Št. 114 (16.150) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil, Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govc Dri Gorenji Trebuši, od 18. septembra ' ^ i. n,v,: ’°45 v tiskarni "Slove- nija" pc _ /ojskim pri Idriji, do /. maja 1945 pa v osvobojenem Tistu, '-Jer je izšla zcdr.ja . vilka. Bil je ed.,' ’"mi partizanski DNEVNIK v za-sužnjerv F - TRST - UI. Monrt ^/7796600_____ GOfttCA O £.t;- 01/53338. ČEDAD JI...„,00 28-Tel._ _ POŠTNINAPlAc N I lij? Spedizione in abbonarK ie 45% Art 2, comma20b,iegge 66296-Riale diTriesle SOBOTA, 16. MAJA 1998 Z oceno bo treba počakati Bojan Brezigar Novica je predsi-n°čnjim v nekaj minu-lah obšla vso deželo: dej-styo, da je velika založ-njska hiša tednika ^'Espresso kupila oba Pomembna italijanska dnevnika v Furlaniji -Julijski krajini, je seveda Pomembna. Vzbudila je Veliko pozornost in v bistvu demantirala tiste, ki so pred kratkim, ob imenovanju videmskega mdustrijca Melzija za Predsednika hajvecje tržaške banke, z zaskrbljenostjo opozarjali na koncentracijo prevelike uBlasti v enih samih rokah. Med temi ni bilo veliko politikov, kar bi morda dalo slutiti, da je bila »operacija UEspres-s°« nekaterim že pozna-Ua in da je Melzijeva trditev, da je Slo za kupčijo, ki se ji ni mogel °dreci, resnična v vseh Pomenih, ki ji ga je mo-8°Ce pripisovati. Sicer pa je res, da je mstnistvo obeh velikih dnevnikov, solastništvo dveh velikih zasebnih Revizijskih postaj in Predsedstvo ene naj-Vecjih bank, dejansko Prevelika koncentracija v enih samih rokah. Da ?re za nekaj začasnega, Je bilo verjetno marsiko-biu znano že ob Melzije-Vem imenovanju za Predsednika CRT in za-0 takrat ni bilo večjih Pulemik. vprašanje, ki se pojavlja ob vsakem pre-°du je, kako naprej. si vemo, da sta svobo-a in pluralizem tiska badvse kočljivi zadevi, e zlasti v sodobni druž-11 *n v krajih, kjer je si-Uacija dejansko mono-P°lna. Doslej so bile i.fbzne nebistvene raz-slke v liniji obeh Casopi-n.v’ kar samo po sebi še * pluralizem. Kako bo dRej, je seveda veliko pPrasanje. Kot je tudi ve-Jko vprašanje, ali je ta fUfihod kako povezan z ižnjimi volitvami. So-..®c po reakcijah poli-jkov, tako pozitivnih .°t tudi negativnih, bi y°Vek sodil, da je tako. jndar pa bo treba tudi krat počakati na pra-? oceno, ki jo bodo, kot majno, dali bralci. lalfv®0tovo Pa že scdnj Zal .reCem°> da se je s °žnistvo v naši deželi Usm1^6,11110! Pre) §a )e .^merjal deželni kapital ^ J® bilo torej v večji V- ^ Podrejeno njego-Pr jbturestim, ki so bili Zn e.2no deželnega 8arCa*a’ sednj bo to dru-alj ^ oceno, ali je bolje P°cak S,e’ truba še INDONEZIJA / V SILOVITIH NEREDIH ŠTEVILO ŽRTEV HITRO NARAŠČA V plamenih veleblagovnice v Džakarti zgorelo skoraj 200 ljudi Požar so podtaknili demonstranti - Predsednik Suharto ne razmišlja o odstopu DŽAKARTA - Položaj v indonezijski prestolnici postaja vse bolj eksploziven in grozi, da se bo spremenil v splošno državljansko vojno. V nemirih v Džakarti je v požaru v veleblagovnici, ki so ga vCeraj podtaknili demonstranti, umrlo približno 200 ljudi. Po navedbah indonezijskega radia je veC demonstrantov vdrlo v petnadstropno veleblagovnico v vzhodnem delu mesta. Demonstracije proti režimu predsednika Suharta se nadaljujejo, toda Suharto vsaj za zdaj o odstopu ne razmišlja. Na 11. strani ZALOŽNIŠTVO / PO KUPČIJI MELZI - L^SPRESSO Domneve o usodi Piccola in Messaggera veneta TRST - V tržaških in videmskih krogih odmeva novica o »prodaji« dnevnikov 11 Piccola in Messaggera veneta založniški grupi L’Espresso-La Repubblica. Četrtkova izjava nekdanjega lastnika obeh dnevnikov, videmskega industrijca Carla Emanueleja Melzija, da je prodal Časopisa, je bila tako nepričakovana, da niso zanjo vedeli niti v vodstvih obeh dnevnikov. Časnikarji so se sestali na skupščinah in sedaj Čakajo, kaj se bo zgodilo. Opozarjajo pa, da bi morala oba Časopisa ohraniti svojo krajevno avtonomijo. Obstaja namreč nevarnost povezave II Piccola in Messaggera veneta z drugimi številnimi dnevniki grupe L’Espresso, s Čemer naj bi obubožali tisk v Furlaniji-Julijski krajini. Levi demokrati in Zeleni so zamenjavo lastništva ugodno ocenili, SKP je previdna, odločno pa ji nasprotuje deželni tajnik Severne lige, ki je včeraj izjavil, da je svoboda tiska v nevarnosti. Na 3. strani Pozitivni premiki glede Kosova BEOGRAD - V kosovski krizi je končno prišlo do pozitivnega premika. Jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič in vodja kosovskih Albancev Ibrahim Rugova sta se vCeraj v Beogradu dogovorila za začetek pogovorov o prihodnosti Kosova, s katerimi bosta srbska in albanska delegacija zaceli prihodnji petek. Kot piše v sporočilu za javnost po njunem prvem srečanju, naj bi pogovori potekali vsak teden. Na 11. strani LOS ANGELES / UMRL FRANK SINATRA The Voice je utihnil LOS ANGELES - V Los Angelesu je v starosti 82 let vCeraj ob 5.50 po srednjeevropskem Času umrl ameriški pevec Frank Sinatra, znameniti »The Voice«. Bil je živo utelešenje ameriškega zvezdnika in precej sporna osebnost zunaj odra. Legendarni zapeljivec modrih oCi in zamolkega glasu je umrl v bolnišnici Cedars-Sinai za posledicami srene kapi. Po srčnem napadu januarja lani se Sinatra ni veC kazal v javnosti in so ga večkrat sprejeli v bolnišnici, nazadnje pred mesecem dni. Sinatra, sin italiian-skih priseljencev, je bil eden najslavnejših pevcev in igralcev vseh Časov. Zapustil je prek sto albumov in posnel 58 filmov. Na 20. strani LD: Travanut naj bo predsednik FJK TRST - Levi demokrati predlagajo Renza Tra-vanuta za predsednika deželnega odbora. Predlog je iznese.l deželni tajnik Sandro Maran, ki se je zavzel za deželno koordinacijo Oljke in tudi za uvedbo večinskega volilnega sistema. Levi demokrati se zavzemajo, da bi FJK po volitvah vodilo zavezništvo podobno tistemu, ki v Rimu podpira Romana Prodija. Travanut je izključil kakršenkoli dialog s Severno ligo, dokler se bo ta stranka zavzemala za odcepitev Severa in za takozvano Padanijo. Na S.strani Gorica: še danes kandidatne liste V Gorici je do sinoči le pet strank, ki bodo sodelovale na upravnih volitvah za obnovo občinskega sveta, vložilo kandidatne liste in dokumentacijo. Vseh strank oziroma gibanj bo predvidoma enajst, sedem pa je kandidatov za mesto župana. Stran 8 Programska konferenca SKGZ Ponuditi nekatere predloge za rešitev problemov in dilem slovenske manjšine je bil smisel programske konference tržaške SKGZ. Uvod v konferenco je bila programska platforma, ki jo je vodstvo pokrajinske SKGZ izdelalo v sodelovanju z včlanjenimi organizacijami. Dokument je izhajal iz vzrokov krize same SKGZ in manjšine, obenem pa navedel tudi priložnosti, ki jih ima manjšina v novih razmnerah. Na 4. strani Koroška: manjšina spet diskriminirana CELOVEC - Južnokoroške občine nočejo priznati pravic slovenske manjšine in krčevito odklanjajo dvojezične otroške vrtce. Občinski svet Dobrle vasi je spet zavrnil možnost, da bi v okraju Velikovec uvedli dvojezični otroški vrtec. Proti zopetnemu primeru diskriminacije so protestirali na shodu, ki ga je ob 43. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe priredil Narodni svet koroških Slovencev. Udeleženci so poudarili, da zahtevajo polno uresničitev 7. člena pogodbe. Na 3 strani JhCahnim Promocionalna spomladanska prodaja s popusti od 30% do 60% KOLEKCIJE ifrkJ ZA POSEBNE PRILOŽNOSTI zenska moda Inka' MOŠKA KAUTEN MODA FENDI tP G. Valentino OBLEKE IN SRAJCE PO MERI j ^ jjjj Trst ■ Ul. SETTEFONTANE16 - TEL. 040/367134 /VAJU ____USTAVNE SPREMEMBE / PO ZNANIH POLEMIKAH_ Reforme: D’Alema spravljiv do lige in SKP Predsednik Violante se je sprl z nekaterimi ligaši Predsednik komisije za reforme Massimo b'Alema NOVICE V nerazsodnosti razlog za krvav pokol PAVIA - Vas Mede Lomel-lina pri Pavii je predsi-nocnjim doživela najhujšo travmo v svoji zgoodovinL Antonella Tempella (na sliki), 35-letna uslužbenka krajevne pošte, je dve leti tre-n i r t a 1 a streljanje s pištolo. Kupila je 22-kalibrsko športno pištolo in predsi-noCnjim je sedla v avto ter se odpeljala v 10 kilometrov oddaljeno Candio, kjer je do pred kratkim živela z možem. Počakala ga je, da se vrne in vanj izstrelila pet nabojev. Mož, Enrico Praga, je obležal v mlaki krvi, a Antonella se je takoj odpravila k naslednji žrtvi: prijatelju Giuseppeju Dormelandiju, s katerim je živela v zadnjem času. Ustrelila ga je z dvema streloma v tilnik in takoj nadaljevala svoj smrtonosni pohod. Nato se je napotila k svoji sestrični Ma-riucci Rossi: našla jo je s hčerkico Camillo v naročju: tu je ustrelila enkrat. Krogla je oplazila Camillino oko in ubila Mariuccio. Vendar se njen pohod še ni končal. Osšla je k materi, ubila še mater in se nato ustrelila. Ko so prišli karabinjerji, je bilo že prepozno. V Lombardiji največ prometnih nesreč RIM - Lombardija je na prvem mestu med italijanskimi deželami glede na število prometnih nesreč. V letu 1996 je bilo v tej deželi 36.596 prometnih nesreč z 918 smrtnimi žrtvami in 52.751 ranjenci. Po številu hudi prometnih nesreč pa je na prvem mestu Apulija. Če pa število nesreč primerjamo s število avtomobilov v posamezni deželi ugotovimo, da je na prvem mestu Furlanija-Julijska krajina. Sicer pa je po številu nesreč Italija na šestem mestu v Evropi. Sladoled je dober, jogurt je zdrav RIM - Sladoleš kupiš, ker ti je všeč, jogurt pa, ker je zdrav. To izhaja iz ankete, s katero so hoteli ugotoviti, zakaj vsak Italijan poje poprečno 7 kilogramov sladoleda letno in zakaj je narasla tudi poraba jogurta. Kar 99 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da kupijop sladoled, ker jim je všeč, pri jogurtu, oziroma raznih jedilih iz jogurta, pa 85 odstotkov meni, da koristi zdravju in to navaja kot glavni razlog za nakup. V zvezi s sladoledom je treba še povedati, da ga kar 82 odstotkov vprašanih kupuje v baru, le 18 odstotkov pa v trgovini. RIM - Predsednik dvodomne komisije za reforme Massimo D’Alema poziva Severno ligo in komuniste, naj se spet vključijo v parlamentarno soočenje o ustavnih spremembah. V znak dobre volje je voditelj Levih demokratov predlagal in dosegel odložitev razprave o pristojnostih predsednika republike pri razpustitvi parlamenta, medtem ko je zbornica dopoldne odločila, da bo državni poglavar izvoljen v dveh volilnih krogih. Poslanci Lige in Stranke komunistične prenove so predvčerajšnjim po odobritvi pravil za neposredno izvolitev predsednika republike iz protesta napovedali, da ne bodo več sodelovali v debati o reformah. Če je stališče SKP v bistvu sad doslednega stališča te stranke (Bertinotti in njegovi menijo, da je to uvod v avtoritarno republiko), je zadržanje Bossijevih pristašev precej nedosledno, saj so se v dvodomni komisiji opredelili za direktno izvolitev predsednika. Stališče Lige je očitno politične narave. Za kroniko naj povemo, da so se nekateri njeni poslanci včeraj glasno sprli s predsednikom zbornice Lucianom Violantejem, ki se je zavzel za čimprejšnjo odobritve sistemskih in ustavnih reform, »s katerimi bo Italija končno postala moderna država«. D’Alema je včeraj, kot rečeno, pozval ti dve stranki, naj se premislita in naj se-znova vključita v parlamentarno sooč>enje o ustavnih spremembah. Medtem ko SKP molči, je Liga dala vedeti, da bo proučila »ponudbo« vodje Levih demokratov, odvisno pač, kaj bo dobila v zameno... Pri »Forza Italia« medtem zatrjujejo, da ne bodo zavirali odobritve ustavnih reform, bojijo pa se utrditve takozvane politične osi med Dilemo in Gianfrancom Fi-nijem, na katero sicer opozarjajo tudi nekateri vidni predstavniki SKP, ki napovedujejo »vroče poletje« za vlado Romana Prodija. Pri tem ne mislijo toliko na ustavne reforme, kot pa na ukrepe za zajezitev brezposelnosti in za razvoj manj razvitih dežel. PREISKAVA / BRESCIA ALI PARMA? Gelli: domneve, kam ga bodo zapili Nekdanji voditelj lože P2 po je še no begu in zaenkrat nič ne kože, do bi se skesal FIRENCE - Zadeva Gelli še vedno buri italijanske duhove. Včeraj se je razvila polemika o zaporu, v katerem naj bi nekdanji voditelj prostozidarske lože P2 prestal 8 let in pol ječe. Po nekaterih vesteh naj bi ga zaprli v zapor v Brescio, po drugih pa naj bi ba namenili v Parmo. Tam naj bi izrecno zanj zgradili posebno strukturo, ki je tudi precej drago stala. V Parmi je Gelli že prebil slaba dva meseca po ekstra-diciji iz Švice in sicer od 17. februarja do 11. aprila 1988. leta, nakar so zanj odredili hišni pripor zaradi zdravstveni razlogov. Vse te domneve o zaporu, ki naj bi »gostil« prosto- zidarja, pa so vsaj zaenkrat račun brez... Gellija, saj se »mojster« še vedno skriva. Tožilstvo iz Catanie bo medtem jutri zaslišalo Gellijevega sina Maurizia Gellija in njegovo ženo Sereno Pači, ker naj bi bila informirana o Gellijevem pobegu. Zaslišala ju bosta namestnika javnega tožilca Mario Amato in Flavia Panzano, ki vodita preiskavo o zdravstvenih potrdili, ki jih je Liciu Gelliju izdal kardiokirurg Mauro Abate, proti kateremu so uvedli preiskavo zaradi lažnih izjav v aktih, ki so bili namenjeni sodni oblasti. Oglasila se je tudi nekdanja predsednica parlamentarne komisije o loži P2 Tina Anselmi, ki se je obregnila ob intervju Gellijevega starejšega sina Raffaella. Po njenem mnenju Raf-faele Gelli je le potrdil tisto, kar je komisija o loži P2 že domnevala, in sicer, da je štela tajna loža od 1.500 do 2.000 članov, torej mnogo več od tistih 962, ki so se znašli na znanem seznamu iz kraja Casti-glion Fibocchi. Ansel-mija zato meni, da obstaja še cela vrsta fra-masonov, ki jih niso odkrili, in jih tudi ne bodo, ker Gelli je dal jasno razumeti, da o tem ne bo govoril, kot ni pred njim govoril Ser-gio Cusani, obtoženec na procesu Enimont. GENOVA / PRIZNANJE SERIJSKEGA MORILCA GENOVA - V torek, po krajšem zasliševanju pred sodniki iz Piemonta, ki se ukvarjajo z umorom dveh zapriseženih stražnikov v kraju Novi Ligure, je Donato Bilan-cia dejal: »Vi, ki prihajate iz Ales-sandrie, oprostite se v mojem imenu pri svojcih obeh stražnikov. Ne vem, kaj se mi je tistega večera zgodilo, nisem hotel tega narediti.« Dan kasneje se je začela dolga izpoved o številnih zločinih, zaradi katerih je po vsej Liguriji, posebno na vlakih, nekaj časa vladal pravi teror. Odvetnik Enrico Franchini je dejal, da gre početje Donata Bilancie pripisati hudim problemom, ki so povezani z njegovo osebnostjo: »Ne more si razložiti, kaj se je v njem nenadoma dogajalo, sedaj je zaprosil, da ga zdravijo.« Vse pa naj bi počel sam in na lastno pobudo. Franchini je že napovedal, da bo zahteval psihiatrično ekspertizo. Morda je Bilancia res potreben zdravnika, morda pa gre za navadno pretvarjanje. Pravijo, da ga je izdal neki prija- KAMPANIJA / PO VELIKIH USADIH NA OBMOČJU SALERNA _ Novo deževje ogroža prizadete kraje Podtajnik Barberi zaskrbljen predvsem za 4.000 reševalcev - Možnost evakuacije NEAPELJ - Na območjih, ki jih je pred desetimi dnevi preplavilo blato, obstaja nevarnost ponovnih usadov. Včeraj okoli 12 ure je civilna zaščita začela s sireno opozarjati prebivalce nekaterih krajev, naj bodo pripravljeni na evakuacijo, kajti meteorologi so napovedali ponovno deževje. Zaenkrat evakuacije še niso izvedli, vendar je vojska v stalni pA pravljenosti, da s kamioni prepelje prebivalstvo n® varno. Siano in Quindic) sta vsekakor najbolj ogrožena kraja. Sicer pa je podtajnik civilno zaščito Barberi včeraj dejal, da so zaskrbljeni predvsem za reševalce. Skupno gre za 4.000 ljudi, od teh več ko 1.000 prostovoljcev z 200 prevoznimi sredstvi in 4 bagerji. Prostovoljci, kat®' re so namestili v šestih ta boriščih, se ukvarjaj0 predvsem z iskanjem ti)1 pel, z reševanjem blaga i poškodovanih poslopij P1 z raznimi socio-asisten cialnimi dejavnostmi-Druge funkcije Pa opravljajo predvsenj vojaki in gasilci. Vsi ljudje delajo na območju1’ ki jih morebitna p ono vi tev usada najbolj ogroža-To velja še zlasti za Sar no, kjer je količina bla res ogromna in reševa ^ ne morejo uporablja težkih strojev. Hitrost dela, ki ga opravljajo, je visna od količine blatad-r jo lahkom odstranijo- ^ pa so ceste ozke, p°te to delo zelo počasi. medtem pa se Sp • daljuje polemika o pris^_ nosti posameznih n1 strov. Včeraj je vanjo P segel tudi minister kmetijske dejavnosti to, ki je je včeraj sicer z ^ previdno, vendar P ovrednostil svoje num^ v Donato Bilancia je za seboj pustil vsaj 18 smrtnih žrtev Ne ve si razložiti, kaj go je sililo, do je tako ubijal telj, »Pino«. Pred letom dni mu je prodal črni mercedes, vendar Bilancia računa ni poravnal in lastništva niso prepisali. V zameno so Pinu na dom prinašali račune z avtoceste, z odseka Genova - Ventimiglia, ki ga je Bilancia prevozil vsaj 40-krat, čeprav je bila njegova »viacard« že zdavnaj neveljavna. Pino je nekaj začel sumiti, odšel je po avto pod pretvezo, da ga mora popraviti, in ga izročil agentom, ki so namestili mik-ro-prisluškovalne naprave. Obenem je prijatelja povabil na dom, ponudil mu je skodelico kave, tako da je policija prišla do njegovega DNA: bU je isti kot DNA morilca, ki je imel spolni odnos s prostitutko Tessy, katero so našli mrtvo blizu stanovanja, kjer prebivajo starši Bilancie. Donato Bilancia je dvojici Abel -Furlan prevzel tragični »sloves« serijskega morilca (Abel in Furlan, ki sta se podpisovala z imenom »Ludvvig«, sta ubila 15 oseb), priznal je, da je s pištolo kal. 38 streljal v 15 primerih in ubil vsaj 18 oseb. Priznanje se nanaša na vseh 12 umorov, ki so od lanskega 24. oktobra okrvavili Ligurijo, in dva druga, do katerih je prišlo pred omenjenim datumom, o katerih pa niso znane podrobnosti. Omenjenega 24. oktobra je ubil zakonca Maurizia Paren-tija in Carlo Scotto, ukvarjala"' sta se s hazardnimi igrami, pobral jima je okrog pol milijarde lir in nekatere dragocenosti; sledila je cela vrsta umorov (priletna zakonca, prostitutke, dva upravitelja menjalnic, zapriseženi stražniki, dve potnici v vlaku). Edina še živa priča je trans-seksualec Jorge »Lorena« Castro, Bilancia je vanj sicer streljal, bil je prepričan, da je mrtev, a se je čudežno rešil. Morebiti je Bilancia vpleten še v katerega od 10 umorov, Id so se v Liguriji pripetili v zadnjih 5 letih in so še nepojasnjeni. Glede serijskih morilcev je Italija na 5. mestu, za ZDA (60% vseh znanih serijskih morilcev), Anglijo, Nemčijo, Francijo in pred Mehiko, Madžarsko, Avstralijo in Rusijo. stvo in njegovo vlog0 odnosu z deželami- ZALOŽNIŠTVO / PICCOLO IN MESSAGGERO VENEJO VOLITVE / ZA PREDSEDNIKA DEŽELNE VLADE Presenečenje zaradi »prodaje« dnevnikov Grupa L 'Espresso povečala prisotnost med krajevnimi dnevniki LD predlagajo Renza Travanuta »Čimprej politična koordinacija Oljke in tudi nova deželna volilna zakonodaja« TRST, VIDEM - Novi-Ca o spremembi lastništva tržaškega dnevnika II Piccolo in videmskega dnevnika Messaggero Venete je bila tako nepri-cokovana, da je presenetila sami vodstvi obeh dasopiSoV- Nič ni kazalo, da bi se videmski industrij ec Carlo Emmanuele Melzi, ki je pred dvema tednoma postal predsednik Tržaške hranilnice, °drekel svojemu krajevnemu »papirnemu imperiju.« In vendar: v Četrtek zvečer, nekaj minut Potem, ko je tiskovna agencija Ansa objavila novico o prodaji »njegovih« dnevnikov založnici grupi L’Espresso-La tepubblica, je - vedno Preko tiskovne agencije -najavil, da ni mogel zavrniti ponudbe 125 mili-Jard lir, kolikor jih bo Prejel od prodaje delnic dfUžbe Nce-Newco Edit, je lastnica obeh Časopisov. Tržaški II Piccolo je Posvetil novici le uvodni, enokolonski naslov na prvi stran. »O zadevi nismo nič vedeli, zato nismo mogli napisati ničesar več od tistega, kar srno,« je povedal eden °d novinarjev po skup-Scini, ki so jo sklicali na vrat na nos v noCnih urah. Videmski Messagero eneto je ravnal dmga-e- Na uvodnem mestu Prve strani je objavil spo-[ncilo založnika Carla Nelzija, pod njim pa sin-Calno noto, ki sta jo Podpisala predsednik ®želnega sindikata no-itiarjev Gnido Vitale in Nnica sindikata Ales-andra Beltrame. V njej gotavljata, da bi se bilo treba nujno Cimprej soočiti z novim založnikom. Podjetniški prestiž grupe L’Espresso sam po sebi namreč še ne more zagotoviti zaščite dveh na teritoriju zakoreninjenih in ločenih Časopisov, ki morata ostati taka, kakršna sta. Sindikalni odbor videmskega dnevnika je včeraj zahteval srečanje z novim glavnim delničarjem, da bi izvedel za njegove založniške načrte. Njegov nastop ima svetle in temne plati. Med temnimi je sindikalni odbor omenil dejstvo, da je prišel Messaggero veneto prvič v roke industrijcev izven dežele; med svetlimi pa možnost konkurenčnosti z beneškim Gazzettinom, kar sedaj ni bilo mogoče zaradi skupnega lastništva obeh dnevnikov. S prevzemom lastništva ll Piccola in Messag-gera veneta je grupa L’Espresso še utrdila svojo vodilno vlogo med krajevnimi dnevniki v Italiji s skupno prodajo skoraj 500 tisoC izvodov, predvsem pa je prodrla na italijanski severovzhod, kar ji ni uspelo, ko je pred kratkim skušala kupiti krajevne dnevnike iz Verone, Vicenze in Brescie. V prvih štirih mesecih letos je Messagero veneto zabeležil povišek prodaje za 2, 5 odstotka, II Piccolo pa kar 6 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani: prvi prodaja 51 tisoC izvodov, drugi 49 tisoC. Nakup obeh dnevnikov naj bi omogočil skupini L'Espresso veCji priliv reklame, kar naj bi bil tudi eden od vzrokov, ki so privedli do presenetljive založniške operacije. Nobenega dvoma ni, da bo sprememba lastništva obeh italijanskih dnevnikov v Furlaniji-Ju-lijski krajini, vzbudila številne reakcije. Včeraj jo je tržaški župan Ric-cardo Illy takole ocenil: »Nov lastnik je tako imenovani “Cisti" založnik, saj se ukvarja samo z založništvom. Mislim, da bo omogočil boljše povezovanje v vsedržavnem okviru, ker menim, da bo prišlo odslej do lažjega posredovanja novic iz naše dežele na vsedržavno raven, in to prav preko razvejane mreže vsedržavnih in krajevnih Časopisov grupe L’Es-presso. Obenem pa menim, da bo založnik tudi dovolil razvoj obeh posameznih dnevnikov v krajevnem okviru, da bosta lahko še naprej ostala verna poročevalca o dogajanjih v naših krajih.« Predsednik deželne svetovalske skupine Levih demokratov Renzo Travanut je ocenil, da gre za pozitivno operacijo, saj je novi lastnik »Cisti« založnik in je tudi velikega prestiža. To bo lahko odprlo nova obzorja obema dnevnikoma v deželi, ki se nahaja na strateško pomembnem območju Evropske unije, a tudi ohranilo njuno vlogo pričevalcev različnosti, ki sestavljajo deželno skupnost. Travanut je zaželel, da bo poklicnost novega lastnika zajamčila politični pluralizem v deželi, razvojne perspektive pa zagotovile ohranitev delovnih mest. Stranka komunistične prenove je v svojem tiskovnem sporočilu zapisala, da Melzijevega odhoda ne gre objokovati, ker je bilo za njegovo upravljanje značilno krčenje delovnih mest. Nov založnik ne bi smel po njegovi poti, saj bi pomenila morebitna ukinitev avtonomije obeh Časopisov in ustanovitev enega samega deželnega Časopisa prav tako napad na svobodo tiska. Medtem ko so Zeleni zamenjavo lastnika obeh dnevnikov v Furlaniji Julijski krajini ocenili pozitivno, pa jo je deželni tajnik severne lige Roberto Visentin ostro obsodil. Po njegovem mnenju operacija potrjuje Oljko kot »gospodarja informacije«. Dodal je, da »režim napreduje«, in da je »svoboda tiska v nevarnosti«, ob koncu pa je omenil, da je sedaj mogoče razumeti, zakaj si je dosedanja deželna uprava FJK »toliko prizadevala za liberalizacijo prodaje dnevnikov.