Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 9, 4, 25-43 (2000 Dru.tvo psihologov slovenije 2000, ISSN 1318-18y Znanstveni empirieno-raziskovalni prispeve Etieni problemi pri praktienem delu psihologa4 TINA ZUPAN1* IN VALENTIN BUCIK . 1Gimnazija in ekonomska srednja .ola, TrbovljI 2Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, Ljubljan Povzetek: V .tudiji smo posku.ali zabele.iti stanje na podroeju poklicne etike slovenskih psihologov zlasti upo.tevanje etienih naeel, informiranost psihologov in .tudentov psihologije o poklicni etiki teQ ravnanje v primeru etienih dilem oziroma kr.itev. Podatki so bili pridobljeni s pomoejo anketneg a vpra.alnika v dveh verzijah. Eno verzijo je po po.ti prejelo 800 slovenskih psihologov, od tega jih je . raziskavi sodelovalo 150. Na drugo verzijo pa je odgovorilo 56 .tudentov psihologije. Nejasnosti gledI etike psihologovega dela se pojavljajo na naslednjih podroejih: arhivi, izjeme zaupnosti, posredovanjI podatkov, vsebina informiranega soglasja, vpogled v podatke, izvajanje postopkov kljub nezadostno usposobljenosti, nedovoljeno razmno.evanje literature in psihodiagnostienih sredstev, sodelovanjI .tudentov v raziskavah in podobno. Psihologi trdijo, da o poklicni etiki niso dovolj informirani, teQ predlagajo razliene oblike dodatnega izobra.evanja. Opozarjajo na konflikte med etiko in zakonom iU na pomanjkanje nadzora nad ravnanjem psihologov. V primeru kr.itev psihologi storijo manj, kot naj bo storili. Menijo, da je najveeji problem opravljanje strokovnih nalog kljub neusposobljenosti. Psihologo s kraj.o delovno dobo veekrat odgovarjajo v nasprotju s priporoeili kodeksa. Poznavanje etike meB .tudenti je z izjemo nekaterih podroeij zelo dobro. Raziskava usmerja pozornost slovenskih psihologo . na etieni vidik dela, ka.e na podroeja, ki jih bo potrebno nataneneje obdelati, opozarja na potrebe p 1 izobra.evanju s podroeja etike in daje nekatere predloge v zvezi s tem. Poleg tega izpostavlja nujnos 1 ureditve pravnega polo.aja psihologije v Sloveniji. Rezultati predstavljajo potencialni vir informaci . Komisiji za poklicno etiko Dru.tva psihologov Slovenije ter podporo javni razpravi ob sprejetju zakon a o psiholo.ki dejavnostip Kljuene besede: psiholo.ka poklicna etika, etieni kodeks, informiranost, usposobljenost, kompetentnost izobra.evanje, Slovenij a *Naslov / address: Tina Zupan, Gimnazija in ekonomska srednja .ola Trbovlje, Gimnazijska 10, 1420 Trbovlje Slovenija, e-mail: tina.zupan@guest.arnes.so 264T. Zupan in V. Buci Ethical issues in the professional work of psychologists:4state of affairs in Slovenia4 TINA ZUPAN1 AND VALENTIN BUCIK . 1Trbovlje Grammar and Econonomy Secondary School, Trbovlje, Sloveni 2University of Ljubljana, Department of Psychology, Ljubljana, Sloveni Abstract: The aim of the research was to determine the state of affairs regarding professional ethics o . Slovene psychologists, particularly regarding the implementation of ethical principles and psycholoN gists. and students. knowledge of ethics and procedures in the cases of ethical dilemmas and violationsp Two dedicated questionnaires were designed by the authors. 800 Slovene psychologists received thI questionnaire and 150 of them responded. There were also 56 psychology students involved in thI study. The results show some problematic issues such as: record keeping, exceptions of confidentiality access to personal data, the content of informed consent, incompetence, copying of literature and diagN nostic instruments . even not standardised ones, psychology students as subjects in psychologica research, and lack of information on ethical aspects of students. practical work. Psychologists anB students reported inadequate knowledge of professional ethics and suggested various kinds of ethica education. Institutions mostly enable psychologists to work within the Code of ethics. There are, howN ever, conflicts regarding access to data and professional autonomy. Psychologists report conflicts beN tween law and ethics, incorrect reports in media and lack of control over professional ethics. In the casI of ethical violation psychologists do less than they should. They emphasise the problem of incompeN tence. The frequency and seriousness of certain violation were estimated. Ways of verifying knowlN edge, stimulating ethical conduct and taking different measures in the case of violations were sugN gested. The state of affairs in different working environments of psychologists was also describedp Results show that psychologist who have worked in the field for a shorter period answer more freN quently contrary to the Code of Ethics. Students. knowledge of ethics is mostly very satisfactory. ThI study emphasises the ethical aspects of psychological practice in Slovenia. It points to the issues tha 1 should be further analysed by the Slovene Psychological Association. It is a valuable source of inforN mation for the national Ethical Committee. Most important implications are that work to develop eduN cation in ethics and to pass the law on psychology in Slovenia should be pursuedp Key words: professional ethics, psychology, code of ethics, cognizance, competence, training, educaN tion, Sloveni a CC=3410 345 1 Podroeje poklicne etike je v zadnjem easu dele.no poveeanega zanimanja tak 1 psihologov kot tudi .ir.e javnosti (Eyde in Quaintance, 1988). Primerjava meB razlienimi viri ka.e, da se glede opredelitev etike, morale in deontologije sreeujem 1 z nejasno in neenotno terminologijo (Jordan in Meara, 1990; Mileinski, 1982; Pedieek 1994; Vukasovie, 1993). Pojavljajo se tudi konflikti med poklicno etiko in pravnimo predpisi. Pri tem velja priporoeilo, naj psihologi dajejo prednost zahtevam kodeks a pred zakonom. Nekateri avtorji so podrobno analizirali funkcije in kvaliteto etieni . kodeksov (Keith-Spiegel in Koocher, 1995; O.Donohue in Mangold, 1996) p Opozarjajo zlasti na to, da kodeksi ne morejo predpisati ravnanja v specifieni . Problemi poklicne etike v psihologijo 274 situacijah in da prihaja do konfliktov med naeeli znotraj kodeksa ter med kodekso . in pravnimi predpisi. Breme odgovornosti za (etieno) odloeitev tako ostaja na rameni . strokovnjakap Primerjava slovenskega in ameri.kega kodeksa ka.e na nekatera podroeja, ko so v na.em sedaj veljevnem kodeksu