuitskem kolegiju. Jezuitski kolegij v Ljublja- ni (1597–1773). Zbornik razprav (ur. Vincenc Rajšp). Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Provincialat slovenske pro- vince Družbe Jezusove, Inštitut za zgodovino Cerkve Teološke fakultete, 1998 (Redovništvo na Slovenskem, 4), str. 137–156. Blaznik, Pavle: Loško gospostvo v času Eggenber- govega najema (1591−1604). Loški razgledi, 11, 1964, str. 43−49. Caesar, Aquilin Julius: Beschreibung des Herzogthums Steyermark. Erster Theil. Grätz: Alois Tusch, 1802. 258 Njun združeni grb je naslikan v bratovščinski knjigi na fol. 14. 259 Kemperl, Romarske cerkve, str. 18. 260 Marauschek, Die Fürsten zu Eggenberg, str. 263. Smoletova sicer navaja kot datum prodaje 10. januar 1717, prim. Smole, Graščine, str. 267. 261 Heydendorff, Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg, str. 70. Janez Kristjan II. knez Eggenberg, 1706, Deželni muzej Joanneum, Gradec (Barbara Kaiser: Schloss Eggenberg, Graz 2006). 24 2015Renata Komić maRn: KRatKa zgodovina Rodbine eggenbeRg s posebnim oziRom na slovensKi pRostoR, 5–26 Caprin, Giuseppe: Alpi Giulie. Trieste: Stabilimento artistico tipografico G. Caprin, 1895. Caprin, Giuseppe: Pianure Friulane. Trieste: Italo Svevo, 1892. Curk, Jože: Gornja Radgona in okolica. Maribor: Ob- zorja, 1989. Die Freiherrn und Grafen von Khisel. Illyrisches Blatt, 23, 8. junij 1833, str. 91−94. Dienes, Gerhard M., Kubinzky, Karl A.: Eggenberg. Geschichte und Alltag. Graz: Stadtmuseum Graz, 1999. Dolinar, France Martin: Das Jesuitenkolleg in Laibach und die Residenz Pleterje. 1597−1704. Laibach: Theologische Fakultät, 1976. Dolničar, Janez Gregor in Ana Lavrič: Zgodovina ljubljanske stolne cerkve. Ljubljana 1701–1714. Ljubljana: Založba ZRC, 2003. Dolničar, Janez Gregor: Epitome chronologica, conti- nens res memorabiles, nobilis, & antiquissimae urbis Labacensis, Metropolis inclyti Ducatus Carnioliae. Ab orbe condito, usque ad annum Christi, M.DCC. XIV. Labaci: Formis, J. G. Mayr, 1714. Erschenjak, Simon in Victor Schetina: Heimatkunde des Bezirkes Oberradkersburg. Radkersburg: Franz Frick, 1887. Fabjančič, Vladislav: Pivovarna »Pri črnem medve- du«. Kronika slovenskih mest, 7/1, 1940, str. 38−44. Felsner, Josef: Pettau und seine Umgebung. Topogra- fisch-historisch-statistische Skizzen. Pettau: W. Blanke, 1895. Frank, Karl Friedrich von: Standeserhebungen und Gnadenakte fur das Deutsche Reich und die oster- reichischen Erblande bis 1806, sowie Kaiserlich osterreichische bis 1823 mit einigen Nachtragen zum Alt-osterreichischen Adels-Lexikon, 1823-1918. 1. Band. A−E. Schloss Senftenegg: Selbstverlag, 1967. Glonar, Joža: Mader Janez Melhijor. Slovenski bio- grafski leksikon, 2 (ur. France Kidrič, Franc Ksaver Lukman). Ljubljana: Zadružna gospodarska ban- ka, 1933−1952. Gruden, Josip: Slavni dan Slovencev pri Sisku. 22. dan rožnika 1593. V proslavo 300-letnice. Dom in svet, 6/6, 1893, str. 271−279. Heydendorff, Walther Ernest: Die Fürsten und Frei- herren zu Eggenberg und ihre Vorfahren. Graz: Verlag Styria, 1965. Historia annua Collegii Societatis Jesu Labacensis (1596−1691) (ur. France Baraga). Ljubljana: Družina, Provincialat Družbe Jezusove, 2002. Historisches Tagebuch für Krain. Illyrisches Blatt, 9, 2. 3. 1821, str. 33, in 33, 17. 8. 1821, str. 129. Ilwof, Franz in Karl F. Peters: Graz. Geschichte und Topographie der Stadt und ihrer Umgebung. Graz: Verlag der Geschäftsführung der 48. Versam- mlung der Deutschen Naturforscher und Ärzte, 1875. Janisch, Josef Andreas: Topographisch-statistisches Lexikon von Steiermark: mit historischen Notizen und Anmerkungen. Graz: Leykam-Josefstahl, 1878. Kačičnik Gabrič, Alenka: Arhivsko gradivo graščine Snežnik. Kronika, 48/1−2, 2000, str. 3−13. Kaiser, Barbara: Schloß Eggenberg. Graz: Steiermärki- sches Landesmuseum Joanneum, 1994 (Veröffen- tlichungen der Abteilung Schloß Eggenberg, 7). Kaiser, Barbara: Schloss Eggenberg. Wien: Christan Brandstätter Verlag, 2006. Kärnten und Steiermark in Wort und Bild. Wien: Pal- las, 1886. Kemperl, Metoda: Cerkveni ustanovi knezov Eggen- bergov v 17. stoletju na Kranjskem. Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 43, 2007, str. 105−138. Kemperl, Metoda: Romarske cerkve − novogradnje 17. in 18. stoletja na Slovenskem: arhitekturni tipi, po- slikava, oprema (tipkopis doktorske disertacije). Ljubljana: Univerza, 2001. Kohlbach, Rochus: Die barocken Kirchen von Graz. Graz: Grazer Domverlag, 1951. Lavrič, Ana: Ljubljanska škofija v vizitacijah 17. sto- letja. Vizitacije kot vir za umetnostno zgodovino. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2007 (Elek- tronske izdaje Umetnostnozgodovinskega inšti- tuta Franceta Steleta). Lavrič, Ana: Ljubljanska stolnica. Umetnostni vodnik. Ljubljana: Družina, 2007. Lavrič, Ana: Prispevek k stavbni zgodovini samo- stana in cerkve bosonogih avguštincev v Ljublja- ni. Acta historiae artis Slovenica, 17/2, 2012, str. 103−136. Lavrič, Ana: Vloga ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v slovenski likovni umetnosti. Ljubljana: Sloven- ska akademija znanosti in umetnosti, 1988 (Dela, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Stele- ta, 32/1). Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove (1596– 1691) (ur. France Baraga). Ljubljana: Družina: Provincialat Družbe Jezusove, 2003. Ludvik, Dušan: Eggenbergi in eggenberški arhivi. Kronika, 19/2, 1971, str. 77−81. Luschin, Arnold: Die Münzen und Medaillen der Fa- milie Eggenberg. Graz: Verlag des histor. Vereines, 1866. Marauschek, Gerhard Bernd: Die Fürsten zu Eg- genberg. Unter besonderer Berücksichtigung ihres Kunstmäzenatentums (Phil. Diss.). Graz: Univer- sität, 1968. Mistruzzi di Frisinga, Carlo: La nobiltà del principa- to di Gradisca. Madrid: Instituto Internacional de Genealogia y Heráldica, 1955. Mutschlechner, Martin: Die Fürsten von Eggenberg als Herzöge von Krumau. Kontinuität und Wandel in Südböhmen im 17. Jahrhundert (Dipl., Univ.). Wien: Universität, 2007. Nachtrag zu dem im Illyr. Blatte Nr. 29 mitgetheil- ten Artikel über den Fürstbischof von Laibach 25 2015 Renata Komić maRn: KRatKa zgodovina Rodbine eggenbeRg s posebnim oziRom na slovensKi pRostoR, 5–26 Otto Friedrich Grafen von Buchheim. Illyrisches Blatt, 30, 28. 7. 1838, str. 118. Ogrin, Rafael: Iz vrhniške preteklosti. Kronika, 9/1, 1961, str. 1−4. Orožen, Ignaz: Das Bisthum und die Diözese Lavant, VII, Das Dekanat Rohitsch. Marburg: Selbstverlag, 1889. Podlogar, Leopold: Iz zgodovine kranjskih trgov, 12. Planina. Vrtec, 56/1, 1925−1926, str. 30−33. Polec, Janko: Perizhoffer pl. Perizhoff auf Ehren- haimb, Marko Jožef. Slovenski biografski leksikon 2 (ur. France Kidrič, Franc Ksaver Lukman). Lju- bljana: Zadružna gospodarska banka, 1933−1952. Polsterer, Adalbert Johann: Grätz und seine Umge- bungen. Grätz: F.W. Damian und W. Sorge, 1827. Preinfalk, Miha: Plemiške rodbine na Slovenskem. 17. stoletje, 1. del. Od Billichgrätzov do Zanettijev. Ljubljana: Viharnik, 2014. Prenner, Karl: Die Eggenberge. Carniolia, 4/69, 1841, str. 274−275, 277−279; 4/71, 1842, str. 281−282; 4/72, 1842, str. 286−287. Radics, Peter von: Adelsberg und seine Grotten. Triest: Lloyd, 1861. Radics, Peter von: Culturhistorisches aus Crain. Blätter aus Krain, 8/30, 1864, str. 119−120. Radics, Peter von: Die Unterkrainer Bahnen. Eine volkswirtschaftliche Studie. Wien: Verlag D. O. U. Revue, 1893. Reisp, Branko: Zgodovinopisje v Sloveniji o bitki pri Sisku. Bitka pri Sisku 1593−1993 (ur. Matija Žar- gi). Ljubljana: Narodni muzej, 1993, str. 41−48. Resman, Blaž: Šentjakobska cerkev v 18. stoletju. Je- zuitski kolegij v Ljubljani (1597–1773). Zbornik razprav (ur. Vincenc Rajšp). Ljubljana: Zgodo- vinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Provin- cialat