K o y i c e pa I>r- Janez; Bleiweis. XIX. 1861. »Novo leto je vsakemu časniku piipravna prilika reči svojo. Novice — po svoji obilni udeležbi pisateljev iz vseh krajev naše domovine v resnici glas slovenskega naroda — imajo nalogo blagostanje in omiko slovenskega ljudstva povzdigniti in se potegovati za pravice njegove . . A doslej smo le malo dosegli . . Ni tedaj čuda, da mi Slovenci gledamo na cesarski ukaz od 8. avg. 1859 kakor sveti trije kralji na zvezdo, al zmiraj — zastonj! . . .Cesarski diplom od 20. avg. nam je zagotovil novo dobo . . Svobodno gibanje županij, deželni zbori in državni zbor je tista važna trojica, ki nam obeta bolje, nove čase . . Prevdarjati je že sedaj treba, ktere može bomo volili v zbore, ki bojo razsojevali našo srečo ali nesrečo. Le možje rodoljubni, ki naše reve in naše žulje poznajo, možje znane poštenosti, bistrega uma, vajeni v besedi, iu ki se ne boje odkritoserčno govoriti, naj bojo brambovci naših pravic. Kimovce, hinavce, mevže, izrodnike pustimo drugim . . . Bolja prihodnost nam je zagotovljena. Te se zdaj veselimo, nikoli pa pozabivši prislovice naše, da le sloga jači, nesloga tlači. To so naše serčne želje o nastopu nove dobe mnogonarodne Avstrije, pravi vrednik v pervem spisku nSlovencom za novo leto". Bog daj srečo!" — V devetnajstem tečaju je dr. Bleiweis spisal posebej na pr.: nKako murbe ravnati, da bomo pridelovali čedalje več svile. 0 tatvini sadja. Naši kmetje. Mlačnim rojakom v prevdarek. Našim kmetijskim gospodarjem v prevdarek. Vojska zoper kerte. Kaj zima stori. Ali ima luaa nekašno moč do rastlin. Sadimo divji kostanj in zakaj. Kako se dobi dobro in kaljivo murbiao seme. Nekaj o tem, kar je kmetijstvu najbolj potreba. Kosti množijo redivnost zemlje. Kuga svilnih červičev v Evropi. Čujte gospodarji, ki imate živino. Kos in serpov ne bomo več klepali. Kako bi asekuracija zoper točo se dala najbolje napraviti. Zgodnji krompir. Vertni in poljski čuvaji. Oreh. Pregovori za kmetijske pa tudi druge Ijudi. Senožet kmetijskega gospodarja največi zaklad. Sol pvi reji telet. Besedica o globokem in plitvem oranji. Šota in nje pepel za gnoj. Dobrovoljen opomin zavolj cepljenja koz itd." Spisaval je tudi kratke gospodarske, kovaške, živinozdravilske skušnje in novice. — nNove velike postave za vse cesarske dežele" priobčujejo se v 10. 1. s pristavkom: Te nove, že tako dolgo (vsled ces. diploma od 20. okt. 1860) pričakovane postave so toliko važne za nas vsakega, da jih, opustivši vse drugo, kar sicer devljemo na pervo stran, postavimo današnjemu listu na čelo: Oklicni patent cesarski. Ustava za deržavni zbor. Ustava za deržavni svet. Ustava za deželne zbore. — Kako pa se voli v deržavni zbor. Volilcom slovenskim vsem za deželne zbore, kjer se naznanja, kakošni morajo biti možje — poslanci. — Peticija (prošnja) Slovencov do c. kr. deržavnega ministra g. viteza Schmerlinga o zadevah šolstva, ces. uradnij in razglaševanja ces. postav in druzih oklicev (144. 145). Odgovor protivnikom slovenske peticije. — Naš program. Šolski naš prograra za Slovence gledč Ijudskih in srednjih šol (367. 368). To vse so stvari, v kterih je kot voditelj sodeloval dr. Bleiweis. — Sam izvoljen za poslanca v treh krajih — v Ljubljani, Kranji in Kamniku — sprejame volitev za Ljubljano — njeno okolico — in zahvaljevaje se volilcem za toliko čast pravi v odpertem pisemcu (str. 108): — »misliti si ne morem drugač, kakor to, da neutrudljiva delavnost, ktero žertujem v Novicah svojemu preljubemu narodu že veliko let, mi je naklonila to veliko zaupanje in da je to neprecenljiva hvala Novicam in tistim domorodnim rečem, ktere one zastopajo". Razun Novičarja iz domačih in ptujih dežel — je spisoval največ sam novice iz deželnih zborov ter poskerbel, da so se govori naših poslancev nekaj v listu nekaj v dokladi priobčevali. — Slovenci! kliče v 1. 