pomanjkljivo ali pa sploh niso obdelana: javnI izjave psihologov v medijih, odnosi med strokovnjaki (zlasti vidika avtorstva iU spolnih odnosov), poueevanje psihologije, prisila delovne organizacije in raziskavI na .ivalih. Bolj nataneno pa slovenski kodeks opredeljuje ocenjevalne tehnike raziskave, zaupnost ter moralne in pravne standardep Najvee raziskav s podroeja psiholo.ke poklicne etike najdemo pri ameri.ki . avtorjih. Glede vzrokov etienih dilem in kr.itev Keith-Spiegel in Koocher (1995 ugotavljata, da do njih prihaja v nepredvidljivih situacijah: ko psiholog podcenjujI etiene vidike ali ne odkrije drugih mo.nosti ravnanja; ko ni jasnih navodil za ravnanjI ali ee si zakon in kodeks nasprotujeta. Priporoeata, da psiholog ob sooeenju z etien 1 dilemo zbere eimvee informacij o situaciji in vpletenih, pregleda kodeks in zakone ugotovi pravice, odgovornosti in koristi vseh vpletenih ter poi.ee vse mo.ne postopke ki bi jih lahko izvedel v tej situaciji. Modele etienega odloeanja zasledimo tudi pro drugih avtorjih (Eberlein, 1988; Jordan in Meara, 1990). Keith-Spiegel in KoocheQ (1995) navajata mehanizme za nadzor nad etienostjo ravnanja psihologov, ki obstajaj 1 v urejenih razmerah: komisije za etiena vpra.anja, strokovne zbornice, zakoni iU drugi dr.avni predpisi, nadzor med kolegi, civilne pravde. Na.tevata in pojasnjujet a tudi sistem ukrepov ob spoznanem neetienem ravnanju psihologov: nasvete, ukore delo pod poveeanim nadzorom, dogovorjen odstop ali izkljueitev iz strokovneg a zdru.enjap .tevilne raziskave se nana.ajo na raz.irjenost in znaeilnosti izobra.evanja y podroeja psiholo.ke poklicne etike (Handelsman, 1986a, 1986b; Newmark iU Hutchins, 1981; Owen, 1986; Van Hoose in Paradise, 1979, cit. po Eberlein, 1988e Eyde in Quaintance, 1988; Fine in Ulrich, 1988; De Palma in Drake, 1956, cit. p 1 Sinclair, Poizner, Gilmour-Barrett in Randall, 1987; Holmes in Lindley, 1989; Zelig 1988). Eberlein (1988) vidi v teh modelih izobra.evanja sporoeilo, da je za etien 1 obeutljivost in ustrezno presojanje potrebno vee kot le ueenje mno.ice pravil. Prvo cilj izobra.evanja je po njegovem mnenju veeanje obeutljivosti za obstoj etieni . dilem. O pojavljanju razkoraka med poznavanjem etienih naeel in ravnanjem v sklad z njimi poroeajo Bernard in Jara (1986), Bernard, Murphy in Little (1987) ter Wilkins McGuire, Abbott in Blau (1990). Omenjeni avtorji menijo, da je sr. problem a nepripravljenost upo.tevati etiena naeela, ne pa nevednost. S podobnimi vpra.anji kakr.na smo naeeli v prieujoei .tudiji, so se ukvarjali Haas, Malouf in MayersoU (1986). Ugotovili so, da se med psihologi pojavlja moean interes za etiena vpra.anj a in nezadovoljstvo z obstojeeim izobra.evanjem s tega podroeja. Pokazalo se je tudo relativno nizko strinjanje glede ustreznega ravnanja v hipotetienih etienih dilemahp Avtorji zato sklepajo, da je v psiholo.ki praksi malo enoznaenih re.itev ter da jI potrebno nameniti vee pozornosti izobra.evanju na temo poklicne etikep 284T. Zupan in V. Buci Prizadevanja za urejanje stanja na podroeju poklicne psiholo.ke etike . Sloveniji segajo v sedemdeseta leta, ko so bila oblikovana etiena priporoeila gledI psihodiagnostienih sredstev ter usposobljenosti in odgovornosti psihologov. Prvi etieno kodeks je Dru.tvo psihologov Slovenije (DPS) sprejelo leta 1982, deset let kasnejI pa je bil popravljen in je sedaj v tej obliki skupaj s komentarji, prilo.enimi v dodatku osrednji dokument, ki doloea smernice za etieno ravnanje psihologov v Slovenijo (Kodeks psiholo.ke etike, 1982; glej tudi Bucik, 1997b). Komisija za poklicno etik 1 pri DPS pravkar pripravlja novi kodeks psiholo.ke etike (trenutno je v osmem osnutk v zakljueni fazi priprave), ki ureja naslednja temeljna podroeja: spo.tovanjI elovekovih pravic in dostojanstva, pristojnosti in odgovornosti psihologa ter integritet 1 poklica. Osnutek kodeksa sledi strukturi evropskega metakodeksa (Meta-Code o . Ethics, 1995), sprejetega v Evropskem zdru.enju nacionalnih psiholo.kih dru.te . EFPPA (European Federation of the Professional Psychological Associations) katerega elan je tudi DPS. V letu 1996 je Dr.avni zbor Republike Slovenije obravnaval predlog zakon a o psiholo.ki dejavnosti, s katerim naj bi pravno uredili izobra.evanje in podeljevanjI licenc, opravljanje psiholo.ke dejavnosti, organizacijo in nadzor nad njo, vpra.anj a glede zasebne prakse, strokovne zbornice, psihodiagnostienih sredstev, pravic klientov uporabe besede psihologija itd. Vlada je sprejem zakona podprla in hkrati predlagal a nekatere popravke. Do drugega branja zakona v Dr.avnem zboru ni pri.lo, zato ostaj a polo.aj psihologov zaenkrat .e zakonsko neurejen oziroma je doloeen z zakonodaj 1 tistih resorjev in pravilniki tistih ustanov, v katerih so psihologi zaposlenip Problem, ki ga obravnava prieujoea .tudija, je posnetek trenutnega stanja n a podroeju poklicne etike slovenskih psihologov. Zanimala so nas zlasti vpra.anj a zaupnosti, informiranega soglasja, kompetentnosti, konfliktnosti interesov, odnoso . s kolegi, pogoji v delovnem okolju, ki so povezani z etiko, ter etiene dileme n a posameznih podroejih praktienega dela psihologov. Poleg tega .tudija zajema podroejI informiranosti psihologov in .tudentov psihologije o poklicni etiki ter ravnanje . primeru etienih dilem oziroma kr.itev, s katerimi se slednji sreeujejo. Predvidevalo smo, da psihologi naeeloma ravnajo v skladu s priporoeili etienega kodeksa ter da s 1 ustrezno informirani o poklicni etiki. Nismo prieakovali, da bi v .tudiji na.lo pomembne razlike v informiranosti in etienosti ravnanja med .enskimi in mo.kimo psihologi, med tistimi z manj in onimi z vee leti delovnih izku.enj in med strokovnjako z bolj ali manj profilirano ali specializirano izobrazbo. Zanimalo pa nas je, ali lahk 1 potrdimo sum, ki izhaja iz ugotovitev vee avtorjev, ki so se ukvarjali z vpra.anjo poklicne etike v psihologiji, da psihologi v primeru etienih dilem in kr.itev navadn 1 storijo manj, kot bi lahko ali kot bi morali storitip Problemi poklicne etike v psihologijo 2L Metoda4 Udele.enci Vpra.alnik o poklicni etiki psihologov je prejelo 800 elanov Dru.tva psihologo . Slovenije. V raziskavi so bili uporabljeni vsi naslovi psihologov, ki so bili dostopno na sede.u DPS. . V obdelavi smo upo.tevali 150 vpra.alnikov, ki so bili