« TRST - Levi demokrati predlagajo svojega predstavnika Renza Travanuta za predsednika deželne vlade. To so naredili v prepričanju, da morajo biti volilci predhodno seznanjeni s hotenji strank, ter v upanju, da bodo podobno pred volitvami naredile tudi ostale politične sile. Volilci morajo pravzaprav vedeti, za kaj in za koga volijo, čeprav proporCni volilni sistem prepušča strankam prosto roko pri oblikovanju koalicij in podobno. Levi demokrati, kot je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril deželni tajnik Sandro Ma-ran, predlagajo Travanuta v znak spoštovanja do volilcev in tudi izhajajoč iz pozitivne izkušnje deželnega odbora, ki ga je vodil prav sedanji kandidat za predsednika. Slednji je med prioritetne naloge novega deželnega sveta omenil večinski volilni sistem, direktno izvolitev predsednika Dežele, možnost zunanjih odbornikov ter tudi možnost samorazpustitve skupščine. Za dosego teh ciljev je nujno potrebna revizija posebnega deželnega statuta. Maran (srečanja z novinarji se je udeležil tudi Miloš Budin) je ostalim levosredinskim strankam predlagal ustanovitev deželne koordinacije Oljke, glede povolilnih scenarijev pa je izrazil upanje, da bo FJK vodilo politično zavezništvo, podobno tistemu, ki v Rimu podpira Romana Prodija. S Severno ligo ni mogoč noben politični dialog vse dokler se bo ta stranka zavzemala za odcepi- tev Severa od Juga ter za takozvano Padanijo. Levi demokrati računajo na izvolitev desetih deželnih svetovalcev (po dva v Trstu, Gorici in Pordenonu, tri v Vidmu ter enega v tolmeškem volilnem okrožju). Maran je poudaril pomen, da so med kandidati LD tudi številni predstavniki raznih duš reformistične levice; poleg vidnih vsedržavnih voditeljev Hrasta (govori se tudi o obisku Massima D’Aleme) bosta med volilno kampanjo prišla v FJK tudi vidna socialista oziroma laburista Valdo Spini in Giorgio Benvenuto. Na osnovi javnomnenjske ankete, ki jo je tržaško podjetje SWG izvedlo med volilci Severne lige, izhaja, da večina pristašev Bossijeve stranke (približno 60 odst.) ne nasprotuje zavezništvu s Kartelom svoboščin, a pod pogojem, da bi bila ta edina izbira. Nasproten podatek pa zadeva volilce desnosredinskega zavezništva, posebno Nacionalnega zavezništva, ki v glavnem nasprotujejo kakršni koli navezi z ligaši. Večina anketirancev (60 odst.) raznih političnih prepričanj meni, da je tudi v naši deželi problem številka ena brezposelnost, na drugem mestu (59 odst.) je zdravstvo, na tretjem (36 odst.) pa zelo pomanjkljive socialne službe. V brk pisanju javnih občil in stališčem nekaterih strank, začenši seveda s Severno ligo, je le 4,7 odst. anketirancev mnenja, da je federalizem glavni problem, s katerim bi se morala soočiti nova deželna uprava. ''{trst / POSVET O SPREMEMBAH V PODELJEVANJuTn EU: manj sredstev za FJK? Na osnovi predlaganih sprememb bi izpadla iz objektiva 2 TRST - Z novim pravilnikom, ki ga Podlaga Evropska komisija, bi Italija ir Udi Dežela FJK v novem tisočletju (na-Crt govori o obdobju 2000-2006) prejeli •nanj evropskih sredstev, namenjenih JUanj razvitim področjem ali pa pose-nim projektom. O tem, s posebnim Poudarkom na tako imenovanih obje-dvih 1 in 2, je bil govor na vCeraj-ari)em posvetu, ki sta ga v tržaškem ho-Savoia Excelsior v sodelovanju 2 pUženjem Evropski dialogi pripravila frrlamentarna skupina Stranke evrop-jga socializma in Delegacija Levih ernokratov v evropskem parlamentu. Kot sta poudarila predsednik zdru-senja Evropskih dialogov Giorgio Ros-'•• in glavni poročevalec, evropski Poslanec Rinaldo Bontempi, je bil po-et organiziran z dvojnim namenom: P° eni strani naj bi prizadeti prejeli ui točnejše informacije o načrtovanih Preniembah v podeljevanju evropskih ostev, po drugi pa naj bi se osnovale ®kakšen »interesni tabor«, ki naj bi Ušal vplivati na dokončne odločitve r° reagiranje na napovedane spre-0 ®?}be, je podčrtal Rossetti, lahke p 'j1 marsikatero negativno posledico avsem pa je pomembno, da se glede kn' ate.r^ specifičnih vprašanj izobli-*e cmi širše skupno stališče. Na po- svetu pa naj bi tudi osvetlili morebitne posledice, ki bi jih spremembe povzročile na deželni ravni: uvodnemu informativnemu delu so namreC sledila poročila krajevnih strokovnjakov na raznih področjih, za njimi pa je spregovorila še vrsta kandidatov, ki se na različnih listah potegujejo za izvolitev v nov deželni svet. V obrisu je spremembe (dokument je izredno obsežen) predstavil Rinaldo Bontempi, ki je naglasil, da bi bila Italija in posledično tudi Dežela FJK, s spremembami glede objektivov 1 in 2 v bodočnosti oškodovani (Sardinija in Molise po vsej verjetnosti ne bi bili uvrščeni veC v okvir objektiva 1, prav tako pa je vprašljivo, Ce bi posamezna območja FJK še sodila v objektiv 2). VeC možnosti kot doslej pa naj bi se odpiralo Čezmejnemu sodelovanju, glede katerega bodo ukinili dosedanje projekte, uvedli pa nove, ki naj bi bili še posebej naklonjeni državam, kandidatkam za vstop v EU (oz. sodelovanju z njimi). Boljše pa se piše tudi tako imenovanemu objektivu 3, namenjenemu izobraževanju in informiranju, tem področjem namerava Evropska komisija, ki bo o tem odločala (evropski parlament ima posvetovalno vlogo), odmeriti veC sredstev kot doslej, (bip) _________KOROŠKA / DVOJEZIČNI OTROŠKI VRTCI__________ Protislovenska diskriminacija se nadaljuje Tudi v Dobrli vasi preprečili dvojezično skupino - Frasnelli kritičen do Koroških politikov CELOVEC - Diskriminacija slovenske manjšine na Koroškem se kljub protestom iz vse Avstriji in tudi obsodbi mednarodnih ustanov nadaljuje. V Četrtek zvečer je občinski svet dvojezične občine Dobrla vas v okraju Velikovec vnovič odklonil uvedbo dvojezične skupine v javnem občinskem otroškem vrtcu, ko je z 12 glasovi proti in 11 za zavrnil predlog (slovenske) Enotne liste za uvedbo dvojezične skupine jeseni letos. Proti dvojezični skupini je glasovalo vseh enajst socialdemokratskih odbornikov na Čelu z županom Josefom Pfeiferjem ter odbornico Haiderjevih svobodnjakov, za pa so poleg zastopnikov EL glasovali še odborniki ljudske stranke in bivši odborniki svobodnjaške stranke, ki so bili prav zaradi pozitivnega stališča do dvojezične vzgoje izključeni iz stranke. Negativna odločitev je bila sprejeta kljub enajstim prijavam za dvojezično skupino. Prijave je vodja svetovalske skupine Enotne liste Rudi Vouk ob začetku seje predal županu. Na novinarski konferenci deželne Enotne liste včeraj v Celovcu je njen predsednik Andrej VVakounig zopetno zavrnitev dvojezične skupine v Dobrli vasi ostro obsodil. Poudaril je, da gre za kršenje temeljnjih Človekovih pravic in napovedal, da se bo EL še naprej borila na deželni, zvezni in evropski ravni, da bo ta pravica zagotovljena tudi otrokom na Južnem Koroškem. V luči negativnih sklepov v kar petih občinah je VVakounig na tiskovni konferenci ponovil zahtevo vseh slovenskih organizacij na Koroškem, naj se občinam v tem vprašanju odvzame pristojnost in se ga reši z deželnim ali zveznim zakonom. Na tiskovni konferenci EL navzoči predsednik kluba deželnih poslancev Južnotirolske ljudske stranke (SVP) Hubert Frasnelli pa je odločitev v občini Dobrla vas komentiral z vel-kim razočaranjem. »V Evropi za taka dejanja ni razumevanja«, je poudaril in hkrati koroške deželne politike povabil na Južno Tirolsko, da se v tej deželi, kjer živi številčno moCna nemško govoreča manjšina, prepričajo o pozitivni funkciji dvojezičnosti -od otroških vtrcev do topografskih napisov, uradnega jezika, itd. Nadaljevanje diskriminacije slovenske manjšine v obliki preprečevanja dvojezičnih skupin v javnih otroških vrtcih je na protestnem zborovanju ob 43-letnici podpisa Avstrijske državne pogodbe včeraj zvečer v Mode-stovem domu v Celovcu odločno obsodil tudi Narodni svet koroških Slovencev. Glavni govornik je bil predsednik Nanti Olip, občinski odborniki Roman Verdel, Rudi Vouk in Erika VVrolich pa so udeležence seznanili z vsemi primeri, pri katerih so v južnokoroških občinah Borovlje, Dobrla vas in Bekštanj preprečili oblikovanje dvojezičnih skupin v * otroških vrtcih.. Udeleženci so na zborovanju sprejeli tudi protestno resolucijo avstrijski zvezni vladi, v kateri koroški Slovenci zahtevajo popolno uresničitev 7. člena Avstrijske državne pogodbe. Ivan Lukan NABREŽINA / SEJA OBČINSKEGA SVETA TRST / VČERAJ V GREGORČIČEVI DVORANI Končno železnica za šfivanski obrat Zadovoljstvo župana Marino Voccija Nova delovno mesto zlasti za domačine SKGZ o problemih in dilemah manjšine Slovenci so za Trst ekonomski in kulturni resurs Devinsko-nabrežinski občinski svet je na sinočnji seji soglasno pristal na novo železniško progo, ki bo povezovala Mo-šCenice s štivansko papirnico. Progo načrtuje tržiški industrijski konzorcij, trasa na ozemlju naabrežinske uprave pa je vredna približno šest milijard lir. Občina je zahtevala in dosegla večjo pozornost za krajinsko zaščito in za odpravo posledic nove proge, za katero so projektanti sprva namenili le osemdeset milijonov lir. Zupan Marino Vocci (na sliki) je izrazil veliko zadovoljstvo nad soglasnim sklepom občinske skupščine, a tudi nad samim projektom, ki bo večji del tovora za štivansko papirnico sedaj preusmeril na železnico. S tem bo precej razbre-' menjena državna cesta št. 14. Zupan je tudi izpostavil obvezo vodstva papirnice, ki bo pri novih zaposlitvah (v glavnem gre za terminske pogodbe) tudi vnaprej dala prednost domačinom. Končno je družba Burgo sprejela skoraj vse predloge Občine glede spoštovanja krajinskih značilnosti pri širjenju tovarne. Občinska skupščina je sinoči tudi spremenila pravilnik glede izvajanja občinskega referenduma oziroma komisije, ki bo spremljala njegovo izvajanje. Namesto zastopnika sodišča bo v tej komisiji po novem sedel odvetnik, medtem ko sta Viktor Tanče (SSk) in Romano Vlahov (NZ) predlagala, da bi bil to notar. Na sinočnji seji so tudi postavili temelje za ustanovitev komisije za prozornost, ki naj bi v bodoče olajšala delo svetovalcev seveda v korist občinske skupnosti. Med programsko konferenco SKGZ v Gregorčičevi dvorani (Foto KROMA) NOVICE Danes in jutri 4. izvedba »jadranskega pobratenja« TRST - Na morju pred Trgom Unita bo danes in jutri 4. izvedba »jadranskega pobratenja«, pomorske manifestacije, ki jo prirejajo na pobudo Občine Trst in s sodelovanjem pomorskega tehničnega inštituta v povezavi z beneškim praznikom »Sensa« ter »poroko z morjem«. »Pobratenje« želi povezah vsa mesta ob Jadranu in v bodočnosh vsega Sredozemlja: vsako leto v okviru razkošnih slovesnosti ob »poroki z morjem« beneški župan izroči stari dožev prstan županu nekega jadranskega mesta, ki ga vrne čez eno leto, ko gre v drugo mesto. Tako se število pobratenih mest veča: prvo leto (1994-95) je prstan hranil Trst, sledili so Reka, Bar in Dubrovnik. Nova tradicija »Sense« predvideva, da tisti, ki so eno leto imeh prstan, še vedno prirejajo krajevne pobude in v tem okviru bo konec tedna tudi Trst obudil svoje »pobratenje«, ko se bodo pomerile posadke veslačev pomorskih zavodov z obeh strani Jadrana (bodo poleg Trsta bodo zastopani Brindisi, Termoli, Ancona, Benetke, Gradež, Portorož, Bakar, Mah Lošinj in Split). Podaljšali razdeljevanje bencina po znižani ceni TRST - Od 22. do 31. maja bodo nadaljevali z razdeljevanjem prvega kontingenta bencina po znižani ceni, ki za leto 1998 pripada zasebnikom in podjetjem in ki so ga prekinili 30. aprila letos (zasebniki dobijo po 520 litrov, podjetja po 1000 litrov). Operacijo lahko opravimo na katerikoli črpalki, kjer se predstavimo z ustrezno kartico. Trgovinska zbornica obvešča, da nove prošnje za bencin vlagamo v njenih uradih (prošnje za nafto bodo sprejemali od 21. t.m.), ki pa bodo 20. tm. zaradi urejevanja arhivov zaprh. Tlakovanje dela Obalne ceste TRST- Zaradi urejevanja greznične mreže v Grlja-nu bodo od ponedeljka, 18. t.m.,. okrog 10 dni obnavljali tlak na delu Obalne ceste med križiščem za Grljam in Ul. Beirut. Na tistem odseku bo vožnja izmenično enosmerna. Spremembe na progi 46 TRST - S ponedeljkom, 18. t.m., avtobusi na progi 46 ne bodo vozili več do Repnica, temveč samo do Zgonika. Računajo, da bo omejitev, ki so jo narekovala dela na cesti, veljala nekaj dni, dokler pač del ne zaključijo. Knjigarne jutri lahko odprte TRST - Ob jutrišnjem »prazniku knjige« bodo knjigarne in knjigame-papimice lahko odprte. Slednje pa morajo bih opremljene s tab. Xin in se morajo omejih na prodajo knjig. Jutri boljšji sejem TRST - V središčnih mestnih ulicah bo jutri od 8. do 22. ure boljšji sejem. Od polnoči do 24. ure je promet prepovedan po naslednjih ulicah in trgih: Malcanton, Granaheri, Piccola, delle Beccherie, del Rane, delle Ombrelle, del Ponte, Vecchia, dei Ret-tori, della Torre, del Rosario. Po enotedenskem obisku na Irskem vrnitev slovenskih dijakov TRST - S povratkom na dom otrok svetoi-vanske in katinarske šole Sv. Cirila in Metoda ter osnovne šole Bu-tkoviča Domna iz Ste-verjana, se je sinoči zaključil enotedenski obisk na Irskem. Otroci, njihovi spremljevalci, šolniki in starši za skupnih 81 ljudi, so bili v gosteh šole kraja Rathsoole v okviru izmenjave evropskega projekta Comenius. Prejšnji mesec so bih v gosteh naših šol in družin otroci tamkajšnje dvojezične irske šole in so zato tokrat sprejeli naše otroke in odrasle toliko bolj prijateljsko. Rathsoole, vas s tri tisoč prebivalci je nekaj deset kilometrov daleč od glavnega mesta Dublina, ki so se ga naši otroci lahko ogledali, kot tudi druge zanimivosti irskega otoka. Skupaj s sovrstniki in Rathsoole so se udeležili tudi šolskih dejavnosti in priredili uspel zaključni večer s še zlasti zanimivimi nastopi iz bogate irske glasbene in plesne folklore. (sp) TRST - Včeraj pozno popoldne se je v Gregorčičevi dvorani v Trstu odvijala programska konferenca tržaške pokrajinske Slovenske kulturno - gospodarske zveze, zasedanje je otvorila predstavnica mladinske komisije pri tržaškem odboru zveze Vladica Vodopivec, ki je po pozdravu gostov predala besedo predsedniku Branku Jazbecu. Med številnimi gosti in političnimi predstavniki je tržaško občinsko upravo zastopala odbornica za kulturo Poropat, iz Slovenije pa sta se programske konference udeležila predsednik Inštituta za narodnostna vprašanja Samo Kristen in podpredsednik Komisije za Slovence po svetu slovenskega Državnega zbora poslanec Davorin Terčon. Pismeni pozdrav je med drugim poslal tudi državni sekretar na slovenskem Ministrstvu za zunanje zadeve Franco Juri. V svojem pozdravu je potrdil »prizadevanje ministrstva in slovenske vlade, da se v razvijajočih se dvostranskih odnosih z Italijo dosledno upošteva pričakovanja, posebno položaj, subjektiviteto in povezovalno vlogo manjšin«. V nadaljevanju je predsednik Jazbec podal prvi del programske platforme, ki jo je pokrajinski odbor pripravil v sodelovanju z včlanjenimi organizacijami. V uvodnem de- r KOPER / VČERAJ NA PEDAGOŠKI FAKULTETI Jezikovna politika in šolstvo Uspešen delovni posvet o narodnostno mešanih območjih KOPER - Jezikovna politika in šolstvo na narodnostno mešanih obvmočjih je bil program delovnega posveta, ki ga je pori-redil včeraj v prostorih pedakoške fakul-tetre v Kopru Znanstveno-raziskovalni center Republike Slovenije. Namen posveta je bil pregled problemov manjšinskih šol, tako slovenske manjšine v Italiji kot tudi italijanske manjšine v Sloveniji, ter razprava o spremembah, ki jih na to pšodročje prinašajo evropski integracijski tokovi. Srečanje je, po uvodnih besedah organizatorke Lucije Cok, uvedel profesor na univerzi v Cardiffu Colin VVillimas, ki je večji del svojega predavanja o jezikovni politiki in manjšinskih jezikih namenil stanju v VValesu in razvoju valižanske šole od leta 19454 do današnjih dni. Sicer pa je williams zajel nekatere probleme tudi širše in navedel razne stopnje ohranjanja manjšinskih jezikov, te gredo od najnižje, idealizma, ko jezik ni uveljavljen v javnosh in je njegovo ohranjanje prepuščeno izključno dobri volji posameznikov, preko protesta, ko se posamezniki organizirajo, legitimacije, ko se jezik uveljavlja v nekaterih sektorjih družbe, insti-tucionalizacije, ko se jezik uveljavlja v javnih ustanovah, do vzporednosti, ko je manjšinski jezik popolnoma enakopraven večinskemu. Williams je tudi poudaril, da je bistveno lažje tožiti, kot ohranjati lastno kulturo in je opozoril, da je kakovost storitev pomembnejša od njihove številčnosti. Drugi prtedavatelj je bil predsednik Evropskega urada za manj razširjene jezike Bojan Brezigar, ki je podal sliko evropskih standardov za zaščito manjšin. Dejal je, da na evropski ravni obstajata dve vzporedni izhodiščni točki: prva je izrazito politična inb pojmuje skrb za manjšine zgolj kot preprečevanje napetosti in konfliktov, druga pa je predvsem kulturnega ter je osredotočena na vrednotenju večjezičnosti in večkulturnosti Evrope. Vsekakor pa bo po Brezigarjevi oceni pot do resničnih evropskih standardov še dolga. Ravnateljica dvohjezičnega šolskega centra v Spetm Živa Gruden pa je orisala dejavnost centra od prvih poskusov po-šolske dejavnosti pa do današnjih dni, ko se vsako leto v dvojezično šolo vpiše od tretjine do polovice vseh otrok v Nadi-ških dolinah. Grudnova je veliko pozornost namenila pomenu pouka ter njegovi strukturi, ki je bila posebej pripravljena za špetrski center, med problemi pa je navedla potrebo po večji finančni gotovosti, pomanjkanje možnosti nadaljevanja dvojezičnega pouka na nižji srednji šoli in odkritost Terske doline, Rezije in Kanalske doline. Posvet se je nato nadeljeval v delovnih skupinah. Zaskrbljenost CGIL zaradi vse številnejših nesreč pri delu Dežela Furlanija-Juhjska krajina je na prvih mestih seznama o nesrečah pri delu, v zadnjem času pa so se razmere še poslabšale, tako da je na primer videmski prefekt sklical sejo pokrajinskega odbora za javni red in mir. Tako je med drugim zapisano v pismu, ki ga je Ruben Colus-si iz deželnega tajništva CGIL naslovil deželnim parlamentarcem, ki jih opozarja na ukrepe, katere je na področju depenaliza-cije manjših prekrškov odobrila senatna pravosodna komisija. Colussi izraža zaskrbljenost in nasprotovanje, saj bi depenaliza-cija zajela tudi pomemben del prekrškov, predvidenih v zakonskem dekretu 626/94, kar bi pogojevalo izvajanje določil o zagotavljanju večje varnosti pri delu. Obenem se zavzema, da bi med parlamentarno razpravo zavrnili vse odobrene popravke in potrdili sankcije dekreta 626/94. lu obširnega in razčlenjenega programskega dokumenta je Jazbec analiziral vzroke in posledice krize SKGZ in same manjšine po propadu Jugoslavije, povečano konfliktual-nost in posledica propada TKB in težave z njo povezanega dela gospodarstva. V drugem delu se je predsednik zaustavil pri priložnostih, ki jih ima manjšina v novih geopolitičnih razmerah. Izpostavil je vlogo manjšine kot kultur-no-ekonomski resurs Trsta, obenem pa poudaril vlogo slovenske manjšine v odnosu do ostalih evropskih narodnih skupnosti in do matične domovine, predvsem ob upoštevanju evropskih integracijskih tokov. Svoje razmišljanje je Jazbec nato zaključil z analizo odnosa med civilno družbo in njenimi organizacijami ter političnimi strankami. Tretji del programske platforme je obravnaval varovanje in razvoj osnovnih sestavin narodne zavesti Slovencev na Tržaškem. Referenti iz posameznih področij so tako obravnavali vprašanja jezika, kulture in komunikacije, šole, športnega gibanja, g°' spodarstva in zaposlovanja, imovinskega sklada, upravljanja teritorija in socialne solidarnosti. Sledila je razprava, v katero so posegli delegati, in gostje ter obravnava končne resolucije. Za zapahi trije razpečevalci ponarejenih dolarjev VIDEM - Po večmesečni preiskavi so karabinjerji iz Palmanove in videmsko državno pravdništvo v sodelovanju s francosko, nemško, špansko in izraelsko policijo odkrili mednarodno trgovino s ponarejenimi ameriškimi dolarji. V zapom so se znašle tri osebe, 45-letni Pasquaie Gatto iz Cosenze, ki sicer že več let živi v Nemčiji’ 38-letni Gerlando Attard iz Porta Empedocle ter 41' letni Renzo Trillocco J Nem v videmski pokrajini-Denar naj bi trojici izr° 1 Luigi Gambacorta iz P° Empedocle, vendar m ^ škega še niso prijal1' operaciji so zaplenili ^ tisoč ponarejenih dolar) (okrog 250 milijonov i j vendar je šlo le za . »posla«, vrednega mi 9 . do lir. Pravijo, da so dolarji (sprva bi jih mo ^ izročiti v Parizu, zate., v Milanu, končno so J1 Gorici) izredno dobro P narejeni. riPBČINA TRST / INFORMACIJE V tržaški občini davek ICI letos enako kot lani Za glavno stanovanje ostaja stopnja 4%o in 200.000 odbitka Prebivalci tržaške občine bodo tudi letos plačali enake zneske občinskega davka na nepremičnine (-ICI) kot lansko leto. Pristojni občinski urad je včeraj objavil tiskovno noto z vsemi potrebnimi informacija-nii, ki jih povzemamo. Veljavne katastrske rente je treba tako kot že lani zvišati za 5 odstotkov, kar je bilo določeno v finančnem zakonu 1997. Davčne stopnje pa so ostale enake, in sicer: 4 promile za glavna stanovanja bivajočih v občini in za pritikline (kleti, podstrešja, garaže in parkirišča), ki jih uporabljajo sami lastniki. Glavna stanovanja so tudi tista, s katerimi razpolagajo starejši občani, ki pa so v stalni oskrbi raznih domov ah zdravstvenih struktur. Enaka stopnja davka ICI velja tudi: - za nepremičnine, ki so jih zgradila gradbena podjetja za prodajo, a niso bile prodane; - za nepremičninske enote v najemu fizičnih oseb, ki jih uporabljajo kot glavno stanovanje, in katerih lastniki so neprofitne ustanove, ki dajejo stanovanja v najem šibkejšim družbenim slojem. 5 pmmil za vse zgradbe, ki ne služijo za glavno stanovanje in so v razpoložljivosti lastnikov, ali pa v najemu (tudi brezplačnem) npr. za trgovine, urade, skladišča itd.; enaka stopnja velja tudi za zazidalne površine. 7 prornil za stanovanja, ki so namenjena za najem, a so ostala prazna. Znižanje davčne vsote za glavno stanovanje je tudi letos predvideno v višini odbitka za 200.000 lir. Za Upokojence, ki nimajo drugih dohodkov kot pokojnico, ki ne presega minimalne pokojnine MPS, in za Prejemnike socialne doklade za zakonca v svoje brede, se odbitek poviša na 300.000 lir. Za izrabo te mo-2nosti so sicer predvideni Se nekateri dodatni pogoji. Davek ICI lahko kot navadno plačamo v dveh obrokih: - junija plačamo 90 odstotkov davka za prvo polovico leta ali 45 odstotkov letnega zneska, preostanek , ki ga moramo izvesti v teku meseca junija. Za plačilo so na voljo posebni obrazci poštnega tekočega raCuna št. 183343, ki jih je mogoče dvigniti v vseh poštnih uradih in na sedežu koncesionarja za pobiranje davkov v Ul. Nordio 11. Vplačevanje davka Je mogoče v poštnih uradih, v Ul. Nordio, na Šentjakobskem tigu 19 in v Miljah v Ul. Mazzini 12. Letos po možno ICI plačati tudi z bankomatom (in davCno kartico), in sicer pri avtomatičnih okencih DIMMI v Easaži Costanzi 2, v servisnem centru v Ul. S. Pellico 3 in v občinskih izpostavah v uticah Locchi, Foscolo, Caprin, Bonomo in na Opčinah. Vsi tisti, ki so lani kupiti, prodali ali podedovali Nepremičnine, morajo spremembe prijaviti, za vse Podrobnejše informacije pa se lahko davkoplačevalci glasijo pri davčni službi Občine Trst - L. Granatieri 2/2. nadstr. (tel. 6754464). Ves junij bo za informacije Na voljo tudi posebna zelena številka: 167-114488. Pa moramo plačati od 1. do 21. decembra; - možno je tudi plačilo v enkratnem znesku PROCES / RAZSODBA POROTNEGA SODISCA Graziano Scialpi obsojen na 28 let Porotniki v celoti sprejeli zahteve tožilca Scialpi se je branil, da ni nameraval ubiti Tržaško porotno sodišče je včeraj obsodilo nekdanjega novinarja Graziana Scialpija na 28 let zaporne kazni zaradi naklepnega umora svakinje Giovanne Flamigni in trajnih telesnih poškodb, ki jih je povzročil ženi Femandi. 