SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta[8 gld., za! rt leta i gld., xa jeden
mesec 1 gld. 40
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja l gld. 20 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlfitvo in ekspedlei]a"iv ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ullee St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemgi nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
Štev. 47.
V Ljubljani, v torek 26. februvarija 1895.
Letnik XXIII
Volitev v dolenjskih mestih.
Včeraj se je vršila dopolnilna volitev državnega poslanca za dolenjska mesta. Kakor smo že včeraj poročali, dobil je v Ribnici (vseh volilcev 98) Višnikar 61, prof. Tomo Zupan 14 glasov, v Krškem (78) Višnikar 4, Zupan 58, Mar-gheri 1 glas, v Kočevju (126) Višnikar 87, Zupan 7. v Metliki (142) Višnikar 101, Zupan 14; nadalje sta dobila v Novem mestu (196) Zupan 61, V i š u i k a r 75, v K o-s t a n j e v i c i (42) M a r g h e r i 12, Z u p a n 9, v Črnomlju (97j Zupan 35, Višnikar 56, v Višnji gori (21) je bilo oddanih vseh 12 glasov za Višnikarja. — Skupaj torej je dobil Višnikar 396 glasov, Zupan 193 in Margheri 13.
Naznanjajoč za danes le izid volitve, omenimo samo, da je bila ta volitev na več strani zelo značilna in zanimiva. — Prav posebno se je naše nekdaj narodno-napredne strauke glasilo »Slovenski Narod" skazalo kot breznačelno in nedosledno. Ves čas kar obstoji koalicija, bil je nas „Narodu z betom in loparjem, češ da se slepo in brezpogojno borimo zanjo. Sedaj ko je bilo treba prvikrat pri volitvi barvo pokazati, pa si je »Narod" tako razbil svoje opozicijonalne zobe, da je jemal pod svoje varstvo celo Višuikarja, koalicijskega kandidata per excellence.
Toda kaj hočemo ? Mej tem časom je bil deželni zbor kranjski in tam so se vršili razgovori mej liberalnimi Nemci in Slovenci, govorilo se je o liberalni sloveusko-nemški koaliciji naperjeni proti rastoči reakciji, katero je dr. Tavčar tako točno označil z vsklikom : „R»je grem z Zvegljem, nego z Mahničem !u
Brezdomoviustvo so nam očitali in mejnarodni klerikalizem, a sedaj se je »Narod" pokazal kot pravega brezdomovinca in mejnarodnega liberalca,
pete lizoč dvornemu svetniku Šukljeju, državno-zborko culjo noseč kandidatu Višnikarju in v prahu se izgubljajoč pred ekscelenco nemškim baronom Schwegelnom, na čegar komando so vsi nemški Kočevarji oddali svoje glasove za Višnikaria.
Koroški deželni zbor.
Iz Celovca, dne 15. februvarja.
V.*)
X,I X. seja, dne 29. januvarija: Reši se več mauj važnih zadev. Železnični odsek poroča o izjavi vodje štajarskega žel. urada Rabcevvicza katere lokalne železnice kaže na Koroškem zidati. Vname se daljša debata, v kateri govore Miihlbacher, Hinter-huber, Steinvvender, Plaveč. — Uravna se plača za celovške meščanske učitelje, ki bodo dobivali odslej po 900 in 800 gld. na leto. — Dovoli se nekaj podpor.
XX.	seja, dne 30. januvarija. Sklepa se o več poročilih glede cestnih in vodnih zadev. V komisijo za uravnanje davčnega katastra se izvolijo: za okraj Volšberk-Velikovec: Val. Plešucnik na Rudi in Sim. Gainsberger v Šmarjeti ; za okraj Celovec-St. Vid : Ant. Care v St. Jakobu, K. Kirchmajer v Dvecerkvah ; za okraj Šmohor-Beljak-Špital: Mat. Oraš v Dolu in Jos. Walter; za celo deželo dr. E. pl. Edlman in pl. Aichelbsrg.
XXI.	seja, dne 1. februvarija: Mnogim šolam se dovolijo podpore. Brez debate se sprejme predlog lin. odseka onadaljevalnih šolah, ki se bodo ustanavljale v onih krajih, kjer jih bodo zahtevale in podpirala občine. Nekoliko jih bode podpirala tudi dežela in se v ta namen dovoli 2000 gld. — Poslanec Ghon poroča imenom fiu. odseka o upeljavi usmiljenih sestra v celovško bolnišnico. Dotičoa prošnja kat. pol. društva
Slučajno zaostalo.
se izroči dež. odboru »zur griindlichen Erwiigung". Govori o tem i mil. knezoškof. (»Slov." je o tem že poročal.) — Posl. Walter predlaga, naj se dež. zbor obrne s posebno prošnjo do drž. zbora glede preosnove domov, pravice.
XXII seja, dne 4. februvarija. Ko se izroči nekaj peticij, razgovarjajo se o predlogu mil. knezoSkofa dr. Kahna, naj se na celovški višji realki uvede veronauk. Govori por. dr. Abuja in knezoškof. Predlog se izroči dež. odboru, da o njem poroča v prihodnjem zasedanju. — Reši se več manjših poročil in sklenejo, naj se uvede dež. železniški sovet (Landeseisenbahnrath.)
XXIII.	seja, dne 5. februvarja: Reši se več suhoparnih poročil. Daljši razgovor je o razdelitvi občine Sokovo v dve novi občini o železnici Sinčaves-Kaplja in o uravnavi učiteljskih plač.
XXIV.	seja, dne 6. februvarija. Debatirajo prav burno in obširno o železnici v Krško dolino. Govoril je tudi mil. knezoškof dr. Kahn. Praskala sta se med sabo zlasti ultra-nacijonalca dr. Prettner in dr. Steinwender. Sklene se, da ima o nameravani novi železnici poizvedovati dež. odbor. — Za ustanovo mešč. šol v Št. Vidu in v Volšberku se dovoli po 20.000 gld. podpore. — Več prošenj za podpore se odbije.
XXV.	seja, 7. februvarija: Poslanec Ghon poroča kako naj se napravi deželna statistika. Razgovarjajo se o cesti, ki se ima zidati do Sv. Krvi in po predlogu dr. Steinvendra se naroča dež. odboru naj po svojih organih pregleduje posojilnice, oziroma naj v to naprosi vlado. — Dr. Lug-gin govori o linaučnem položaju Koroške dežele.