11 dr. Bleiweis, bliža se imenitni časinžeje pred durmi, da bomo volili poslance v deželni zbor po novi ustavi, ki nam jo je podelil presvetli cesar 26. svečana t, 1. Ako ste dobro prebrali ustavno postavo, ki so jo Novice v zadnjem listu na znanje dale, morate pač spoznati, da še kaj takega ni bilo.— Nato podučuje svoje rojake o tej stvari, in sklepa, naj si volijo može stistimi trojnimi lastnostmi, ki smo jih v poslednjem listu Novic na 77. strani pisali. In tam priporoča: nPosebno se ogibajte onih domačih mož, ki bodo po vetru plajšč zasukavši zdaj naenkrat, ko bi trenil, premenili se iz protivnih ali mlačnih ljudi v tople, vroče prijatle mile naše slovenščine. Ni večjega gada kot so taki veternjaki; ti bodo berž drugače plesali, če bi se jim druga kakošna zagodla. Pazite dobro na volkove v jagnečjem kožuhu. Ločite pleve in ljuliko od čistega zernja!" — In žall vprav Slovencem se takih ni manjkalo. Vže na str. 240 odgovarja vredništvo: nGosp. dopisnikom, ki so nam dopise zoper g. Dežmanovo obnašanje poslali v prozi in pesmah: Ker celih Novic z obilnimi spisi, ki smo jih prejeli od mnogih slov. krajev, ne moremo popisati, nam ne bote zamerili, ako jih denemo ad acta. Da pa pravice ne žalimo, moramo povedati, da nam je tudi nekdo pod imenom odsluženega vojaka zahvalnico na g. Dežmana poslal, ki se vede, kakor da bi bila res tako menjena, pa obsega od konca do kraja toliko smešnic, da ne vemo, pri čem da smo. V izgled damo iz pisma le eno uganjko: Zakaj se krajnski fantje s tako žalostjo od svojih mater in svojih ljubic ločijo, kadar imajo k soldatom iti? —Večidel samo zato, ker — nemškega jezika ne zastopijo. — To je pervo, kar slišimo. Fantje! kaj je res taka!" Ker se je vzbujala narodna vzajemnost slovanska, povedal je v Novicah, kaj je panslavizem; da je književni ali literarni dober in dopuščen, deržavni ali politični pa ncdopuščen, puntarsk, na pogubo Avstriji; povedal je tudi, od kod da jemljemo slovansko omiko. — Da nam je političnega lista živo treba, so Novice že lani perve dokazale . . Ko bi Novice hrepenele biti nAmtsblatt", bi bile že lahko leta 1849, ko jim je minister Bach to čast ponujal in ne bi bil prišel nČasnik Ljubljanski" na dan. Al Novice so rekle takrat, da ostanejo to, kar so iz začetka bile, in tistim, ki mislijo sedaj 1861, da Novice se hočejo vesti kot npolitičen časnik" in ne imeti zraven sebe druzega, rečerao danes, da Novice bojo ostale, dokler bojo pod sedanjim vredništvom, tudi do konca to, kar so do zdaj bile in da večkrat ko enkrat ali dvakrat na teden ne bojo nikdar izhajale in nikdar ne svojega obsežka spremenile . . . Da bi se ne splačal dandanašnji politični list slovenski, ni dvombe, ako le dobi vrednika kakor ga je imela nekdaj Slovenija (7. 48. 168). — Šolske reči je sproti rad priobčeval; povedal svojo misel o spisovanji šolskih slovenskih bukev (268), o slovensko nemškem slovniku (228), o gimnaziji in o realki (151. 157), Pervi je dr. Bleiweis podpisal donesek svoj (50 gld.) za akademijo jugoslavensko in naznanjal nabiro po Novicah (281 . .). — S posebno vnemo je delal na to, da se je vstanovila v Ljubljani narodna čitalnica in po poterjenih pravilih obhajala v obletnici cesarskega oktoberskega diploma 20. oktobra svoj rojstni dan (326. 