36-letni obsojenec, doma iz Codroipa v videmski pokrajini, je streljal na ženo in svakinjo 21. decembra 1996. Razsodbo, s katero je porotno sodišče sprejelo zahteve javnega tožilca, so sodniki sprejeli po enajstih avdiencah in po tri ure in pol trajajočem posvetovanju. Kot znano, je Scialpi izvedel svojo grožnjo, da bo ubil ženo in njeno družino, med obiskom v stanovanju v Miramar-skem drevoredu. Zakonca sta takrat živela ločeno, čeprav nista bila formalno ločena, saj se je Femanda Flamigni vrnila s sinkom k staršem. Vznemirjena je bila namreč zaradi stalnih moževih groženj in njegovega psihičnega stanja, ki se je poslabšalo potem, ko je ostal brez dela zaradi ukinitve dnevnika Trieste Oggi. Scalpi se ni razmnel niti s svojimi starši in je postajal vse bolj agresiven. Na dan umora se je odpravil v stanovanje Flamigni j e vih, da bi prepričal ženo, naj se vrne k njemu, med obiskom pa je potegnil iz žepa pištolo (ki jo je izmaknil očetu v Codroipu) in začel streljati na ženo in njeno sestro. Morilca so aretirali kmalu po zločinu in je od takrat v zaporu. Včeraj se je pred porotnimi sodniki sam zagovarjal in dejal, da ni streljal z namenom, da bi koga ubil. »Nisem streljal namerno proti Gio-vanni in še manj proti moji ženi. Vem, da imam slab znaCaj, toda tisto, kar se je zgodilo, me je uničilo v enaki meri, kot druge,« je dejal pred sodniki, katerim je obnovil dogajanje tistega tragičnega dopoldneva pred božičem 1996. »Naredil sem ogromno neumnost, naj večja pa je bila ta, da sem šel k ženi s pištolo. Toda tja nisem šel z namenom, da bi ubijal,« je zatrdil obtoženec, ki je dodal, da je hotel le pokazati ženi orožje, s katerim se je nameraval ubiti. Nobenega kesanja torej, ampak le samoobramba. Scialpijev odvetnik je v začetku avdience zahteval oprostitev obtožbe umora zaradi pomanjkanja indicev o naklepnosti in zamenjavo previdnostnega zapora s hišnim priporom. ________OBISK / ISTRSKA REGIJA________ Trst in Pulj krepita stike Sodelovanje predvsem na kulturnem področju in v turizmu Včeraj je bila gost tržaške občinske uprave delegacija puljske občine in Istrske regije, ki sta jo vodila puljski župan Giankarlo Zupič in podpredsednik Istrske regije Valter Drandič. Na srečanju so se domeniti za vrsto konkretnih pobud, s katerimi bodo okrepili medsebojno sodelovanje, o katerih so spregovorili na tiskovni konferenci. Tržaški župan Illy je spomnil, da je tržaška občinska uprava že pred nekaj leti obiskala Pulj in da je sedaj prišlo do vrnitve obiska. Poudaril je, da obstajajo med obema mestoma že dobri stiki, predvsem na kulturnem področju. V ta sklop sodi gostovanje tržaškega gledališča Verdi v puljski Areni. Dosedanje stike pa je treba še povečati. Zato so se domenili, da bodo ustanovili delovno skupino, ki bo poglobila razne medsebojne naCrte in proučila možnosti tesnejšega sodelovanja na področju kulture in v turizmu. Razvilo naj bi se na treh ravneh: glasbenem, gledališkem in likovnem. Nastala je tako zamisel o ustanovitvi tržaško-istrskega bienala, na katerem naj bi sodelovale vse tri skupnosti: italijanska, slovenska in istrska. Na bienalu naj bi ne razstaviti le slikarskih in kiparskih del, paC pa naj bi jo posvetili tudi prikazu designa in arhitekture s tega območja. Zupič in Drandič sta poudarila, da so stiki s Trstom, ki je tako blizu Istri in Pulju, nadvse koristni, in to tudi v luCi približevanja Hrvaške Evropski uniji. Ob koncu so si gostitelji in gostje izmenjali mestna pečata in se podpisali v spominsko knjigo, med darili, ki so jih prinesli predstavniki puljske občine in Istrske regije v Trst pa je bilo tudi nekaj steklenic renomiranega istrskega šnopsa. VOLILNA KRONIKA Volilno srečanje LD o odnosih Trst-Videm V kavami Tommaseo bo danes ob 17.uri volilno srečanje Levih demokratov, ki bo posvečeno odnosom na relaciji Trst-Videm-Rim. Na srečanju bosta govorila senator Oljke Fulvio Camerini in deželni tajnik levičarske stranke Alessandro Maran, uvedel pa ga bo zgodovinar in kandidat za deželni svet Giampaolo Valdevit. Ob ll.uri pa bo na sedežu LD v Ul.S.Spiridione 7 tiskovna konferenca, na kateri bodo predstaviti kandidate v tržaškem volilnem okrožju. V sredo v Devinu seja odbora SSk V prostorih pevskih zborov v Devinu bo v sredo, 20.5. ob 20.30 seja širšega odbora krajevne sekcije Slovenske skupnosti, na kateri bodo predstavili tudi strankinega kandidata za deželne volitve Iva Jevnikarja ter njegov program. Na seji bo tekla beseda tudi o šestmesečnem delovanju devinsko-nabrežinske uprave, o občinskem regulacijskem načrtu in o načrtovanem odlagališču azbesta v bližini Križa. Zeleni: brezplačni WC za kupce iz tujine Zelena lista bo danes med 11. in 14. mo pred dvorano Tripcovich (Trg Santos) ponujali kupcem iz sosednjih držav okrepčilo in tudi mobilno stranišče, ki bi ga morala sicer postaviti mestna uprava. Ob tej priložnosti delili tudi večjezični letak z naslovom »Gostje, oprostite nam...«. S kupci onstranj meje in seveda tudi s Tržačankami in Tržačani se bodo pogovarjali kandidati za deželni svet Paolo Ghersina, Rino Cortigiano in odvetnik Alessandro Carbone, ki je angažiran v organizacijah in z draženjih za zaščito potrošnikov in odjemalcev. Socialisti SDI podpirajo zelene Novoustanovljena stranka italijanskih demokratičnih socialistov bo na junijskih volitvah podprla Zeleno listo, na kateri med dragim kandidira tudi deželni odbornik za ljudske gradnje Roberto De Gi-oia. Ustanovili so nov koordinacijski odbor SDI, ki ga, poleg kandidata De Gioie, sestavljajo še Gilleri, Gei, Milani, Orel in Bastiani. Pobuda »Foiza Italia« in še ostre polemike V hotelu Greif Maria Theresia v Barko vijah (Mira-marski drevored 109) bo danes ob 11.30 tiskovna konferenca voditeljev »Forza Italia« z značilnim naslovom ”Po obrekovanjih resnica". Na njej bosta spregovorila deželni koordinator Berlusconijeve stranke Ettore Romoli in predsednik deželnega sveta Roberto Antonione, ki je tudi nosilec liste LpT-FI za deželno skupščino. CCD: na Tržaškem bo zmagala desnica! Evroposlanec KDC-CCD Sandro Fontana, ki je bil včeraj na obisku v Trstu, je trdno prepričan, da bo v tržaškem volilnem okrožju prevladal Kartel svoboščin. Težje pa bo po njegovem na deželni ravni, kjer obstaja »problem« Severne lige, čeprav je poslanec Fontana prepričan, da bodo njeni votilci prej ati slej izbrati de-sno-sredino. Kdaj se bo to zgodilo, ni povedal. MIAMI / OBRAČUN DELOVANJA KMETIJSKI SEKTOR / SREČANJE MED KZ IN SSK Preprečiti onesnaževanje zraka, ki ga povzroča železarna a f^blem uhajanja žvt JJj^idrida in grafita iz rešit- i. Pn bv' p 'J1- ali vsaj o m jie^na 80 soočanja, e(L©N[|£(DWC vabi danes, 16. maja, ob 20. uri v društvene prostore na večer z naslovom Po deželi cvetoče lepote Kitajske Znana arheologinja KATJA KjUDER nam bo opisala in prikazala z diapozitivi zanimivosti kitajske dežele NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Arte-misia, passione estrema«, i. Valentina Cervi in Michel Perault. Prepovedan pod 14. letom. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Codice Mercury«, i. Bruce VVillis. MtGNON - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Mr. Magoo« i. Leslie Nielsen. CAPITOL - 17.30, 19.50, 22.00 »La maschera di fer-ro« i. Leonardo Di Caprio, Jeremy Irons, Gerard De-pardieu, John Malkovich, Gabriel Byrne. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »L’ospite dhnverno« r. Alan Rickman, i. Emma Thompson, Phyllida Law. M PRIREDITVE PD SLOVENEC vabi v petek, 22. t.m., ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na MAJSKI KONCERT. Sodelujeta MePZ Sv. Peter iz Sv. Petra v slovenski Istri in MePZ Slovenec-Slavec. Dirigent Danijel Grbec. SLOVENSKA GLASBENA SOLA - KONCERTNA POBUDA ROJAN v sodelovanju z mednarodno akademijo MUSIČI ARTIS in LJUBLJANSKIM FESTIVALOM vabi na koncert pihalnega kvinteta KORF-FEJ akademije za glasbo v Ljubljani, ki bo v jutri, 17. maja ob 20.30 v dvorani Marijinega doma v Rojanu. Mladi slovenski glasbeniki bodo izvajali dela Paola Hindemitha, Primoža Ramovša in Jeana Francabca. Vstop prost. □ OBVESTILA SLOVENSKA KULTUR-NO-GOSPODARSKA ZVEZA in tednik NOVI MATAJUR pozivata vso slovensko javnost, da po svojih močeh pripomorejo k obnovitvi prizadetega področja v Posočju. Po dogovoru s krajevno upravno enoto za Tolmin bodo prispevki dodeljeni najhuje poškodovanemu področju. V ta namen je odprt tekoči račun št. 02.990/06 z naslovom »POMOČ POSOČJU« pri Novi tržaški kreditni banki - podružnica Čedad. OBČINA ZGONIK obvešča, da bo s ponedeljkom 18. t.m. ponovno odprta občinska knjižnica v Sa-ležu s sledečim urnikom: ponedeljek in sreda od 15. do 19. ure. SKD GRAD - BANI prireja fotografsko razstavo Maria Magajne Bani in Fer-lugi v fotografiji skozi čas -od leta 1955 do današnjih dni. Odprta bo po sledečem umiku: danes, 16. maja od 17. do 19. ure in jutri, 17. maja od 16. do 19. ure. Vabljeni! FINŽGARJEV DOM in ŽUPNIJA SV. JERNEJA vabita na ogled razstave ikon ikonopiske Silve Bogateč: IKONA - PODOBA NEVI-DENEGA. Razstava je odprta do 31. maja, vsak dan od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure, v Župnijskem domu Andrej Zink tik ob openski župnijski c Grk vi. KD PRIMORSKO priredi ob praznovanju 100-let-nice ustanovitve MAJSKI PRAZNIK, danes, 16. in jutri, 17. maja v borovem gozdiču v Mačkoljah. Spored: danes, 16. maja, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom AGROPOP; jutri, 17. maja, ob 14. uri odprtje kioskov, ob 17. uri koncert PIHALNEGA ORKESTRA KOPER pod vodstvom Darija Pobege, nastop harmonikaša DENISA NOVATA, ob 20. uri ples z ansamblom HAPPVDAV. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti št. 3) vabi danes, 16. t. m. na predavanje diplomiranega psihologa Andreja Zagheta z naslovom KAJ SE DOGAJA V NAS KO SPIMO. Začetek ob 19. uri. KD ROVTE-KOLONKO-VEC vabi danes, 16. maja ob 20. uri v društvene prostore na večer z naslovom Po deželi cvetoče lepote -Kitajske. Znana arheologinja Katja Kjuder nam bo opisala in prikazala z diapozitivi zanimivosti kitajske dežele. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN bo praznovalo 20-letnico ustanovitve s predstavitvijo knjige Moja vas kakršna si te želim. Prireditev bo v sejni dvorani Zadružne kraške banke, Ul. Ricreatorio 2, danes, 16. maja ob 18. uri. Za elane bo sledil redni občni zbor. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 18. maja na predavanje o slikarju Tonetu Kralju ob veliki ljubljanski razstavi. Predaval bo kustos razstave mag. Igor Kranjc. Predavanje z diapozitivi bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30. PD KOLONKOVEC vabi elane na 18. redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 18. maja, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju, na sedežu društva v Ul. Fianona 1. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja v Boljuncu od torka, 19. do srede 27. maja PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA. Torek, 19. maja: Godba Long Žlunk in Trio Me-lody; sreda, 20.5.: ansambel Adria Kvintet; četrtek, 21. maja: okrogla miza »Napravimo kakor v Franciji«, predstavitev združenja In marcia, ki organizira brezposelne, občasno zaposlene in delavce, ples z ansamblom Status Symbol; petek, 22.5.: debata o Chiapasu, nato ples z ansamblom Zamejski kvintet; sobota, 23.5.: ansambel Adria Kvintet; nedelja, 24.5. : koncert godbe na pihala, govor tov. Antonina Cuffara in Stojana Spetiča, ples z ansamblom OASI; ponedeljek, 25.5.: ples z ansamblom OASI; torek, 26.5. : okrogla miza za brezplačno izobraževanje od šole do univerze, ples z ansamblom Zamejski kvintet; sreda, 27.5.: okrogla.miza med proibicionizmom in legalizacijo, ples z ansamblom OASI. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja 20. maja, ob 16. uri, v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. Sv. Frančiška 20, predvajanje filmov Aljoše Žerjala: Triglav in Pozabljeni filmi. Vljudno vabljeni! KNJIŽNICA PENKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI, SKUPINA TRST 85, KROŽEK ISTRIA, KULTURNI KROŽEK OB PEČINI- LA RUPE: v četrtek 21.5.1998, ob 20.30 bo MARINO VOCCI predstavil knjigo PERLE SOTTO LA NEVE. Avtor Biserov pod snegom DUŠAN JELINČIČ bo predvajal vrsto diapozitivov o vzponu na Everest. KLUB PRIJATELJSTVA vabi elane in prijatelje na srečanje, ki bo v Četrtek, 21. maja, ob 16.30, v Ul. Donizetti 3. Prof. Sonja Gregori bo predvajala diapozitive o Tibetu, deželi na strehi sveta. PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi starše, vzgojitelje, pevske in glasbene pedagoge, besedne in likovne ustvarjalce, gledališke igralce, animatorje, izdelovalce ročnih del ter vse, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi zanimivimi, poučnimi in razvedrilnimi dejavnostmi in ki bi radi s svojim znanjem in sposobnostmi ponudili otrokom trenutek veselja ter tudi sami uživali ob druženju z mladimi, da sodelujejo na veselem nedeljskem popoldnevu, ki bo potekal v nedeljo, 7. junija na vrtu openskega Marija-nišCa pod geslom POJ, PLESI, IGRAJ IN SE KAJ V VESELJE SEBI IN DRUGIM. Prijave sprejemava na telefonskih številkah 211258 in 215367 Nadja Perini in Majda Danev v večernih urah do torka, 26. maja zvečer. TABORNIKI RMV vabijo vse bivše elane na trodnevno taborjenje NAZAJ... V TABORNIŠKI RAJ, ki bo potekalo v Ribičevem lazu pri Bohinju od 31. julija do 2. avgusta 1998. Prijavnice lahko dobite pri elanih, v Narodni in Studijski knjižnici v Trstu, v baru Prosvetnega doma na Opčinah, v občinski knjižnici v Boljuncu, na Stadionu 1. maj, v knjižnici D. Feigel v Gorici in v glasilu Modri val. Prijave sprejemamo do 30. junija 1998. OB 130-LETNICI USTANOVITVE in 20-letnici poimenovanja zbira GOS Pinka Tomažiča v Trebčah listine, fotografije, pripomočke in pričevanja bivših učiteljev in učencev. Pričakujemo vaše sodelovanje. ZSKD in KD KRAŠKI DOM v sodelovanju z Avtonomno deželo Tridentinsko - Gornje Poadižje in Evropsko unijo vabita na ogled razstave DRUGI V ALPAH, v pokrajinskem muzeju v Repnu. Razstava bo odprta do 7. junija, z urnikom: ob petkih in sobotah od 18. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Za šole bo možen voden ogled v soboto, 6. junija (za dogovor se zglasite v uradu ZSKD, tel. 040/635626. SPREMNE PRIREDITVE: v soboto, 23. maja, ob 20.30 v Pokrajinskem muzeju: Rezijanski večer: Rože majave in citiravci; v soboto, 30. maja, ob 20.30 v Pokrajinskem muzeju: Istrski večer: Trio Kras iz Grožnjana. B ŠOLSKE VEŠli SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE - tajništvo Trst obvešča, da je Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije razpisalo osem enoletnih štipendij za akademsko leto 98/99 za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku in stroki na Univerzi v Ljubljani na podlagi 8. člena Osimske pogodbe in Zapisnika za področje izobraževanja za manjšine. Štipendije so namenjene učiteljem in profesorjem slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem. Prošnje sprejema Deželni šolski urad, trg Sv. Antona 6, do vključno 20. maja 1998. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. MALI OGLASI tel. 040-7796333 OB SOBOTAH non stop delovni urnik openskih trgovin. Zagotovljeno brezplačno parkirišče pri banki. PRODAM PIAGGIO ZIP SP, 6 mesecev star, 2500 prevoženih km, v dobrem stanju. Tel.: 0347-3881290. PODJETJE, ki se ukvarja s centralnim gretjem, išče vestnega delavca z vozniškim dovoljenjem. Curri-culum poslati na Primorski dnevnik - Ul. Montecchi 6, pod šifro TERMO. PRODAMO po ugodni ceni čistokrvne francoske buldoge z rodovnikom. Psički so majhne postave, podobni carlinu. Zainteresirani naj kličejo na tel. 040/281244 - Deborah). GOLF 1800 GT letnik ’88, s premično streho, kovinske barve v zelo dobrem stanju, prodam. Cena 5.000.000 lir. Tel. 040/200078. PRODAM ape 50 in vespo 50 v dobrem stanju. Tel. na št. 040-281376 od 13. do 14. ure. PODARIM kulturnemu ali športnemu društvu zaprto in razsvetljeno vetrino (bacheca), primemo tudi za namestitev na odprtem, veliko 125 za 65 cm. Tel. na št. 421973 po 19. uri. ZANESLJIVO BABY SITTER išče mlada družina v centru Trsta za varstvo dojenčka nekajkrat tedensko. Urnik po dogovoru. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Vamška«. PRODAM Dahiatsu Fe-rozo, 1600 kubikov, 16 ventiljev, letnik ’90, sive in črne barve, v odličnem stanju. Tel. 040-200252. PRODAM staro kamnito korito. Ogled v Doberdobu, Ul. Boneti 2. V GORICI v bližini mednarodnega mejnega prehoda oddamo v najem trgovski lokal 140 kv. m, s parkiriščem. Tel. 0481/31163. PRODAM rabljeno leseno zakonsko spalnico v odličnem stanju. (5-krilna omara visoka 270 cm, 2 omarici, postelja, predalnik z ogledalom) tel. 575145. KMEČKI TURIZEM je odprl Lupine v Praprotu. Prodaja sortirano vino. Tel. 200848. OSMICO ima Skupek v Koludrovci odprto do 24. maja. OSMICO je odprl Jožko Skerk, Salež 61. OSMICO je odprl Alfrede Brajnik, Domjo 172 (tel. 281244). Toči belo in Cmo vino. Vabljeni! V PREBENEGU sta odprla osmico Boris in Gabrijela. Vabljeni vsi ljubitelji pristne kapljice. OSMICO je v Dolini odprl Boris Laurica. Toči belo in Cmo vino. OSMICO je odprl Alojz Kante, Praprot št. 18. OSMICO ima v Zgoniku odprto Stanko Milic. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253. OSMICO je odprl v Medje vasi Paolo Ferfolja. Toči belo in črno vino in nudi domaC prigrizek. OSMICO sta odprla Anica in Renato v Samatorci št. 1. OSMICO je odprl Emil Purič v Repnu št. 15. OSM3CA je odprta v Trnovci št. 4. PRISPEVKI V spomin na mamo Viktorijo in Mimi Kralj damje Martin z družino 300.000 lir za KK Bor. V spomin na nepozabnega moža in očeta Ivana Rebulo damje družina 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na Lojzko To-masini damje Sergij Cibic z družino 50.000 lir za Pomoč Posočju. V spomin na drago Ninko Švab darujeta mož Milan in sin Igor 150.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 150.000 lir za Pomoč Posočju. V spomin na Milka Starca darujeta Marica in Bruno Rebula 50.000 lir za Skupnost Dmžina Opčine. Družina Knez iz Kolu-drovce daruje 50.000 lir za ŠD Kras. V spomin na učitelja Mirka Kapelja, ki ga je pok. Tončka Kranjec Vidau visoko cenila, daruje Lija Vidau Kovačič 50.000 lir za Celodnevno OŠ Pinka Tomažiča v Trebčah. Ob obletnicah smrti Evgenije Rudež in Josipa Kovačiča damje Evgen Kovačič z družino 50.000 lir za sklad Albina Bubniča.. V spomin na drago Ninko Švab darujeta mož Milan in sin Igor 150.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 150.000 lir za Pomoč Posočju. V spomin na učitelja Mirka Kapelja, ki ga je pok. Tončka Kranjec Vidau visoko cenila, daruje Lija Vidau Kovačič 50.000 lir za Celodnevno OS Pinka To-mažiča v Trebčah. 'Ob obletnicah smrti Evgenije Rudež in Josipa Kovačiča daruje Evgen Kovačič z družino 50.000 lir za sklad Albina Bubniča. t Nepričakovano nas je zapustil naš dragi Dario Babič Pogreb bo danes, 16. maja, ob 11.40 pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo hčerka Daria, mama Marcella, brat VValter in drugo sorodstvo Trst, 16. maja 1998 t Carlo Pupis Tragična usoda ga je iztrgala iz naše srede. Pogreb bo danes, 16. maja, ob 12.30 v na-brežinski cerkvi. Žalujoči mama Rafaela, Boris in Giusi, Andrej in Elena, Dani, Alessia ter . ostali sorodniki Sesljan 16. maja 1998 Ob hudi in nenadome-sljivi izgubi dragega Karla izrekamo družini Pupis naše najgloblje in občuteno sožalje KD Igo Gruden in SD Sokol Ob težki izgubi dragega brata izrekamo Andreju in družini islereno sožalje Donatella, Gabriella, Peter in Andrej Ob prerani izgubi dragega Carla Pupisa izreka družini globoko in občuteno sožalje firma Farco Žalovanju se pridružujeta družini Maver in Impellizzeri VOLITVE / DANES OB 12.URI ZAPADE ROK Predvidoma enajst list in sedem županov Do sinoči je pet strank vložilo celotno dokumentacijo - Še danes tekma s časom Čas je nekako prehitel stranke in gibanja, ki se nameravajo sodelovati na junijskih upravnih volitvah za obnovitev goriškega občinskega sveta ter rajonskih svetov. Do sinoči so na županstvu prejeli kandidatne liste in dokumentacijo petih strank, oziroma gibanj, ljudska stranka (PPI) pa je predstavila kandidatno listo za rajonski svet v LoC-niku. Na volitvah naj bi sodelovalo enajst strank in gibanj. To pomeni, da bo danes dopoldne na občini prav gneča, pa tudi tekma s Časom. Do sinoči so dokumentacijo vložili predstavniki AN , MSI - FT, SKP, SL in gibanje 'Tsontino p er 1’Europa”. Torej naj bi danes vložili kandidatne liste s podpisi še predstavniki drugih šestih strank in gibanj. Medtem ko so veCje stranke ne bi smelo biti težav, sinoči so zbirali podpise za Oljko v KG Lojze Bratuž, pa se utegne v zadnjem trenutku zaplesti za predstavitev manjših list. Vsekakor bodo manjkajoče podpise lahko zbirali še danes dopoldne. Velja vsekakor upoštevati, da rok za vložitev list zapade danes ob 12. uri. Komisija pa bo začela. pregledovati dokumentacijo ob 15. uri. Za mesto župana se bo potegovalo (če bo seveda pravočasno predložena dokuemntacija) sedem kandidatov : Ario Rup eni, Gaetano Valenti, Alessandro Bon, Giorgio Scarel, Vittorino Marzarolli, Michele Formentini in Sergio Cosma. Po tri liste podpirajo Rupenija in Valentija, drugi pa nastopajo samostojno. Včeraj smo zabeležili, da je svojo listo sestavila tudi skupina Unione Gorizia, ki za župana predlaga Sergia Scarela; nosilec liste je Mauro Larise. Drugi kandidati (vseh je 27) pa so Ca-stellarin Michelangelo, Calligaris Francesco, Caprara Flavio, Comel Giorgio, Fabbricatore Alessio, Kenda Milano, Menon Carlo, Moser Giorgio, Moser Tiziana por. Saveri, Stabile Edi, Zoccoletto Claudio, De Fabris Nicolina por. Bortolussi, Storni Roberto, Veronese Fabio, Anastasia Massimiliano, Basso Daniele, Bortolussi Paolo, Pipia Edoardo, Furlanetto Paolo, Lon-ghin Marzio, Prataviera' Giovanni, Zapparoli Bruno, Pedronetto Gian-carlo, Sedran Ezio, Bres-san Franco, Locuoco Maria por. Larise. Na sliki - foto Bombača - županski kandidat Zelenih - Alessandro Bon. Demokratski forum izraža zadovoljstvo Demokratski fomm Slovencev izraža svoje zadovoljstvo, da se bo koalicija Oljke predstavila na skorajšnjih volitvah za obnovo občinskega sveta v Gorici. Dejstvo, da so se vse demokratične sile dogovorile za skupno strategijo za ..zamenjavo zdajšnje mestne vlade, daje upati, da bo tudi Gorica, 14. junija doživela pomemben in potreben politiCno-upravni preokret. Demokratski forum Slovencev se Bo neposredno akti viziral v tej volilni preizkušnji, da bi tudi s svojim prispevkom pripomogel k skupnemu uspehu. Predstavniki DFS so sodelovali pri omizju Oljke, kjer so se tudi dogovorili o vsebinah in programih zavezništva.DFS bo sodeloval tudi s svojim kandidatom na listi Oljke. To je Marino Golob iz Pevme. Vodstvo DFS vabi člane in somišljenike, naj podprejo kandidaturo Marina Goloba tako, da mu izrazijo preferenco. Obstaja namreč možnost, da bo v prihodnjem občinskem svetu predstavništvo naše narodnostne skupnosti bolj številčno. Važno je, da bo tudi pluralno, kot je pluralna in bogata naša manjšinska družba. NOVICE Pohod v Revmi za pomoč prebivalstvu v Posočju Žebte pomagati ljudem v Posočju, ki jih je prizadel potres? To lahko naredite že z udeležbo na današnjem pohodu, ki ga prireja KD Sabotin v sodelovanju z rajonskim svetom. Zbirališče je pred šolo v Pevmi, od koder bodo udeleženci šli, z lučkami, na nekaj kilometrov dolg pohod, ki jih bo pripeljal skozi Stmaver spet na izhodišče. Start bo ob 20.30, vendar pa udeležencem priporočamo, da pridejo nekaj prej, zaradi prijave. Koncert nabožne glasbe V cerkvi na Travniku bo drevi ob 20.30 tretji in zadnji koncert nabožne glasbe, ki ga prireja zbor sv. Ignacija. Nastopih bodo otroški zbor sv. Ignacija ob orgelski in instrumentalni spremljavi, zbor sv. Ignacija, zbor "Renato Portelli” iz Mariana in vokalna skupina "Grop coral Vidules” iz Dignana v videmski pokrajini. Avtobus na progi št. 9 odslej brezplačno Avtobus na progi št. 9 (med RdeCo hišo in središčem mesta) je od včeraj gratis. Tako sporoča ravnateljstvo občinskega podjetja. Vozni red ostaja nespremenjen. Knjigarne bodo jutri odprte V nedeljo, 17. trn., bodo po vsej državi, in torej tudi v Gorici, izvajali pobudo Dan odprtih vrat. Dan odprtih vrat v knjigarnah. Pobudo je v Gorici posebej podprlo združenje trgovcev ASCOM. Bralci bodo imeti tako dovolj Časa za "neposreden” stik s svetom knjige, za brskanje po poticah in prelistavanje raznih publikacij in morda se bodo lažje odločiti za nakup. Izkušnje prejšnjih let so bile pozitivne. "BREZ MEJE' W Koper o volitvah Tretja oddaja Goriških sprehodov na valovih TV Koper-Capodistria, danes ob 18. uri, v nizu oddaj Brez meje, bo namenjena bližnjim upravnim volitvam. Oba dosedanja predstavnika slovenske narodnostne skupnosti v občinskem svetu ne kandidirata veC za to mesto. Za mesto v občinskem svetu se poteguje kar precej kandidatov na različnih listah. Največ jih je seveda na skupni listi Oljke in z njo povezani listi SKP, vendar pa so kandidati slovenske narodnosti tudi na drugih listah. Aleša Doktoric, ki oddajo vodi, je nekatere od kandidatov povabil v studio. Vendar pa velja takoj opozoriti, da to ne bo nikakršna klasična volilna tribuna, temveč pretežno pogovor o malih osebnih izbirah, kandidatov, pa tudi slovenskih volilcev. Velja prisluhniti. APEL ZELENIH Podpisi se zbirajo še danes zjutraj Stranke imajo le še nekaj ur Časa da zberejo potrebne podpise za vložitev kandidatnih list. Pri večjih strankah medna ni težav, drugače pa je pri manjših. Na občansko zavest apelirajo Zeleni, ki so do sinoči zbrali polovico potrebnih podpisov. Kdor želi, da zeleni ne izginejo iz občinskega sveta, naj odda svoj podpis in sicer od 8. ure dalje na županstvu, od 7.30 do 11.30 na Komu, od 8.30 do 11.30 pri ljudskem vrtu, od 8. do 11. na Korzu Italia, pod sedežem FI. Na županstvu bodo namestili mesto za podpise kar v veži županstva. Podpišejo lahko samo občani Gorice. INTERVJU / EDI MAL1GOJ IN SILVAN PRIMOŽIČ V rajonskih svetih bi lahko naredili veliko več žal smo bili ignoriranj Kaj menita dva predsednika konzulte Na območju goriške občine delujejo sosveti ali rajonske konzulte. Pred kakšnim letom je bil celo govor o ukinitvi teh perifernih organov uprave. Potem so zadevo nekako zamrznili. Na junijskih volitvah bomo v Gorici izbirali tudi elane rajonskih sosvetov. Trem predsednikom rajonskih svetov - v Pevmi, Podgori in Standrežu - smo zastavili, ob zaključku mandata, sklop vprašanj. Danes odgovarjata predsednik rajonskega sveta za Pevmo, Oslavje in Stmaver, Silvan Primožič in predsednik rajonskega sveta v Podgori, Edi Maligoj. Obema smo zastavili ista vprašanja. 