XXVI.	seja, dne 8. februvarija : Dr. Stein-vender poroča o d e ž. h i p. b a n k i. Prenaredijo se tiste določbe, zbog katerih zakon sedaj ni dobil Najvišjega potrjenja. Obširen razgovor je o Koroškem žel. obrtu, oziroma o alp. montauski družbi,
LISTEK
Troje bridkos j iz zapuščine starega Cilindra.
Nikjeropolje, 7^8 možganopada, 99 let po doz. mesta.
III.
Menil sem, da ni na svetu nižje službe, nego pokrivati staremu penzijonistu (umirovljeniku) ku-štravo glavo in pokoriti se za njegove pregrehe po zaporih ; a sedaj vidim, da hočejo imeti na svetu tudi pometači svoje sužnje.
Huj — vraga — globoko sem padel, globoko, neizmerno globoko! Služiti moram pometaču, na katerem je več nesnage, kakor kostij in mesa skupaj. V koči njegovi je središče vseh smradov. Zastopane so v njej vse vrste nesnage v raznih podobah. Umazane cunje, podplati različnih čevljev, kosi zlomnje-nih podkov in druga jednaka ropotija. Moja navadna spaluiea je na polici pri dimniku. Tam ne trpim sicer mraza, kajti ogreva me večni dim. Vendar bi rajše tičal do uh v snegu, kakor v tej zakajeni sušilnici. Izjokal sem si že vse oči od dima in vid mi je vsak dan za dobro ped krajši.
Pustnega dne, t. j. na godoven dan vseh zrelih norcev iu menda tudi mojega gospodarja, po-
sadil me je — kar se ni poprej še nikdar dogodilo — na glavo. Kaj menite, da je bilo to meni po volji? — Kaj še! — Jezil sem se, da sem bil ves zelen. — In kako bi se ne! — S kako pravico sme mene gospodar kar tako prištevati norcem? — Od kdaj je njemu dovoljeno, nesti mene na tak dan mej ljudi, da je vse kazalo s prstom za menoj in vpilo: »Glejte ga, kakoršen gospodar, tak tudi hlapec!?"
Mrzla burja je brila po ulicah ter pridno pometala pred gospodarjem. Hudo ga je imelo reveža, zato me je potiskal vedno tesneje na glavo. Videč, da se on jezi, začel sem se mu jaz smejati, meučč, da popusti radi vetra noro delo in me tako reši sramote in mraza. Toda opeharil sem se: gospodar je pridno pometal dalje. V tem je pa zapazila hudomušna burja moje nevarno stanje iu hotela je po vsej sili, da bi šel ž njo. Dolgo sem se vspešno branil in odbijal odločno vse napade, ali — oj groza! — nakrat se mi je zvrtelo v glavi . . . zdelo se mi je, da letim po zraku.--
Vzbudivši se zapazil sem tik sebe — dva črna psa. Trgala sta mi krajce. Hudobnejši mej njima popadel me je cel6 preko trebuha in meč ter me tako neusmiljeno cefral in vlačil, da sem videl poldrugo solnce, dve luni in vse zvezde. K sreči pri-dirjal mi je gospodar na pomoč z dolgo obodičjo metlo in odgnal zavratna morilca. Zal, da je prišla
pomoč prepozno, ker smrtne, črne rane zevale so na mojem telesu. Veter je zamolklo-tužno krulil in žvižgal po mojem drobju. Nagubančeno sem se držal in sapa mi je bila težka.
Domov prišedši ni me postavil gospodar več na polico, ainpak vrgel me je na kup k drugi žlindri. Tam sem imel v družbi umazanih in različno pohabljenih tovarišev čas premišljevati o nezgodi mi-nolega dne. Star črevelj je kar zijal od začudenja, ko se je začutil v obližju tako visoko postavljene osobnosti, kakor sem bil jaz. Do onega časa videl me je namreč samo na polici, od koder sem z nekakim preziraujem zrl doli na nizko druhal v kupu. Revež ni mogel razumeti najbrž, kako more človek iz take višine tako globoko pasti. Jasno, da je revež še malo poznal življenje in muhavost sreče.
Nova družba mi ni bila sicer ljuba, a bila je vendar družba — sotrpinov. Bolest lajšalo mi je pa tudi upanje, da je tu zadnja posta|a mojega burnega življenja. A usoda, prav za prav hišni maček, hotel je drugače: Ze prvo noč odnesel me je v pepel pod ognjišče. Potrpežljivo, kakor navadno naš cilinderski rod, služil sem tudi mačku, zadnjemu mi gospodarju.
Po dnevu sem sameval in premišljeval pretekle čase sveže mladosti in žarne sreče. Neizmerna ža-
'A
/ /


katero zagovarja dr. Luggin nasproti dr. Stein-wendru. Sklene se vlado naprositi, naj nakupi Fužine.
X X V 11, s e j a , dne 8. februvarija zvečer : Rešijo se nekatere zadeve o poslih, o vodnih stavbah v ziljski dolini in o domovinski pravici. Prav na korist mestom in v škodo kmetom se sklene, naj vlada umakne dom. postavo ter naj skrbi za starostno preskrbljenje delavcev, da občinam tega ne bo treba.
X X V II I. s e j a , dne 9. februvarija. Potrdi se proračun dež. zaklada, ki kaže potrebščine 1 147 584 gld., pokritja 204.438 gld. prim»nj-kljeja 943.146 gld. Le ta se ima pokriti z 20% doklado na užitninski davek o vinu, moštu in mesu (47.841 gld.) z 46°/0 doklado ua vse direktne davke (701.040 gld.), z doklado na žgane pi jače (118.363 gd.) in z dohodki za lovske karte (14000 gld.) Ostanek 71.902 gld. se ima pokriti iz stania blagajnic.
Na to je razgovor o volilni reformi.
Deželni glavar dr. Ervvein z daljšim nagovorom in »hoch"-klici cesariu zaključi zasedanje. V imenu poslancev se glavarju zahvali knez Rosenberg.
Volilna pravica.
(V deželnem zboru govoril poslanec Klun.)
(Dalje).
In to se mi zdi jedino pravo in pravično načelo.
