KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJKSEGA   Vefecenjeni gospod Doropoljski!             drug vojak! OCuvaj torej svojega vojaka ne-
^vt"10 '" S"LiC0 V ¦¦ZVmČkU"-   P°   ^^"jc^s^aS,   'a/pV,
zdravlja vas          ^                                          ki staršev več nimam, svoj - žep!
SveUzar IlcSlč,
učenec 4. raz. v I.jublianl.               Vetanjctii gospod Doropoljski!
____                                              Ker Vam Milan Prevcc morda ne bo znal
_             -         *_______                  odgovoriti   na VaSe vprašanje v ll. številki,
*       ¦"*                                                           odgovarjam jaz.  Ravno   se   učinio o  deželi
________                     Pilipuh, kt lcžl med saverovzhodom in ]ugo-
^^.---------                       ——-               zaliodom mcd nebom in zemljo. Hrib Tiček-
¦"^"^                                                             taček je tako visok, da ga laliko preskcči naša kokoš, ki je nimamo. Pri Žabjem gradu leži
W,                                             tisto najglobočje jezero ŽibaŽaba,  ki je glo-
¦Tm                                             boko pol milimetra.   Toda sedaj je že posu-
^f    /                                šeno, kcr ga je izpil naŠ kanarček, ki je pa
Rffl^/                                   umtl Žc lansko leto.
Jffli                                           Pozdravlja Vas
«SSt                                                                             vdana
W*^7                                                               Matija Ganglova,
__^/     y .-------                                                    učenka VI. raz. v Idriji.
*-            *^___J   ~~-—      ^^   ¦—           Odgovor:
Umela si šalo, izgovorjeno v obliki vpra-šanja, ki sem ga stavil v odgovoru na MUana
Odgovor:                                                          Prevca.  Dežele  Plhpuh, hriba Tičektaček in
Ljnbi Svetozar!                          je,ze" ^ibažaba nl na tej božji zemljici, ravno-
'                                               tako kakor ntmaš ti kokoS' m kanarčka. Brcz
Kakor vidiš,   ustrezam Tvoji   prošnji   in    dežele, hriba in jezera, vzraslih v moji šaljivi
priobčujem Tvoje pismo s sličico vred. Tvoj    domišljiji,  lahko prebijemo;   težje je seveda
vojak dela prav moške korake;   lakoj spo-    brez  kokoši,   ki   bi Ti   sedaj gotovo  dobro
znamo,  da je na straži.   Ko se vrne damov,    služila.   da  zadiSi   lepo  pefena na krožniku
ga moraš opozoriti,   da  naj dene  puško  na    pred Teboj! Tudi kanarčka je škoda. Sladko
desno ramo! Vojak na straži — puška pa na    bi žvrgolel  in   Ti   napravljal  veselje  v  teh
levi rami, toje vendar proti strogim vojaškim    žalostmli časili.  Želim, da prideS Čimprej do
predpisom! Ako ga zapazi njegov poveljnik,    kokoži in kanaička,   kadar se  to  zgodi,   mi
ne bo zanj nobene pomoči;  vojak bo moral    sporofi, kakor Ti jaz o priliki nekaj veselega
v zapor,  a njegovo sedanjo vlogo orevzame    povem o deželi, hribu in jezeru!