1) Kakšni so bili odnosi med občinsko upravo in rajoni v zadnjem obdobju? 2) Bi bilo z večjim posluhom in večjo pozornostjo s strani občine mogoCe narediti veliko veC? 3) Je občinska uprava skušala ovrednotiti rajonske svete ali pa se je vas obračala le v tistih primerih, ko je bila v to prisiljena po zakonu? 4) Je Idjub različnim pomanjkljivostim izkušnja, Čeprav omejene samouprave, pozitivna? 5) Kaj bi svetovali novoizvoljenim Članom konzulte? EDI MALIGOJ, je predsednik rajonskega sveta v Podgori in med kolegi, ki opravljajo to na krajevni ravni pomembno nalogo, TEDEN RDEČEGA KRIŽA / SLOVESNOST NA GRADU Izročili srebrne kolajne in priznanja diplome za posebne zasluge SORICA / COMENIUS NA ŽOLI FERMI Zaključno srečanje dijakov štirih višjih srednjih šol cifiCno področje gospoda-renja, oziroma odnosov mladi- denar. V sklopu načrta so bile opravljene raziskave (testiranje) med dijaki posameznih zavodov. Zadnja faza je prav primerjanje podatkov, ki so bili zbrani v posameznih okoljih. To se bo dogajalo v naslednjih dneh, ko se bodo dijaki srečali na zavodu Fermi in v dopoldanskem Času "obdelovali” podatke, popoldne pa izkoristili za obisk raznih kulturnih in drugih zanimivosti. Zaključna prireditev bo v sredo ob 17. mi z glasbo in plesom v Kulturnem domu. Na trgovskem tehničnem zavodu "Fermi” bodo v ponedeljek, torek in sredo prihodnjega tedna predstavili rezultate dveletnega sodelovanja, v okviru evropskega projekta Comenius, s tremi sorodnimi zavodi v Avstriji, NemCiji in Sloveniji. Sodelovanje so vzpostaviti s trgovsko akademijo v Celovcu (Bundeshandelsakade-mie), z gimnazijo v Schvvarzenbeku v Schle-swig-Holsteinu ter z Ekonomsko in trgovsko šolo v Novi Gorici, Sodelovanje je trajalo dve šolski leti (1996/97 in 1997/98), projekt pa je segel na spe- Festival lutkovnih gledališč Mednarodni festival lutkovnih gledališč "Alpe Adria puppet festival”, letos ga bodo priredili že sedmič, se bo pričel sredi avgusta v Gradežu in se nadaljeval v začetku septembra v Gorici. Tudi letos bodo pri realizaciji pobude sodelovali gledališka festivala iz Maribora in Celovca ter deželni Center za animacijo (CTA). V raprezentanCnih prostorih na gradu je bila vCeraj slovesnost ob podelitvi posebnih odlikovanj in priznanj Rdečega križa. Teden ki se zaključuje je namreč teden Rdečega križa in številnih pobud pretežno humanitarnega značaja. Včerajšnje slovesnosti na gradu so se udeležili predstavniki najvišji civilnih in vojaških oblasti, pa tud-fi najvišji deželni in državni predstavniki humanitarne organizacije. S srebrno kolajno za zasluge so bili odlikovani vsi nekdanji poveljniki sicer razpuščene brigade Gorizia. Izročili so nadalje priznanja za zasluge prve, druge in tretje stopnje. Nekaj priznanj je bilo spominskega značaja, med temi priznanje nekdanjemu predsedniku odbora RdeCega križa dr. Brunu Staffuzzi. Gostitelj je bil predsednik pokrajinskega odbora RdeCega križa Dr. Dario Drufuca. Na sliki - z včerajšnje slovesnosti podelitve odlikovanj in priznanj -foto Bumbaca. ima zagotovo najdaljši staž. Pripada SKP. Na zastavljena vprašanja pa je takole odgovoril. -Odnosi med občinsko upravo in rajonskimi sveti niso taki kot bi morali biti. Nekateri odborniki sodelujejo z rajoni, mnogi pa so gluhi--Naši predlogi se redkokdaj upoštevajo. To na preprost način ugotovimo že s tem, da vsako elto znova, ob pripravi proračuna, ponavljamo ene in iste posege. Za naše območje so to razširitev pokopališča, ureditev ulice Monte Calvario ter grezničnega omrežja v ulicah Brigata Cuneo, Monte Calvario in Grap-pate. Edini poseg, ki nam ga občina vendarle uresničuje je podgorski park-Ze dolga leta se govori o kanalizaciji in odvodnja-vanju z območja Kalvarije. NaCrt je bil pri' pravljen in odobren s strani Dežele in deloma tudi financiran; o zaCetu del pa še nic. -Na tretje vprašanje je odgovor zelo preprost in kratek: občina se je obračala do nas samo ko je bila prisiljena po zakonu, ko je morali dokumentaciji priložiti mnenje rajonskega sveta. -Kljub negativnim izkušnjam menim, da je ureditev po rajonih pozitivna. Treba bi se bilo le dogovoriti glede večjih pristojnosti in seveda, fi' nančnih sredstev. -Novoizvoljenim da' nom konzulte bi prip0' rocil, naj bi delali z večjim zanosom in navdušenjem. SILVAN PRIMOŽIČ. ------------- predsednik rajonskega sveta za PeV' m o -Oslavje m Stmaver nima dlak na jeziku-Glede prvega vprašanja je odgovor zelo kratek, vendar pa takšen, da ne dopuSC® dvomov : "Odnosi so bin tudi v tem mandatu slaoi. kot zmeraj”. Na vaše drug vprašanje lahko z na) večjo odgovornostjo i gotovostjo odgovorim, bi se z drugačnim pri®^ pom dalo narediti ven veC. O ovrednotenju rajon^ skih svetov sploh ni m0^ goCe govoriti, saj so nas občine iskali samo v pr^ merih, ko so morali - z radi predpisov - s j tudi naše mnenje. Ob na nas je pac morala lerirati. tn Glede na cetri^ vprašanje, menim, da 5 že odgovoril s prejšnji®" In še priporočilo nov ali na novo izvoljen elanom sosvetov? , n Da bi delali čim®^ složno, ne glede strankarske ali druge tike. Složno in v dob® GORICA Sobota, 16. maja 1998 rešene birokratske težave DOBERDOB / PRVIČ LETA 1968 V BRANIKU O ČRPALKE KINO Obnova stavbe v ul. sv. Klare Podpisano prodajna pogodba med Občino in zavodom IACP Devet zborov bo drevi nastopilo na srečanju Pesem ne pozna meja Sodelujeta tudi zbora s Koroške in Madžarske Zgleda, da se načrt za prenovo kompleksa v uli-ci sv. Klare, kljub nagrmadenim zamudam, v zadnjem času le začenja uresničevati in da so bile glavne birokratske ovire premeščene. Tako je bila Prav te dni podpisana Pogodba za prodajo nepremičnine. Občina je kompleks odstopila zavo-uu za ljudska stanovanja Za milijardo in sto milijo-uov lir. Zavod IACP bo s Prenovo kompleksa pridobil 38 stanovanj. Tako Poročajo z županstva, "red tremi dnevi pa je bil 'J Uradnem vestniku uažele objavljen programski sporazum med Vsemu ustanovami, ki so soudeležene pri načrtu ovrednotenja in prenove omenjenega kompleksa med ulicama sv. Klare in “Occacio. . Zdaj ko so bile, upati )e da dokončno in ugod-Uo, razrešene skoraj vse birokratske težave (menda so na dovoljenje iz Rima za prodajo nepremič-jUue čakali leto dni!) naj m v zelo kratkem roku tudi začeli z gradbenim posegom. Poleg stanovanj bodo v kompleksu (s sredstvi, ki jih zagotavlja zakon o financiranju raznih posegov ob jubilejnem letu 2000) uredili tudi poseben nuzej in sicer muzej stolne zakladnice. To strukturo naj bi uredili v krilu poslopja ki gleda na Verdijev korzo. Za ta poseg so predvidena denarna sredstva v znesku preko štirih milijard lir. Župan Valenti napoveduje skorajšnje delovno srečanje s predsednikom zavoda IACP, kjer bodo preverili trenutno stanje na področju gradnje ljudskih stanovanj. Kriza stanovanj naj bi se delno omilila že prihodnje leto. V kratkem bodo namreč začeli izvajati gradbeni poseg v ulici Garzarolli in v ulici Baiamonti, kjer bodo zgradili vsega 44 stanovanj. Ce upoštevamo še 38 v ulici sv. Klare, pomeni, da bo prihodnje leto na razpolago 72 novih stanovanj. Devet zborov bo nastopilo drevi, ob 19.30, na srečanju Pesem ne pozna meja v Doberdobu. Nastopili bodo mešani pevski zbor "Svoboda” iz Trbovelj, moški pevski zbor "F. Hartman ” iz Pliberka, mešani pevski zbor ”F. Zgonik” iz Branika, dekliški pevski zbor "Vesna” iz Križa, moški pevski zbor "Vesna ” iz Križa, mešani pevski zbor "Avgust Pavel” iz Gornjega senika, mešani pevski zbor "Hrast” iz Doberdoba, dekliški pevski zbor "Jezero” iz Doberdoba in moški pevski zbor "Jezero” iz Doberdoba. Prvo srečanje, ki ima kot glavni cilj spoznavanje in utrjevanje prijateljstva med člani pevskih zborov iz zamejstva in matične domovine, so priredili leta 1968 v Braniku. Današnje jubilejno srečanje bo ob 19.30 v prireditvenem šotoru v občinskem parku. Na sliki: moški pevski zbor "F. Hartman” iz Pliberka na Koroškem. ŠTEVERJAN / 30 APRILA PREIZKUS ZNANJA KZ je priredila tečaj za pridobitev knjižice za nakup fitosanitarnih preparatov Kmečka zveza je \ aPrilu priredila pri-Pravljalni tečaj za kme-0valce, vinogradnike ir llasploh vse tiste, ki na-^sravajo pridobiti po-';b»o dovoljenje za na-avo in uporabo fitosa-. darnih preparatov 1. 11 2. razreda. Tečaj je P°tekal v prostorih KE vr*ski grič na Bukovju, °dil pa ga je ^ Marjan regorič iz Kmetijske seh U8e v Trstu' Nai P°" , bej poudarimo, da je 6Cai potekal v slo-] etl;Sčini, glede termino-bgije (zlasti glede poi-6novanja različnih fGpParatov) pa so se it v k*" seznanili tudi z Jdjanščino. Tečaj je aegal štiri srečanja. Iz-v |.za pridobitev do- an o U 80 0Pravili 30. Pdla. V tečaj se je vpi- salo trinajst vinograd- Na sliki - foto Bumba-nikov in kmetovalcev ca - med preizkušnjo ter vrtičkarjev. znanja. Pokrajinski odbor VZPI razpravljal o poteku sodne preiskave v Vidmu Pokrajinski odbor VZPI/ANPI je na svoji zadnji seji razpravljal, poleg drugega, tudi o predlogu državnega tožilca pri okrožnem sodišču v Vidmu, da se prijava, ki jo je vložil sin partizanskega borca Maria Zuliana, da bi zaščitil očetovo čast in dobro ime, arhivira. Pokrajinski odbor izraža začudenje nad takim stališčem. Ce bo predlog državnega tožilca sprejet, bo s tem onemogočeno, da se enkrat za vselej pojasni ozadje zadeve, ki se ob različnih priložnostih pogreva in ki ima menda svoj izvor v poročilu nekega policijskega funkcionarja, ki je bilo sestavljeno leta 1949. Prav objavljanje oziroma sklicevanje na omenjeno poročilo, naj bi pomenilo v bistvu obrekovanje danes že pokojnega partizanskega, oziroma garibaldinskega borca. Prijavo zaradi obrekovanja in jemanja časti, je proti deželnemu koordinatorju Romoliju sprožil tudi nekdanji politkomisar divizije Garibaldi-Na-tisone Giovanni Padovan. Sodišče je predlog državnega tožilca tudi v tem primeru sprejelo in zadevo arhiviralo. Bo tako ravnalo tudi v primeru Zulian? Zadeva je toliko bolj čudna ker je po drugi strani sodišče sprožilo formalni kazenski postopek proti Giovanniju Padovanu, na prijavo Marca Pirine. Danes popoldne in jutri so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke GORICA AGIP - Ul. d’Aosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/B IP - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TRZIC ESSO - Ul. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL - Ul. Boito AGIP - Ul. Duca d’Ao- RONKE MONTESHELL - UL Redipuglia ZAGRAJ API - Trg Garibaldi ŠKOCJAN AGIP - pokrajinska cesta za Gradež SLOVRENC AGIP - drž. cesta 56 TURJAK IP - državna cesta VILES ERG - Ul. Aquileia 40 KRMEN API - Drevored Ven. Giulia g_______________IZLETI SEKCIJA UPOKOJENCEV SPI-CGIL prireja tridnevni izlet od 19. do 21. junija v Sanremo, Ažurno obalo in Monte-carlo. Za informacije in vpisovanje: trgovina pri Mili v Doberdobu (tel. 78398). SPDG priredi jutri izlet na Trnovsko planoto z ogledom Ledenice, Smrekove drage in vzponom na Mali Golak. Prevoz z lastnimi sredstvi, kosilo iz nahrbtnika. Zbirališče na parkirnem prostoru pri Rdeči hiši, odhod ob 8.30. [_] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, C. Italia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 410340. POGREBI Danes: 10.00, Giorgia Martellossi iz bolnišnice Janeza od Boga v Tržič; 11.30, Stefanja Bukovec vd. Pertout iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Steverjanu; 12.15, Miranda Furlani vd. Kosič v cerkvi v Pod-gori in na glavno pokopališče. GORICA VITTORIA 1 18.45-20.30-22.15»Sesso e petere«. VITTORIA 3 18.10-20.20-22.30»L’urlo delVodio«. CORSO 17.30-19.45-22.00»Deep impact«. TRZIC COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Parole, parole, parole«. Alain Resnais. H RAZSTAVE V Kulturnem domu je na ogled zbirka grafičnih del Lojzeta Spacala. Razstava bo na ogled do 22. maja. H SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije razpisalo osem enoltnih štipend(ij za akademsko leto 1998/99 za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku in stroki na Univerzi v Ljubljani. Štipendije so namenjene učiteljem in profesorjem slovenskih šol na Goriškem in Tržaškem. Prošnje je trab nasloviti na Deželni šolski urad v Trstu trg sv. Antona 6 do vključno 20. maja. Dodatne informacije so na razpolago v tajništvih šol oziroma pri odbornikih sindikata. SSS nadalje obvešča, da sta za šolnike z Goriškega štipendirani dve mesti na 34. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, ki bo ob konec junija in v začetku julija v Ljubljani. Interesenti naj se pisno prijavijo pri referentih SSS - tajništvo Gorica do 20. maja. t V 88. letu nas je zapustila naša draga Stefanja Bukovec vd. Pertout Žalostno vest sporočajo hči Darinka z možem Ivanom ter vnuka Robert in Petra. Pogreb bo danes, 16. maja z žalnim obredom v cerkvi v Steverjanu, ob 12. uri. Do 11.15 leži pokojnica v mrliški veži splošne bolnišnice v Gorici. Steverjan, 16. maja 1998 Aticar Autoest Gorica, ul. III Armata 121 Tel. 0481/520688 Royal Car Gorica, ul. III Armata 121 Tel. 0481/522034 Danes v tržiču na trgu republike KULTURA Sobota, 16. maja 1998 BENEČIJA / DVOJNO SLAVJE Dvajset let slikanja Lorette Dorbold Danes bodo predstavili monografijo in odprli razstavo Junija bo minilo dvajset let, odkar je bila v Spetru na pobudo slovenskih organizacij v Benečiji odprta Beneška galerija. Veljalo bo posebej spregovoriti o tem, kolikšna je bila kulturna bera te ustanove v dveh desetletjih. Vendar najmanj lahko rečemo, da je Benečija z galerijo in Društvom beneških likovnikov ohranila in do neslutene ravni razvila enega izmed svojih vitalnih ganglijev. Brez galerije naša skupnost v celoti najbrž ne bi niti vedela za vrsto domačih ustvarjalcev, mnogi izmed katerih so prav tu naredili svoje prve korake v javnosti. Nekateri izmed njih žive danes drugod po Italiji in svetu, marsikdo se je visoko uveljavil. To se je zgodilo tudi Loretti Dorbold, ki ji danes Čedad in Spe-ter izrekata več kot zasluzeno pozornost, s predstavitvijo monografske poublikacije in odprtjem razstave ob dvajsetletnici ustvarjanja. Loretta Dorbold je odšla iz Nadiških dolin že leta 1970 in se je naselila v občini Concordia sulla Secchia, kjer se je ob poučevanju na osnovni šoli kot samouk ukvarjala s slikarstvom. Iz Benečije je s seboj prinesla bogato skrinjo spominov in vtisov iz otroških let, ki so dali odločilen pečat njenim stvaritvam. Nemara je prav oddaljenost od domačega kraja prispevala k temu, da je Dorboldjeva pri slikanju tako intenzivno segla v spomine in upodabljala življenje, v katere, je kljub igrivem stilu »na-if« lahko prepoznati svet pod Matajurjem. Pavel Petričič, ki spre- mlja umetniško pot Dorboldjeve od začetka dalje, je ob njeni osebni razstavi v atriju srednje šole v Spetru junija 1985 ugotovil, kako se je umetnica sedem let po prvi razstavi vrnila v domači kraj kot priznana, uspešna in od kritikov upoštevana umetnica. Petričič je opazoval znamenja njene rasti in skušal razbrati novosti: večjo izrazno gotovost, široko pahljačo novih motivov, zrelejšo formalno kompozicijo in spremembo barv. V navdihu pa je videl kontinuiteto in to je verjetno možno trditi tudi danes, ko je od tedanje razstave minilo trinajst let. Osrednja tema vseh del Lorette Dorbold je kmečko življenje v Nedi-ških dolinah, svet, od katerega danes še vedno kaj ostaja, a je podvržen neizbežnim spremembam časa. In morda prav zato, ker počasi mineva, priklicujejo slike Dorboldjeve njegove najbolj idilične detajle. Povsod so v ospredju ljudje in izrezi iz domačega življenja. Vse izpade idealno in se večkrat prevesi v nadrealizem, kot da gre za ilustracije za pravljice. Umetnici uspe skupaj s spominom iz otroštva pričarati na platno tudi vesele prizore iz nekega skupnega vaškega življenja, v odtenkih naif še bolj idealiziranega, vendar glede na današnji ritem življenja vrednega nostalgije, še zlasti za tistega, ki ga je kdaj skusil. To je prevzelo tudi furlanskega pisatelja Carla Sgorlona, ki mu je od Dorboldjeve všeč predvsem dejstvo, da nadaljuje po svoji poti z razposajenim humorjem in nekim otroškim začudenjem, ki nikoli ne mine. Loretta Dorbold se torej še enkrat vrača v svoje kraje, tokrat ob dvajsetletnici, še bolj uveljavljena in cenjena. Profil si je umetnica še najbolje izoblikovala sama in ga najdemo v monografiji, ki bo danes ob 17. uri predstavljena v Spetru, dve uri pred otvoritvijo razstave v čedajski cerkvi Sv. Frančiška. Ko prebereš nekaj teh tekstov, ki so skupaj s ponazoritvami slik zbrani pod naslovom »La notte dei fald« in jih umetnica imenuje »vagabondi pensieri«, ti postane jasno, da se bo Loretta Dorbold težko kdaj odmaknila od svojega izvirnega izražanja. In je prav tako jasno, da se bo vedno znova vračala v domači kraj. Razstava v Čedadu bo odprta od danes do 24. maja, in sicer od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Pobudniki in pokrovitelji pa so taki, kot se za dvajsetletnico spodobi: Dežela Emilia-Romagna, Videmska pokrajina, Pokrajina Modena, Občina Speter, Beneška galerija, Občina Čedad, Gorska skupnost Nadiških dolin, Občine Concordia, Meldola, Fiorano in San Benedetto ter ustanova Friuli nel mondo. Dušan Udovič OPČINE / GLASBENA SREČANJA Lep zaključek niza s Pihalno skupino in Aleksandrom Slugo Pomladanska sezona Openskih glasbenih srečanj se je zaključila v nedeljo s koncertom, na katerem so v prvem delu nastopili člani Pihalne skupine Glasbene ustanove mesta Gorica (na sliki), v drugem pa violončelist Aleksander Sluga. Pihalna skupina se je tokrat prvič predstavila izven goriškega območja. Mladi glasbeniki so igrali najprej v kvartetu, potem pa v triu. Izkazali so se predvsem v izvedbi prisrčnih Mozartovih fantazij v f-molu. Zaigrali so tudi Cinq pieces en trio Jacquesa Iberta in zaključili s kaleidoskopom glasbenih citatov Tria na motive Don Giovannija Daniela Zanet-tovicha. Občinstvo je toplo nagradilo trud in prizadevnost te skupine, ki je s pogumom kljubovala napetosti svojih prvih javnih nastopov in si zaslužila iskre- no voščilo za uspešno nadaljnje delo. V drugem delu se je z zanimivim programom razlegel topel in razmišljajoč zvok violončela Aleksandra Sluge. Zahteven madrigal Pavleta Markuja je takoj na začetku preizkusil mladega poustvarjalca z vrsto zapletenih zvočnih efektov. Sledili so odlomki iz Bachove suite v C-duru, ki so se razvili kot neprekinjene, napete linije, katere je izvajalec vodil v enem samem globokem dihu. Otožen utrip Škerjančeve sonate je dal poseben pečat lepemu večeru. Nastop Aleksandra Sluge, ki se je izkazal kot strog a obenem občutljiv izvajalec, je navdušil vse prisotne, ki so zahtevali še dodatek, kot je tradicija radodarnega občinstva letošnjih ponovno uspešnih openskih glasbenih srečanj. Rossana Paliaga Fontaninih 25 predstavitev uspešne knjige Neve Lukeš Urednišvo Fontane, literarne revije in hkrati založbe iz Kopra, te dni zaokroža svoj projekt izdaje knjige »Delčki našega vsakdana« zamejske novinarke - reporterke Neve Lukeš. Od izida te samostojne edicije Fontane v aprilu lanskega leta do danes je uredništvo literarne revije Fontana predstavilo knjigo na 25 literarnih večerih, večinoma po zamejskih kulturnih društvih in knjižnicah, nekaj predstavitev pa je bilo tudi na širšem območje Primorske. Predvidoma zadnja, 26. predstavitev te zamejske »uspešnice«, se pripravlja za nedeljo, 7. junija, in sicer v brkinskem Gradišču. Naklada 1000 izvodov knjige »Delčki našega vsakdana« je v teh dneh, dobro leto po izidu, že skoraj pošla, interes bralcev zanjo pa se še vedno ne zmanjšuje. Se več, priče smo masovnih obiskov literarnih predstavitvenih večerov tega, skoraj bi rekli »za- mejskega best-sellerja«, po tržaškem in goriškem podeželju. Šveda priljubljenost avtorice Neve Lukeš v teh krajih ne preseneča, saj je kot novinarka in reporterka poznana v vsaki zamejski vasi in zaselku ter jo imajo ljudje radi, ker praktično živi z njimi in vsakodnevno poroča o njihovem življenju in delu. Uredništvo koprske Fontane je vsekakor zadovoljno z odzivom bralcev na to njihovo (že dvajseto po vrsti) samostojno edicijo. Poudariti pa je treba, da je bilo v obdobju 11 let odkar izhaja ta koprska literarna revija, izmed skupno 20 avtorjev samostojnih Fontaninih edicij, kar četrtina zamejskih Slovencev! To kaže na velik posluh uredništva do enotnega slovenskega kulturnega prostora to in ontran meje, kar bi lahko bilo za zgled tudi nekaterim drugim večjim knjižnim založbam s tega območja. NOVICE NARODNOZABAVNA GLASBA / ADRIA KVINTET - VETERAN MED SKUPINAMI Podelili letošnje Valvasorjeve nagrade in priznanja V Narodni galeriji v Ljubljani so včeraj opoldne podelili Valvasorjevo nagrado in priznanja. Valvasorjevo nagrado je prejel Drago Svoljšak, Valvasorjevo priznanje pa Janez Balažič, Metka Fujs, Branko Kerman, Nataša Konestabo, Franc Kuzmič in Irena Savel za stalno razstavo Pokrajinskega muzeja Minska Sobota. Letos so podelili tudi dve častni Valvasorjevi priznanji, in sicer Slovenskim Železnicam in Marjanu Božiču. Kot je na podelitvi med drugim poudaril lanskoletni Valvasorjev nagrajenec Janez Kos, so muzeji, arhivi in drugi varovalci kulturne dediščine varuhi narodnega in tudi državnega pečatnika. (STA) Žarko Vrezec v Sežani V četrtek, 21. maja, bo ob 18. uri v Galeriji KG Srečko Kosovel v Sežani otvoritev razstave slik Žarka Vrezca. Rojen je bil leta 1950 v Ljubljani, tu je končal Solo za oblikovanje in leta 1974 diplomiral na ljubljanski ALU. Razstavlja od leta 1977: imel je več kot šestdeset samostojnih razstav, sodeluje na številnih skupinskih in mednarodnih razstavah slovenske sodobne umetnosti; prejel je deset nacionalnih in mednarodnih nagrad. Poleg ustvarjanja v slikarstvu se ukvarja tudi s scenografskimi postavitvami, zlasti za nacionalno TV. V Galeriji KG Srečko Kosovel bo predstavljen retrospektivni izbor slik v kombinirani tehniki akrilnih barv in barvnih svinčnikov na platnu iz obdobja zadnjih osem let, kjer je izpostavljena problematika likovnega prostora in svetlobe, kar duhovno osmi-šlja s krhko, a likovno sugestivno črtno aplikacijo kot najintimnejšo avtorjevo sledjo. , V novo sezono v prenovljeni, obogateni zasedbi Z ansamblom nastopata tudi mladi pevki Lara in Irina - Poleg nastopov v načrtu priprava nove kasete In spet je prišel čas, ko se bomo srečevali na poletnih veselicah, ki jih s požrtvovalnostjo organizirajo številna kulturna in športna društva. Poletne šagre, ki se začenjajo že maja, razveseljujejo naše večere z jedmi na žaru, s kozarcem vina ali piva ter seveda s prijetno glasbo kakega ansambla. V zamejstvu imamo mnogo domačih ansamblov. Nekateri igrajo predvsem narodnozabavno glasbo, drugi pa bolj lahko glasbo. Vsi ansambli si prizadevajo, da bi bili ljudje z njihovim izvajanjem zadovoljni, da bi se zabavali in da bi se čim-dlje zadržali na prazniku, tako da bi bili organizatorji zadovoljni. Med ansambli, ki nastopajo največ let na zamejskem prizorišču, je zagotovo ansambel Adria kvintet, ki je nastal pred tridesetimi leti, kot ansambel Taims, katerega se mnogi še spominjajo. Razlogov za razgovor je torej več kot dovolj. Trideset let. Se vam ne zdi, da je to dolgo obdobje in da bi bil čas... Mogoče imaš prav! O tem smo že večkrat razpravljali. Toda vsakič pridemo do zaključka, da imamo radi glasbo in stik s publiko. To pripomore, da se počutimo še vedno mlade, čeprav je napor velik. Člane ansambla, ki so odšli, smo zamenjali z drugi- mi, tako da je vsak nov član prinesel svoje ideje, kritike in predloge. Od prvotnega ansambla sta ostala samo Evald in Peter. Pred kakim mesecem pa nas je zaradi obveznosti moral zapustiti harmonikar Lupine, še prej pa kitarist Starc. Tako sedaj sestavljajo ansambel že omenjena čla- larinetist Aljoša, kitari^ Počkar in harmonik3 te. kako novost? 