vrnjeni d 1 zakljueka zbiranja odgovorov. Poleg tega je z zamudo prispelo .e 5 vpra.alnikov iU 8 neizpolnjenih vpra.alnikov, v glavnem zaradi spremembe naslova ali upokojitvI psihologa. V raziskavi je sodelovalo tudi 56 .tudentov psihologije na Univerzi . Ljubljani, od tega 41 .tudentov 4. letnika in 15 absolventov. .tudentje 4. letnika s 1 bili v easu .tudijskega procesa (po koneanih vajah) napro.eni, da sodelujejo . raziskavi, absolventi pa so bili povabljeni k sodelovanju preko obvestila na oglasno deski Oddelka za psihologijo. V prispevku so prikazani odgovori 150 udele.encev ankete: 100 .ensk (67 % in 39 mo.kih (26 %), za 11 udele.encev ni podatka o spolu. Polovico vzorc a predstavljajo diplomirani psihologi, eetrtina se podiplomsko izobra.uje, eetrtina p a .e ima podiplomsko izobrazbo. Najvee preizku.ancev dela na podroeju vzgoje iU izobra.evanja, precej jih deluje na podroeju kliniene psihologije in psihologije delap Na podroeju otro.ke in mladostni.ke kliniene psihologije jih dela 18 (12 %), v klinieno psihologiji in psihoterapiji 38 (25 %), v psihologiji dela 39 (26 %), v socialne . varstvu 11 (7 %), v vzgoji in izobra.evanju 58 (39 %), v raziskovanju 10 (7 %), . marketingu 4 (3 %); med tistimi, ki so odgovorili na vpra.alnik, sta dva upokojen a psihologa, za 4 pa nismo uspeli dobiti podatka; vsota presega 100 %, ker so nekatero anketiranci obkro.ili vee kot en odgovor. V vzorcu je najvee psihologov, ki imajo oB 8 do 20 let delovnih izku.enj in so zaposleni v ustanovah (torej niso zaposleni . zasebni praksi ali zasebnem podjetju) p Pripomoeki in gradiva4 Osnovno strukturo anketnega vpra.alnika, ki smo ga oblikovali posebej v ta namen tvorijo naslednji glavni deli: podatki o preizku.ancih (spol, izobrazba, podroeje dela delovne izku.nje, delo v ustanovi oziroma v privatni praksi), stanje na doloeeni . podroejih praktienega dela z vidika poklicne etike, informiranost o etiki ter ravnanjI v primeru etienih dilem in kr.itev . . Vpra.alnik tako zajema podroeja zaupnosti (arhivi posredovanje podatkov), informiranega soglasja, konflikta interesov (sprejemanjI daril in uslug, stiki z obravnavanci izven poklicnega odnosa), usposobljenosti, razmeQ 1Na tem mestu bi se avtorja rada .e enkrat zahvalila Izvr.ilnemu odboru DPS, da je dovolil dostop do adresarj elanov DPS, ki so v tekoeem letu plaeali elanarino, in tudi tistih, ki so na elanski listi, klub temu da .e leto dni nis 1 poravnali elanskih obveznosti o 2Zainteresirani bralec lahko izvod vpra.alnika, ki je bil uporabljen v .tudiji, dobi na naslovu avtorjev prispevka o 304T. Zupan in V. Buci glede poklicne etike v ustanovah, kjer so psihologi zaposleni, stanja z vidika etike n a razlienih podroejih dela psihologov (zdravstvo, .olstvo, industrija in podobno) p Preizku.anci so ocenili tudi vzroke etienih dilem in kr.itev, ravnanje v teh primeri . in nadzor nad delom psihologov ter resnost in pogostost doloeenih etienih kr.itev podali predloge za izobra.evanje s podroeja poklicne etike, za ravnanje ob etieni . kr.itvah in vzpodbujanje etienega ravnanja. Poleg tega je vpra.alnik vseboval .e tro hipotetiene etiene dileme, kjer je bilo potrebno odloeitev za tak.no ali drugaen 1 ravnanje tudi utemeljiti. .tudentje so odgovarjali na prilagojen vpra.alnik. Ta zajem a poleg osnovnih podatkov o preizku.ancih predvsem informiranost s podroeja poklicnI etike in izku.nje, ki so jih .tudentje pridobili med .tudijem psihologijep Postopki4 Na DPS smo naslovili pro.njo za dostop do naslovov elanov dru.tva za namen zbiranj a podatkov za raziskavo. Pro.nja je bila odobrena, in sicer pod pogojem, da se naslovo nalepijo na kuverte v prostorih dru.tva, kar smo tudi dosledno upo.tevali. Delovn 1 obliko Vpra.alnika o poklicni etiki so pregledali tudi nekateri elani Komisije z a poklicno etiko pri DPS in podali pripombe. Nekateri od teh predlogov so bili vkljueeno v koneno obliko vpra.alnika. Spomladi leta 1999 smo psihologom po po.ti poslalo vpra.alnik s spremnim pismom ter kuverto za vraeanje vpra.alnika s povratno po.to opremljeno z znamko in naslovom. S tem smo .eleli doseei vi.ji dele. vrnjeni . vpra.alnikov. V spremnem dopisu smo predstavili projekt in njegove avtorje, njego . namen in znaeilnosti, mo.nosti povratnih informacij ter datum za vraeanje vpra.alnikap .tudentje so vpra.alnik izpolnili v predavalnici. Za tak.en postopek smo se odloeilo zato, ker je bil vpra.alnik za .tudente usmerjen predvsem v ugotavljanje realnI informiranosti, ne pa poznavanja in uporabe pisnih virov pri re.evanju dilem, medte . ko je bil pri vpra.alniku za psihologe glavni namen posnetek trenutnega stanja 2 dilem, postopkov, izku.enjp Dobljene odgovore smo veeinoma analizirali s pomoejo frekvenenih prikazo . v smislu pojavljanja bolj ali manj ustreznega ravnanja glede na priporoeila kodeksap Poleg tega smo uporabili neparametrske preizkuse za ugotavljanje razlik v ravnanj in informiranosti glede na nekatere podatke o preizku.ancih, kot so spol, stopnj a specializacije in drugih podiplomskih izobra.evanj in delovne izku.njep Rezultati in razprava4 Odgovore psihologov in .tudentov psihologije smo primerjali s trenutno veljavni . Kodeksom psiholo.ke etike (v nadaljevanju: stari kodeks) in s 6. delovnim osnutko . Kodeksa poklicne etike psihologov Slovenije (v nadaljevanju: novi kodeks), X Zakonom o varstvu osebnih podatkov, pa tudi s kodeksom ameri.kega psiholo.keg a zdru.enja (Keith.Spiegel in Koocher, 1995) p Problemi poklicne etike v psihologiji314 Tabela 1. Izjeme zaupnosti, ki jih psihologi omenijo obravnavancem (Katere izjemI obieajno omenite? N %* strokovnjaki v timu 16 25 ogro.anje .ivljenja 14 22 spolna zloraba 10 15 druga kazniva dejanja 8 12 svojci mladoletnih 6 9 izvedenitvo 5 8 korist obravnavanca 5 8 naknaden pogovor o izjemah zaupnosti 5 8 ni izjem 6 9 ni podatka 14 22 *Odstotek glede na preizku.ance, ki so opisali izjeme zaupnosti (N=65) p Zaupnost4 Odgovori na vpra.anje o pravilih hranjenja podatkov v arhivih ka.ejo, da je eay hranjenja arhivov v praksi zelo razlieen. Tak.en rezultat je posledica pomanjkanj a navodil na tem podroeju in tudi razliene zakonodaje: npr. v zdravstvu je zaenkra 1 potrebno hraniti podatke 60 let, v .olstvu 1 leto oziroma dokler je ueenec ali dijak n a .oli. Manj.ina psihologov v skladu s kodeksom in Zakonom o varstvu osebni . podatkov popi.e arhive ter opredeli namen podatkov v njem. Za zavarovanje podatko . v raeunalni.kih bazah podatkov najveekrat uporabljajo gesla. Unieevanje arhivo . ponekod ni urejeno v skladu s priporoeili kodeksa, ki naroea, da je treba liste z a odgovore in testne zvezke po evidentiranju rezultatov razrezati, se.gati ali unieiti . skladu s pravili delovne organizacijep Iz odgovorov na vpra.anje Je obravnavancu potrebno vnaprej na.teti izjemI zaupnosti . ee DA, katere?, ki so prikazani v tabeli 1, sklepamo, da ni enotni . smernic za seznanjanje obravnavancev z izjemami zaupnosti, psihologi in .tudentjI teh izjem ne poznajo dovolj. Stari kodeks namree doloea nekatere izjeme glede naeel a zaupnosti, in sicer: ee je to nujno za obravnavanca in dru.bo, ee psihologa od tI zahteve odve.e sam obravnavanec ali sodi.ee, ki odredi pregled zaradi potrebe p 1 izvedeni.tvu v interesu in s pristankom obravnavanca, ali ee obravnavanec ogro. a osnovne interese drugih. Novi kodeks kot izjeme zaupnosti na.teva ogro.anje lastneg a .ivljenja ali .ivljenja drugih ter zlorabo otrok. K temu .e dodaja, da je razkritjI potrebno omejiti le na vsebine, ki so neposredno povezane z zahtevo, in obravnavanc a o teh izjemah vnaprej seznanitip Tabela 2 ka.e, da predstavlja najveeji problem na podroeju zaupnosto posredovanje podatkov posredno vkljueenim osebam. Kodeks ne daje - in tudi nI more dajati . natanenih navodil v tak.nih dilemah. Splo.ne smernice v kodeks 324T. Zupan in V. BucikTabela 2. S kak.nimi problemi glede zaupnosti se sreeujete pri va.em delu? a N % posredovanje podatkov posredno vkljueenim 76 51 arhivi 14 10 uporaba podatkov v pedagoke namene 13 9 objava 1 1 drugo 5 3 ni problemov 16 11 ni podatka 43 29 vkljueujejo (i) oblikovanje posredovanih podatkov na naein, ki zagotavlja poklicn 1 tajnost in elove.ko dostojanstvo obravnavanca; (ii) ustreznost glede na etiene iU strokovne zahteve ter interese obravnavancev in psihologovo dol.nost zagotoviti, d a bodo zaupnost spo.tovali tudi vsi, ki so po delovni dol.nosti spoznali podatke; (iii smiselno omejitev podatkov in (iv) zagotavljanje anonimnosti pri poroeanju iU posredovanju podatkov. Na podlagi teh splo.nih navodil se mora torej psiholog . vsaki situciji odloeati, katere podatke bo posredoval in komu oziroma kdaj bo t 1 odklonil. V pomoe pri tak.nih odloeitvah je lahko posvetovanje s pravniki in kolegi ki se sreeujejo s podobnimi dilemamip Najvee psihologov omogoei obravnavancem vpogled v zakljueke, medtem k 1 novi kodeks in zakon doloeata mo.nost vpogleda v celotni zapis. Pri opraviln 1 nesposobnih obravnavancih se najvee psihologov vnaprej dogovori s skrbnikom 1 vpogledu v podatke. Vsi psihologi ne pridobijo soglasja obravnavanca za posredovanjI 0R20R40R60R80R100R120Rfrekvenca potek posled '+/-' alter zavrn prav/dolR informacij . neR veasihR daR ni podatkaR Slika 1. Informacije, s katerimi psihologi vnaprej seznanijo obravnavance (potek 2 potek postopkov; posled . posledice in tveganje pri postopkih; +/- . omejitve iU prednosti postopkov; alter . mo.ni alternativni postopki in odloeitve; zavrn 2 mo.nost, da zavrne postopek; prav/dol . pravice in dol.nosti v obravnavi) o Problemi poklicne etike v psihologijo 334 podatkov in le manj.ina jih seznani obravnavance z izjemami zaupnosti, kar pa b 1 po novem kodeksu potrebno storitip Slika 1 ka.e, da psihologi najveekrat vnaprej seznanijo obravnavance s poteko . postopkov, pa tudi s pravico do zavrnitve postopka. Precej manj psihologov p a informira obravnavance o posledicah in tveganju, alternativah ter prednostih iU omejitvah postopkov. Pojavljajo se torej razliena mnenja in ravnanja o vsebino informiranega soglasja, zato je to potrebno bolj nataneno opredeliti. Veeina psihologo . v skladu s kodeksom obvesti obravnavance o rezultatihp Pri vpra.anju Do katere mere dopu.eate stike z obravnavanci izven poklicneg a odnosa? psihologi omejujejo tovrstne stike takole: 65 % vpra.anih dopu.ea sam 1 slueajne stike, 11 % se jih izogiba kakr.nih koli stikov, 7 % dopu.ea obeasne dru.abnI stike, 14 % pa stikov ne omejuje. Kodeks v zvezi z dvojnimi odnosi opozarja, da sI mora psiholog zavedati problemov, ki izvirajo iz njih, in je zato dol.an prepreeito vsak odnos, ki zmanj.uje potrebno poklicno razdaljo ter vodi do konflikta intereso . ali izkori.eanjap Ob vpra.anju, ali so psihologi .e kdaj dobili od obravnavancev kak.no darilo je 61 % vpra.anih poroealo, da so jim obravnavanci .e ponudili darilo, 6 % pa jih jI dobilo ponudbe o izmenjavi (strokovnih) uslug. Sprejeli so veeinoma simbolien a darila (56 %), darilo po koncu obravnave kot zahvalo (16 %), ee darilo ostane . slu.bi (7 %), ee je obravnavanec sam izdelal darilo ali pokazal prizadetost ob zavrnitvo (oboje po 6 %). Zavrnili pa so denar, darila veeje materialne vrednosti, ponudbe X namenom manipuliranja, vnaprej ponujena darila, ee so izvajali psihoterapijo, nekatero pa so zavrnili vsa darila. Na izmenjavo uslug so pristali le izjemoma. Kodeks opozarja da je zloraba strokovnega odnosa z namenom pridobivanja osebnih materialnih koristo huj.a kr.itev naeel psiholo.ke etike oziroma da psiholog poklicno storitev cenovn 1 po.teno vrednoti in se dogovora dosledno dr.i. Torej je izmenjava uslug (nprp popravilo avtomobila v zamenjavo za psihoterapijo) z obravnavancem neprimerna saj zmanj.uje potrebno poklicno razdaljo in lahko vodi v konflikt interesov. Ee menijo da niso dovolj usposobljeni (vpra.anje: Kaj storite, ee niste preprieani, da psiholo.k 1 tehniko ali metodo dovolj obvladate?), psihologi najveekrat obravnavanca napotij 1 drugam, kar ustreza smernicam v kodeksu. O kolegih (Kaj mislite, da obieajn 1 storijo drugi psihologi?) pa menijo, da posamezniki kljub nezadostni usposobljenosto izvajajo postopkep Poueenost4 Kar 86 odstotkov psihologov trdi, da po .tudiju niso bili sposobni dovolj strokovn 1 opravljati svojega dela. Iz tabele 3 je razvidno, da najvee psihologov obeuto primanjkljaj na podroeju svetovanja, pa tudi diagnostike. Ob teh podatkih bi veljal 1 razmisliti, kako zagotoviti tem vsebinam vee prostora v okviru dodiplomskega .tudij a psihologije . ne le v smislu teoretiene obravnave, ampak tudi praktienih vaj, saj grI za ve.eine, ki se jih ne da osvojiti le s poslu.anjem navodilp 34T. Zupan in V. Bucik Tabela 3. Podroeja, na katerih so psihologi po