Naše zastopstvo je vredjeno po glavnih interesih, ki jih volilci imajo, in ki jih vlada po nobeni ceni neče spremeniti.
Z jednako odločnostjo, kakor se protivi splošnji volilni pravici, se poteza za interesno zastopstvo. Prva volilna skupina varuje koristi velikih posestnikov, druga in tretja koristi meščanov trgovcev in obrtnikov, četrta koristi kmečkih občin; katere koristi pa naj varuje nova peta skupina? Ali naj varuje male posestnike in obrtnike, ali naj gleda na izšolane kroge, ali naj se poteza za delavske koristi, ki so v marsičem popolnoma nasprotne koristim prvih dveh stanov? Ustanovitev take kurije se toraj nikakor ne sklada z interesnim zastopstvom in mora prej ali slej provzročiti končni razpad sedanjega reda.
Ce se morejo namreč delavci z manjimi davkoplačevalci in raznimi izšolanimi ljudmi stopiti v jedno skupino, zakaj bi se veliki posestniki in kmetje ne združili v jeden volilen red, ker imajo jedne in iste koristi, in zakaj bi trgovinske in obrtne zbornice volile še posebej, ko trgovci in obrtniki že itak volijo v skupini mest in trgov, in ko nekatere trgovinske zbornice, kakor ljubljanska, insbruška, salz-burška, šleziška itd. š e zdaj ne volijo zase, ampak v zvezi z glavnimi mesti?
Zagovorniki nove pete skupine, v katero naj se uvrste vsi novi volilci, to svojo zahtevo opravičujejo zlasti s tem, da bodo manjši davkoplačevalci v vo-njicah držali delavce in kakor nekaka coklia zavirali državna kola, da ne zdrče po strmih socijalno de mokratičnih potih.
Meni se pa zdi, da bi se ravno narobe godilo
lost razjedala mi je srce, ko sem primerjal sedanjost z nekdanjostjo.
Po noči mi je pa redno svirala domača godba — hišni maček. Seveda je bil največ le bas, prav poredkoma začula se je kaka pesem v otožnem tenorju.
Toda tudi v pepelu ni trajalo dolgo moje blagostanje, ker gospodinja je vsipala od zgoraj skozi luknjo pepel na-me. V osmih dneh tičal sem že do uh v pepelu. Kmalu mi je molel ven samo nos Tedaj se me je polotila huda vročica. Bal sem se vedno, da se mi vnemo pljuča, in moj strah ni bil prazen.
Nekega večera začutil sem posebno vročico v glavi. Drugega jutra imel sem že pljučnico. Vedel sem, da me čaka za počasnim hiranjem žalostna smrt, a neprestrašenu zrl sem jej v koščene čeljusti. Od onega časa že venem pod ognjiščem bolan ua vnetju pljuč. Ako me pride morda obiskat kak rahločuten človek, katerega so ganile moje tri bridkosti, našel bo najbrž mesto mene kup — pepela.
Vam pa, mladiči iu mladenke, ki ne veste še, kaj je smrt, kličem s slovesnim, svarilnim glasom izpod ognjišča:
»Minljiva je podoba tega sveta; zatorej pomnite, da boste prah in pepel!"
in da ne bi manjši davkoplačevalci krotili delavcev, ampak da bi marveč delavci na svojo stran spravili druge nove volilce ako se z njimi stlačijo v jedno skupino.
Priznano je, da imajo delavci najboljšo organizacijo, ki se ne raztega samo na posamezne dežele, ampak na celo državo in sega celo črez državne meje v tuje države ter ima mednarodni značai. Če manjše davkoplačevalce z delavci spravite v jedno volilno skupino, s tem zatrosite soci|alno-demokra-tično agitacijo na deželo in na milost in nemilost izročite manjše davkoplačevalce socijalnim demokratom, ker nikakor ni dvomiti, da bi premeteni in živahni socijaldemokratični agitatorji ne vjeli poštenih, toda v političnem življenju daleč za njimi stoječih manjših davkoplačevalcev.
S tem žalite manjše davkoplačevalce, ker jim nekako kažete, da za nje ne marate, in jako ostro orožje v roke dajete socijaluim demokratom, ki bi jih tem laglje spravili ua svojo stran, ker bi jim pridigovali: Glejte, premožnejši Vas ne marajo v svoji družbi; vi ste uboge pare, kakor mi, zvežite se toraj z nami, da prekucnemo sedanji nam tolikanj protivni socijalni red.
Kmetje so dozdaj najmočnejši jez proti soci-jalho-demokratičnim, državi in človeški družbi po-gubonosnim naporom, to pa zaradi tega, ker je kmečko ljudstvo verno in ga vera varuje nekrščan-skih socijalno-demokratičnih naukov, ki se tam najbolj širijo, kjer peša vera.
Jako brezvestno bi toraj bilo, in velika nevarnost bi nastala za državo, če ta močni jez prede-rete s tem, da velik del kmečkega in manjšega meščanskega ljudstva ločite od njihovih sedanjih druž-nikov in jih v roke tirate socijalnim demokratom, ter jih na ta način spravljate v nevarnost, da zgube vero in svoja krščauska načela zamenjajo za krive socijalno-demokratične nauke.
Ali to bi tudi politično ne bilo. Ker pravi vzrok, zakaj neka stranka manjše davkoplačevalce rine v kurijo delavcev, ni strah pred razširjanjem soc.-demokrat. načel, ki naj bi ga manjši davkoplačevalci zabranjevali, ampak vse kaj druzega. Poslanec Ru-tovski, pa tudi nekateri drugi govorniki so v nekem neprevidenem trenutku rekli, da ima vstanovitev nove pete kurije med drugim tudi to dobro, da se obstoječe kurije vsled tega sčistijo, ker so vsi nižji snoji iz njih izločijo in v novo skupino potisnejo. In prav v tem grmu tiči zajec.	(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. februvarja.