356). Novice so nekterira ljube, nekterim tern v peti . . Novi časi so dali novo važnost vsem časnikom . . Prizadjale si bojo s krepko podporo domoljubnih prijatlov svojo dolžnost zvesto spolnovati. — Da vzamemo časih nasprotna si dopisa v Novice, nam raenda ne bo noben gosp. dopisnik za zlo vzel, kdor ve, da vsi le iščemo domoljubnih mož, in če smo si tudi včasih ninimici causae", smo si vendar ramici personae" (304). — Velik časnik slovensk prepuščamo drugim; Novice ostanejo kar so bile: list za narod slovenski . . Nobenemu drugemu narodu sovražne, bojo terjale kakor dosihmal le, kar tudi slovenskemu narodu po pravici gre; od tega vodila pa ne odstopile za dlako, če tudi pisano gleda protivnik (414)". XX. 1862. ,,Kaj si želijo Novice od novega leta" za Avstrijo državo in posebej za slovensko našo domovino, kaže v prvem sostavku, češ, enake dolžnosti, enake pravice, in Novic sveta naloga je, v vrsti z drugimi domačimi časniki, ktere vse eclina misel vodi, braniti pravice slovenskega naroda, kterega je tudi Bog ustvaril in mu Cesar dal njegove pravice. — In v zvezi s tem, kar je povedal vrednik konec lanskega in v prvetn listu tega leta razlagujc (str. 10. 11): Kdo so protivniki naši? Prvi so nevedneži, drugi veternjaki, tretji zlobneži — dopisuni po nasprotnih časnikih. Dodavši še pešico uskokov ali odpadnikov, kteri ne spadajo v nobeno vrsto, sklenemo te vrstice s tem vošilom: Bog daj, da se tudi s prvo vrsto porazumemo, ter da se veter obrne za drugo; tretji pa želimo, da naj le še naprej dalje sama sebe gnjusi kakor do sadaj; prišel bode čas, ako Bog da, da bo njihovi hudobii in njihovemu rogoviljenju konec". Spisal je dr. Blenveis v dvajsetem tečaju posebej na pr.: ,,Poduk o bolezni goveje živine, ktera se nahaja ravno zdaj po več naših krajih. Ministerski ukaz zavolj znižane cene živinske soli, — pa še ena želja naša. Kdor si hmelja prideluje, mošnjo si napolnuje. Župani, eno besedico do Vas. Nektere poljedelske pravila kmetovavcom. Orne bukve. Graška asekuracija zoper ogenj v pretečenem letu 1861. Še nekaj o murbab. Varovajte gojzde in sadite les. Navadne napake pri vinstvu. Krvomok, ki sedaj po več krajih goveda napada. Ali kmetijske družbe ali kmetijske zbornice. Saraoklajarji. Zavoljo cestnikov na Kranjskem. Kdo so najbolji varhi na polji in v gojzdih. Prepoved skrivnih zdravil. Zakaj se ne sade drevesa po mejah na polji. Vprašanje in odgovor zastran more pri prešičih. Čujte gospodarjil goveja kuga nam žuga itd." — Da bi se po mestu v družinah in hišah gosposkih bolje čislati jela slovenščina, v ta namen je trudil se dr. Jan. Bleiweis v čitavnici, in podučoo-humorističen govor v njej dal je tudi posebej natisniti v knjižici 18) z naslovom: BSlovenski jezik pa Krajnska špraha". V Ljubljani 1862. 8. str. 1G. Natisnil J. Blaznik. — V tcj knjižici dokazuje, da naš jezik je jezik slovenski, da se od nekdaj tako imonuje, in da nkrajnska špraha" je le po primešani nenišeini ali laščini pokvarjeni slovenski jezik, ktero špraho moramo kot plevel trebiti iz pšenice, da bode jezik naš čista slovenščina, vredna svojih slavnih sestric, ki jih govori nad 80 milijonov sorodnih nam bratov. V tem tečaju je dr. Bleiweis, pregovorjen po prof. J. Macunu, jel pisati r samoglasniško, in na nektere oponašanja odgovarja v spisku: Zakaj Novice izpuščajo tihi e in pišejo črko r kot samoglasnik (34)? — Zlat je nauk, ki ga dajc vredništvo o slovenski pisavi dopisniku (16): Vaš dopis kaže, da ste sposobni stopiti v vrsto slovenskih pisateljev; le lotite se spisov, ktere ste nam obljubili, samo poglavitne reči ne zabite: pišite po domače, to je, v duhu našega jezika, pa ne ptujega; mislite po slovensko, pa pišite ne zavito v dolgih perijodah, ampak v kratkih stavkih, prosto in lahko razumljivo; ne rabite preveč samostavnih imen, posebno abstraktnih se varite kakor živega ognja; glagoli naj nadoraestujejo samostavne imena; namesto ptujih rabite domače slovenske izreke, prislovice, vsklike itd., ki jih še veliko v narodu živi, pa se žalibogl še preveč pogrešajo v naši pisavi. Vsak jezik ima lastnosti svoje; teh se držimo, pa se ogibujmo ptujih. — 0 pogostnih pomotah na naših poštah daje (86) nauk: Naj naši ljudje se ne pošiljajo v ptuje kraje, ampak taki naj služijo v naših krajih, ki naš jezik razumejo in kterih mrzlica ne strese, kadar jim