koneanem .tudiju obeutili najveejo primanjklja . N %* svetovanje 108 72 diagnostika 78 52 poznavanje sorodnih slu.b in institucij 46 31 raziskovalno delo 24 16 posebna podroeja 8 5 premalo izku.enj in praktienega dela z ljudmi 7 5 pravni predpisi, poklicna identiteta 3 2 premalo znanja 3 2 ni obeutil-a primanjkljaja 1 1 *Mo.nih je bilo vee odgovorovp Nekateri psihologi na vpra.anje S katerimi psihodiagnostienimi sredstvo (PDS), psiholo.kimi tehnikami in metodami imate dobre izku.nje? odgovarjajo, d a pri svojem diagnostienem delu uporabljajo tudi PDS, ki niso na seznamu Centra z a psihodiagnostiena sredstva ali kako drugaee kategorizirana kot PDS. Poleg tega jI 46 odstotkov vpra.anih .e opazilo ali sli.alo, da psihologi brez dovoljenja avtorj a razmno.ujejo psihodiagnostiena sredstva, in sicer: liste za odgovore ali priroeni (16 navedb); sredstva, ki se jih ne da kupiti pri nas (8); celotno PDS - eno (7) ali ve: (16). Med instrumenti, ki so jih na.tevali vpra.ani, so: Mini mental state, PO. MMPI, razvojni test Euturia, 16 PF, nevropsiholo.ki test, osebnostni vpra.alnik NS, TKD, WB, EPQ, SPP 3, RPM. 29 psihologov ni napisalo, za katera sredstva grep Na nedovoljeno razmno.evanje strokovnih knjig med psihologi je naletelo 5 . odstotkov vpra.anih psihologov. 48 jih ni povedalo, za katere knjige gre, 21 psihologo . omenja knjige, ki jih pri nas ni mogoee dobiti, 17 jih opozarja na razmno.evanje ve: knjig, zlasti dragih. Med razlogi za tak.no ravnanje so verjetno: pomanjkanje finaneni . sredstev, poenostavljanje postopkov, pomanjkanje ustreznih PDS na na.em tr.i.eup Ee psihologi potrebujejo PDS, ki jih pri nas ni mogoee dobiti, bi morali to upo.tevato pri naertovanju dela v institucijah, ki bi lahko razvijale, zalagale in izdajale PDSp Eeprav je podroeje dela s PDS v komentarjih k staremu kodeksu (prim. Bucik, 1997b str. 234-237) temeljito obdelano, je pomembno poudariti, da veejo pravno za.eit 1 PDS nudi poseben elen o PDS v osnutku zakona o psiholo.ki dejavnosti. Rezultato torej ka.ejo dodaten razlog za eim prej.nje sprejetje tega zakona. Nedovoljen 1 fotokopiranje strokovne literature je pogojeno s finanenimi razlogi in nedostopnostj 1 doloeene literature na na.em tr.i.eu. Slednji razlog postaja v easu globalnI komunikacije v medmre.ju in ob mo.nostih naroeanja knjig iz tujine eedalje man . opravieljiv. Gotovo pa gre tudi za slabo razvit obeutek odgovornosti do lastnega del a in dela strokovnih kolegov in predvsem do sadov tega dela (prim. Bucik, 1997a) p Kot je mogoee razbrati iz slike 2, je najvee psihologov informacije o poklicno etiki dobilo v okviru aktivnosti Dru.tva psihologov Slovenije (DPS). Precej jih omenj a Problemi poklicne etike v psihologijo 3f 0R20R40R60R80R100Rfrekvenca / ff sem kol DPS sree sam nie zdr pdplR viri informaci . Slika 2. Kje ste dobili informacije o poklicni etiki? (/ . ni podatka; ff 2 izobra.evanje na fakulteti; sem . seminarji in posebna predavanja ob delu; kol 2 pogovori s kolegi; DPS . aktivnosti Dru.tva psihologov Slovenije; sree . strokovn sreeanja; sam . samoiniciativno prebiranje strokovne literature; nie . nikjer; zdr 2 zdravni.ka etika; pdpl . podiplomski .tudij tudi dodiplomski .tudij, prebiranje strokovne literature in strokovna sreeanja. Pro tem 47 % udele.encev meni, da niso dovolj informirani o poklicni etiki. Ocen a .tudentov in psihologov o lastni informiranosti o poklicni etiki se ujema s podatki, ko jih je v .tudijah leta 1982 oziroma 1985 dobil Tymchuk (Fine in Ulrich, 1988), p 1 katerih je kar 80 % .tudentov in 58 % psihologov z doktorsko izobrazbo menilo, d a niso dovolj informirani o poklicni etikip Kr.itve4 Anketirani predlagajo izobra.evanje s podroeja etike v obliki diskusij in obravnavI praktienih primerov. Predlagajo tudi nekatera dopolnila h kodeksu in opozarjajo n a njegovo slabo poznavanje med psihologi in .tudenti. Med predlogi za preverjanjI znanja o etiki so testi oziroma izpiti ter strokovna sreeanja z razpravami. Najveej 1 etieno dilemo pri sodelovanju z drugimi strokovnjaki po mnenju anketirani . predstavlja posredovanje podatkov, zatem poklicna neodvisnost. Nekateri so omenilo .e materialne te.ave. Sicer veeinoma priznavajo, da jim ustanova omogoea ustrezeU nivo strokovnega delovanja. Najvee psihologov poroea o nevtralnem stali.eu ustanovI do poklicne etike - to podroeje je torej prepu.eeno psihologom samim. Ee je oseb a .e v obravnavi pri drugem psihologu ali .eli mnenje drugega psihologa (vpra.anjI Kako ravnate ee .eli obravnavanes mnenje drugega psihologa?), se veein a psihologov v skladu s trenutno veljavnim kodeksom pove.e s kolegom. Pri poklicne . odnosu na zahtevo tretje stranke (vpra.anje Ste .e imeli poklicni odnos na zahtev 1 364T. Zupan in V. Buci tretjega plaenika (sodi.ee, vojska) in ee da, kako ste ravnali glede omejitev, pooblasti ipd.?) se psihologi veeinoma odloeajo za vnaprej.nji dogovor o zahtevah iU prieakovanjih. S tem se izognejo kasnej.im zapletom. Ko smo vpra.ane prosili, na . sebe zamislijo v hipotetieni situaciji, ko stranka med obravnavo pove, da jo je prej.njo terapevt nagovarjal k spolnim odnosom, bi ji veeina psihologov svetovala, da lahk 1 kr.ilca prijavi Eastnemu razsodi.eu pri DPSp Slika 3 jasno ka.e, da so ukrepi, ki bi jih ob neetieni aktivnosti kolega moralo psihologi izvajati (kaj bi psiholog moral storiti ...), stro.ji od tistih, ki bi jih samo preikone izvajali (kaj bi vi storili ...), .e posebno pa od tistih, ki so bili dejansk 1 izpeljani (kaj ste dejansko storili ... - seveda ee se je vpra.ani sploh zna.el v tak.no situaciji). Nihee ni odgovoril, da naj psiholog ob neetieni aktivnosti kolega ne ukrepa vendar pa je tak.no ravnanje priznalo 17 psihologov. 24 % psihologov poroea, da sI je v njihovi okolici .e vedelo za etieno kr.itev, a ni hotel nihee ukrepati. 9 % jih n a vpra.anje ni odgovorilo. 