Avstrijski škofje pred papežem. Ker so vzlasti liberalni listi veliko kvasili po svojih predalih, zakaj sta šla v Rim praški nadškof in linški škof, izjavlja »Vaterland" to-le: Javni listi se mnogo bavijo z vprašanjem, po kaj da so šli avstrijski škofje v Rim in raznovrstno se je poskušalo, kaj gotovega zvedeti o ttm iu z javnim mnenjem vplivati nanje. Vse to je brezkoristno in nepotrebno. Vsakdo ve, da je praški kardinal predsednik posvetovanj avstrijskih škofov. Vsak, ki pozna Rim, in ve kaj je škof, uraeva, da škofje hodiio v Rim le kot škofje ad videudum Petrum. Škofje so šli v središče katoliške jediuosti in resnice, da dobe za svoje škofovsko delovanie in za sebi izročene blagoslov sv. očeta in s tem prineso domov zagotovilo jedinosti, resnice in miru. — Tudi židovski liberalni listi sedaj izgubljajo upanje, da bi sv. oče izrekli svoj anathema nad kršč. socijalisti in »N. Pr. Presse" piše, da se bo papež o teh stvareh v svoji okrožnici jako previdno izrazil
Mladočeški agitator ji na cedilu. Najbolj znana sedaj živeča pesnika češka sta Cech in Vrchlicky, žal, da se ne kažeta v svojih pesnih kristijana. Mladočehi porabljajo tudi pesmi teh dveh mož v svoje političue strankarske namene. Vzlasti je bilo zadnji čas mn^go govorjenja in pisarjenja glede Cechovih pesmij, kjer opeva češki narod kot narod sužnjev. Tudi teh so se polastili Mladočehi v svoje agitatnrične namene mej liudstvom. Zato pa so se hoteli izkazati hvaležne pesniku. Predlagali so v mestnem odboru mladočeški praški mestni očetje, da bi mestni zbor praški imenoval sloveča pesnika Cecha in Vrchlickega častuima meščauoma Prage stovežate. Toda pesnika sta odlično oklenila to čast in tako imajo Mladočehi jedno demonstracijo manj za svoje razdirajoče rogoviljenje mej češkim narodom.
Cerkvenopolitične predloge pred oger-8ko zbornico. Okoli 11. marcija se bo zopet pričel parlamentarni ples za vladne cerkvenopolitične predloge o prostem izvrševanju vere in o recepciji Židov. Kakor poročajo listi, se do sedaj vladi ni posrečilo za te predloge dobiti niti onih liberalnih maguatov, ki so pri zadnii razpravi s konservativnimi magnati glasovali proti predlogom. Sploh se pa minister predsednik Banffy nič kaj dobro ne počuti na svojem vzvišenem stolu. Nasprotniki ga namreč v zbornici skoro pri vsaki seji spravijo v kako zagato, iz katere se okorni Banffy ne more pomagati, razven če ga kak Košutovec izvleče iz zadrege Tudi liberalni somišljeniki ministerskega predsednika vedno bolj spoznavajo, da Banfly ni kos svoji nalogi in zato se že širijo novice po časnikih, da kmalu odstopi.
Ogerska lojalnost v zbornici. Značilno za lojalnost Mažarov, je to, da je zaključil predsednik Szilagyi povodom pogreba nadvojvode Albrehta zbor z nastopnimi besedami: Slavna zbornica! Ker je navada (zaradi predpusta) da si dovoli zbornica te dni nekaj eddihljeja in ker bodo tudi ministri odsotni, zato predlagam, da ni v ponedeljek, torek in sredo nobene seje.
Nemški cesar prišel je z velikim spremstvom danes na Dunaj, da se osebno vdeleži pogreba nadvojvode Albrehta, ki je bil tudi nemški podmaršal.
Razgled po slovanskem svetu.
Hrvatski pavillon za izložbo v Budimpešti.
Graditelj stolne cerkve zagrebške Bolle izdelal je osnovo za hrvatski pavillon, ki se ima postaviti v Budimpešti 1. 1896. Osnova je predložena zdaj de-želnej vladi, ki jo bode gotovo odobrila, saj odgovara, kakor trdijo veščaki, vsem zahtevam umetnosti. Postavljen bode ta pavillon od vlitega železa in opeke, ki bode obložena s majolika pločami iz domače tovarne „Zagorka" v Bedekovčini. Po dovršenej izložbi preneso ta pavillon v Zagreb ter ga postavijo iza spomenika Preradovičevega na kraju novega parka. Opredeljen je namreč za umetniški dom ter bode zato postavljen na vzvišeno mesto, kamor bodo vodile stopnice od vseh strani. Stroški bodo znašali do 80.000 gld., ali zato bode, kakor pravijo, pravi ures za mesto.
Ker govorimo že o umetniškem domu, naj omenimo tudi, da se postavijo v kratkem umetniški ate-liersi v velikem vrtu novega zavoda za gluhoneme v Ilici. Ban sam se je za to odločil prigodom zadnje umetniške izložbe. V to svrho je že opredeljeno 21.000 goldinarjev, ali mi mislimo, da je to gotovo premajhna svota, če se hoče kaj poštenega izvesti. Upati pa smemo, da se bode v to svrho potrošilo še kaj več, saj je zadnja izložba umetnin pokazala, da ima na Hrvatskem mnogo izvrstnih umetnikov, kateri se pa brez podpore nemorej" vzdržati. Ce se tedaj v tem pogledu potroši tudi večja svota, morebiti to le na korist zemlji samej, ki je do zdaj na tem polju zaostala. Hvale vredno je, kar je sedanja vlada storila za umetnost, a sodeč po dosedanjem delovanju moremo se nadati, da se bode zato več trošilo. Za umetnike nastaje vendar enkrat boljša bodočnost.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. februvarja.
(t Nadvojvoda Albreht.) V nunski cerkvi je imelo danes ob 9. uri tukajšnjo vojaštvo slovesno zadušnico za pokojnega Albrehta. Daroval je ponti-fikalno črno sv. mašo prelat dr. J. K u 1 a v i c. V isti namen se je ob 10. uri zbrala v nunski cerkvi vsa višja gimnazija, slovesno črno mašo z azistencijo daroval je prof. Tomo Zupan.
(Zaupnica.) G. dr. Ivan Dečko prejel je od okrajnega odbora v Gornjemgradu naslednji brzoiav: »Po enoglasnem današnjem sklepu odobravamo izstop narodnih poslancev iz deželnega zbora štajar«kega, ter jim za možato vedenje izrekamo popolno zaupauje iu priznanje!"