slovenske province Družbe Jezusove, Inšti- tut za zgodovino Cerkve Teološke fakultete, 1998 (Redovništvo na Slovenskem, 4), str. 189–228. Ruck, Barbara in Friedrich Kryza-Gersch: Schloß Eggenberg. Ein Führer durch die Sammlung. Graz: Abteilung Schloss Eggenberg am Landesmu- seum Joanneum Graz, 1984. Ruck, Barbara: Hans Adam Weissenkircher. Fürst- lich Eggenbergischer Hofmaler. Ausstellungskatalog. Graz: Abteilung Schloss Eggenberg am Landes- museum Joanneum Graz, 1985. Rutar, Simon: Poknežena grofija Goriška in Gradiščan- ska. Zgodovinski opis 1893. Faksimile s spremno be- sedo. Nova Gorica: Branko; Ljubljana: Jutro, 1997. Rutar, Simon: Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra. Ljubljana: Matica Slovenska, 1896. Sapač, Igor: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji, 3. No- tranjska, 1. Med Planino, Postojno in Senožečami. Ljubljana: Viharnik, 2005 (Grajske stavbe, 17). Sapač, Igor: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji, 3. No- tranjska, 2. Med Idrijo in Snežnikom. Ljubljana: Viharnik, 2006 (Grajske stavbe, 18). Schiviz von Schivizhoffen, Ludwig: Der Adel in den Matriken der Stadt Graz. Graz: „Lydia Schiviz von Schivizhoffen“, 1909. Schreiner, Gustav: Grätz. Ein naturhistorisch-statis- tisch-topographisches Gemählde dieser Stadt und ihrer Umgebungen. Graz: Ferstl, 1843. Schuster, Paul: Capella Beate Marie Virginis Sita In Castro Eckenperg. Die gotische Marienkapelle in Schloss Eggenberg (Phil. Diss.). Graz: Universität, 2009. Schweigert, Horst: Die Pfarrkirche und das Eggenber- ger Mausoleum in Ehrenhausen. Salzburg: Verlag St. Peter, 1996. Sekolec, Jernej: O družabni igri kranjskega plemiča in njegovega učitelja iz 17. stoletja in o geografiji, brez katere so velika dejanja nema in zgodovina slepa. Kronika, 55/3, 2007, str. 365−386. Slana, Lidija: Iz zgodovine gradu in gospostva Sne- žnik na Notranjskem. Kronika, 48, 2000, str. 20−41. Smole, Majda: Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982. Sonntag, Job Vinzenz: Das fürstliche Haus Eggen- berg. Carniolia 3/30, 1840, str. 117−118; 3/31, 1840, str. 121−122; 3/32, 1840, str. 125−126. Stopar, Ivan: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, 2. Med Prekmurjem in porečjem Dravinje. Ljubljana: Viharnik, 1991 (Grajske stavbe, 2). Tancik, Ferdinand: Grbi v kapeli sv. Jurija na Lju- bljanskem gradu. Kronika, 18/3, 1970, str. 158−169. Valentinitsch, Helfried: Die Grafschaft Gradisca unter der Herrschaft der Fürsten Eggenberg 1647−1717. Zeitschrift des historischen Vereins für Steiermark, 87, 1996, str. 87−103. Valvasor, Janez Vajkard: Die Ehre deß Herzogtums Krain. Laibach-Nürnberg: Wolfgang Moritz End ter, 1689. Veider, Janez: Stara ljubljanska stolnica. Njen stavbni razvoj in oprema. Ljubljana: Umetnostno zgo- dovinsko društvo, 1947 (Razprave Umetnostno zgodovinskega društva, 1). Vidmar, Polona: Lastniki gradu. Muzejske zbirke v Ptujskem gradu. Sprehod skozi zgodovino, pogled čez obzorje (ur. Andrej Brence). Ptuj: Pokrajinski muzej, 2006. Vrhovec, Johannes: Die Wohllöbl. Landesfürstl. Haupt- stadt Laibach. Laibach: Selbstverlag, 1886. Zahn, Joseph von: Steirische Miscellen. Zur Orts- und Culturgeschichte der Steiermark. Graz: Moser, 1899. Záloha, Jiří in Vladimir J. Sedlák: Eggenberské a schwarzenberské nobilitační diplomy. Heraldika a genealogie XXI, XXII, Praha, 1989. Záloha, Jiří: Beziehungen der am Hofe der Für- sten zu Eggenberg in Český Krumlov (Böhmi- sch-Krumau) in der zweiten Hälfte des 17. Jahrhunderts wirkenden Künstler zu Oberöster - reich. Historisches Jahrbuch der Stadt Linz, 1985, str. 529−544. 