20 jih situacije ni opisalo, ostali na.tevajo kr.enje zaupnosto (10 primerov), psihologove naloge izvaja nepsiholog (5), razmno.evanjI psihodiagnostienih sredstev in literature (5), nepravilnosti na podroeju testiranja (4) konflikt interesov . dru.abni stiki in denar (3), nestrokovnost in psihiene te.avI /R op-sR op-jR nadrR ER nieR KPER odvRn.i.Rukrepanj . bi moralRbi storilRsem storilR Slika 3. Odnos med predpisanim, predvidenim in dejanskim ravnanjem psihologov oI neetieni aktivnosti kolega (/ . ni podatka; op-s . opozorilo na samem; op-j . javn 1 opozorilo; nadr . obve.eanje nadrejenih; ER . obve.eanje Eastnega razsodi.ea pro Dru.tvu psihologov Slovenije; nie . ne stori nieesar; KPE . obve.eanje Komisije z poklicno etiko; odv . odvisno od narave kr.itve; n. i. . nisem .e bil-a v tak.no situaciji) o 0R20R40R60R80R100R120R140Rfrekvenca Problemi poklicne etike v psihologijo 374 psihologa (3), nekorekten odnos do obravnavanca (2), informirano soglasje iU trpineenje otroka v dru.inip Tretjina psihologov in skoraj polovica .tudentov poroea o nekorektne . ravnanju novinarjev v zvezi z objavljanjem prispevkov s podroeja psihologijep Omenjajo zlasti nestrokovno poroeanje in kr.enje zaupnosti. Osnutek zakona 1 psiholo.ki dejavnosti naj bi za.eitil uporabo izrazov psiholog in psihologija, s eimeQ bi bila zagotovljena pravna podlaga za ukrepanje v primerih njune neupravieenI uporabe. Glede ravnanja psihologov v odnosu do javnosti stari kodeks govori 1 prizadevanju za objektivno obve.eanje javnosti o psiholo.kih spoznanjih iU popravljanje netoenih izjav v zvezi s psihologom ali z njegovo delovno organizacijop Osnutek novega kodeksa zelo podobno govori o tem, vendar omenja skrb z a razei.eevanje morebitnih zmotnih preprieanj pri obravnavancu. Priporoeilo 1 reagiranju na nekorektno poroeanje medijev ni zapisano kot zahteva, ampak bolj ko 1 ideal. Razmisliti bi veljalo o odzivih DPS kot poklicne organizacije v situacijah, kjeQ gre za resne nepravilnosti pri poroeanju, s eimer je povzroeena .koda ugledu strokep Do konflikta med psiholo.ko etiko in zakonom prihaja predvsem v zvezi X zaupnostjo: prijava samomorov, spolnih zlorab, prieevanje na sodi.eu. V primer dilem se psihologi najveekrat posvetujejo s kolegi. Psihologi uporabljajo razlienI strategije, ko se sooeijo z etienimi dilemami, najvee jih posku.a zbrati izerpnI informacije o situaciji. Polovica psihologov se je .e sklicevala na etieni kodeks zlasti v povezavi z zaupnostjo in poklicno neodvisnostjo. Po mnenju psihologo . pride do etienih kr.itev najveekrat v situacijah, ko si etieni kodeks in drugi predpiso nasprotujejo, pa tudi v nepredvidljivih situacijah in ko psihologi podcenjujejo etienI vidike. Najbolj pogosta vzroka za etiene kr.itve sta po mnenju udele.encev raziskavI neizku.enost ter neinformiranost o poklicni etikip Podatek o tem, da polovica psihologov ne obeuti nobenega nadzora naB etienostjo ravnanja slovenskih psihologov in da skoraj polovica meni, da nadzora no dovolj, opozarja na pomanjkljivosti v sistemu. Tretjina psihologov obeuti nadzor . obliki pravnih predpisov, ki pa ne zajemajo vseh etienih priporoeil. Nekaj psihologo . obeuti tudi nadzor kolegov in ustanove, kjer so zaposleni, manj pa Komisije z a poklicno etiko in Eastnega razsodi.ea pri DPS. Tak.ni odgovori nakazujejo potreb 1 po bolj prepoznavnem delovanju omenjenih teles pri DPS. Poleg tega preizku.anco predlagajo tudi jasnej.a merila in informiranje, posvetovanja ob dilemah, poostrite . nadzora, sprejem zakona o psiholo.ki dejavnosti in ustanovitev psiholo.ke zbornice nadzor med kolegi in samonadzor. Zamisli bo lahko pri svojem delu uporabilo DP . oziroma Komisija za poklicno etiko in usmerilo svoja prizadevanja v njihov 1 uresnieitevp Psihologi v anketi poroeajo o kr.itvah, kjer ni hotel nihee ukrepati, iU domnevajo o razlogih za to. Iz tabele 4 je razvidno, da je najpogostej.i razlog z a ignoriranje neetiene aktivnosti kolega nepripravljenost prevzeti odgovornostp Iz slike 4 je razvidno, da je po oceni preizku.ancev najveeji etieni proble . 384T. Zupan in V. BucikTabela 4. Razlogi za opustitev ukrepov ob neetieni aktivnosti kolega (Kaj je bi glavni vzrok, da ob kr.itvi ni nihee ukrepal? N % nihee ne prevzame odgovornosti 10 7 strah pred posledicami 6 4 nejasna navodila za strokovno ravnanje 5 3 nezainteresiranost nadrejenih 3 2 nejasna navodila za ukrepanje ob kritvi 2 1 ni dokazov 1 1 drugo 5 3 ni podatka 16 11 Opomba: Podatki v tabeli se nana.ajo na psihologe, ki poroeajo o opisani situaciji (N=48) p 0R2R4R6R8R10R12R14R16R18R20Rfrekvenca zaup i.s. usp kol mal PDS et izp avtor priea pridoR proble . Slika 4. Kaj je po va.em mnenju najveeji etieni problem v Sloveniji? (zaup 2 zaupnost; i. s. . ne omogoei obravnavancu odloeanja o sebi glede psiholo.ki . postopkov (informirano soglasje); usp . psiholog opravlja naloge, za katere no usposobljen; kol - neustrezen odnos do kolegov; mal . zaradi malomarnosti .kodujI obravnavancu; PDS . nepravilna uporaba ocenjevalnih tehnik; et . nepoznavanjI etienih naeel; izp . ne skrbi za strokovno izpopolnjevanje; avtor . kr.i avtorskI pravice; priea . ne ukrepa ob spoznani neetieni aktivnosti kolega; prido 2 pridobitni.ka naravnanost); Podatki se nana.ajo na psihologe, ki so odgovarjali na t 1 vpra.anje. Slika prikazuje le najbolj pogoste odgovore) o slovenskih psihologov opravljanje nalog, za katere niso usposobljeni, sledi kr.enjI zaupnosti. .al ni vedno jasno, kak.ne vrste usposabljanje je potrebno za uporab 1 doloeenih postopkov ali pa tak.no usposabljanje ni dostopno. Zato se psihologi samo usposabljajo s pomoejo strokovne litrature, pri eemer opozarjamo, da je tak.n 1 usposabljanje brez mentorja ali supervizorja ter ustreznega praktienega dela veekra 1 Problemi poklicne etike v psihologijo 3L nezadostnop Kot najbolj resne kr.itve nasploh so psihologi ocenili diskriminacij 1 obravnavancev, spolne in druge dvojne odnose, sodelovanje v nezakonitih postopki . ter prevaro. Te kr.itve so pri kolegih zaznali redko ali nikoli. Med najbolj pogostimo so pri nas naslednje kr.itve, ki so jih ocenili kot zelo resne: ne omogoeij 1 obravnavancu odloeanja o sebi, opravljajo naloge, za katere niso usposobljeni, nI poznajo poklicne etike, ne ukrepajo ob kr.itvi kolega. Med predlogi za sankcije so osebna opozorila, prijava Eastnemu razsodi.eu in Komisiji za poklicno etiko pro DPSp Mnenje o stanju na posameznih podroejih dela psihologov z vidika poklicnI etike je podalo relativno malo preizku.ancev. Veeino podroeij je pribli.no polovic a ocenjevalcev ocenila kot pozitivno in ustrezno, opisali pa so tudi specifiene te.avI in nepravilnosti. Psihologi veekrat omenjajo te.ave s poklicno vlogo in odnose X nepsihologi (pri eemer jih moti predvsem omejevanje poklicne neodvisnosti) pretirano uporabo testiranja, mo.nost