(Sedemdesetletnica) G. Ivan Navratil, slovenski pisatelj, starosta slovenskega kluba ua Dunaju, predsednik »podpornega društva za slovenske velikošolce" na Dunaju, c. kr. ravn. predstojnik pri najvišjem sodišču itd. bode 4. marca t. I. v »Slovanski Besedi" na Dunaju, I.. Wallnerstrasse 2, slavil svojo sedemdesetletnico. Iz posebne pri|aznosti bodo soddovali: Gospica Minka Hef-sler- jeva, gospod
Vekoslav Vavpotič in gg. pevci slavnega akademič-nega društva »Slovenija". Gospod dr. M. Murko ima slavnostni govor. Na vsporedu so skladne A. Foer-sterja, dr. G. Ipavca, dr. B. Ipavca, A. Medveda, H. Volariča, V. Vavpotiča in H. Satinerja. Slavnost priredi slovenski klub. Začetek točno ob osmi uri zvečer.
(Umrl) je dne 25. t. m. vč. g. Viktor Puch er, župnik, kn. šk. duh. in dekan svetovalec, itd. v Li-beličah na Koroškem, star 69 let, po dolgem bole-hanju. Bil je vzoren duhovnik, iskren Slovenec in zlasti izboren učenik mladini! Porodil se je dne 29. maja 1826. 1. v Dobrlivasi, v mašnika bil |e posvečen dne 26. jul. 1849. 1. N. v m. p.
(Koroške novice.) Podružnica nemškega »schul-vereina" v Smartnu pri Beljaku se je vsled sklepa občnega zbora sama razdružila. Da bi jim čim preje sledile druge! — Žensko podružnico »Siidmarke" kanijo ustauoviti v Beljaku. To je pač treba! — Beljaški občinski zbor |e pristopil „Sudmarki" z letnim doneskom 20 gld. Naj bi jih rajši vrgli v Dravo! — Novo počakalnico bodo napravili na državni železuici pri Mlinarčah med postajama Beljak in Brnca. — Ki roški kmetje so se začeli bolj zanimati za umno čebelorejo, kakor pričajo shodi kmetijske družbe, ki je osnovala tudi poseben odsek za čebelorejo. — V Beljaku nameravajo vpeljati električno razsvetljavo iu zidati železnico na Dobrač.
(Mrtvega našli) so pred par dnevi v Cimeruem v fari Svibenski moža I. Mrežaria ue daleč od njegove hiše. V obče se misli, da je zmrznil; vendar to ue more biti, ker je bil še tjorak, ko so ga našli in ker sledovi v snegu pričajo, da si je mož tudi z rokama pomagal, da bi dospel do doma. Naibrže le podlegel smrtnim slabostim, ki so ga nanagloma napadle.
(Občinski zastop v Globokem pri Brežicah) je vsled enoglasnega sklepa odborove seie od 24. t. m. izrekel deželnim poslancem štajarskim pohvalno priznanje in zaupanje.
(Iz Trnovega.) Na podlagi § 19. tisk. zak. zahtevamo , da spreimete z ozirom na vaš članek „Kle-vetnikom hranilnice in posojilnice v Trnovem" z dne 20. t. m. sledeči popravek. 1. Ni res, da smo „pri-capljali" za »hranilnibo in posojilnico v Trnovem" in da, ko smo videli delovanje iste, smo si mislili: Naš lepi in lahki zaslužek bo šel po vodi, obresti ne bodo več po 10, 15. 20, 50 odstotkov, in ljudstvo bo spoznalo kedo smo, rešimo vsaj svoje ime, če je še mogoče, torej — še mi posojilnico. Res pa je, da se je v juliji lanskega leta naprosil g. Lan Lapajne, da bi nam pomatral pri vstanovitvi posojilnice, da je bil isti gospod 13. avgusta v tej svrhi v II. Bistrici, iu se je tedaj »s 14 podpisi določila vstauoviter posojilnice z neomenjenim poroštvom" (glej »Slov. Narod" z dne 16. avgusta 1894), do čim so šli odborniki »Hranilnice in posojilnice v Trnovem" še le začetkom septembra poverit svoje podpise, v prvo ue k domačemu sodišču v Iv. Bistrico, temveč v Postojiuo, da bi tako vstanovitev ostala tajna do registrovanja, in začela ista poslovati koncem septembra. — 2. Ni res, da bi mi delali za divideude. Res pa je, da se naslanja naša posojilnica na Ra ffrtiseuov sistem ter vživa vsled odlka c. kr finaučnega ravnateljstva z dne 10. 1895 štev. 353 pristoibinskega olajšila, določena v postavah z dne 11. januvarja 1894 in z dne 1. junija 1889, in da ima v večjo stalnost glavnice poleg opravilnih deležev po 1 gld., tudi glavne deleže po 25 gld., ki pa se po § 6 zadružnih pravil obrestujejo „samo kakor hranilne vlo^e, sicer pa ne da|o nikakega dobička". — 3. Ni res, da smo se obrnili do kranjske hranilnice in jo prosili kredita. Res pa je, da se do-zdaj nismo obrnili do nobenega denarnega zavi da zaradi kredita. Z odličnim spoštovanjem Martin Zamik, načelnik ; Iv. Valeučič, b!ay:a|uik.
iPožar.) Na Jesenicah je 22. t. m. pog. rela občiuska hiša za uboge. Domači požarni brambovci so omejili požar, da se po vasi ni razširil.
(Iz Buzeta) se poroča, da je bil shod volilcev, katerega je 24. t. m. sklical poslanec Spinčic na Bolinsko Polje, jako velečasteu. Zborovauja se je vdeležilo kak.h 3000 volilcev, ki so v posebni reso-luciii odobrili postopanje svoiega poslanca ter mu izrekli zaupanje za niegovo neumorno del .vanje.
(Za »katoliški sklad") podaril je Lovro Aljančič, posestnik v Bistrici pri Tržiču 10 kron namesto venca na grob ljubljenim vnukom.— »Političnijkapucin" zges!om : Katoliški ideji — gaz ! 2 kroni — Bog plačaj in idejo oživljaj!
(Za katoliški dom) darovali so: Vč. g, župnik Z o r i č Ivan 10 gld., v. č. g. župnik N a k u s Josip, 5 gld., v. č. g. Z e 1 e z u y Alojzij, kapelan 2 gld.