26 2015Renata Komić maRn: KRatKa zgodovina Rodbine eggenbeRg s posebnim oziRom na slovensKi pRostoR, 5–26 Žvanut, Maja: Ločitev zakona pred tristo leti. Zgodo- vinski časopis, 50/3, 1996, str. 343–356. Žvanut, Maja: Plemiške zgodbe. Kranjsko plemstvo v šestnajstem in sedemnajstem stoletju. Ljubljana: Vi- harnik, 2009. Zwiedineck-Südenhorst, Hans von: Hans Ulrich Fürst von Eggenberg, Freund und erster Minister Kaiser Ferdinand II. Wien: Wilhelm Braumüller, 1880. Zwiedineck-Südenhorst, Hans von: Ruprecht von Eggenberg. Ein österreichischer Heerführer des 16. Jahrhunderts. Mitteilungen des Historischen Vereins für Steiermark, 26, 1878, str. 79−163. S U M M A R Y A short history of the Eggenberg family with a special emphasis on the Slovenian terri- tory The foundations for the swift rise of the modest Graz-based bourgeois family of Eggenberg were set by their trade and financial business. From as early as the 15th century onwards, the Eggenbergs held key town mint and exchange rights, and quite often used their wealth to help the emperor. As generous bene- factors they also funded church and monastic insti- tutions. The 15th century witnessed the formation of the Graz branch of the family, which was elevated into nobility before 1485, as well as the Ehrenhausen branch, which died out in 1646. The most distin- guished representative of the latter was the military leader Rupert of Eggenberg, one of the victors in the Battle of Sisak. In the 16th century, Seifried of Eggenberg from the Graz branch became the Mayor of Graz and one of the wealthiest men in the pro - vince. He, too, maintained close ties with the imperial family by providing the emperor with financial loans. His son Johann Ulrich became the first counsellor to the archduke and later emperor Ferdinand II in the 1590s, and was appointed provincial governor first of Carniola (1602) and then of Styria (1623); he was soon elevated to count, and later to prince and heredi - tary duke. Systematic purchases of numerous Carnio- lan and Lower Styrian estates, combined with the relocation of Ulrich’s mother Anna Benigna to Car- niola testify to the fact that Johann Ulrich expanded his influence, despite the many duties he held at the court, and prudently invested most of his money in the present-day territory of Slovenia. Anna Benigna, who took active part in the re-Catholisation of the provincial capital, was buried at the Chapel of St. Ul- rich of Ljubljana’s Jesuits. Ten years later, the heart of her son, who also died in Ljubljana, was put in her coffin as well. Ulrich’s son Johann Anton, who be- came the provincial governor of Carniola in 1635, de- terminedly spread the Eggenberg estates in Carnio - la. He supported the Ljubljana Jesuits as generously as his father and is considered to have co-founded the Ljubljana Monastery of the Discalced Augusti- nians together with his father and sons. He, too, met an early death in Ljubljana, but was buried in the family vault at the Minorite Monastery in Graz. The family property was split between his sons Johann Christian and Johann Seifried. However, the uneco- nomic practices pursued by the younger brother, who had taken over the estates in Carniola and Styria, soon bore visible consequences. His lavish lifestyle left him with major debt that could not be allevi- ated even through the emperor’s favours in the form of special privileges and rich sources of income. In 1692, Seifried passed the Carniolan provincial go- vernorship and the unsold estates to his son Johann Anton Josef, who financially supported the province as well. Johann Anton Josef died on 9 January 1716 and in that same year the princely widow sold the last remaining Carniolan estates at Hošperk, Šteberk and Logatec to Johann Caspar Count Kobenzl, the new provincial governor of Carniola. The ties of the Eggenberg family to Carniola were completely bro- ken, and just a few months later the family line be- came extinct with the death of merely thirteen-year- old Johann Christian II, the son of the last Carniolan provincial governor from the Eggenberg family and the last prince Eggenberg.