manipuliranja (zlasti v marketingu), zaplete X zaupnostjo. Najvee pozitivnih mnenj se pojavlja za podroeje zdravstva, zavodov z a zaposlovanje in vzgojno varstvenih ustanov, najvee kritik pa za podroeja .olskeg a svetovanja, marketinga, vojske, zasebne prakse in raziskovanja. Kot najbol . pomembno etieno naeelo so psihologi opisali zaupnost in spo.tovanje obravnavancevp Pri kolegih so pohvalili zlasti strokovnost, kritienost, pripravljenost pomagato obravnavancem in spo.tovanje obravnavancev. Mo.nosti za vzpodbujanje etieneg a ravnanja so po njihovem mnenju izobra.evanje in izmenjava izku.enjp Sklepi4 Ee torej poskusimo odgovoriti na vpra.anja, zastavljena na koncu uvodnega poglavja ugotavljamo, da se z vidika odgovorov anketiranih psihologov v profesionalni prakso v Sloveniji pojavljajo nekatera ravnanja, ki niso v skladu s priporoeili kodeks a poklicne etike psihologov. Poleg tega je zanimivo dejstvo, da polovica psihologov iU skoraj vsi .tudentje zase trdijo, da niso dovolj informirani o poklicni etiki. Vendar p a odgovori na druga vpra.anja ne odra.ajo tako slabe informiranosti. Rezultati govorij 1 tudi o tem, da psihologi v primerih etienih kr.itev storijo manj, kot naj bi storili. razlikah glede informiranosti in etienosti ravnanja v odvisnosti od nekaterih osebni . podatkov rezultati ka.ejo, da so psihologi s kraj.o delovno dobo pogosteje odgovarjalo v nasprotju s priporoeili etienega kodeksa. Glede na izobrazbo se med diplomiranimo psihologi in psihologi, ki imajo podiplomsko izobrazbo oziroma jo .e pridobivajo tu niso pojavile pomembne razlikep Preden iz odgovorov psihologov sklepamo na dejansko ravnanje, podobn 1 kot Haas, Mayerson in Malouf (1986) opozarjamo, da je pri tem potrebna skrajn a previdnost. Eno prvih vpra.anj, ki se zastavlja ob prieujoei raziskavi, je namree .Ali psihologi dejansko ravnajo oziroma bi ravnali, kot so zapisali?. Iz odgovoro . ne moremo enostavno sklepati na dejansko ravnanje, vendar pa smo pridobili .tevilnI 404T. Zupan in V. Buci podatke o vpra.anjih, ki jih psihologi zaznavajo kot problematiena, in o tem, kje sI pojavlja veeje ali manj.e strinjanje med strokovnjaki. Veljavnost vpra.alnika sm 1 posku.ali izbolj.ati z vpra.anji, ki se ne nana.ajo neposredno na vedenje vpra.anih temvee na ravnanje kolegov. Tako naj bi se zmanj.ala te.nja po dajanju socialn 1 za.eljenih odgovorov. Postavlja se tudi vpra.anje, kak.ni bi bili rezultati, ee bi . raziskavi sodelovali vsi, ki so prejeli vpra.alnik. Predpostavljamo namree, da so sI odzvali tisti psihologi, ki so za podroeje poklicne etike bolj zainteresirani iU najverjetneje tudi bolj obeutljivi za etiene dileme. V nekaterih primerih bi zavrnite . sodelovanja lahko razlo.ili z obrambnimi mehanizmi ali pa s premajhno obeutljivostj 1 za etiene dileme; seveda moramo razloge za veeino neizpolnjenih in nevrnjeni . vpra.alnikov iskati povsem drugje (na primer: nestrinjanje z naeinom zbiranj a informacij, in vsebino vpra.alnika, pomanjkanje easa, interesa in/ali motivacije z a sodelovanje, anketiranci lahko v poplavi papirja zalo.ijo po.to in nanjo pozabijo iU podobno). Pri obdelavi rezulatatov se je tudi pokazalo, da so bila nekatera vpra.anj a premalo posreeeno in ustrezno zastavljenap Ko i.eemo razloge za stanje na podroeju poklicne etike, lahko izhajamo iX dela nekaterih avtorjev, ki razlagajo razkorak med vrednotami in vedenjem X nezadostnimi realnimi zmo.nostmi in viri, nezadostnim samorazumevanjem iU omejeno ali nerazvito sposobnostjo samointerpretacije, s konformiranjem skupinski . normam ali z namerno samoprevaro (Lacey in Schwartz, 1996). Zaenkrat lahko 1 razlogih na podlagi te raziskave zakljueimo, da je potrebno uvajati vee izobra.evanj a s podroeja poklicne etike in da institucije, v katerih so psihologi zaposleni, v veeino primerov ne predstavljajo ovire etienemu ravnanju. O morebitnih drugih razlogi . zaenkrat le domnevamo in tako predlagamo smernice za nadaljnje raziskavep Povsod po svetu psihologi opa.ajo, da je odloeanje v primeru dilem veasi . ote.eno zaradi pomanjkljive ali premalo natanene razlage problemov in njihovi . re.itev v kodeksih psiholo.ke poklicne etike, med drugim: nerealnost zaradi visoki . zahtev, strokovnjaki jih premalo poznajo in upo.tevajo, med posameznimi etienimo principi prihaja do konfliktov, veasih so principi prevee togi, nedoloeeni in ji . uporabniki zato razlieno razumejo (Keith-Spiegel in Koocher, 1995). Ocenjujemo da je v kodeksu nemogoee opredeliti vse potencialne dileme, zato naj bodo konkretno primeri raje vsebina posebnih publikacij. Hkrati se na podlagi rezultatov strinjamo da je kodeks - tudi med slovenskimi psihologi - premalo poznan. Keith-Spiegel iU Koocher (1995) med razlogi za te.ave omenjata tudi problem slabe ozave.eenosto javnosti o pravicah obravnavancev in dol.nostih psihologov. Informiranje javnosto je torej pomembna naloga, saj bodo asertivni obravnavanci pripomogli k bolj etienem ravnanju psihologov. Psihologi v praksi delijo enotno mnenje, da se profesionalnI etike ne moremo ueiti zgolj z akademskim spoznavanjem etienih naeel (Ovreeide 1998). Dejanske etiene dileme in zlasti iskanje ustreznih poti za njihovo razre.evanjI je potrebno spoznavati s permanentnim poklicnim izobra.evanjem v razlienih oblika . delavnic, simulacij, panelnih skupin, teeajev in podobnop Problemi poklicne etike v psihologijo 14 Raziskava odpira mo.nosti in potrebe po nadaljnjem raziskovalnem in pravnoN organizacijskem delu. Koristne bodo podrobne raziskave o vzrokih etienih dilem iU kr.itev pri nas: o motiviranosti za etieno ravnanje in vzpodbujanju te, o usposobljenosto psihologov, razpolo.ljivosti potrebnih psihodiagnostienih sredstev in podiplomski . izobra.evalnih programov. Premalo obdelano je tudi podroeje informiranosti javnosto . potencialnih uporabnikov psiholo.kih storitev. .iroko podroeje nadaljnjega del a predstavlja oblikovanje izobra.evanja s podroeja poklicne etike na osnovi .tevilni . v literaturi opisanih modelov, zahtev EFPPA, .elja psihologov in .tudentov ter realni . mo.nosti. Neizogibna in nujna naloga slovenskih psihologov je ureditev pravneg a vidika psiholo.ke dejavnosti. Kljub poudarjanju pomena notranje kontrole je t 1 vendarle potrebno storiti in s tem odstraniti enega od razlogov za nepravilnostip Sprejetje zakona o psiholo.ki dejavnosti