(V Beljaku] so zaprli pisarniškega slupo Luigi Bernardi, ker je izdajal ponareiene bankovce. Kakor se je dognalo, bil je v zvezi z laškimi ponare)evalci v Vidmu.
Društva,
(OkrajnaposojilnicavMokronogu) bode imela svoj občni zbor dne 2 1. marca ob 3. uri popoludne v šolskem poslopji z nastopnim vsporedom : 1. Nagovor ravnatelia. 2. Račun na^elstva in poročilo nadzornikov. 3. Volitev nač-lništva in nadzornikov. 4. Nasveti. K obilni udeležbi vabi vse zadružnike	uačelstvo.
H a rodno gospodarstvo.
Upravnega odseka poročilo o vodopravnih obravnavah, vršečih se o načrtu za osuševanje barja.
Poslanec Povše poročal je približno tako-le o tej prevažni zadevi : Pred 6 leti torej ko se je sedanji deželni zbor zbral v prvo svoje zborovanje sklenil je vis. dež. zbor zakon, po katerem se ima osušiti barje. Ker je leto dnij preteklo, ne da bi Najvišje potrjenje dospelo za tak zakon, sklenila je zbornica resolucijo, v kateri je prosila vis. državno vlado da izposljuje temu zakonu Najvišje potrjenje; to resoluciio je vis. zbur sprejel soglasno in jo je v imenu kurije veleposestva podpiral poslanec barou Aplaltrern. L. 1891. došel je odlok kmetijskega mi-nisterstva, da zakon ui zadobil Najvišjega potrjenja iu to iz raz^gov, da še mso dognane vodopravne razprave ter da se finančni minister protivi, da bi se državni prispevek zagotovil potom posebuega državnega zakona.
Ko so se potem vršile v državnem zboru obravnave glede dunajskih železnic, porabili so naši državni poslanci to priliko in poga|ali se z miui-sterstvom, da se ono zaveže za državni prispevek, katerega naj pokrije iz državnega melioracijskega zaklada. Ker se je prav takrat v drž. zboru sprejel predlog \Iade, da se zviša ta zaklad na 750.000 gld. ua leto, sprejel je kmetijski minister dogovor, da spreime 50 odstotni državni prispevek (torej blizo 700.000 (ild.) na državni melioracijski zaklad, katerega on sam opravlja iu ne potrebuje pritrdila finančnega ministra ter obljubil, da bo dal interesentom barjanom, kakor tudi deželi za celo svoto njihovih prispevkov posojilo, katero bode imelo se vračati v dobi 42 let. Tem zelo ugodnim obljubam pritrdil je tudi tedanji ministerski predsednik grof Taafie.
Deželni odbor je potem naprosil c. kr. deželno vlado, da zaukaže izvršiti vodopravne razprave. Skoro tri leta ! so pretekla in sedaj nam dež. odbor predlaga. da odobrimo one poravnave, katere je deželno odborski red. zastopnik pri teh obravnavah inžener Hrasky dogovoril, prav tako pa odobrimo, da je odklonil grozne zahteve in ugovore, kakeršne so stavili zastopniki: tovarne vevške papirnice, tovarne na fužiuah, južne železnice in občine Puliske.
Upravni odsek je pregledal te poravnave in svetuje, da se odobrujejo, ker se ravna za pravične v postavi zagotovljene zahteve. Ob enem pa naroča, da deželni odbor brez odloga nemudoma odpošlje obvestilo o deželnega zbora sklepu si. c. kr. okr. oblastvu s prošnjo, da blavuoisto izreče o vseh pre-poruih vprašanj h svojo razsodbo, tako da bo mogoče tekom tega leta dospeli do konečnega proračuna celotnega troškovnika ter da deželni odbor v prihodnjem zasedanju vendar že predložiti more zakon, ki bo zamogel zailobiti Najvišjo sank ciio Vbogo prebivalstvo na bariu željno pričakuje konečue rešitve m tudi močvirski glavni odbor od leta do leta odlaša nujua iztrebljevalna dela, ker od due do dne željno pričakujeio, da se to toliko zaželjeno osuševalno delo prične.
Uooštvo veduo hujše trka na duri osobito ubožnega bariana, povodnji pokončavajo njegov trud iu vzlic, da biva na rodovitni ?>ml|i, osiromaši je.
ker mu povodnji in preobilna mokrota pridelke po-
končuje.
Kot poslaiuc tega okraja, v katerem se nahaja barje, apelujem z vso iskrenostjo ter resnostjo na vis. c. kr. deželno vlado, da vse stori, da se razsodbe naglo, brez odloga izvrše ter da tako omogoči ubogemu ljudstvu rešilno delo.
Skrajni čas je, da se to vse dtžene, da se ne bo ljudstva lotil obup in nezaupnost, češ da se z najvažnejšimi njegovimi interesi tako maloskrbno postopa. Korist bo barjanom ogromna, pa tudi stolnemu mestu, zato poživljam vse prizadete oblastnije da z vso odločnostjo in vstrajnostjo doženejo to, kar so obljubile in zavezale se s svojimi sklepi storiti v rešitev barjanov kmetovalcev.
Telegrami.
Nadvojvoda Albreht f.
Dunaj, 25. februvarija. Cesar je za-ukazal štiritedensko žalovanje za dvor in vojsko. Skozi 14 dnij bodo na vojnih zastavah črni trakovi.
Dunaj, 25. februvarija. Ob 4. uri 10 m. popoludne je prišel veliki knez Vladimir, katerega je cesar z vsemi tu navzočimi nadvojvodi sprejel na severnem kolodvoru. Cesar in nadvojvode so bili v ruski, veliki knez Vladimir v avstrijski uniformi. Cesar in veliki knez sta se objela in poljubila.
Dunaj, 25. februvarija. Ob 9. uri 45 m. je prišel vojvoda Aosta.
Dunaj, 25. februvarija. Občinstvu je bil do 4. ure dovoljen vstop v dvorno župno cerkev, kjer leži truplo na mrtvaškem odru.
Dunaj, 26. februvarija. Nemški cesar se je pripeljal danes ob 11. uri na severni kolodvor, kjer ga je pozdravil avstrijski cesar, vsi nadvojvode in navzoči nemški knezi. Cesarja sta se prisrčno pozdravila. Vladarja sta se peljala na dvor, po vseh ulicah živahno in spoštljivo pozdravljana od neštetih množic.