0 jo. Z nami bosta nasto idi pevki Lara in Irin3-hčerki naših članov i ^ 1 pojeta. Nastopata s s3^ im programčkom. Zan1 da se pri tem presne i in da sami predlagat3 "ako smo morali uves i priljubljeno P68!?.1^ irl. Prvič sta nastopni vanju v Prosvetnem tudi na šagrah. načrtujete za naprej • _i-_ •_ e; ,, nrel izona na kateri ®e c lili, da bomo zabavaj; iko, ki je res zelo ^ rogramu imamo ipov, za nove pa INDONEZIJA / PROTESTL ZAŽIGI IN NEMIRI V DŽAKARTI SE NADALJUJEJO V požaru v veleblagovnici umrlo skoraj 200 ljudi Tujci bežijo iz indonezijske prestolnice - Suharto ne misli odstopiti DŽAKARTA - Položaj v indonezijski prestolnici postaja vse bolj eksploziven in grozi, da se bo spremenil v sploSno državljansko vojno. V nemirih v Džakarti je v požaru v veleblagovnici (na sliki AP) , ki so ga včeraj podtaknili demonstranti, umrlo 200 ljudi, so sporočile pristojne službe. Po navedbah indonezijskega radia je več demonstrantov vdrlo v petnadstropno veleblagovnico v vzhodnem delu mesta. Eden izmed najbolj znanih predstavnikov indonezijske opozicije, Amien Rais, in 43 drugih kritikov vlade so ponoči ustanovili Svet ljudskega mandata. Od Suharta zahtevajo, naj odstopi. Rais pa je vojsko pozval k zadržanju, da bi se izognili še težjemu položaju. Indonezijska centralna banka je medtem sporočila, da prekinja vse bančne transakcije, vključno menjalniške. Indonezijski predsednik Suharto se je včeraj vrnil v domovino, potem ko je zaradi nemirov v Indoneziji predčasno končal obisk v Kairu. Suharto se je že sestal z vojaškim vodstvom in svetovalci. Sklenili so umakniti sporno podražitev bencina za več kot 70 odstotkov. Po sestanku je minister za informiranje Alwy Dahlan povedal, da Suharto ne namerava odstopiti. Številna tuja podjetja in več veleposlaništev pa je včeraj odpoklicalo svoje uslužbence iz Džakarte, medtem ko po mestnih ulicah, opustošenih v izgredih, patruljirajo vojaški oklepniki. Ameriške oblasti so ukazale vrnitev družin uslužbencev veleposlaništva v Džakarti in ameriškega konzulata v Sura-baji. Vse osebje, razen neizogibno potrebnega za delo veleposlaništva, in vse ameriške državljane so pozvali, naj čimprej zapustijo Indonezijo. Britansko in singapursko veleposlaništvo sta svoje državljane pozvali, naj ne odhajajo od doma. Kanadsko veleposlaništvo je državljanom svetovalo, naj se oskrbijo z bencinom, hrano, svečami in žepnimi svetilkami. Japonska vlada je na izredni seji preučila evakuacijo japonskih državljanov in sprožila priprave za morebitno uporabo vojaških letal. V Indoneziji živi 13.000 Japoncev, v državi pa je zdaj še kakih 7000 japonskih turistov. Ostala veleposlaništva obveščajo državljane o prostih letih, medtem ko skušajo številni tujci, zlasti Kitajci, pa tudi Indonezijci pohegneti iz države. Džakarta je gospodarsko izumrla, zaprtih je večina bank in trgovin. Pred bencinskimi črpalkami se vijejo kače avtomobilov. Menjava na borzi v Džakarti je ostala skoraj na mrtvi točki. Indonezijska centralna banka je prekinila vse medbančne operacije in menjavo ter zamrznila vsakršno možnost transakcij z indonezijsko rupijo. Ta je včeraj spet močno padla na 11.000 rupij za dolar. Schroeder veliko bolj popularen kot Kohl BERLIN - Socialdemokrati in ekologisti v Nemčiji naj bi skupaj imeli 51 odstotkov glasov, trenutna vladajoča koalicija Helmuta Kohla pa le 40 odstotkov. To so podatki, ki izhajajo iz raziskave javnega mnenja, ki so jo včeraj objavili v Nemčiji. Podatki tudi potrjujejo, da je dobre štiri mesece pred volitvami socialdemokratski kandidat za kanclerja Gerhard Schroeder veliko bolj popularen kot Kohl. Tako bi Schroeder v neposrednem spopadu dobil kar 65 odstotkov, Kohla pa le 26. Če bi bile v Nemčiji zdaj volitve, bi po teh podatkih CDU in CSU skupaj dobili 35 odstotkov glasov (leta 1994 sta obe krščanski stranki dobili 41, 4% glasov), SPD pa kar 43 odstotkov (leta 1994 36, 4). Naravovarstveniki bi napredovali na osem (7, 3), medtem ko bi liberalci tvegali, da s petimi odstotki (6, 9) ne dosežejo praga za vstop v parlament. Nasledniki nekdanjih komunistov naj bi dobili 4, 4 odstotke. Kar zadeva skrajno desnico, njena popularnost rahlo narašča, vendar pa vsi skrajni desničarji skupaj ne bi zbrali več kot tri odstoke in bi torej ostali brez svojih predstavnikov v parlmentu. Raziskava je bila izvedena z metodo reprezentančnega vzorca. Od 11. do 14. maja so anketirali 1290 volilcev. Možnost napake naj bi pri velikih strankah znašala 2, 5, pri manjših pa 1, 5 odstotka. Indija zavrača deklaracijo VS NEW DELHI - Indijski premier Atal Behari Vaj-payee je v pogovoru za revijo India Today dejal, da ima Indija "veliko bombo", za katero že ima vzpostavljen sistem vodenja in kontrole. Indija pa je kot "povsem nesprejemljivo" zavrnila deklaracijo, v kateri je VS ZN ostro obsodil indijske jedrske poskuse in Indijo pozval k njihovi prekinitvi. BIRMINGHAM / VČERAJ ZAČETEK ZASEDANJA G7 IN G8 Tony Blair hoče učinkovit vrh s čim bolj praktičnimi rezultati Šefi vlad in držav najprej o vprašanjih, ki jih zastavlja globalizacija BIRMINGHAM - Gostitelj, britanski premier Tony Blair, je za vrh sedmih industrijsko najrazvitejših držav sveta G7, ki se mu pri političnih temah pridružuje še Rusija (G8), pripravil učinkovit in zelo konkreten program z zgolj štirimi ključnimi temami: brezposelnost, zadolženost tretjega sveta, nova svetovna finančna ureditev in boj proti mednarodnemu kri- BEOGRAD / PRVI POGOVORI O REŠITVI KOSOVSKEGA VPRAŠANJA Miloševič in Rugova sla se dogovorita za začetek pogajanj Dialog bi moral prispevati k mirnemu reševanju krize BEOGRAD - Jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič in vodja kosovskih Albancev Ibrahim Rugova sta se včeraj v Beogradu dogovorila 23 začetek pogovorov o prihodnosti Kosova, s katerimi bosta srbska in albanska delegacija začeli prihodnji Petek. Kot piše v sporočilu za jakost po njunem prvem srečanju, nai bi pogovori potekah vsak teden. Miloševič je v sporočilu poudaril, da bi moralo včerajšnje srečanje poceniti začetek mirnega reševanja ^ize na Kosovu. Rugova pa je na kovinarski konferenci po srečanju dejal, da je njun pogovor »prvi ko-pk k rešitvi kosovskega vprašanja«, ^atno s političnimi cilji, neposrednim dialogom se lahko doseže * Burna, humana, pravična in traj-da« rešitev problemov na Kosovu, je pdal Miloševič. Rešitve morajo po djegovih besedah temeljiti na »ena-0sti vseh državljanov in vseh naci-dkbiih skupin na Kosovu«. Rugo-, a Je še ocenil, da je pogovor pote-stlpnem ozračju. Srbsko delegaciji bo na prihodnjih pogovorih vodil podpredsednik vlade Ratko Markovič. V delegaciji bosta še dva podpredsednika vlade Tomislav Nikolič in Milovan Bojič, minister brez listnice Ivan Se-dlak, podpredsednik jugoslovanske vlade Vladan Kutlešič in namestnik jugoslovanskega pravosodnega ministra Radoslav Rajakovič. V albanski delegaciji pa bodo štirje svetovalci Rugove, ki so se včeraj tudi udeležili njegovih pogovorov z Miloševičem: Pajazit Mushi, Mahmut Bakalli, Fehmi Agani in Veton Su-roj. Se dva člana naj bi določili naknadno. Reševanju kosovskega vprašanja pa je tudi na dnevnem redu srečanja voditeljev skupine sedmih industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije v okviru G-8. O tem so govorili že sinoč ob večerji v Birminghamu, kjer bodo o kosovskem problemu konec tedna razpravljali tudi visoki predstavniki kontaktne skupine. Sklicujoč se na visoke vire na zvezi NATO, britanski časnik Financial Times včeraj poroča, da zavezništvo razmišlja o napotitvi sil v Albanijo, ki bi nadzirale mejo te države s Kosovom. Glede na časnik naj bi bile sile maloštevilne, »morda nekoliko številnejše od sedanjih enot Združenih narodov, nameščenih v Makedoniji, ki štejejo 2000 pripadnikov«. Severnoatlantska zveza je sicer pred kratkim zavrnila prošnjo Tirane o napotitvi sil v Albanijo, viri na zvezi NATO pa pravijo, da zavezništvo razmišlja o »široki paleti možnosti«, ki naj bi se gibale predvsem v smeri takšne pomoči Albaniji in Makedoniji, da bi si državi znali pomagati sami. Večina teh možnosti, naj bi bila zajeta v okvire Partnerstva za mir, v obeh državah pa so že napovedane vojaške vaje tega programa. V Albaniji naj bi jih izvedli še poleti, v Makedoniji pa bodo v prvi polovici septembra letos. minalu. Toda zasedanje šefov vlad oziroma držav članic elitne skupine, ki se je začelo včeraj popoldne v Birminghamu, je neizogibno tudi pod vplivom trenutno najakutnejše teme, azijske finančne krize in neredov v Indoneziji. Blairov glasnik je včeraj napovedal, da bo vrh sprejel »močno izjavo« o Indoneziji, a da se ne namerava vmešavati v notranjo politično situacijo. Razprava osmerice pod predsedstvom Velike Britanije se bo osredotočila na nauke, ki izhajajo iz finančne krize v nekaterih vzhodnoazijskih državah, še posebno kar zadeva vprašanje nadzorovanja trgov, kroženja informacij in transa-prentnosti, je dodal Blairov glasnik. Britanski premier je vrh pripravil z namenom, da bi se srečanje spremenilo v kaj več od preproste priložnosti za izmenjavo mnenj. Načrtuje namreč, da bo vrh G8 izzvenel kot primer diplomacije s praktičnimi rezultati in da bo potrdil vodilno vlogo v reševanju najnujnejših problemov globalizacije, od ekonomske do telekomunikacijske. Za probleme, kot so delo, okolje in kriminal, pa bo vrh skušal poiskati čim bolj pratične rešitve. Vse članice elitnega kluba se namreč srečujejo z enakimi ali vsaj podobnimi vprašanji, zato bi bile lahko tudi rešitve v večini primerov po podobne, meni Tony Blair. Včerajšnji začetek vrhunskega zasedanja je pripadel temi finančnih trgov v krogu G7, medtem ko bodo danes v ospredju politične teme. Vrh spremlja seveda tudi ustrezna atmosfera z barvitimi notami, ki se porajajo ob sprehajanju najmogočnejših ljudi sveta po ulicah praznično olepšanega Birmighama. Največjo pozornost je včeraj nedvomno pritegnil ameriški predsednik Bill Clinton (na posnetku AP) , za katerega so si prireditelji vrha prizadevali, da bi mu izpolnili tudi najmanjšo željo. Tako so mu pripravili »bagel«, posebno zemljico, ki je v ZDA zelo popularna, varčevali pa niso niti pri večjih željah: nalašč zanj so naročili naslanjač in zofo iz najkvalitetnejšega usnja. Dva posebna naslanjača (v vrednosti 12 milijonov lir) sta bila naročena tudi za japonskega premiera Hashimota. Največ je v Birminghamu seveda novinarjev, saj se jih je akreditiralo 2.500 iz 43 držav, mogočno pa je tudi spremstvo šefov držav in vlad, ki jih spremljajo tudi žene. Članov uradnih delegacij je skupaj 315, s seboj pa so pripeljali 900 asistentov. Tony Blair bo svojim gostom podaril v spomin ročno izdelane zapestne gumbe, dame pa bodo prejele srebrno ogledalce. Ali ima slovenščina bodočnost? Spoštovani Primorski dnevnik Če sem članek Bojana Brezigarja '»Naprej, po krivulji navzdol« (P. d. 10. maja 1998) pravilno prebral, manjka do Europe felix samo eno: ukrotiti nacionalizme majhnih narodov in novonastalih držav. (Neprijetna asociacija: kolikokrat smo slišah, da je v Trstu slovenski nacionalizem kriv za stanje, ki bi sicer bilo naravnost idilično.) Kar se patriotizma tiCe, si avtor članka delo olajša s tem, da mu preprosto odreka eksistenco. Patrioti naj bi bili le preoblečeni nacionalisti, ki sicer prisegajo na domovino, njihove vrednote pa naj bi bile v resnici le »dobro zastražena meja, vojska, denar, zastava, himna«. Avtorja sprašujem: kam med te simbole oziroma vrednote uvršCa jezik? Težko si predstavljam, da mu ne pomeni vrednote, kakor tudi to, da se mu jezikovni problemi ne zdijo aktualni. Če bi v Trstu opravili anketo o Samu Pahorju in Me-nii, bi velika večina izprašanih trdila, da sta naciona-lista ali patriota. No, in kaj je glavna tema obeh? Jezik, točneje slovenščina. Samo je posvetil življenje, da ji pribori nekoliko ugleda (pri čemer mu vsi premalo pomagamo), Menia da jo onemogoči. Bo v Evropski zvezi Me-nio pobralo in odpadla potreba po Samu Pahorju? Ah se bodo s predvidljivim mešanjem prebivalstva problemi še zaostrili? Zlasti problemi majhnih jezikov, ki so doslej lahko obstah le, ker so razpolagali z majhnim ozemljem, na katerem so lahko prevladovali, medtem ko je torišče velikih prostrani svet? Si je Zveza postavila problem? Ga namerava kulturno rešiti? Ne smemo pozabiti, da je za ljudi, ki jim gospodarstvo pomeni vse - in takih v Bruslju zagotovo ne manjka - jezik le nepotrebna cokla. Se tak evrovemik dolguje odgovor na ta vprašanja slovenskemu bralcu. Ta je namreč že imel opravka z univerzalizmi vseh vrst, se znašel v takšni ah drugačni španoviji: v večnacionalnih državah, v vsedržavnih strankah. Z enimi in drugimi se je prejkone opekel. Manihejska delitev v »racionalne« (v dobrem pomenu besede; obstaja namreč še druga izpeljanka iz latinskega ratio, in ta je ra- čun) in v »ljudi, ki v politiki niso uspeh in iščejo svoj prav drugod ter ozek krog zelo glasnih intelektualcev« problema: ah ima slovenščina bodočnost? ne rešuje, temveč se mu le izmika. S spoštovanjem Drago Bajc Ker je gospod Bajc pravilno bral moj komentar, je opazil, da med navedene vrednote patriotov, ki naj bi bili le preoblečeni nacionalisti, ni bil vključen jezik. Razlog je enostaven: s Širitvijo Evropske unije se bo marsikaj »poenostavilo«: denar, meje, vojska in Se kaj. Na tem seznamu ni jezikov. In dejstvo, da je pmv v isti Številki Primorskega dnevnika ravnatelj Visoke Sole za prevajalce in tolmače prof. Dodds opozarjal, da Evropska unija potrebuje najmanj 100 tolmačev za jezike »novih« držav (Estonije, Poljske, Češke, Madžarske in Slovenije) je samo potrditev tega, kar smo že vedeli: da bo v novi »Eu-ropa felix«, kot jo imenuje gospod Bajc, slovenščina eden uradnih jezikov. Vsakdo se bo lahko na katerikoli urad EU obrnil v slovenščini pisno ah ustno, uradni listi in vsa določila EU bodo prevedena tudi v slovenščino, v evropskem parlamentu bo slovenščina eden uradnih jezikov, ki ga bodo poslanci lahko dejansko rabili v svojih posegih, ki bodo simultano prevedeni v vse ostale jezike. Daleč od tega, torej, da bi bil jezik nepotrebna cokla, kot poenostavljeno razlaga gospod Bajc. Nasprotno, evropski parlament si že od leta 1981 prizadeva za uveljavljanje vseh jezikov, tuch manjšinskih, med katerimi je sedaj tudi slovenščina. Cez nekaj let pa v evropskem merilu slovenščina ne bo veC manjšinski jezik, ampak eden uradnih evropskih jezikov, ki bo, v zadovoljstvo nas vseh (tudi Sama Pahorja), tudi sestavni del besedil na potnih listih in drugih dokumentov, ki jih bo tudi Italija izdajala in ki bodo postajali vseskozi bolj večjezični in bolj mednarodni. Vprašanje pa je, ali bomo mi znah ceniti to novost in ali se bomo znali posluževati novih oprijemov, ki nam jih bo omogočila »Eu-ropa felbc«. Ze sedaj lahko pišemo prošnje v slovenskem jeziku za marsikaj, tudi za potne liste in prepustnice, po novem pa tudi za deželne prispevke ali za zaposlitev na deželi. Koliko pripadnikov naSe manjšine to redno počne? Koliko pripadnikov naSe manjšine, predvsem mladih generacij, v zadostni meri obvlada slovenščino, da jo lahko uporablja v praktičnem življenju? Koliko mladih pripadnikov manjšine se lahko v Ljubljani ali v Mariboru s pravilnim izrazoslovjem pogovori z mehanikom ali s frizerko? Ce odgovorna to vpmša-nje kaže na sorazmeroma majhno Število, za to ne moremo kriviti ne vlade ne parlamenta, kajti pogoji so nam dani, saj imamo vendar Sole od otroškega vrtca do gimnazije z možnostjo priznanega univerzitetnega študija v Sloveniji, imamo kulturne ustanove, poklicno gledališče, mdio in časopis, pa tudi televizijo: skromno lastno, vendar celodnevno slovensko, ki krije ves nas teritorij. Se vsega tega dovolj poslužujemo? Skratka, zgrešeno je, da iSCemo vedno nasprotnika pri drugih. Včasih poglejmo tudi v ogledalo. Ne krivimo Evrope za dejanja, za katera smo odgovorni sami. Ob koncu pa Se nekaj besed o Samu Pahorju. Gospod Bajc trdi, da je »posvetil življenje, da ji (slovenščini) pribori nekoliko ugleda«. To je njegovo mnenje in je vredno spoštovanja. Sam pa se vprašam, zakaj se manifestacij prof. Pahorja udeležuje Število ljudi, Id jih običajno lahko prešteješ na priste, včasih pa celo na prste ene same roke. Saj vendar nekaj desettisoč Slovencem nihče ne preprečuje, da bi se udeležili teh manifestacij; mislim tudi, da veliki večini nihče ne grozi z odpustom iz službe ali z drugačnimi represalijami. Tudi o tem bi morali razmisliti, saj vendar ne more biti res, da bi tako velika večina Slovencev, od leve do desne, zavestno odrekala podporo človeku, o katerem zares mish, da je edini borec z njihove pravice. Nič manihejskega ni torej v delitvi ljudi na dve skupini, med katerima je ena zelo maloštevilna in želi svojo maloštevilnost nadomestiti z glasnostjo. Sicer pa s to delitvijo v svojem komentarju sploh nisem mislil na profesorja Pahorja, mislil sem na miselne tokove, ki se' pojavljajo v Estoniji, v Latviji, na Slovaškem in v manjši meri tudi v Sloveniji, kajti prav zares ni videti, da bi Pahor s svojo Edinostjo kakorkoli vplival na vključevanje Slovenije v Evropo, kaj Sele na Širitev Evrope. Kar se nas tiče, pa je Blagoslavljanje vinogradov Na god .vv. Marka, 25. aprila je bita v navadi procesija, med katero je duhovnik blagoslavljal polja in vinograde. Pogosto so take procesije trajale več dni, kolikor jih je paC rabi! duhovnik, da je dosegel vse vasi v svoji fari. Na fotografiji je predvojna procesija z blagoslavljanjem polj in vinogradov na Katinari in v Lonjerju. Original je last Angele Čok iz Lonjerja povsem jasno, da bomo s tem vključevanjem samo pridobili - tudi pri uveljavljanju jezika; seveda, če bodo znali tudi racionalno (v dobrem pomenu besede) presoditi na novo nastajajoče stanje in koristno uporabiti, kar je upombno. To pa je spet odvisno predvsem od nas. B. Br. Cilj mesečnih zborovanj društva Edinost Bilo je 29. aprila 1970, ko je Italijanska komunistična stranka (K.P.I.) predložila prvi predlog zakona za zaščito slovenske jezikovne manjšine v Italijanski republiki. Nato so tekli dnevi, tedni, meseci in leta in komunistična stranka je ponovno in ponovno vlagala predloge in osnutke zakona za zaščito slovenske jezikovne manjšine. Tudi ko je znaten del stranke spoznal, da je bil desetletja na zgrešeni poti in je zato zapustil komunistična izhodišča, ta del ni odjenjal od prizadevanj za varstvo slovenske manjšine. In čeprav je v opoziciji vztrajal na takem stališču celih 313 (tristotri-najst) mesecev, ni dosegel nic. Sholastični filozofi bi razglabljali, Ce se je to pripetilo per impotentiam ali per delinquentiam. Danes bi se vprašali, ali niso bili sposobni, ali pa niso imeli resnega namena. Lahko pa bi tudi rekli, da v opoziciji ni mogoče storiti dosti prida. Toda 18. maja 1996 je prišla na vlado koalicija, v kateri ima stranka skesancev levji delež, saj je z 21, 3 odstotka glasov najmočnejša stranka v Italijanski republiki. No, in v 24 (štiriindvajsetih) mesecih, ki so skoraj v celoti potekli od takrat, zopet nic. Tokrat bi se sholastiki ne spraševali, ali se je to zgodilo per impotentiam, ker bi jim bilo jasno, da se je zgodilo per delinquentiam. S prvo nedeljo v januarju leta 1990 je skupinica Slovenk in Slovencev zaCela niz zborovanj na javnem prostoru, da bi pristojne oblasti nenehno opozarjala, da je preteklo že 42 let, odkar je stopila v veljavo ustava, temeljni zakon republike, ki ga morajo zvesto spoštovati vsi državljani in državni organi. Nihče si ni takrat mislil, da bo mogoCe prirediti toliko rednih mesečnih protestnih zborovanj, predno bo v uradnem listu izšel toliko pričakovani zaščitni zakon! Kaj hoCemo, 336 mesecev prizadevanj najveCje komunistične stranke na zahodu in pozneje najveCje stranke v Italiji ni zaleglo nic in enako ni zaleglo nic 100 mesecev prizadevanj skupinice, ki ni nikoli presegla 10 elanov. In zdaj se ti velikan, ki ni uspel nic, roga pritlikavcu, ki ni uspel nic. Stotriinsedemdeset kvadratnih centimetrov dragocenega Časopisnega papirja vrženih proč: dne 18. aprila 1998 je v 36. številki Novega dela zagledala luC nepodpisana sramotilna vinjeta: družbeno politično društvo Edinost naj bi prirejalo zborovanja, ki so sama sebi namen, in naj bi želelo, da bi Slovenci ne dobili zaščitnega zakona, da bi lahko še prirejalo zborovanja! ObCe je znano, da je društvo še in še javljalo pristojnim oblastem, da bo prenehalo z zborovanji, Cim bo v uradnem listu Italijanske republike izšel zakon, ki bo pošteno zagotovil slovenski manjšini varstvo, kakršno izhaja iz ustave, iz razsodb Ustavnega sodišča, in Posebnega statuta, iz Osimske pogodbe in iz zakona št. 73 z dne 14. marca 1997. Tisti, ki so prepričani, da so po desetletjih zablod konCno izbrali pravo pot, merijo vse po svojem kopitu in pripisujejo drugim svojo lastno miselnost. Zaradi šikan policije je šest elanov društva 5. maja 1998 predložilo pohciji priglasitev šestdesetih zborovanj na javnem prostoru od 7. junija 1998 do 4. maja 2003. Z neizmernim veseljem bo teh šest elanov preklicalo navedeno priglasitev, Cim bo v uradnem listu Italijanske republike objavljen zakon o varstvu slovenske manjšine v Italijanski republiki, ki bo pošteno priznal manjšini, kar ji gre po ustavi, po razsodbah Ustavnega sodišča, po Posebnem statutu iz leta 1954, po Osimski pogodbi, po zakonu št. 73 z dne 14. 3. 