sicer samo po sebi .e ne zagotavlja etienosto ravnanja, vendarle bi zakon znal ustrezno urejati nekatera s tem povezana podroeja kot so kompetentnost (izobra.evanje in pridobivanje licenc), zaupnost, zasebna praksa psihodiagnostiena sredstva, nadzor dela, uporaba besede psihologija itd. Raziskavo bi morala slediti podrobna analiza problematike in iskanje smernic po posamezni . podroejih dela, na primer v okviru sekcij, seminarjev, .tudijskih in supervizijski . skupin. Hkrati bi morala biti etieni kodeks in z njim celotna struktura izobra.evanj a v etienem ravnanju stalno na pre.i pri odpiranju novih podroeij psihologije (kot jI na primer vzpostavljanje poklicnega odnosa preko raeunalnika), ki prina.ajo s sebo . vedno nove etiene dileme. Kljub temu da se zavedamo pomembnosti izobra.evanja nadzora in izvajanja sankcij, pa sklepamo, da ostaja odloeitev za etieno ravnanjI odgovornost posameznega psihologap Zakljueek4 Z obdelavo anketnih vpra.alnikov smo pridobili podatke o problemu, ki smo si g a zastavili v raziskavi . torej o stanju na podroeju poklicne etike slovenskih psihologovp Rezultati so pokazali nekatere aktualne etiene dileme in s tem povezane potrebe p 1 njihovi obravnavi in re.evanju. Ee se bo strokovna javnost nanje ustrezno odzvala lahko ti rezultati pripomorejo k izbolj.anju strokovnosti in etienosti ravnanj a psihologov. To bi bilo mogoee doseei s poglobljeno obravnavo dilem, ki so jih n a osnovi delovnih izku.enj izpostavili psihologi, in z iskanjem smernic za ravnanjep Poleg tega pa bi bilo potrebno glede na rezultate raziskave zagotoviti izobra.evanjI s podroeja poklicne etike in s sprejetjem zakona o psiholo.ki dejavnosti urediti pravno vidik psiholo.kega poklica. Eden izmed glavnih ciljev tovrstnih raziskav je veeanjI obeutljivosti za etiena vpra.anja in opozarjanje nanje. Zavedanje etiene dileme jI namree predpogoj za uvajanje sprememb in iskanje re.itev, ki so bolj v skladu X etiko. Menimo, da je .e sam vpra.alnik, ki so ga prejeli vsi elani DPS, opozoril na t 1 problematikop T. Zupan in V. Buci Zahvala: Avtorja se zahvaljujeta kolegicam .ivani Bele Potoenik, Du.ici Boben in Polono Matjan za koristne nasvete pri konstrukciji vpra.alnika in dvema recenzentoma za pripombI na prvo verzijo rokopisap Literatura4 Bernard, J.L. in Jara, C.S. (1986). The failure of clinical psychology graduate students t 1 apply understood ethical principles. Professoinal Psychology: Research anB Practice, 17, 313-315p Bernard, J.L., Murphy, M. in Little, M. (1987). The failure of clinical psychologists t 1 apply understood ethical principles. Professional Psychology: Research anB Practice, 18, 489-491p Bucik, V. (1997a). Fotokopirati ali ne fotokopirati? To je sedaj vpra.anje! NepotrebnI dileme ob uporabi psiholo.kih testov [To copy or not to copy? That is the question The unnecessary dilemmas about the use of psychological tests]. Panika, 2 (4), 5-6p Bucik, V. (1997b). Osnove psiholo.kega testiranja [Essentials of psychological testing] o Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijop Eberlein, L. (1988). The new CPA Code of ethics for Canadian psychologists: An educaN tion and training perspective. Canadian Psychology, 29 (2), 206-212p Eyde, L.D. in Quaintance, M.K. (1988). Ethical issues and cases in the practice of personN nel psychology. Professional Psychology: Research and Practice, 19, 542-546p Fine, M.A. in Ulrich, L.P. (1988). Integrating psychology and philosophy in teaching a graduate course in ethics. Professional Psychology: Research and Practice, 19 148-154p Haas, L.J., Malouf, J.L. in Mayerson, N.H. (1986). Ethical dilemmas in psychologica practice: results of a national survey. Professional Psychology: Research anB Practice, 17, 316-321p Handelsman, M.M. (1986a). Ethics training at the master.s level: A national surveyp Professional Psychology: Research and Practice, 17, 24-26p Handelsman, M.M. (1986b). Problems with ethics training by osmosis. Professiona Psychology: Research and Practice, 17, 371-372p Holmes, J. in Lindley, R. (1989). The Values of Psychotherapy. Oxford: Oxford Universit Pressp Jordan, A.E. in Meara, N.M. (1990). Ethics and the professional practice of psychologists the role of virtues and principles. Professional Psychology: Research and Practice 21, 107-114p Keith-Spiegel, P. in Koocher, G. P. (1995). Ethics in Psychology. New Jersey: LawrencI Erlbaum o Kodeks psiholo.ke etike [Professional Code of Ethics in Psychology] (1982). Ljubljana Dru.tvo psihologov Slovenijep Lacey, H. in Schwartz, B. (1996). The formation and transformation of values. V Wp O.Donohue in R.F. Kitchener (ur.), The philosophy of psychology (str. 319-338) p London: Sagep Meta-Code of Ethics (1995). Athens: European Federation of Professional Psychologisty Problemi poklicne etike v psihologijo 34 Associationp Mileinski, J. (1982). Medicinska etika in deontologija [Medical ethics and deontology] p Ljubljana: Dopisna delavska univerza Univerzump Newmark, C.H. in Hutchins, T.C. (1981). Survey of professional education in ethics iU clinical psychology internship programs. Journal of Clinical Psychology, 37, 681N 683p O.Donohue, W. in Mangold, R. (1996). A critical examination of the ethical principles o . psychologists and code of conduct. V W. O.Donohue in R.F. Kitchener (ur.), ThI philosophy of psychology (str. 371-380). London: Sagep Ovreeide, H. (1998). Recommendations for teaching ethics within the EFPPA (workin . report). Bergen, Norwayp Owen, G. (1986). Ethics of intervention for change. Australian Psychologist, 21, 211.218p Pedieek, F. (1994). Edukacija danes: poglavja za pedago.ko antropologijo [EducatioU today: Issues in educational anthropology]. Maribor: Obzorjap Sinclair, C., Poizner, S., Gilmour-Barrett, K.in Randall, D. (1987). The development of a code of ethics for Canadian psychologists. Canadian Psychology, 28 (1), 1-8p ukasovia, A. (1993). Etika, moral, osobnost [Ethics, morality and personality]. Zagreb .kolska knjigap Wilkins, M.A., McGuire, J.M., Abbott , D.W. in Blau, B.I. (1990). Willigness to appl understood ethical principles. Journal of Clinical Psychology, 46, 539-547p Zelig, M. (1988). Ethical dilemmas in police psychology. Professional Psychology Research and Practice, 19, 336-338p Prispelo/Received: 04.06.200 1 Sprejeto/Accepted: 02.09.200 1