Hanover, 25. februvarija. Skladatelj Ignacij Lachner je umrl.
Madrid, 25. februvarija. Pogodbe mej španjsko vlado in maroškim poslanstvom so se včeraj zvečer podpisale.
Pariz, 25. februvarija. Kakor se uradno poroča, se ne bodo poslala k svetovni razstavi, ki se ima otvoriti leta 1900, vabila vsem inozemskim vladam.
Carigrad, 25. februvarija. Turški poslanik v Londonu, Rustem paša, odide in namestu njega pride knez Karatheodory iz Samosa.
London, 25. februvarija. „Reuter Office" poroča iz New-Yorka: Brzojavka iz Honolulu naznanja, da je kraljica Lilinokalani obsojena na pet let ječe in na 5000 dolarjev kazni.
London, 25. februvarija. Zasebna brzojavka iz Portmautha poroča, da se je vnela bitka mej angleško mornarsko četo in domačini na reki Brass v Gvineji. Sir Claude Macdonald in še neki drug angleški častnik sta bila ranjena.
London, 25. februvarija. „Reuter Office" poroča iz Kajire, da je ministerstvo potrdilo Palmerjev predlog, naj se zemljišča iz nova razdele. Ta zakon namerava pravičnejše razdeliti zemljiščni davek.
London, 25. februvarija. „Times" poroča iz Kajire, da je kedive z ministri mnogo prijaznejši. Danes vsprejme lord Cromerja in upati je, da se odstrani vsakeršua nevarnost kakaga razpora.
London, 25. februvarija. „Reuter Office" poroča iz Kalkute z dne 24. t. m,: Neka v Bombaj došla ladija naznanja, da so vstajni beduini osvojili Maskat. Sultan je zbežal iz svoje trdnjave, vendar pa ima še dve trdnjavi in osvojil si je že nazaj jeden del mesta. Vstaja je blezu nastala, ker je sultan nepriljubljen,
>ajboije priporočena	Menjalnica bančnega zavodu	TVien,
za preskrbljenje vseh	jo	,
Schelhammer & Schattera -Hir
Hennebergova svila
— pristna le, ako se naroči neposredno od moje tovarne — orna. in barvena. od 35 kr. do gld. 14 66 meter, — gladka, progasta, križasta, vzoruasta, damasti itd. (okoli 240 raznih kakovosti in 2000 raznih boj, vzorcev itd.) poitnine In carine proste na dom. Vzorci točno. Dvojni pismeni porto v Švico.
Tovarne za svilo G. Henneberg
43 (o. in kr. dvorni zalagatelj) v Curlhu. 17-4 1
Umrli so:
24. februvarija. Jožefa Stockl, hišnika žena, 62 let, Pred Škofijo 5, otrpnenje.
V bolnišnici:
23. februvarija. Boštjan Sužman, gostač, 76 let, plučnica.
Tujci.
24. februvarija.
Pri Slonu : dr. Mussil, Teutschert, Storch. Brod, Mayer. Weiss, Singer, Poschek z Dunaja. — Stein iz Žatca. — Peris iz Jaške. — Žgur iz Goč. — Majdič iz Jarš. — Hoinan it Radovljice. — Ferjančii iz Zavrača. — Ponikvar iz Starega trga. — dr. Sohmidinger iz Kamnika. — Iienedičič iz Železnikov.
Pri Maliču: Spiegler. Amberger, Frimmel, Deutsch, llessel, Baumgartner z Dunaja. — Hentke iz Gorice. — Rozina iz Mokronoga.
Pri Južnem kolodvoru: Schiffrer iz Hrušce.
Pri avstrijskem caru: Karian iz Bele Peči. — Restner iz Zeltweg-a.
Vremensko sporočilo.
a a O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	* 2 " a a K
opazovanja		zrakoner. T ram	toplomer. po Celziju			"g 50 S S " a
26	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. s. iveč.	731-2 729 8 7300	-8-8 40 0-2	si. vzh. si. zap.	oblačno n n	29-0 sneg
Srednja temperatura —1-6 , za l-S0 pod normalom.
Darovi za zgradbo nove farne cerkve vžireh.
III. izkaz.
7 letu 1894 so darovaii naslednji dobrotniki in dobrotnice: P. n. vč. gosp. dr. Andrej Cebašek prelat, apost. pronotar v Ljubljani 50 gld.; vč. gospod Franc Goromerec poleg Železnikov vklada en vogelnik v gladki prospeh zaželjene zgradbe zopet 15 gld.; vč. g. Matej Preželj , župnik v Mavčičah 5 gld.; vč. g Leopuld Pieigas, katebet in beneficijat v Idriji 20 gld.; vč. g. Josip Cegnar, kaplan v Žireh zopet 10 gld., gg.: Jernej Kopač iu soproga svečar v Gorici <30 gld.; gdč. Karolina Scblak, c. kr. poštarica v Zireh 20 gld. ; gospa Katarina Kavčič iz Žirov
zopet 50 gld.; gospa Helena Majnik ii Ljubljane 48 gld.; gosp. Matej Gantar, posestnik iz Dobračevs zopet 27 gld.: gosp. Boštjan Demšar iz Žirovskega vrha 20 gld.; gospa j- Helena Albreht iz Zirov del ujenega volila z obrestmi 125 gld.; gosp. f Simon Fortuna del njegovega volila 20 gld.; gospa Marijana Frohlich iz Žirov zopet 50 gld. ; g. t Mina Jereb iz Žirovskega vrha, volilo 50 gld.; g. Jakob Novak, posestnik v Brekovcah 50 gld.; g. Helena Demšar iz Žirov še 15 gld.; Neimenovan iz Gore 50 kr.; Domači farani so o raznih priložnostih v manjših zneskih darovali 659 gld. 50 kr., in razven tega še za pripravljavne dela 300 gld. Obresti 521 gld. 17 kr., vsota 1776 gld. 17 kr. — Vsem blagim darovalcem iu darovalkam izražamo najprisrčnejšo zabvalo. Bog jim povrni stotero ! Živeli i njih nasledniki !
Predstojništvo farne cerkve v Žireh,
dne 30. januvarija 1895.
Josip Vidmar, župnik.