1977 in, zakaj ne, po načelu recipročnosti. Zdaj je na slovenskih pristaših Levih demokratov, na največji vladni stranki, da se izkažejo in s Čimprejšnjo odobritvijo poštenega zakona za varstvo slovenske manjšine onemogočijo družbeno političnemu društvu Edinost, da bi še nadalje motilo s svojimi manifestacijami vedno bolj cvetoCe sožitje. Da bi se naši sonarodnjaki okoli »Novega dela« lahko Cimbolje izkazali, je bila že poslana predsedniku poslanske zbornice, predsednici 1. stalne komisije, predsedniku vlade in nekaterim ministrom prošnja, naj poskrbijo, da bo zaščitni zakon za slovensko manjšino Cimprej odobren. • za d.p.d. Edinost Toni Feri Lucijan Malalan Še o problemih slovenske sole Spoštovani Oglašam se v zvezi s Člankom, objavljenim v P.D. dne 15. maja, pod naslovom: Majhne šole nujno zlo? V članku gospod Peter Cemic navaja osebne ugotovitve v zvezi s slovensko šolo v Italiji. V eni izmed svojih analiz je zapisal, da se nekateri zamejski krogi javno opredeljujejo za racionalizacijo šolske mreže, Ceš da majhne šole naj ne bi odgovarjale vzgojono-izobraževal-nim ponudbam. Žal moram ugotoviti, da so marsikje njegove izjave nepopolne in kažejo na popolno nepoznavanje vseh zakonodajalnih ukrepov, ki jih mora naša šola kot sestavni del italijanskega šolskega sistema tudi spoštovati. Najbrž mu ni znano, da smo se nekateri izredno vsestransko angažirali zato, da bi dosegli v Rimu drugačen pristop do obravnavanja slovenske šolske specifike. To smo storili v prepričanju, da mora kateroko-li poseganje na šolskem področju biti domena slovenske skupnosti v Italiji in ne le zgolj domena rimskih šolskih oblati. Vlada je s sklepom min. sveta iz dne 27. februarja in 3. marca 1998 tudi polnopravno sprejela vse naše predloge. Dejansko se pri izvajanju pravilnika o razsežnostih šolskih ustanov (-glej 2. Člen, 9. odstavek) zajamči slovenskim javnim šolam v Italiji možnost izvajanja šolske avtonomije in reforme Četudi le-te ne dosegajo predvidene vsedržavne številčne parametre. Najbrž bi natančno branje raznih izvajalnih dekretov že samo po sebi obrazložilo, kaj to pomeni za slovensko šolstvo. Dodala bi, zgolj v infor- macijo, da smo v sodelovanju z vsedržavnim vodstvom šolskega sindikata C.G.I.L. in s strokovno pomočjo slovenske predstavnice v vsedržavnem šolskem svetu tudi dosegli, da se v obvezno mnenje V.S.S. iz dne 10. februarja 98 3. člen, zajamči prisotnost slovenskega predstavnika v pokrajinah Trst in Gorica na pokrajinski programskih konferencah. Slednje morajo v skladu z navodih izvajalnega dekreta zakona 59/97 (M.O. št. 60 iz 19.2.98) izvesti pokrajinske uprave. Poudariti velja, da je italijanska vlada izdala 31. marca 98 izredno važen dekret, ki uvaja administrativni federalizem. V IH. poglavju 138. Člen in 139. člen dodeljujeta deželam, pokrajinam in občinam celo vrsto novih zadolžitev na področju upravljanja in vodenja šolske politike. Katerekoli statusne spremembe (in s tem tudi razni racionalizacijski ukrepi) šolskih ustanov bodo sedaj v marsičem odvnisne od teritorialnih potreb oz. zahtev. V zvezi z »nekaterimi gospodi«, ki se zavzemajo za preureditev slovenske šolske mreže pa le pojasnilo (tako da se izognemo nepotrebnim špekulacijam in nejasnostim), da se je enotni šolski odbor odločil, da se sooCa s problematiko preureditve tržaške šolske mreže. V šolskem odboru so zastopane vse politične stranke in organizacije civilne družbe in vsi prisotni so se strinjali s predlogom, da se je nujno potrebno soočati s to sicer kompleksno problematiko. Marsikaj bi lahko dodala k razmišljanju gospoda P. Černiča, opozorila bi ga le, da se šolska avzonomija deli na finančno, organizacijsko, upravno, didaktično in razvojno. Predvsem finančna in organizacijska bosta na didaktiCem področju prinesla marsikatero novost (tudi v zvezi s številom otrok, oblikami in strategijami uCnega procesa itd.) Lahko bi nadaljevala in ga opozorila na dokument evropskega parlamenta v zvezi s šolskimi sistemi, poročilo O.C.S.E., Confin-dustrie, reformo univerze, ministrskim dokumentom o kurikulamih vsebinah in znanjih itd. Vendar to sodi v drug kontekst, enostavno pomeni imeti ah ne, vizijo o tem, kaj pomeni za vse nas združena Evropa (tudi s Slovenijo) in katere so tiste vzoj-no-izobraževalne vsebine, ki bodo že danes našim slovenskim uCencem, dijakom in študentom zajamčile jutri uspešno vključevanje v zaposlovalne kontekste. Hvala za pozornost Nadja Debenjak Neljub dogodek na openskem pokopališču V ponedeljek, 11. maja je prišlo do neljubega dogodka na openskem pokopališču. Tri osebe so se prepirale med seboj zaradi banalnih vzrokov in si izmenjavale polemične zbadljivke. Prostor bolj privablja Človeka k trenutku zbranosti kakor diskusijam, ki smo jih navajeni slišati v gostilnah v poletnih dneh; ozračje je bilo naelektreno, ampak je kazalo, da se bodo duhovi pomirili: na levi strani sem videl starejšo domačinko, ki se je zbrala okoli grobnice umrlega sorodnika, na desni sem videl priletno osebo, ki se je pogovarjala s sinom v bližini pokopanega svojca: v be- neškem dialektu z istrskim naglasom. Ko je domačinka spregovorila nekaj slovenskih besed, je istrskima beguncema zavrela kri in zadonelo je: »SCavi«. Razvnel se je znova prepir: istrski begunec je spomnil našo domačinko, da živimo v Italiji in da so OpCine na italijanskem ozemlju; dodal je, da so Slovenci neolikani, ker se med seboj pogovarjajo v svojem materinem jeziku pred Italijani, ki tega jezika ne razumejo: torej naj se poslužujejo slovenščine le na domovih; spomnil sem na fašistični oglas iz leta 1930, ki je prepovedal sabo »slovanskega jezika« v Vodnjaju; istrski begunec je pripomnil, da se Slovenci vedejo kakor da bi bili gospodarsji OpCin, kar ne odgovarja resnici, saj živimo v Italiji; in spomnil sem se, da so bile OpCine pretežno slovenske in predstavljajo Slovenci avtohtono prebivalstvo tega kraškega naselja. Naša domačinka se je odločno branila in ugovarjala našima nacionalistoma s tehtnimi argumenti, a zaman. Domačinki izražam svojo solidarnost. PriCa sem bil neverjetnemu poCetju ob vzhodni italijanski meji. Taka početja se na Opčinah ponavljajo, Čedalje pogosteje, morda v drugih okoliščinah: sam sem bil deležen take pozornosti v avtobusu, ki je bil ustavljen na postaji na ul. Fiordalisi v bližini železniškega mosta. Isti dogodek, vreden obsodbe, se je ponovil na pokopališču, kjer ni bilo prostora za mir, spoštovanje do različnega in krščansko pieteto. V Času, ko so Slovenci še vedno tarCa nazaželjenih ra-siticnih napadov, se zgodovinski revizionisti in levi demokrati italijanske narodnosti srečujejo v Trstu na okroglih mizah s prostfaši-sti, ker jim to velela današnje politično stanje v državi (diskusije v zvezi s spremembami italijanske ustave, ki izhaja iz odporništva proti nacifašizmu). Na teh debatah Slovenci ne odigravajo nobene pomembne vloge. Minister za šolstvo Berlinguer je zagotovil italijanski desnici, da bodo italijanski osemnajstletniki preko zgodovinskih učbenikov seznanjeni s tržaško polpreteklo zgodovino: s tržaškimi in istrskimi fojbami. Bodo tudi seznanjeni z grozodejstvi, ki jih je zakrivila italijanska fašistična vojska na Primorskem, v Istri in v Jugoslaviji od leta 1941 do 1943? (da ne govorimo o Afriki, Rusiji in Grčiji. Na Kreti sem videl ulico, ki so jo preimenovali po datumu italijanskega fašističnega napada na Grčijo - Odos 28. oktoy briou). Bodo italijansk1 višješolci seznanjeni s politiko terorja, ki ga je fašistična diktatuta izvajala na'škodo primorskih Slovencev in Hrvatov, ki so živeli v Istri? Ne verjamem. Slovenci ne potrebujecao zgodovinskih razlag, ki o1 bile funkcionalne italijanski notranji politiki. V tem kontekstu se sprašujem, kako si lahko zamišljam0 sožitje med Slovenci in lta lijani v Trstu. Bojim se, da je bila » besedica preveč izrablja na, premalo je bilo stoBe no, da bi v zadnjih petne) setih letih to besedo tu konkretno uresniceva j predvsem na obmoLi tržaške občine. Vse je ostalo pri lepih besed3 Na vzhodni italija118 'mMCn3oH»v»® Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. 12 O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 H TRENDI / PO PREDVIDEVANJU ANALITIKOV n Inflacija navzdol, industrija pa raste Istat: marca proizvodnja večja za 9, 1% RIM - Po komaj zaznavni rasti v zadnjih treh mesecih, se bo inflacijska stopnja v maju spet znižala. Tako vsaj napovedujejo analitiki, ki so izračunali, da bi se morali življenjski stroški v primerjavi z aprilom zvišati za 0, 2%, to pa bi letno inflacijsko stopnjo znižalo na 1, 7%, za desetinko manj od aprilske (1, 8%). Ni pa izključeno, da bo rezultat še boljši, kajti Ce se mesečna rast ustavi pri 0, 1%&, potem bo letna stopnja inflacije (v primerjavi z lanskim majem) zgolj 1,6-odstotna. Največ bi morala k novemu ohlajevanju cenovne dinamike prispevati ugodna konjunktura na mednarodnem trgu surovin, saj se ni pocenila le nafta, ampak tudi vrsta drugih materij, hkrati pa je prišlo tudi do znižanja cene dela na proizvedeno enoto, ker se je povečala produktivnost. Druga dobra novica prihaja s področja industrijske proizvodnje. Istat je včeraj objavil podatke za marec, iz katerih izhaja, da je industrija v primerjavi z enakim mesecem lani proizvedla za 9, 1% več, medtem ko je bil porast v prvem trimesečju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem 4, 6-odstoten. Povprečna dnevna proizvodnja (marca sta bila dva delovna dneva več kot lani) se je povečala za 0, 9%, medtem ko se je indeks povprečne dnevne proizvodnje z odštetjem sezonskih faktorjev znižal -v primerjavi s februarjem - za odstotek. Najbolj se je povečala proizvodnja vmesnih dobrin (+10, 8%), na drugem mestu je blago za široko porabo (+7, 6%), na tretjem pa investicijske dobrine (+5, 6%). Se bolj briljantni so podatki o gibanju industrijske proizvodnje v Furlaniji - Julijski krajini, saj je v prvem trimesečju zrasla za 12, 3% v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, medtem ko se je izvoz povečal za 23, 4%. Podatki so iz konjunktume raziskave deželne organizacije industrijcev, katere predsednik Andrea Pittini jih je sicer ocenil kot pozitivne, a je hkrati opozoril na potrebo po bolj učinkoviti podjetniški politiki deželne uprave. n CONSOB / NAMESTO P. SCHIOPPE h Luigi Spaventa novi predsednik komisije za borzo Bil je minister v Ciampijevi vladi RIM - Tommaso Padca Schioppa, ki ga je Italija kandidirala v vodstveni svet nove Evropske centralne banke, je dobil naslednika. Na njegovo mdsto za krmilom nacionalne komisije za nadzorovanje družb in borze Consob je ministrski svet včeraj imenoval Luigija Spavento, uglednega ekonomista in proračunskega ministra v Ciampijevi vladi, ki je bil pred letom imenovan za predsednika zadnje javne banke, Monte dei Pa-schi iz Siene. Spaventa, ki je postal osmi predsednika Con-soba, je sicer med najuglednejšimi italijanskimi ekonomisti, univerzitetni docent in svetovalec cele vrste vlad, ki so se zvrsti- le v devetdesetih letih. Sodeluje tudi v mednarodnih gospodarskih inštitucijah (je v nadzornem odboru evropske banke za obnovo in razvoj Bers), medtem ko se je politiki približal leta 1976, ko je bil izvoljen v parlament kot nedvisen kandidat na listi takratne KPI. Potrjen je bil tudi leta 1979, po izkušnji v Ciampijevi vladi pa je leta 1994 kandidiral v Rimu kot predstavnik pro-gresistiCnega zavezništva, kjer je izgubil v neposredni tekmi s Silviom Berlusconijem. Svoje strokovno sodelovanje je nadaljeval tudi s Prodijevo vlado, lani pa ga je zakladni minister Ciampi imenoval na Celo banke v Sieni. NOVICE Neto plača v Sloveniji marca 97.375 tolarjev LJUBLJANA - V Sloveniji je povprečna neto plaCa na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah marca znašala 97.375 tolarjev, so sporočili iz državnega statističnega urada. Povprečna marčevska neto plaCa je bila s tem za 0, 2 odstotka višja od februarske in za 10,6 odstotka višja kot marca lani. Povprečna bruto plaCa na zaposleno osebo v Sloveniji pa je marca znašala 153.829 tolarjev, kar je za 0, 6 odstotka veC kot mesec prej oz. za 11 odstotkov veC kot pred letom dni. Realno so se bruto plaCe marca v primerjavi s februarjem zmanjšale za 0, 2 odstotka, glede na lanski marec pa so realno zrasle za poldrugi odstotek. V letošnjih prvih treh mesecih so zaposleni v povprečju prejeli po 97.111 tolarjev neto plače, kar je za 10, 8 odstotka veC od povprečne plače v istem obdobju leta 1997. Povprečna bruto plaCa na zaposleno osebo pa je med januarjem in marcem znašala 153.269 tolarjev oz. za 11, 1 odstotka veC kot med januarjem in marcem leta 1997. Prodaja avtomobilov aprila v EU manjša BRUSELJ - V Evropski uniji je bilo aprila letos 1.225.500 novo registriranih avtomobilov, kar je po podatkih Zveze evropskih avtomobilskih proizvajalcev (ACEA) za 1, 7 odstotka manj kot aprila lani. Kljub manjšemu številu novo registriranih avtomobilov v mesecu aprilu pa je bilo v prvem tromesečju letošnjega leta skupaj registriranih za 8,1 odstotka več avtomobilov kot v enakem obdbju minulo leto. Zaradi tega povečanja ACEA za letos napoveduje za dva odstotka višje število novo registriranih avtomobilov kot lani. -u LJUBLJANA / SEMINAR O EVRU CESTE / OBČNI ZBOR r TRENDI / REGISTER PODJETIJ UNIONCAMERE h Z uvedbo evra se odpira niz vprašanj Za Slovenijo no poti v EU precej preizkušenj Aufovie Venele bodo ustanovile mešano družbo za peti koridor V prvem trimesečju boom novih podjetij, zlasti na jugu Negativen saldo Triveneta, manj individualnih podjetij LJUBLJANA - Seminar z naslovom Evto in Slovenija - izzivi enotne evropske valute, ki poteka v okviru tedna Evropske unije v Sloveniji, se je popoldne končal z okroglo mizo, na kateri so nastopili finančni minister Mitja Gaspari, guverner Banke Slovenije France Arhar in predsednik uprave NLB Marko Volje. Slovenijo po besedah finančnega ministra Mitje Gasparija Čaka na poti priključevanja EU kar nekaj preizkušenj, med njimi sprejem novih zakonov o bankah, devizah, trgu vrednostnih papirjev in zavarovalnicah. Preizkušnja za Slovenijo bo tudi reforma javnih financ in s tem v zvezi sprejem nekaterih zakonov. Guverner slovenske centralne banke France Arhar pa je menil, da so tehnične priprave na vključevanje v EU lažje kot vsebina priprav. Za centralno banko je pomembna ratifikacija pri-družitvenega sporazuma in nje- gova uveljavitev tudi zaradi zahtev po kapitalski konvertibilnosti tolarja in postopni svobodi gibanja kapitala, kar bi med drugim lahko bolj odprlo slovenski trg za pritok ti. vročega kapitala. Uvedba evra v prihodnjem letu bo prav tako vplivala na centralno banko in nasploh na bančni sistem, ker bo med drugim mednarodna trgovina potekala tudi v novi valuti. S 1. januarjem prihodnje leto bodo tudi slovenske banke najverjetneje odprle račune v novi valuti evro, je povedal Arhar ter dodal, da je temeljno vprašanje za centralno banko, ali je domač banCni sistem dovolj pripravljen na spremembe, povezane z Evropsko unijo in enotno denarno valuto. Banka Slovenije je že navezala tesne stike z avstrijsko, portugalsko in nizozemsko centralno banko zato, da bi spoznala njihove priprave na evropsko denarno unijo. (STA) TRST - Včeraj so se sešli na obenem zboru delničarji družbe Autovie Venete, ki upravlja avtocesto Benetke - Trst z odseki za Videm in Pordenon, in odobrili lanski poslovni obračun z več kot 12 milijardami lir Čistega dobička (milijardo več kot leto prej). Občni zbor je odobril tudi smernice za strateški naCrt, v katerem je med drugim kotacija družbe na milanski borzi, in ustanovitev mešane družbe po madžarskem pravu, ki bo imela nalogo realizirati in upravljati infrastrukture petega evropskega prometnega koridorja (Barcelona - Trst - Ljubljana - Budimpešta - Kijev). Autovie Venete nadzoruje z 88 odstotki kapitala Dežela Furlanija - Julijska krajina, manjšinske deleže pa imata še Dežela Veneto (4%) in podjetniška grupa Gavio (3%). Lanski promet je bil vreden 161 milijard lir s 6-odstotnim povečanjem, dražba pa bo razdelila dividende v skupni vrednosti skoraj tri milijarde lir (5 lir na delnico, enako kot lani). Autovie Venete upravlja 180 km avtocest in ima v načrtu investicije za 1.300 milijard lir. RIM - Studijski center zveze trgovinskih zbornic Unioncamere je objavil podatke iz registra podjetij, ki kažejo pravi boom rojstev v prvem trimesečju letošnjega leta. Število vpisov v register je bilo namreč najvišje v zadnjih šestih letih, posebno pozitiven pa je trend na jugu države. V prvih treh mesecih leta se je v register podjetij vpisalo 99.524 novih podjetij, medtem ko se jih je izpisalo 98.889. To pomeni, da znaša prirastek 635 podjetij. Pozitivni saldo je Unioncamere zabeležila prvič od leta 1993, ko je začela meriti trimesečno gibanje registracij podjetij. Tokratni podatek je najboljši izmed 21 doslej izvedenih ugotavljanj, v prvih treh mesecih letošnjega leta pa se je v povprečju rodilo 1.082 podjetij na dan, in to vključno s sobotami in nedeljami. Kar zadeva pravno obliko podjetij, so individualna doživela osip (-13.025), pozitivni pa so obračuni za kapitalske družbe (+7.738), družbe fizičnih oseb (+4.863) in za ostale vrste družb (+1.059). Glede na ozemeljsko razporejenost podjetniškega prirastka prednjači, kot rečeno, jug države z otoki, kjer so v prvem trimesečju registrirali 28.992 novih podjetij, pozitivni saldo pa znaša 4.558. Srednja in severna Italija pa sta v deficitu (-3.923). Posebej negativni so podatki za severovzhodni del države, torej za Tri-veneto, ki je v treh mesecih »izgubil« 2.000 podjetij. Negativni saldo med novimi in ukinjenimi podjetji znaša 0, 24 odstotka, medtem ko je bil v enakem obdobju lani še večji, 0, 49 odstotka. Med severovzhodnimi deželami se je najbolje odrezal Veneto, ki ima izenačeno bilanco novovpi-sanih in izbrisanih podjetij, Tridentinska - Južna Tirolska ima rahlo negativni saldo (za 56 podjetij ali -0, 08%), največ podjetij pa je zaprlo vrata v Furlaniji - Julijski krajini, saj znaša negativna razlika 230 podjetij ali 0, 27 odstotka. Povsod je sicer v izrazitem porastu število kapitalskih podjetij, pada pa število individualnih; v teh številkah niso zajeta kmetijska podjetja. 15. MAJ 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1741,00 1767,00 nemška marka 978,00 994,00 funt šterling 2842,00 2897,00 švicarski frank 1172,00 1197,00 belgijski frank 46,77 48,77 francoski frank 288,00 298,00 danska krona 253,00 263,00 norveška krona 229,00 239,00 Švedska krona 222,00 232,00 kanadski dolar 1187,00 1232,00 portugalski eskudo 9,11 10,00 nizozemski gulden 859,00 884,00 avstrjski šiling 138,00 142,35 španska pezeta 11,09 12,15 grška drahma 5,39 6,15 irski šterling 2444,00 2524,00 japonski jen 12,57 13,40 avstralski dolar 1049,00 1119,00 madžarski florint 7,00 9,00 hrvaška kuna 255,00 280,00 slovenski tolar 10,30 10,55 15, MAJ 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1738,00 1768,00 nemška marka 978,00 996,00 francoski frank 289,00 299,00 nizozemski gulden 860,00 885,00 belgijski frank 47,00 48,80 funt šterling 2815,00 2905,00 irski šterling 2432,00 2527,00 danska krona 254,00 264,00 grška drahma 5,50 5,97 kanadski dolar 1192,00 1227,00 švicarski frank 1174,00 1199,00 avstrijski šiling 138,00 142,50 slovenski toiar 10,45 10,65 15. MAJ 1998 v URAH valuta povprečni ameriški dolar 1756,250 EKU 1942,060 nemška marka 986,050 francoski frank 294,040 funt šterling 2862,690 nizozemski gulden 875,020 belgijski frank 47,786 španska pezeta 11,615 danska krona 258,910 irski šterling 2482,990 grška drahma 5,691 portugalski eskudo 9,625 kanadski dolar 1212,040 japonski jen 13,094 švicarski frank 1184,650 avstrijski šiling 140,130 norveška krona 234,820 švedska krona 227,460 finska marka 324,540 MILANSKI BORZNI TRG 15 MAJ 1998 INDEKS MIB 30:+0,19 delnica cena var. % Alleanza Ass. 24.902 -0,42 Bca di Roma 3.898 +4,39 Bca Fideuram 11.166 -0,16 Bca Pop. M 1 16.644 -0,13 Benetton 37.221 -0,38 Comit 10.299 -2,15 Credit 9.374 -0,89 Edison 15.178 -0,74 Eni 12.293 +3,52 Fiat 7.916 -0,56 Generali 53.165 -1,22 Imi 32.905 -1,47 Ina 5.481 -0,67 Italgas 8.387 -0,54 delnica cena var. % La Fondiaria 11.900 -0,01 Mediaset 11.554 -1,11 Mediobanca 24.690 +0,77 Montedison 2.397 -0,53 Olivetti 2.583 +2,37 Parmalat 3.937 +1,49 Pirelli Spa 5.962 +1,13 Ras 28.572 -0,72 Rolo 40.362 +0,88 Saipem 10.672 +1,25 San Paolo To 29.242 -1,85 TIM 10.402 +0,52 Telecom ita 13.317 +0,65 O ljubljanska banka Podružnica Milano GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V ponedeljek, 18. t. m., ob 16. uri (red H) ponovitev komedije »Dobri vojak Svejk«. Slovensko stalno gledališče gostuje danes, 16. t. m., ob 20. mri v Kopru s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji«. Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 16. t. m. (red C/F17): Moni Ovadia »Perchb no?« v izvedbi gledališke skupine TheaterOrchestra. Zadnja predstava jutri, 17. t. m., ob 16.30 (red D/G17). Predstava v abonmaju: odrezek 9 - rumen. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča. Gledališče Cristallo - La Contrada V petek, 22. t. m., ob 21. uri »L’assente«. Ponovitvi v soboto, 23. t. m., ob 20.30 in v nedeljo, 24. t. m., ob 16.30. GORICA Kulturni dom Gorica Kinema: v četrtek, 28. t. m., ob 20.45 bo na sporedu film »Hana Bi«. VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine V četrtek, 21. t. m., ob 21.45: gostovanje gledaliških skupin Emilia Romagna Teatro, Teatro comunale di Ferrara in Change Performing Arts z delom Henrika Ibsena »La donna del m are«. Nastopa Dominque Sanda; režija Robert VVilson. Kinodvorana Ferroviario V petek, 29. t. m. s pričetkom ob 18. uri: večer na temo »Belli e maledetti«. V teku večera bodo predstavili knjigo fotografa Gerija Požarja »Photos of my friends« ter predvajali posnetke o življenju in delu igralcev R. Phoenbca in J. Deana. LATISANA Gledališče Odeon »Teatro comico oggi«: v torek, 19. t. m., ob 20.30 se bo predstavil Alessandro Bergonzoni s predstavo »Zius«. _______________SLOVENIJA___________________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Danes, 16. t. m., ob 20.30 diplomska predstava Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani: Goran Stefanovski »Bakanalije« (za abonma Sobota A in izven). V ponedeljek, 18. t. m., ob 17.30 (za Solo in izven) -zadnja ponovitev v letošnji sezoni: E. Ionesco »Plešasta pevka«. V torek, 19. in v sredo, 20. t. m., ob 20.30 (za izven) gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta s komedijo B. Kobala »Afrika ali na svoji zemlji«. V ponedeljek, 25. t. m., ob 20.30 (za izven) predstava v okviru akcije Primorci Primorcem: P. de Marivamc »Disput«. Izkupiček od prodaje vstopnic bo namenjen za pomoč prizadetim ob potresu v Posočju. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Jutri, 17. t. m„ ob 18. uri: ameriški film »Titanik«. V glavnih vlogah nastopata Leonardo di Caprio in Kate VVinslet. V ponedeljek, 25. in v torek, 26. t. m., ob 20.30: gostovanje SSG iz Trsta s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji«. PORTOROŽ Avditorij Danes, 16. t. m., ob 20.30 film »Vrt dobrega in zla«. Jutri, 17. t. m., ob 18.00 in ob 20.30 »Odstekano življenje«. V soboto, 30. t. m., ob 19. uri: »Poletel bom tja, kjer je smeh doma«, sodelujejo plesno akrobatska skupina Flip, gledališka skupina Gib ter KUD Karol Pahor iz Pirana. Akrobatske točke bo spremljal ansambel Duo Black Jack. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 17. t. m., ob 20.30 Kamemi teater 55 (Sarajevo): -E. Ionescu »Kralj umira«. Ponovitev v ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30. V torek, 19. t. m., ob 20.30 Teatar Exit/Dramsko ka-zaliste Gavella (Zagreb); »Imago«. V petek, 29. t. m., ob 19. uri Gledališče narodnosti/Albanska drama (Skopje) »Kralj Lear«. Ponovitev v soboto, 30. t. m., ob 19. uri. Mestno gledališče ljubljansko Danes 16. t. m., ob 20. uri (abonma Vikend): Curth Flatovv »Mož, ki si ne upa«. V ponedeljek, 18. t. m„ ob 20. uri (abonma Mladinski 4): Michel Tremblay »Nore babe«. Mala scena MGL: danes, 16. t. m., ob 21.30 (izven in konto): Nikolaj Koljada »Murlin Murlo«. SNG - Drama Danes, 16 t. m., ob 19. uri (izven in konto): E. Albee »Kdo se boji Virginie VVoolf?«. Jutri, 17. t. m., ob 20. uri (izven - konto): gostovanje Narodnega doma iz Maribora s predstavo J. Geneta »Služkinji«. Mala drama: danes, 16. t. m., ob 20. uri (izven in konto): Y. Reza »Art«. Lutkovno gledališče Danes, 16. t. m., ob 11. in ob 17. uri (izven): S. Makarovič »Kokokoska Emilija«. V soboto, 23. t. m., ob 11. in ob 17. uri gostovanje Lutkovnega gledališča Guangdong s Kotajske s predstavo »Kitajska mavrica« (izven). Slovensko mladinsko gledališče V sredo, 20. t. m., ob 19. uri (izven): Barbara Novakovič Kolenc »Deklica in kontrabas«. V torek, 19. t. m., ob 19.30 premierska predstava »Naloga«. Moje gledališče V Četrtek, 21 in v petek, 22. t. m., ob 20. uri gostova-ne Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta s predstavo B. Kobala »Afrika, ali na svoji zemlji«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena Matica - Koncerta sezona 97/98 Kulturni dom V petek, 22. t. m., ob 20.30: klavirski recital Massima Gona. Na programu Debussy, Ravel, Musorgskij. Prodaja vstopnic eno uro pred koncertom pri blagajni KD. Gledališče Verdi Spomladanska simfonična sezona 1998 V petek, 22. t. m., ob 20.30 (red A) bo na sporedu prvi Koncert pod vodstvom Gunterja Neuholda. Solistka Liana Issakadse (violina). Na programu A. Berg in J. Brahms. Vstopnice za neabonente bodo na razpolago pri blagajni gledališča Verdi od torka, 19. t. m., do 14. junija pa lahko potrdite abonma za Jesensko simfonično sezono gledališča; vstopnice so na razpolago tudi v Vidmu in sicer pri ACAD, Ul. Faedis 30 (tel. 0432/470918). Dne 30. junija se prične Festival operete ’98. Prva bo na programu Stolzeva opereta »Parata di primavera«. Gledališče Miela »Svobodna glasba«: v soboto, 23. t. m., ob 21. uri koncert romunske glasbe z Mariuccio Colegni. Gledališče Cristallo V torek, 20. t. m., ob 21. uri glasbena prireditev »Napoleone canta 1’operetta«. Tekst in režija Giulio Cia-batti. Športna palača V soboto, 23. t. m., ob 21. uri bo nastopil Alan Par-son’s Project - prvič v Italiji. Stadion Grezar V nedeljo, 31. t. m., ob 21. uri bodo nastopili Simple Minds. ROJAN Marijin dom Jutri, 17. t. m., ob 20.30 koncert pihalnega kvinteta Korffej, Akademije za glasbo v Ljubljani. Mladi glasbeniki bodo izvajali skladbe Hindemitha, Ramovša in Francabca. Vstop prost. TRŽIČ Občinsko gledališče Mednarodni festival posvečen Robertu in Clari Schumann »II cielo ha versato una lacrima« V torek, 19. maja ob 20.30 koncert kvarteta David: Mauro Guercio -1. violina, Gabriele Baffero - H. violina, Antonello Leofreddi - viola, Marco Decimo - violončelo. Na programu David, Schumann in Beethoven. V petek, 22. t. m. ob 20.30 klavirski recital Louisa Lortieja. Na programu R. in C. Schumann, Chopin in Brahms. Jazz ’98: v sredo, 20. t. m., ob 21. uri bo nastopila skupina The Zawinul Syndicate. ROMANS Avditorij Mons. Galupin Jazz ’98: V ponedeljek, 25. t. m., ob 21. uri koncert Dina Saluzzi Tria. GORICA Kulturni center »Lojze Bratuž« V soboto, 23. t. m., ob 19. uri v veliki dvorani: zaključni nastop gojencev SCGV E. Komel. VIDEM Stadion »Friuli« 2. julija ob 21. uri koncert pevca in kantavtorja Erosa Ramazzottija. ZOPPOLA (Pordenonl Rototom Danes, 16. t. m., ob 24. uri (dvorana rock) koncert italijanske skupine De Glean. V petek, 22. t. m., ob-22.30 (dvorana rock) nastop italijanske skupine Sud Sound System. GIAIS Dl AVIANO Velvet Rock Klub Danes, 16. t. m., ob 22.30 koncert norveške glasbene skupine Motorpsycho, ki izvaja rock, blues in folk glasbo. ______________SLOVENIJA__________________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Danes, 16. t. m., ob 20. uri v Veliki dvorani drugi koncertni nastop učenčev sežanske »Glasbene Sole« bo, osrednji jubilejni koncert pa bo v ponedeljek, 18. t. m. (Velika dvorana ob 20. mi). V ponedeljek, 18. t. m., ob 20. mi osrednji jubilejni koncert ob 45-letnici Glasbene Sole Sežana. V nedeljo, 24. t. m., ob 18. mi koncert in predstavitev CD in kasete »Na zdravje naših dedov« Denisa Novata. Gostje veCera bodo Igor Podpečan - bariton, bas kitara, Mitja Mastnak - kitara, Renzo Pockar - bas orglice, Jordan Kralal - orglice in Tonca in Vanka. HRPELJE Kulturni dom Jutri, 17. t. m., ob 18. uri koncert »Pesem v maju«. Nastopajo otroški in mladinski zbor osnovne šole, dekliška skupina KD Valentin Vodnik iz Doline, Mikela Cimac, MePZ iz Košane in MoPZ Slavnik. NOVA GORICA Kulturni dom V petek, 22. t. m., OB 20.15 jubilejni koncert ob 45-letnici delovanja PAZ »Vinko Vodopivec«. KOSTANJEVICA Kapela na Kostanjevici V četrtek, 28. t. m., ob 20. mi (za izven): Glasba z vrtov sv. Frančiška. Nastopil bo Komorni orkester Slovenske filharmonije. LJUBLJANA SNG Opera in balet Danes, 16. t. m., ob 19.30 (izven in konto) ter v torek, 19. t. m., ob 19.30 (abonma Torek, izven, konto): G. Verdi »Ples v maskah«. V soboto, 23. t. m., ob 19.30 operno simfonični koncert orkestra in zbora SNG Opera in balet; sopranistka Ana PuSar Jeric, pozavnist Aleš Snofl, dirigent Igor Švara. V torek, 26. t. m., ob 19.30 (abonma Torek, izven in konto) in v petek, 29. t. m., ob 16.30 (abonma Petek, izven, konto); I. Stravinski: Oedipus Rex« in C. Orff: Trionfo di Afrodite«. V soboto, 30. t. m., ob 19.30 (izven in konto): J-Strauss »Cigan baron«. Cankarjev dom V ponedeljek, 18. t. m., ob 20. mi v Gallusovi dvorani koncert Kraljevskega stockholmskega filharmoničnega orkestra. Dirigent Paavo Javi. Na programu Beethoven, Bortz in Sibeluis. V sredo, 20. t. m., ob 20. mi v Gallusovi dvorani letni koncert Akademskega pevskega zbora Tone TomSiC. Dirigent: Stojan Kmet. Na programu skladbe Corala, Marshalla, Copija, Filippija in Dominuttija. V Četrtek, 21. in v petek, 22. t. m., ob 20. uri v dvorani Duše Počkaj premiera plesne predstave »Seme slap« Saše Staparski. Hala Tivoli V torek, 16. junija, ob 20. uri bo na celovečernem koncertu nastopila Annie Lennox. Predprodaja vstopnic pri M&M Turist (Ajdovščina 4 - Ljubljana) in pri Kompas Holidays (Celje, Novo mesto in Koper). HRVAŠKA ZAGREB Stadion V Četrtek, 28. t. m. bodo nastopili Rolling Stones. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. me). Na ogled je tudi razstava: Paul Strand »Un paese«. Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Umik: vsak dan od 9. do 18. me. Avditorij Muzeja Revoltella: do 17. t. m. je na ogled razstava grafičnih in slikarskih del Umberta Vemde »Nella Trieste di Svevo 1’opera grafica e pittorica di Umberto Vemda (1968-1904)«; danes, 16. t. m., ob 17. uri vodi obisk razstave dr. Luca Geroni, ob 18. mi pa bo o modi spregovorila dr. Raffaella Sgubin. Gledališče Rossetti: do 17. t. m. je na ogled potujoča razstava »Trst, umetnost & Parkinsons«. Galerija Torbandena (Ul. Tor Bandena 1): na ogled je razstava Zorana Musiča. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. me. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 20. t. m. je odprta razstava slikarja Juana Leal-Ruiza »Good Ni-ght«. Gledališče Miela: na ogled je razstava Roberta Zuf-fantija v priredbi Photo Imago. Galerija Rettori Tribbio 2: do 22. t. m. je na ogled razstava kitajskega slikarja Zhou Zhi Wei. Urnik: ob delavnikih 10-12.30 in 17-19.30, ob praznikih 11-13 (v ponedeljek zaprto). Galerija Tržaške knjigarne: do 31. t. m. je odprta spominska razstava slikarja Alberta Sirka. Srednja Sola Stuparich (Cesta za Rocol 61): na ogled je razstava Jasne Merku. Galerija Minerva (Ul. S. Michele 8): do 31. t. m. je na ogled razstava Silvana Ciriella. Sedež turistične ustanove (Ul. S. Nicolo 20): v ponedeljek, 18. t. m., ob 18. uri odprtje razstave Ennia Steidlerja. Hotel Savoia Excelsior: danes, 16. t. m., ob 21.30 odprtje razstave Fulvie Fermo. Kavama Tommaseo (Trg Tommaseo 4/C): danes, 16. t. m., ob 18.30 otvoritev skupinske razstave »Barvna fantazija«.. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): danes, 16. t. m., ob 18.30 otvoritev razstave Fiore Gandolfi. SKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o Skedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure. OPČINE Osnovna Sola France Bevk: do 6. junija so na ogled ilustracije Vesne Benedetic. ZGONIK Carsiana: botanični vrt je spet odprt. Umik: od torka do petka 10-12, ob nedeljah in praznikih 10-13, 15-19. REPEN Pokrajinski muzej: na ogled je razstava »Drugi v Alpah«. BANI Društvo SKD Grad: danes, 16. t. m., ob 17. do 19. me in jutri, 17. t. m., od 16. do 19. ure, bo odprta razstava fotografij Maria Magajne. GORICA Galerija ARS - Katoliška knjigama na Travniku: na ogled je razstava Davida Pintarja. Goriški grad: do 2. junija je na ogled razstava o arhitektu Habsburžanov - Nicold Pacassiju. Umik: 10-18, zaprto ob ponedeljkih; na gradu je tudi odprta razstava zemljevidov z devinskega gradu. Avditorij (Ul. Roma): do 29. t. m. je na ogled razstava ilustratorjev mladinskih knjig »Guardare per so-gnare«. Umik: 10-13,16-19, ob praznikih 10-13. VIDEM Centro friulano arti plastiche (Ul. Beato Odorico da Pordenone 3): na ogled so dela slikarja Maria Della Ricca. BENETKE Museo del Settecento Veneziano - Ca’ Rezzonico: do 20. t. m. je na ogled zanimiva razstava porcelana z naslovom »Beneški porcelan 18. stoletja«. Galerija Contini (S. Marco 2765): na ogled so dela umetnika Irvinga Petlina. Palača Grassi: do 28. junija je na ogled razstava »Picasso 1917-1924«. MILAN Arheološki muzej: do 17. t. m. bo odprta razstava »II volto di Diocleziano«. Umik: 9.30 -17.30. FIRENZE Galerija Mentana (Trg Mentana 2/3r): na ogled je razstava slikarke Aliče Gombacci. _______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA V Avli PDG: na ogled je razstava Ljuba Bizjaka »Maske«. PORTOROŽ Avditorij: do 22. t. m. na ogled je razstava slikarja Viktorja Birse, ob njegovem 90. rojstnem dnevu. SEŽANA Kulturni center S. Kosovela: v četrtek, 21. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Žarka Vrezca. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala: razstavlja Ljubo Bizjak »Maske«. Belveder grada Štanjel: na ogled je fotografska razstava Cirila Velkovrha o svetih znamenjih na slovenski planinski transverzali. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in ga' lerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini nase mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«-Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto. KANAL OB SOČI Galerija Rika Debenjaka: v osmih sobah čudovitega srednjeveškega kompleksa je do 14. t. m. na ogled retrospektivna razstava (1990-1998) Paola Cervija " Kervischerja. Umik: tor. in sre. 9-12, pet. 15-18 ah po dogovom na tel. 00386-65 - 51136. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Umik: od pon. do pet. 8-1 ■ ob sob. ned. in praznikih 13-17. LJUBLJANA Modema galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije; do 2. junija je na ogled razstava Živka L M mšica. Mala galerija Moderne galerije: do 31. t. m- raZ stavlja Duba Sambolec. . , Galerija Dessa (Zidovska steza 4): razstavlja A Prinčič. , Mala galerija CD: na ogled je razstava Branka Cve vica. Galerija CD: v torek, 19. t. m., ob 20. uri otvoritev razs ^ ve risb, odtisov in fotografij aktov iz zbirke Rij*5 seum iz Amsterdama. va Narodni muzej Slovenije: do 7. junija je odprta razs dr. Janez Blehveis in njegov Cas. Muzej je odpri dan, razen ponedeljka med 10. in 18. uro, ob četrtkih 20. ure. 8 Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna raz Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18- EVBROPSKA KOMISIJA IN EVROPSKI URAD ZA MANJ RAZŠIRJENE JEZIKE Razpis študijskih obiskov pri manjšinah v Evropski uniji Pristojni urad Evropske zveze in Evropski urad za manj razširjene jezike sta tudi letos objavila razpis za Studijske obiske pri drugih manjšinah, ki omogoča pripadnikom manjšin -prdvsem mlajšim - da spoznajo druge manjšine v Evropi. Objavljamo razpis, iz katerega je razvidno, da zapade rok za predložitev prošenj ob koncu junija. Interesenti morajo torej pohiteti. Informativno sporočilo o Studijskih obiskih za akademsko leto 1998/99 L Cilji programa 1. Sodelovanje med deželami Evropske unije, v katerih se uporabljajo manj razširjeni jeziki je naraven del procesa evropskega združevanja, saj je cilj VABILO MLADIM Simmerbarren 500 Simmerbanen 500je pobuda, ki stajo sprožili inkijo uresničujeta organizacijiFYK(Fryske Yn-tamasjonale Kontakten) in YEN (Youth of Euro-pean Nationalities). Namenjena je 500 mladim manjsincem vse Evrope. Nekaj podatkov: Zgodovina; Pred 500 leti se je v Friziji marsikaj spremenilo. Leta 1498 je Albert Saški osvojil Prhajo in postavil osnove za osrednjo frhajsko vlado. Razmišljamo Širše: Leta 1498 je samostojna fnzijska vlada nekaj pomenila, danes pa moramo razmišljati širše, upoštevajoč globalnost. Evropski problemi; V teh dneh padajo v Bruslju odločitve o številnih evropskih vprašanjih. Naša vprašanja niso vec samo fnzijska, so evropska Brezposelnost: Brezposelnost je eden izmed teh problemov. V Friziji je brezposelnost večja kot v drugih predelih Nizozemske. Mladi Frizijci morajo odhajati iz te dežele, Ce se želijo zaposliti. Podobno se dogaja v drugih evropskih deželah. Prihodnost S Teboj in s 499 dragimi mladimi Evropejci Želimo razmišljati o prihodnosti. »Delo« bo naša ključna beseda. Teden dni bomo o tem vprašanju govorili v petih različnih krajih v Friziji. Obravnavali bomo naslednje teme: • delo in vlada • delo in jaz • delo in življenje/okolje • delo in kultura. Te teme bomo obravnavali na sledeče načine: • okrogle mize • obiski fuzijskih podjetij • šport in igre • kulturne dejavnosti Pet krajev: 500 udeležencev bomo razdelili na pet skupin Po 100 udeležencev vsaka. Skupine bomo name-stili v petih fuzijskih mestih. Prebivalci, organi-Zacije in podjetja teh krajev bodo aktivno vkljuceni v pripravo in izvedbo programa. Ker so Medsebojni odnosi zelo pomembni, bomo delali v Majhnih delovnih skupinah. NašamoC: Pomemben aspekt je zavest o naši moCi, o Uasem potencialu in o naši identiteti. Bistvena oosta pozornost in sodelovanje slehernega udeleženca. Skratka: • Simmerbarren 500 • predmet: DELO • Cas: 25 julij -1. avgust 1998 • kraj: pet mest v Friziji • obvezno: aktivno sodelovanje • jeziki: frizijšcina, nizozemščina, angleščina, M-Mscina, fiancošCina. Dodatne informacije: Simmerbarren 500 Postbud 536 8901 BH Ljouwert/Leeuwarden Nizozemska Kontaktni osebi: Tjallien Kalsbeek Tek: +31 50 5268427 e-mail: T.W.A.Kalsbeek@letrug.nl Adalgard Willemsma "ek: +31 50 2163474 •_^Mail: awillemsma@fiiesepoort.nl tega izboljšati stike in sodelovanje v vsej Zvezi. Ce upoštevamo vse tiste, ki v vsakdanjem življenju uporabljajo manj razširjene avtohtone jezike, govorimo o približno eni šestini državljanov. 2. V glavnem vsi soglašajo, da je jezikovna raznolikost Unije pozitivna značilnost, ki jo gre ohraniti, zato je v korist dežel z manj razširjenimi jeziki, da se poslužijo izkušenj dežel dragih držav članic. 3. V skladu z resolucijami, ki jih je sprejel Evropski parlament 15. oktobra 1981 (poročilo Arfe), 30. oktobra 1987 (poročilo Kuijpers) in 9. februarja 1994 (poročilo Killilea), je Komisija evropskih Skupnosti leta 1983 uvedla program študijskih obiskov v sodelovanju z Evropskim uradom za manj razširjene jezike, s sedežem v Dublinu. 4. Pogodba EU, sprejeta leta 1993, doloCa politiko skupnosti na področju kulture. »Skupnost prispeva k polnemu razvoju kultur držav Članic v spoštovanju njihovih državnih in deželnih razlik in istočasno podčrtuje skupno kulturno dediščino« (cl. 128,1). 5. Poglavitni cilji študijskih obiskov so: - omogočiti preučevanje vzgojnih, kulturnih, administrativnih in medijskih struktur v zvezi z jeziki in deželnimi kulturami Unije. - razmnožiti aktualne, izbrane in visoko kakovostne podatke v zvezi z razvojem manj razširjenih jezikov na ozemlju Skupnosti. Splošno pa uvrščamo med cilje programa študijskih obiskov tudi večjo zavest o evropski stvarnosti na področju razvoja manj razširjenih jezikov. 6. Do danes se je programa udeležilo približno 1.000 strokovnjakov za manj razširjene jezike. V obdobju 1997-1998 je bilo v okviru programa podeljenih 85 štipendij. H. Kandidature 7. Komisija v sodelovanju z Evropskim uradom za manj razširjene jezike, je odgovorna za izbiro in določitev kandidatov. Ti bodo morali poznati vsaj en jezik Skupnosti, poleg svojega, in bodo morah biti sposobni sporazumevanja v jeziku, v katerem se bo odvijal obisk. V primera, da bi se kdo od kandidatov umaknil, bo izbranih tudi nekaj namestnikov. Kdor se je udeležil programa študijskih obiskov v zadnjih petih letih, ne bo mogel predložiti prošnje za udeležbo v tem akademskem letu. 8. Kandidature je treba poslati v enem izmed 11 uradnih jezikov Evropske unije (danščina, nemščina, grščina, angleščina, španščina, francoščina, ita-lijanšCina, nizozemščina, finšCina in švedščina) na sledeča naslova: Sig.ra Caroline Loup DG XXH - Istruzdone, Formazione e Gioventit COMMISSIONE DELLE COMUNITA EURO-FEE 5-7 me Belhard B-1049 Bnrcelles Ms Caoimhe Ni Lochlainn THE EUROPEAN BUREAU FOR LESSER USED LANGUAGES 10, Sraid Haiste locht, IRL - Baile Atha Giath 2, TRET .AND Prosimo, da uporabljate tu priložene obrazce*; kandidature sprejemamo do najkasneje 30. junija 1998. 9. Vso korespondenco v zvezi s prijavo in organizacijo študijskih obiskov, in vse kar zadeva finansiranje obiskov, je treba poslati na sledeči naslov: THE EUROPEAN BUREAU FOR LESSER USED LANGUAGES 10. Sraid Haiste locht, IRL - Baile Atha Chath 2, IRELAND HI. Udeleženci 10. Udeleženci bodo morali v Cim večji meri predstavljati deželne ali manjšinske jezike, na krajevni ravni morajo nositi odgovornosti, ki jim omogočajo, da svoje izkušnje posredujejo drugim na krajevni, deželni ali državni ravni ter da posredujejo drugim izkušnje, ki so jih pridobili na študijskem obisku. 11. Skupino bodo sestavljali odgovorni za širjenje manj razširjenih jezikov in kultur, na to temo izkušeni novinarji, pristojni za usposabljanje vzgojiteljev in raziskovalci, ki raziskujejo v državah članicah EU. Predvideno je, da bodo udeleženci poštah nekakšni »razmnoževalci« (poglavitni kriterij selekcije) splošnih ciljev tistih, ki si prizadevajo širiti manj razširjene jezike in kulture vEZ. 12. Odbor držav Članic Evropskega urada za manj razširjene jezike bo jamčil, da so kandidati sposobni sporazumevanja v vsaj enem jeziku skupnosti, poleg lastnega. Poleg tega bodo morah dobro poznati jezik, ki ga bodo uporabljati med študijskim obiskom. Predvideno je proporCno zastopstvo na geografski osnovi. Odbori držav članic bodo morah poleg tega predlagati določeno število namestnikov, tako da bo mogoče brez težav nadomestiti morebitne kandidate, ki bi se zadnji trenutek umaknih. 13. Predvidena je možnost izmenjave štipendij med državami Članicami. To pomeni, da bo v primera, da se eden od kandidatov umakne in ga ni mogoče zamenjati s predstavnikom iz iste države Članice, štipendijo mogoCe podehti kandidatu iz neke drage države Članice. IV. Program 14. Predvideni obiski in tematski sektorji za leto 1998/1999 - Katalonija - Učinki izobraževanja v samo katalonskem jeziku 14-20/2/1999 - Baskovska skupnost v Franciji - splošni obisk 2-8/3/1999 - Wales - sredstva obveščanja 18-24/4/1999 - Grška skupnost v Apuliji - splošni obisk 28+24/4/1999 - Severni Schlesvdg (Danska): sredstva obveščanja in tehnologija komuniciranja 2-8/5/1999 - Galicija: promocija jezika izven upravnega sektorja; ustanove, angažirane za promocijo jezika 16-22/5/1999 15. Evropski urad za manj razširjene jezike bo udeležencem, kolikor mogoCe, poslal potrebno dokumentacijo o deželah, v katerih bodo potekati obiski. 16. Praviloma bodo obiski trajati en teden in bodo skupinski. V. Priprava Studijskih obiskov 17. Potem, ko bo Komisija sestavila seznam udeležencev, jih bo Evropski urad razdelil po skupinah po sledečih načelih (in prednostnem vrstnem redu); - tema študijskega obiska - jezikovne sposobnosti udeležencev - dežela, ki jo bodo obiskati 18. Evropski urad za manj razširjene jezike bo udeležencem poslal uradno vabilo. V tej fazi se bodo morali kandidati odločiti, ati se obiska želijo udeležiti. V primeru, da bi kdo izmed kandidatov odločil, da se bo umaknil, bo moral nemudoma obvestiti Evropski urad, ki bo poskrbel in ga nadomestil. V tem primera se bodo izvajali kriteriji, obravnavani na toda 12 in 13. 19. Podrobnosti v zvezi s programom in natančne podatke o deželi, ki jo bodo obiskati, bodo udeleženci prejeti pravočasno. V primeru, da bi si kdo od udeležencev želel med obiskom ogledati določen kraj ati določeno inštitucijo, bo moral potrebne podatke predložiti Cimprej, tako da bo država, v kateri bo potekal štiudijski obisk, lahko preučila prošnjo. 20. Udeleženci naj s seboj prinesejo dokumentacijo o lastnem položaju. To dokumentacijo bodo prejeti dragi elani skupine in služba, ki udeležence gostuje, kar bo še pospešilo izmenjavo informacij. 21. Takoj ko bodo udeleženci prispeti v državo, ki jih bo gostovala, jim bo krajevni predstavnik organizacije podrobno predstavil program in jim posredoval splošne podatke o položaju manjšinskega jezika na obiskanem področju. Da bi se Cimbolje pripraviti na študijski obisk, bodo udeleženci dobiti: - temeljne informacije o deželi, ki jo bodo obiskati -vprašalnik VL Poročila 22. Mesec dni pred začetkom obiska bo imenoval poročevalec z nalogo, da v imenu skupine pripravi poročilo, pri pripravi katerega morajo sodelovati vsi udeleženci. Poročilo je treba sestaviti v enem izmed 11 uradnih jezikov Unije (po možnosti v angleščini ati francoščini) po kriterijih, ki bodo poročevalcu obrazloženi pred začetkom obiska. 23. Poleg zgoraj navedenega poročila bo moral vsak udeleženec sestaviti in predložiti sintetični opis obiska v enem izmed 11 uradnih delovnih jezikov Evropske Unije. 24. Udeleženci bodo morati predložiti poročilo (tipkopis) v treh kopijah in poslati en izvod na naslov: Sigra Caroline Loup DG XXH - Istrazione, Formazione e Gioventit COMMISSIONE DELLE COMUNITA EURO-PEE 5-7 me Belhard B-1049 Bnrcelles in dva izvoda na naslov: THE EUROPEAN BUREAU FOR LESSER USED LANGUAGES (Evropski urad za manj razširjene jezike) 10, Sraid Haiste locht, IRL - Baile AthaCliath 2 Poročilo bo moralo biti predloženo v roku šestih tednov po zaključku študijskega obiska. VL FinanCni pogoji 25. V normalnih okoliščinah bo najvišja nakazana vsota 850 ekujev. V izrednih primerih bo mogoCe nakazati dodatni znesek največ 150 ekujev, ki ga bodo dobiti tisti udeleženci, ki bodo morali opraviti več kot 2.000 km dolgo potovanje (povratna vožnja). 80% vsote bo izplačanih pred obiskom, preostati znesek pa potem, ko bo komisija prejela in odobrila poročilo o Studijskih obiskih v akademskem letu 1996-1997. 26. Komisija in Evropski urad za manj razširjene jezike ne nudita nobenega zavarovanja za kritje študijskega obiska, zato bodo morati udeleženci za to poskrbeti sami. VIL Razno 27. Med obiskom se bodo dobitniki štipendij na lastne stroške lahko posvetiti osebnim raziskavam ati izletom na obiskanem področju, vendar se bodo morali obvezati, da se bodo udeležili vseh dejavnosti, prirejenih v okvira študijskega obiska. 28. Glede na to, da je program študijskih obiskov specifičen, odsvetujemo udeležencem, da se obiskov udeležijo s spremstvom. VDL Nadaljevanje programa 29. Komisija, ob sodelovanju Evropskega urada za manj razširjene jezike, lahko organizira sklepni sestanek za udeležence in organizatorje obiskov, z namenom, da pride do izmenjave mnenj in izkušenj. Izid razprave bi utegnil biti zelo koristen za nadaljnje načrtovanje Komisije. 30. Komisija evropskih skupnosti si pridržuje pravico ukreniti vse, kar je potrebno za to, da bi izkoristila v najveeji možni meri rezultate progama. Med temi ukrepi bi lahko bila tudi publikacija poročil strokovnjakov in informacij, ki so jih posredovati dragi udeleženci. * Obrazca iz tehničnih razlogov ne moremo objaviti. Interesenti ga lahko prejmejo v uredništvu Primorskega dnevnika. NOVICE Že danes zadnje kolo nogometne A lige FIRENCE - Danes bo na sporedu zadnje kolo v A ligi. Igrali bodo že danes, da bi omogočili Juventusu, da se primemo pripravi za veliki finale evropske lige v Amsterdamu proti Realu. Osrednja tekma kola bo v Firencah, kjer bo Milan skušal osvojiti mesto, ki bi mu omogočalo nastop na tekmovnaju Intertoto. Za Milančane je to zares skromna uteha. Današnje kolo pa bo zanimivo tudi za ekipe, ki se borijo proti izpadu iz lige. SPORED (16.30): Atalanta - Juventus, Bologna - La-zio, Fiorentin a- Milan, hiter - Empoh, Lecce - Piacenza, Napoli - Bari, Parma - Brescia, Roma - Sampdoria, Vicenza - Udinese. Tenis: znani polfinalisti turnirja v Rimu RM - Rios - Kuerten in Costa - Bersategui: to sta polfinalna para mednarodnega teniškega prvenstva v Rimu. Današnji polfinalisti so sorazmerno lahko zmagah v četrtfinalu, le Čilenec Rios se je moral v prvem setu proti Nizozemcu Krajicku potruditi. Set je dobil s 7:6, v drugem pa je šlo mnogo lažje (6:3). Rios je danes favorit proti Kuertenu, in to bi bila zanj že drugi finale na tem turnirju. Ostah včerajšnji četrtfinalni izidi: Costa (Spa) - Chang (ZDA) 6:2,6:1, Berasategui (Spa) - Števen (N. Zel) 6:4, 6:2, Kuerten (Braz) - Vicente (Spa) 6:3,6:4. Švedska in Finska za naslov ZURICH - Hokejski reprezentanci Švedske in Finske se bosta pomerili za 62. naslov svetovnega prvaka v hokeju na ledu. V povratnih polfinalnih srečanjih so si šestkratni svetovni prvaki Švedi finale zagotovih z zmago s 7:2 (4:0,1:0, 2:2) nad gostitelji Švicarji, bronasti z olimpijskih iger v Naganu Finci pa so se z zlatimi Cehi razšli brez zmagovalca 2:2 (0:0, 0:1, 2:1) in se v finale uvrstih, ker so zmagah na prvem srečanju. Finci in Švedi se bodo v finalu svetovnega prvenstva pomerili tretjič po letih 1992 in 1995, vsako od moštev pa je v preteklih dveh obračunih uspelo zmagati enkrat. Nazadnje so leta 1995 v Stockholmu slavili Finci in Švedi se grenkega poraza pred domačim občinstvom dobro zavedajo, zato so že napovedah re-vanšo. Finalni tekmi bosta danes in jutri. Sinoči so že podelili bronasto odličje. Po pričakovanju so ga osvojih Cehi, ki so v malem finalu prema-gali Švico s 4:0 (0:0, 3:0, 1:0). Švicarji pa so nudili skozi vse srečanje Cehom močan odpor, le v zaključevanju na vrata niso imeh sreče. Argentina nadigrala BiH BUENOS AIRES - V prijateljski nogometni tekmi je nogometna reprezentanca Argentine v Cordobi premagala Bosno in Hercegovino s 5:0 (2:0). Kar tri zadetke je dosegel Batistuta (5., 24., 79.), po enega pa sta prispevala Zanetti (55.) in Ortega (60.). Danilovič in Messina RIM - Člana bolognjskega Kinderja, Predrag Danilovič in Ettore Messina, sta bila proglašena za najboljšega igralca oz. najboljšega trenerja v italijanski košarkarski ligi; prejela sta nagrado Polo Cup. Tako se je namreč odločila večina žirije, sestavljene iz sodnikov, igralcev, novinarjev in klubskih predstavnikov. Tudi naše kotalkarice na deželnih prvenstvih FIPH in UISP v Vidmu Danes in jutri bo ob 15.30 v Vidmu deželno prvenstvo FTHP za najmlajšo tekmovalno kategorijo. Tekmovale bodo tri Poletove kotalkarice (Tjaša Malalan, Ciuha Moccia in Karin Ota) in ena Vipavina (Daniela Visintin). Vse se bodo prvič pomerile z drugimi tekmovalkami, ki so že nastopile na pokrajinskem prvenstvu, bodisi v obveznih likih kot v prostem programu, zato bo njihov nastop vreden pohvale, ne glede na uvrstitev. Jutri bo ob 9. uri na deželnem prvenstvu UISP v istem kraju nastopilo 12 najmlajših Poletovih kotalkarjev letnikov ’91 in ’92 in ena Vipavina. Malčki se bodo prvič predsta-vili številni publiki. Obvestila OK VAL IN KD ZUPANČIČ vabita na tradicionalni »beach« turnir v odbojki na mivki, ki bo od 25. maja do 13. junija na plošči v domu Andreja Budala v Stan-drežu. Za informacije in vpis pokličite v goriški Kulturni dom od 16. ure dalje, št. 0481- 33288 (g. Renca) ali v uradnih urah na ZSŠDI, tel. št. 0481-33029. SD SOKOL - ZAMEJSKE ŠPORTNE IGRE 98 - 25. 