pride pismo s slovenskim napisora v roke. Da pismo z napisom v nPostojno" rooia v ,,Zagreb", in da so taki nevedni poštni uredniki, kterim se mora tolmačiti, da Postojna je BAdelsberg", to je že samo po sebi kritike dosti za preljubo našo ravnopravnost! — 0 prevelicih davkih vsled katasterske cenitve naKranjskem opominja (210) Bleiweis prav: Tukaj se pač očitno vidi, da tisti, ki se poganjajo za obveljavo jezika domačega v vseh zadevah in terjajo, da kdor ima z našim ljudstvom opraviti, mora v njegovem jeziku ž njim govoriti, niso jalovi sanjači in sebičneži, kakor jih pitajo nasprotniki ravnopravnosti narodne domači in ptuji. Dokler ne bo naš jezik pravične te obveljave popolnoma dosegel, bo naš kmet zmiraj mutec in ptujec v lastni svoji deželi. Vemo sicer, da so tudi gospodarji bili, ki so znali po nemški govoriti s ptujimi katasterskimi možmi; al velika večina ljudstva našega ni mogla tega, in je mogla tedaj molčati — in ker nismo iraeli dosti krepkih zagovornikov svojih, kakor so jih imeli Štajarci, je prišel tisti sila veliki razloček na dan, ki je med kranjsko in štajarsko katastersko cenitvo zemljišč, ia vse pozneje potegovanje tadanjih deželnih stanov bilo je zastonj! — K prof. M. Peternelovemu sostavku: »Imena, znamenja ia lastnosti kemiških prvin" v letopisu ljubljanske niže realke pristavlja: Pri ti priložnosti si ne moremo kaj, da bi ne omenili, kako zelo Slovenci pogrešamo matice in društva, ktero bi potrebnih knjig dajalo natiskovati. Žalibog je raalo pisateljev tako srečnih, da bi zamogli zraven svojih del in trudov dragi domovini žrtovati še svoje pičlo premoženje. Ali bi se s pomočjo slovenskih rodoljubov ne dalo spraviti na dan društvo, ki bi izvrstne vednostne in lepoznanske dela na svitlo dajalo in večidel revne pisatelje podpiralo ? To vprašanje stavimo zlasti vam domorodci, ki vam je mili Bog materialnega blaga dovolj dodelil (273). — Novo leto je pred durmi . . Skušnje preteklega leta nara kažejo, da je nam Slovencora ustava dosihmal še skor vse na dolgu ostala v narodnih pravicah, brez kterih za nas ni prave svobode. Zahtevamo pa o tera nič druzega kakor to, kar pošteni udje mnogonarodne Avstrije terjati morejo, — in kako pohlevne so naše terjatve za zdaj, ko spo- znamo, da ni mogoče na vrat na nos odpraviti vseh zastarelih napak, kaže svetu naš prograin, ki smo ga razglasili v 45. listu lanskega leta in kterega smo se vseskozi zvesto držali pa se ga tudi vprihodnje bomo. Protivniki naših narodnih pravic sicer za-se hočejo, da njim ustavna svoboda sije kot plinova (gazna) luč, mi pa naj smo z lešrbo zadovoljni; ker pa nismo, so celo leto skor dan na dan razlivali hudobni strup obrekovanja in natolcevanja očitno in skrive na nas, češ, da omamijo delavnost našo. Al zmotili so se! Kdor stoji na postavni poti, ne oplaši ga psovanje nobeno. Kolikor bolj so mislili sovražniki naši, da podirajo dom slovenski, ki v pravični Avstrfi svoje trdno stališee išče in ne škili gori v nneraško carstvo" pa tudi ne doli na Mnovo južno kraljestvo", toliko bolj so pornagali zidati nam močno trdnjavo, s ktere vihra zastava s tremi barvami: nvera, car, domovina"; zakaj začeli so se dramiti tudi taki, ki so pred spali, in se vstopili pod zastavo narodno. In spolnile so se nepozabljive nam besede rajuega g. knezoškofa Slomšeka, ki so nam jih ob novein letu pisali, rekši: ,,Le naj gnojijo protivniki naši z gnojnico hudobnih jezikov, — za toliko gorši bode pravična naša reč rastla, ker Bog je z nami in cesar". Ker se bojo začeli prihodnje leto deželam toliko važni deželni zbori, bojo Novice donašale vse, kar se bo važnega godilo v njih, in kakor letos niso skope bile z dokladanjem posebnih listov, tako bojo tudi v novem letu storile kadar koli bo potreba, da bravci obširniše zvedo vse imenitnejše stvari po svetu (432).