Fr. Primožič, Fr. Lenger, ključarja.
Eksekutivne dražbe.
Neže R e p s e iz Glinje (radi 1100 gld.) zemljišča (1880 gld.) dne 22. marca in 26. aprila v Raiečab.
Jos. Hribernika s Studenca zemljišča (11200 gld. in 50 gld.) dno 2. marca in 3, aprila v Ljubljani.
Iv. Mihovarja iz Osrečja zeljišče (1621 gld. 60 kr.) dne 6. marca in 17. aprila v Mokronogu.
Jan. Zdravljeviča izPrapreč (terjatev 112 gld.) posestvo dne 7. marca in 6. aprila v Metliki.
Jur. A m b r o ž i č a iz Bereče Vasi (terjatev 30 gld.) posestvo (1418 gld.) dne 7 marca in 6, aprila v Metliki.
Jan. Bevčiča iz Joršič (radi 70 gld. 96 kr.) zemljišči (960 gld. in 600 gld.) dne 29. marca in 29. aprila v Ilirski Bistrici.
Štef. M a h n i č a iz Šinihela (radi 78 gld. 86 kr.) zemljišči (146 gld. in 40 gld. dne 2. marca v Senožečah.
Jan. Železnika iz Petkovca zemljišče (2245 gld.) dne 28. marca in 27. aprila v Logatcu.
Marije Peče iz Novih Lazov zemljišče (45 gld) dne 27. febr. in 27. marca v Kočevju.
Fr. B a 1 a n t a iz Ilovice zemljišče dne 1. aprila in dne 6. maja (prenos) v Ljubljani.
Jurija Intiharja iz Lužarij zemljišče (823 gld.) dne 2. aprila in 7. maja v Vel. Lašičah.
Janeza Jakopiča s Hriba, ozir. Lužarjev , zemljišče (3440 gld. in 95 gld.) dne 5. aprila in 10. maja v Velikih Lašičah.
Pod varstvom.
Teodor E1 z e , bivši glasbeni učitelj v Ljubljani, radi paralit. bebosti; njega varuh je g. Viktor Ranth, trgovec v Ljubljani.
Križe f pot
z ličnim okvirom vred 95 cm visok, popolno izgo-tovljeu, je na prodaj za nizko ceuo
W Offc |i o I d.ina»v Je~v.
99 3—3
FR. TOMAN,
podobar in pozlatar,
v Ljubljani, 8v. Petra cesta St. 4.
želi službo spremeniti.
Njegov naslov pove iz prijaznosti upravništvo .Slovenca"._107 4—3
Vsak dan dobi se prav okusno prirejena
polenovka (štohš)
s kislim zeljem
pa tudi
surova polenovka
na vago
Sv. Petra cesta Št. 19.
K obilnemu obisku vabi
Ivana Šušterftič
119 2-2
vulgo Bobcuček.
v:
Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V.
Medicinalno
olje iz kitovlh jeter.
c KI »»J«' olje.)
DORSCHl ^
Priznano najbolje učinkujoče in pristne vrste, vedno sveže v zalogi. Steklenica z navodilom o porabi 60 kr.. dvojna steklenica 1 gld., 12 malih steklenic 5 gld. 50 kr, 12 velikih steklenic 10 gld.
Dobiva se pri	563 17
Ubaldu pl. Trnkoczy-ju
lekarnarju v Ljubljani.
PoNilja »o x obrat no po«to.
Lekarna Trnkoczy v Gradcu.
Josipina Fettich Frankheim roj. Berndorf
Ludovik Fettich Frankheim
učitelj
poročena
dn£ 24. februvarija 1895 v Ljubljani. Sodražica.	Postojina.
121 1—1
Hotel
99
pri slonu".
____ ft
^	V sredo dne 27. februvarija :	&L
" slanikova pojedina, f
«
m m m t m w m
i H» i ■■	■■ S 1» i R»_
o
Začetek ob 7. uri.
oeart
Pričetek koncertu ob 8. uri.
[HI
M
Si
m ■	VM m m M«, m m * *VV HVU, avuvvi VU VW Wi U1 a.'	«
H,	Vstopnina 30 kr.	k
■ S	K mnogobrojnemu obisku uljudno vabi	■■
^	w 1 W w w lV'
1> n. o a j s li a t> o i® as a.

Dn6 28. februvarija.
Skupni državni dolg v notah.....100	gld.
Skupni državni dolg v srebru.....101	,
Avstrijska zlata renta 4%......124	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	100	„
Ogerska zlata renta 4%.......123	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	98	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1068	„
Kreditne delnice, 160 gld............389	„
London vista...........123	„
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	60	„
20 mark............12	„
20 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci........46	„
C. kr. cekini......................5	„
95 10 95 86 95 75
65 35' 07 81 25 80
kr.
Dnč 25. februvarija.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	152 gld.	-	kr
5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. , ,	162	,	-	,
Državne sreCke 1. 1864, 100 gld.....198	„	50	„
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	„	—	„
Tišine srečke 4%, 100 gld.......142	„	50	„
Dunavske vravnavne srečke b% ... .	134	„	50	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	108	„	25	„
Posojilo gonSkega mesta.......111	„	26	„
4°/o kranjsko deželno posojilo.....—	„	—	„
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4%	100	„	20	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	228	„	75	„
južne železnice 3 % .	173	„	30	„
n n južne železnice o% .	132	„	—	„
„ „ dolenjskih železnic 4%	98	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld................200 gld. —
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	160 „ —
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld................71
St. Genčis srečke, 40 gld. ......	73
VValdsteinove srečke, 20 gld......61
Ljubljanske srečke.........25
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. .	170
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v.	3445
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. ...	564
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	103
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	8 >
Montanska družba avstr. plan.....81
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	167
Papirnih rubljev 100........132
kr.
76
50 50
75
26 bO 25
Nakup ln prodaja "£& vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri ireb&njlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka K b I a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M K » C r
Mfollzeile it. 10 Dunaj, Uariahilferstrasse 74 B
66
Pojasnila v vseli gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego koliKor je mogoče visocega obiestovanja pri popolni varnosti ||r li n 1 o afe ««11 1 h g 1 a v n 1 o.
isdsiatelj: Dr. Ivan Janem
Odgovorni osumit: Andrej Kalan.
nihl\»n