6. - 3. 7. 1998. Prijavnice dobite: knjigarna Terčon v Nabrežini, Boris sports club v Briščikih, bar Prosvetnega doma na Opčinah, jestvine Top market v Bazovici, Narodna in študijska knjižnica Trst, v Gorici pa v knjižnici Damir Feigel, v Katoliški knjigarni in v trgovini K2. Prijavite se lahko tudi po telefonu, na št. 0347-7602835. Prijave sprejemamo do srede, 20. maja 1998. KOLESARSTVO / »GIRO D'ITALIA« Danes start v Nici Več favoritov Za uvod prolog na kronometer (7 km) Martin Hvastija edini Slovenec na tej dirki NICA - Danes se bo s prologom na kronometer (7 km) v Nici začela letošnja, 81. etapna dirka po Italiji, ki se bo po 22 etapah končala 7. junija v Milanu. Skupno bo nastopilo 18 ekip (13 italijanskih), na startu pa bo 162 kolesarjev. Kar 268 časnikarjev bo sledilo dirki, 16 pa bo televizijskih hiš. »Giro« torej je še vedno ena izmed najbolj privlačnih kolesarskih prireditev leta. Letošnja izvedba pa bo bržkone še bolj zanimiva, saj je za končno zmago kar nekaj favoritov. Naj večje možnosti za končni uspeh imajo Švicar Ztille, Italijana Fantina in Gotti ter Rus Tonkov. V ta boj bi lahko posegel tudi Italijan Michele Bartoh, na katerega bodo mora-h favoriti še kako paziti. Tu je še Ukrajinec Sergej Gončar, kapetan ekipe Tollo, za katero nastopa tudi edini Slovenec na »Giru« Martin Hvastija. Gončar je lani zmagal na treh dirkah, ki so bile vse na kronometer. Favoritov je verjetno več, toda splošno mnenje med udeleženci je, da bo naposled slavil Ztille. Spored: Danes, prolog, Nica, 7 km na čas. 1. etapa (jutri) Nica-Cuneo, 159 km. 2. etapa (18. 5.) Alba-hnperia, 160 km. 3. etapa (19.5.) Rapallo-Forte dei Marmi, 196 km. 4. etapa (20.5) Viareggio-Monte Ar-gentario, 239 km. 5. etapa (21.5) Orbe-tello-Frascati, 206 km. 6. etapa (22.5) Maddaloni-Lago Laceno, 158 km. 7. etapa (23. 5.) Montella-Matera, 238 km. 8. etapa (24.5.) Matera-Lecce, 191 km. 9. etapa (25. 5.) Foggia-Vasto, 167 km. 10. etapa (26. 5.) Vasto-Macerata, 212 km, 11. etapa (27. 5.) Macerata-San Marino, 220 km. 12. etapa (28. 5.) San Ma-rino-Carpi, 202 km. 13. etapa (29. 5.) Carpi-Schio, 166 km. 14. etapa (30. 5.) Schio-Piancavallo, 165 km. 15. etapa (31.5.) Trst, na čas, 40 km. 16. etapa (1.6.) Videm-Asiago, 227 km. 17. etapa (2.7.) Asiago-Selva Val Gardena, 217 km. 18. etapa (3.7.) Selva Val Gardena-Alpe di Pampeago 115 km. 19. etapa (4.7.) Cavalese-Plan di Montecampione 239 km. 20. etapa (5.6.) Boario Terme-Mendrisio, 137 km. 21. etapa (6.6.) Mendrisio-Lugano, na čas, 34 km. 22. etapa (7.6.) Lugano-Milano, 173 km. KOŠARKA / SINOČI V D LIGI Visoka zmaga Bora Radenske vPerleolah Vsi borovci zadovoljili Perteole - Bor Radenska 86:115 (48:57) BOR: Filipčič 10 (2:3 prosti meti, 4:6 met za dve, 0:1 met za tri), Tomšič 18 ( -, 3:7, 4:6), Barini 19 (3:4, 2:6, 1:1), Perčič 12 (2:4, 5:9, 0:1), Possega 13 (3:5, 5:7, -) Rebula 8 (4:4, 2:4, -), Ra-sman 11 (5:6, 3:3, -), Ve-linsky 14 (6:8, 4:6, -), Brazzani 4 (2:2, 1:1, 0:1), Simonič 15 (1:2, 4:5, 2:6), trener Furlan. SON: 27. PON: Rebula (39). 3T: Tomšič 4, Simonič 2, Barini 1. Borovci so sinoči sklenili nastope v D ligi z zanesljivo in visoko zmago v Perteolah (pri Vidmu) proti domači ekipi, sedaj pa morajo čakati na današnji obračun v Gorici med Goriziono in Ar- tejem, da bodo izvdeli za svojo usodo. Ce bo zmagal Arte, bo naša ekipa napredovala v C2 ligo. nsprotno pa bosta npre-dovali obe goriški moštvi. 'Sinočnje srečanje je bilo nekoliko izenačno le v prvem polčasu, nakar so se borovci razigrali in z dobro igro Tomšiča v napadu in Perčiča v obrambi tudi zanesljivo zmagali. »Zadovoljen sem s pristopom fantov na tej tekmi in z njihovo igro. Vsi so dali vse od sebe in zato si prav vsi zaslužijo pohvalo«, je zadovoljen po sinočnji tekmi dejal Borov trener Luka Furlan. Kontovelci in cicibo-naši pa bodo v zadnjem kolu igrali danes. SAH / ZAMEJSKO PRVENSTVO NOGOMET / V SUPERPOKALU Po današnjem 2. delu bo še finalni četveroboj Odlična igra kriške Vesne V prvi tekmi je premagala Sacilese kar s tremi zadetki razlike Danes se v Gregorčičevi dvorani v Trstu zaključi regularni del 13. zamejskega šahovskega prvenstva Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, veljavnega za 13. memorial Zlatka Jelinčiča. S pričetkom ob 15. uri bodo namreč odigrali zadnjih šest kol. Organizatorji so letos skupno z udeleženci sklenili, da bo rednemu turnirju, v katerem bodo igrali vsak z vsakim s pospešenim tempom aktivnega šaha, sledil še veliki finale, katerga bodo odigrali po vseh pravilih svetovne šahovske fede- Mojster Pino Lakovič racije FIDE. Tega finalnega dela se bodo skupno udeležili le štirje igralci. Mojstra Pino Lakovič in Jan Bednarik sta si udeležbo v finalu zaslužila še s šahovskim naslovom, ostala dva pa se bosta uvrstila na sklepni del prvenstva kot provu-vrščena, oz. točneje, prva po obeh mojstrih. Kljub temu namreč, da sta bila mojsta že kvalificirana po internem pravilniku, sta se vseeno udeležila turnirja. S prvim mestom, ki si ga po prvih petih kolih delita s samimi zmagami in brez izgubljenh točk, sta dokazala, da sta res najboljša. Za ostali dve mesti se potegujejo predvsem lanskoletni zmagovalec Drago Bajc, lanskoletni tretjeuvrščeni Fili-bert Benedetič, odlični Danilo Ukmar in še kdo. Drevi bo pač vse znano, sklepni del pa bo trajal tri kola. Prvo kolo velikega finala bodo gotovo odigrali v Gorici, ker se je kvalitetna os zamejskega šaha odločno premaknila v to mesto. Lakovič in Bednarik namreč spadata v sam vrh deželnega šaha, mladi jan pa lahko s svojimi 23 leti še kako napreduje. Vesna - Sacile 3:0 (3:0) STRELCI: Sambaldi v 18., Kostnapfel v 25. in Versa v 34. min. VESNA: De Rota, Bandel, Giovini, Sambaldi (Germani), Soavi, Malusa, Versa, Kriscjak (Lakoseljac), Sirca (Šušteršič), Sannini, Kostnapfel. Kriška Vesna je v četrtek postregla svojim navijačem še za eno veliko zadoščenje. Na prvi domači četrtfinalni tekmi superpokala je zanesljivo in visoko premagala kakovostno ekipo Sacileseja, ki je le nekaj dni prej igrala dodatno tekmo z Italo za prestop v meddeželno ligo. V uvodnih minutah je tudi kazalo, da bodo gostje kar »pometli« s Križani, saj so začeh zares poletno. Gostitelji pa so si kaj kmalu opomogh, uredili so vrste in začeh igrati kot še nikoli tako. Bila je zares zelo lepa tekma, kriško moštvo pa je bilo bolj učinkovito od gostov in že po prvem delu vodilo s tremi krasnimni zadetki, ki so jih dosegli Sambladi, Kostnapfel in Versa. V drugem polčasu je domača ekipa v glavnem »nadzorovala« igro in ohranila izid do konca tekme. V 60. min. je bil izključen Versa. Povratna tekma bo že drevi v Sacilu ob 20.30. Vesna pa ima kar lepo prednost 3 golov. NAMIZNI TENIS / TOP 12 V BERGAMU V. Milič: generalka za končnico Nastopi z igralkami Coccaglia, s katerim se bo Kras pomeril v playoffu Na turnirju Top 12, ki se danes in jutri odvija v Bergamu bo igrala tudi najboljša Krasova namiznoteniška igralka Vanja Milič. Vanja, ki tudi na najnovejših lestvicah nosi št. 8, je bila na turnir prepuščena direktno. Za pristop na Top 12 pa so se na dveh kvalifikacijskih turnirjih potegovale dru-gokategornice od 9. mesta navzdol iz državnih jakostnih lestvic. Iz takšnih turnirjev druge kategorije se na Top 12 uvrstijo štiri. Za 4. sedež se je potegovala tudi članica prve Krasove ekipe Katja Milič. V Colornu in Terniju se je obakrat uvrstila med prvo osmerico. Enako število kvalifikacijskih točk pa so zbrale še štiri igralke. Odločitev o izbiri pa je v takih primerih prepuščena komisiji, ki pa je očitno dala prednost kaki drugi konkurentki, ker Katja ni dobila povabila. Vanja Milič bo torej edina Krasova predstavnica na tem prestižnem tekmovanju, drugem in hkrati zadnjem v letošji sezoni. V konkurenci prvih osmih rednih upravičenk in štirih kvalifikaciranih gostij turnirja je zelo verjetno, da se bo Vanja v eni od dveh skupin srečala s članicama prvoligaškega Coccaglia, Michelo Meren-do ali Cristino Semenza, kar bo za Vanjo Milič dobra individualna ge-nerlka za polfinalno tekmo za državni naslov, ki bo v torek, 19. maja, ko bo Kras Generali gostil postavo Coccaglia v Zgoniku. (J.J.) Mladinci Krasa Telita! na Hrvaškem Mladinska vrsta Krasa Telita! se za konec tedna odpravlja na Hrvaško. Z močnim predstvništvom (kar 14 športniki) bo Kras sodeloval na mednarodnem mladinskem turnirju v Zagrebu, tako imenovanem Zagipingu. Letošnja izvedba je že 45. po vrsti. Na lanski je zgoniško društvo tekmovalo z dvema predstavnicama sedaj pa si bodo mednarodne izkušnje nabirale dve ekipi kadetov (Uroš Fabiani, Boštjan Milič, in Jurij Verč) oziroma kadetinj (Martina Milič, Roberta Ridolfi, Martin Tretjak) in dve ekipi mlajših kadetinj s po dvema igralkama (Sara Sardo, Roberta Zavadlal, Giada Vidoni, Alessia Gerebizza) ter dvema ekipama mlajših kadetinj (Lisa Ridolfi, Mateja Crizman-cich, Eva Carli, Paola Zavadlal). Za mnoge od njih bo Zagreb prva mednarodna preizkušnja, nedvomno pa tudi precej trda, saj je organizator Zagipin-ga 98 pritegnil k sodelovanju klube in tudi reprezentance posameznih držav. Mladi pa bodo branili barve svojega kluba ekipno pa tudi v posamični konkurenci. (J.J.) Poraz in smola Zarje/Gaje San Luigi - Zarja/Gaja 4:2 po 11-m (1:0,1:1) STRELEC ZA ZARJO/GAJO: Sclaunich. ZARJA/GAJA: Cocevari, Štrukelj, Grgič, Deste (Donag-gio), Borstner, Riba-rich, Cotterle, Sclaunich, Kalc (Kariš), Lotti, Di Donato. Naša združena ekipa je zamudila lepo priložnost, da bi včeraj v polfinalu turnirja ob 75-letni-ci SZ Zarja, premagala favorizirani San Luigi in bi se uvrstila v finale. Razen v začetku je bila Zarja/Gaja boljši tekmec od San Luigija in je poleg Sclaunichevega gola z Di Donatom zadela tudi vratnico. Združena ekipa bo tako igrala finale za 3. mesto. (Jan) TURNIR V MOSU Mossa - Sovodnje 3:0 (0:0) SOVODNJE: Tommasi, Černič. Tomšič (V. Peteani), Cescutti (Zotti), Bregant, Interbartolo, D. Kovic, Faggiani, M-Marassi, Fajt (M. Pe' teani), Businelli. Sovodenjci so končali nastope na turnirju v Mošu že po prvi tekmi. P° dobrem prvern polčasu so proti močni Mossi v nadaljevanju popustih in tako tudi visoko izgubili. KOŠARKA / DREVI V KONČNICI C LIGI Za jadranovce odločilna tekma Doma proti Fogogni za vstop v finale »Gremo na zmago!« tako je dejal Jadranov trener VValter Vatovec Pred drevisnjo tretjo in odločilno polfinalno tek-nio konCnice košarkark-Sega rpvenstva C lige Proti Fagagni. »V play-offu je izred-n° pomembno, da Cim-Prej pozabiš, kar je lepe-§a in slabega bilo na Prejšnjih tekmah. OdloC-n° gremo na zmago, ker sern prepričan, da da je jtaša prednost v tem, da irnamo izkušene igralce, h so v svoji karieri igrali že marsikatero tako potrebno tekmo. Gremo na zmago, ker smo ekipa, ki le skozi vse prvenstvo Srtadila svoje uspehe v dobri in skupinski igri, tiedtem ko je Fagagna Predvsem ekipa odličnih posameznikov, ki so za-ps učinkoviti, ko se mhko ali jim dopustiš, da se razigrajo. Mislim, da mo mi v rpednosti tudi zato, ker v moderni košarki zmagujejo ekipe, ki igrajo dobro obrambo. Tudi napad je sicer zelo va2en, kajti brez dobrega tapada, meCeš iz neizdelanih pozicij in si nato Ganljiv s protinapadi. Vseeno pa je na takih tekmah predvsem odločilna obramba,« je še dejal Vatovec. Zelo pomemben bo tudi doprinos navijačev, ki s° bili ekipi v veliko po-ftoc tako na prvi tekmi kot tudi na drugi v Faga-Sti. Upati je tudi, da ja-dranovci danes ne bodo taleteli na taka sodnika kot v Fagagni, ko sta dobesedno »sprovicirala« Gberdana, ki je bil na pr-yi tekmi daleC najboljši 111 je tudi na drugi igral Pdlieno. Sicer, kot pravi atovec, se mora kvali-etna ekipa prilagoditi ba katerokoli sojenje. »Doslej smo bili na Veh tekmah od skupno d minuti gotovo boljši °d Pagagne vsaj 70 mi-bjrt. Upam, da bomo tu-j.1 na tretji tekmi p ono vi-dobro igro in se tako vrstili v finale,« je še Pristavil »Vato«, (hi) Za trenerja Vatovca drevi še ena težka preizkušnja. r ODBOJKA / VALOVCI SE POSLAVLJAJO BI liga (še zadnjič v Gorici) na razpotju Načelen dogovor s Fincontierijem zo ustanovitev novega društvo - Slogošice doma Valovi odbojkarji se bodo drevi še zadnjic v letošnji uspešni sezoni v BI ligi predstavili svojim gledalcem. V tekmi zadnjega kola z ekipo Due Castelli računajo na četrto zaporedno zmago. Gostje imajo še kanček teoretskih možnosti, da si zagotovijo obstanek v ligi, a moral bi se zgoditi pravi Čudež. Goričani so takoj po obstanku obljubili, da ne bodo popustili in so popolnoma držali besedo, kar kaže, da je ekipa dosegla na tre-ninigh že zelo visoko stopnjo profesionalnosti, prav tiste profesionalnosti, zaradi katere pa je zdaj nadaljnji obstoj ekipe v sedanjih Valovih okvirih dejansko nemogoč. Prav zato se je vodstvo Vala načelno že dogovorilo s tržiškim Fincantierijem za sodelovanje. Kluba sta se domenila, da bosta preučila možnost ustanovitve novega društva s sedežem in igriščem v Tržiču in da bosta skupaj iskala finančno osnovo za ohranitev BI lige oziroma po možnosti celo za postavitev še bolj ambicioznih načr- tov. To pomeni, da bi bil OK Val v bodoCe samo solastnik novega društva, samostojno (stvar še ni povsem definirana) pa bi prihodnje leto nastopal v C ligi. Dejansko bi v tem primeru prevzel mesto sedanjega Fincantierija, v to ekipo pa bi vključili vse Valove odbojkarje, ki ne pridejo v poštev za BI ligo. Pred poslovilnim nastopom sta tudi obe Slogini ekipi, ki se po nadvse ponesrečeni sezoni vračata v C ligo. Konec prvenstva bodo na domačih tleh dočakala dekleta Koimpexa Nuove kreditne v dvoboji z bolonjskim Granarolom. Za obe šesterki je tekma gola formalnost. Ne glede na konCni izid bodo slogašioce prvenstvo sklenile na 12. mestu, ker ima Baricella preslab količnik v nizih, da bi jih lahko ujela. Fante se bodo od lige poslovili v Paeseju, kjer se bodo pomerili z drugouvrščeno ekipo Laguna Light, m ki je skupaj z Oderzom že napredovala v višjo ligo. JADRANJE Čupina regata za najmlajše v Sesljanu 18. in 19. julija še Trofeja Topolino Jutri se bodo zbrali v Sesljanskem zalivu mlajši optimisti (letniki 87-89) iz vse dežele FJK za 1. selekcijsko regato za nastop na trofejah Pri-mavela in Topolino. To regato organizira JK Cu-pa, naslednjo, ki bo 7. junija pa društvo iz Milj. Zaključna manifestacija Coppa Primavela bo konec avgusta na Gardskem jezeru, Trofejo Topolino po bo 18. ip 19. julija v Sesljanu. Za organizacijo so zadolžena naslednja društva: Cupa, Pietas Julia in Adriaco. Lanski zmagovalec te državne regate, ki se je vršila v Genovi, je bil Jaro Furlani, ki letos tekmuje v višji kategoriji. Upajmo, da se bodo naši jadralci tudi letos dobro odrezali. (Barbara, Nika) H MLAD. IGRE h Kosovel danes v finalu Za danes je predviden povratek ekip naših nižjih in višjih srednjih šol, ki so se v Riminiju v tem tednu udeležile meddeželne faze mladinskih iger v raznih disciplinah, toda rokometaši openske nižje srednje šole Kosovel bodo svoje bivanje v znanem le-tovišCarskem kraju ob Jadranskem morju podaljšali se za en dan. Uspel jim je namreč lep podvig, da so zmagali v svoji skupini in jih zato danes Čaka veliki finale za uvrstitev na sklepno državno fazo. Stisnimo pesti! ODBOJKA / DEŽELNE LIGE Šesterice se poslavljajo Na 1. maju zadnji derbi Olympia pripravlja ženski turnir, Soča pa »volley party« Tudi za naše deželne odbojkarske tretjeligaše je napočil Cas počitnic. Drevi bo namreC na sporedu zadnje kolo, ki pa bistveno ne more več vplivad ne na položaj ne na končne ocene o šesterkah naših klubov. Veliko zanimanje ne more vzbuditi niti zadnji moški derbi med borovci in 01ympio Agrario Terpin, saj sta obe ekipi v zadnjih dveh mesecih potegnili vesla na suho, borovci pa so povrhu prešibki, da bi lahko nudili Goričanom resnejši odpor in maloverjetno je, da bi drevišnja tekma na 1. maju pomenila izjemo. SoCa Unitecno bo gostovala pri Rojaleseju, ki ji na lestvici sledi s točkama zaostanka, a je tudi v primeru zmage ne bo prehitel, ker imajo Furlani slabši količnik v nizih. Ztao pa se SoCini igralci pripravljajo na »Stop vol-ley party«, ki ga bodo sami organizirali prihodnjo soboto zvečer v domu Andreja Budala v Standrežu. Igral bo ansambel »Last chance«, vabljeni pa so odbojkarji vsen naših društev s Tržaškega in Goriškega. V ženski C ligi se bosta obe naši šesterki od gledalcev poslovili na domačih tleh. Imsa BCC So-vodnje bo gostila Tarcen-to, ki sodi med močnejše ekipe v ligi. Glede na trenutno formo GoriCank bi njihov uspeh pomenil presenečenje, bolj malo motivirane pa so tudi igralke iz Cehnte, ki so si prav v preteklem kolu zapravile vse možnosti za končno drugo mesto. 01ympia Kmečka banka bo gostila Libertas Marti-gnacco, ki še ni povsem na varnem glede obstanka in utegne biti zato nevaren. Po drugi strani Go-riCanke potrebujejo gladko zmago, ki bi še ohranila kanCek upanja v osvojitev končnega drugega mesta. Bržkone pa bo varovanke trenerke Silve Meulja bolj ogrel kakovostni turnir, ki ga društvo pripravlja za konec meseca (30. in 31. maja), ko bodo gostje SZ 01ympie slovenski prvoligaš Koper Kemiplas, zmagovalec ženske B2 lige Castenetto sedie in najboljša ženska ekipa iz FJK Low West Latisana. Polfinalna para 3. mednarodnega ženskega turnirja sta Koper - Castenetto in 01ympia Latisana. Če se bodo ekipe predstavile v popolni postavi, se resnično obeta zelo zanimiv Cetveroboj, o pripravah na katerega bomo seveda podrobneje še poročali. -ODBOJKA / 2. ŽENSKA DIVIZIJA NA TRŽAŠKEM RITMIČNA GIMNASTIKA domači šport Danes Sobota, 16. maja 1998 KOŠARKA MOŠKA C LIGA 20.30 v BrišCikih, Ervatti: Jadran Nuova kreditna - Fagagna MOŠKA D LIGA 18.00 v Trstu, Ul. della Valle: Lega nazionale -Cicibona Pref. Marsich; 20.00 v BrišCikih, Ervatti: Kontovel - Termoidraulica Fanin ODBOJKA MOŠKA BI LIGA 20.30 v goriški športni palači: La Goriziana Kmečka banka - Due Castelli Mantova MOŠKA B2 LIGA 20.30 v Paeseju: Laguna Light - Koimpex ZENSKA B2 LIGA 20.30 v Repnu: Koimpex Nuova kreditna - Gra-narolo MOŠKA C LIGA 20.45 v Reani del Rojale: Citta Calzautra - SoCa Unitecno; 21.00 v Trstu, 1. maj: Bor - 01ympia Agraria Terpin ZENSKA C LIGA 20.00 v Sovodnjah: Imsa BCC Sovodnje - Tar-cento; 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: 01ympia Kmečka banka - Libertas Delser Marti-gnacco 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 na Opčinah: Mirna Eurospin A - Bar Koala Old cats; 20.30 na Opčinah: Mirna Eurospin B - Pallavolo TS 2. ZENSKA DIVIZIJA 17.30 v Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt - Sloga Veto; 18.00 v Trstu, Petrarca: Triestina - Kontovel NARASCAJNICE 16.00 v Gorici, Kulturni dom: Val MTI - Staran-zano NOGOMET SUPERPOKAL Sloga Veto vnovič uspešna Kontovelke pa so gladko klonile pred ekipo NPT 2. ZENSKA DIVIZIJA 15'11 3 ^zzer*a Veto - Le Volpi 3:1 (6:15, K SLOGA PIZZERIA VETO: Bianchi, Hrov ] Kralj, Malalan, Možina, Pangerc, en'Sosič, Sossi. ^ lrmajsto kolo v A skupini druge ženske gj^so tokrat odigrali med tednom. Po lepi gj r^vubLiid ceniouvrsceno eKipo Le v dfJ^Ce’ k*80 tudi tokrat nastopile v zelo eiU Sestali kil« „ 0 . sestavu, saj je bilo v ekpi več narašCi stjg ker telano slabo zaCele in dovolile, da s geni Z težav osvojUe prvi set. Ze takoj v Izen S°Se j™ oddolžile za poraz, tretji pa vagj308e Pizzerie Veto, v njem pa je Mojc kar petnajstkrat zapored servirala. petnajstkrat zapored servirala. sl0s . )e kolo bo na sporedu ta konec t zao , iCe Pa morajo poleg zadnje odigrati S 'aio tekmo. (INKA) Kontovel - NPT 0:3 (1:15,12:15,2:15) KONTOVEL: Šemi, Košuta ŽužiC, Visintin, Kocjan, Picciola, Antonini, Hrovatin, Santini, Milkovič. Kontovelke so izgubile po slabi igri, nasprotnicam pa so se upirale samo 41 minut. Nekja veC so pokazale samo v drugem setu, v katerem so celo vodile z 10:5, 'nato pa so popustile. V delno opravičilo lahko navedemo dejstvo, da so se pač pomerile z starejšimi in bolj izkušenimi nasprotnicami. Ul4: valovke za naslov Valove narašcajnice bodo danes popoldne v Kulturnem domu (pričetek ob 15.30) odigrale povratno finalno tekmo za pokrajinski naslov. V prvem srečanju s Staranzanom so izgubile z 2:1, to pomeni, da morajo danes zmagati s 3:0. V primem, da zmagajo z 2:1, nasprotnik ne sme doseči veC kot 25 toCk. Upajmo, da bo valovkam podvig uspel! Borovke na dveh frontah: v Pordenonu in Ljubljani Borove gimnasticarke bodo ob koncu tega tedna spet polno zaposlene. Danes bodo namreC nastopile na deželnem promocijskem prvenstvu za posameznice v Pordenonu, ki bo tokrat še posebno pomembno: prvih deset najbolje uvrščenih ritmicark iz Pordenona se bo namreC uvrstilo na meddeželno prvenstvo, ki bo ob koncu tega meseca. Borovke so trenutno dobro pripravljene in - Ce le ne bodo imele prevelike smole - imajo vsekakor lepe možnosti, da se uvrstijo v meddeželno fazo. Petra Dilli, Katja Starec in Meggy Mauri bodo poskušale to doseči v Pordenonu z dvema nastopoma z različnima rekvizitoma, za konCno lestvico pa bo veljal seštevek obeh vaj. Ze jutri pa bodo Tržačanke sodelovale tudi na prvenstvu Slovenije za C program v Ljubljani. V novi šišenski športni dvorani bo v jutranjih urah na sporedu prvenstvo posameznic, sledilo pa bo nato še tekmovanje v skupinskih vajah. V tej kategoriji bodo Tržačanke sodelovale s svojo sestavo s sedmimi obroči. Torej, kar naporen tekmovalni vikend, vendar z realnimi možnostimi za dobro uvrstitev tako v Pordenonu, kot v Ljubljani, (-boj-) 20.30 v Sacileju: Sacilese - Vesna NAJMLAJSI 16.30 v Starancanu: Staranzano - Sovodnje TENIS UNDER 14 ZENSKE 15.00 na PadriCah: Gaja - Opicina A UNDER 14 MOŠKI 15.00 na PadriCah: Gaja - Morena 2000 SAH ZAMESJKO PRVENSTVO 15.00 v Trstu, Gregorčičeva dvorana: 2. del Jutri Nedelja, 17. maja 1998 NOGOMET ZAČETNIKI 10.30 v Dolini: Breg - Domio B; 10.30 v Cornu: Como - Juventina TENIS ITALIJANSKI POKAL ZA MOŠKE 9.00 na Op Cinah: Obelisco - Gaja ITALIJANSKI POKAL ZA ZENSKE 15.00 na PadriCah: Gaja - Opicina B ROLKANJE MEDNARODNI GRAND PRIX 9.00 v Križu: prireja SD Mladina Marko Kravos Kratki časi Trst iz žabje perspektive črtice LE VKUP, LE VKUP SLOVENSKA GRLA Peli pa smo, peli! Vse po vrsti... in kjerkoli. Na bazovski gmajni, v Rižarni, na stadionu Prvi maj pri Sv. Ivanu, v Soli, cerkvi, društvu Škamperle, kot tudi v otroških kolonijah. Ene pesmi so bile leve, "naše”: na otroškem letovanju v Škofji Loki, Gozdu-Martuljku; druge pa katoliške in seveda tudi “naše”, le da z drugačnim predznakom: v Karniji, v Ukvah, na Repentabru... Čudovito je peti v zboru, počutiš se kot v varnem gozdu. Čeprav je priložnost le kratek izlet, si v gruči ljudi zbran in združen ob skupnem obredu: uglašuješ besede in velika čustva, ki gnezdijo v njih. Na juriš... Zdaj zao-ri... In maščevana bo tu Bazovica... Le vkup, le vkup uboga gmajna... Jutri gremo v napad... Pionirji smo Primorja... Ze nam sonce lepše sveti. .. Na drugi strani poje “reakcija” in jaz z njo: Kristus kraljuj, Kristus zmaguj... Marija, mati ljubljena... Marija skoz življenje... Lepa naša domovina... Nekaj pesmi so prepevali eni in drugi: Buči, buči morje Adrijansko, Triglav moj dom... Naprej zastava slave... Mi smo junaki korenjaki... Regiment po cesti gre... Pa to ne po volji vodstev ampak iz tradicije okrog prve svetovne vojne, ki so ji ostali navadni pevci zvesti. Ce so bili ti sploh še navadni, ko pa so bili iz davnih časov... Tudi borbene pesmi drugih slovanskih narodov so odmevale, da je bilo veselje: Torno daleko in Plovi, plovi... ali češka Zabučale gore. Največ pa je bilo seveda ruskih: Zacvetele jablane in hruške... Monotono pojo mi kra-guljčki... Poljuško polje... Na morje in vihar, hrabro v boj, naš mornar... Mogočna Rusija je zvezo skovala... pa še Ka-linka in Dvanajst razbojnikov, s katerimi je grmel na radiu zbor Donskih.Kozakov. Slovanska vzajemnost je v Trstu prastara tradicija in občutek, da si krajna brežina slovanskega morja, je sijal iz pesmi kot zarja na vzhodu. Tudi sam sem bil ožarjen od nje, ko sem na široko odpiral klun. Včasih sem še oči zaprl, da bi se bolje slišal. Tako mi je naročil oče, ki se ni mogel sprijazniti, da ima njegov sin tako trda ušesa. Parkrat tudi v katoliških kolonijah predlagam, da zapojemo kaj ruskega. Pogledajo me, kot da sem jim spustil kačo za vrat. Kako pa naj vem, da je Cerkev zbrisala Rusijo z zemljevidov in da “ta beli”, ki so komaj pre-bežali s Kranjskega, nimajo za vzhodno obzorje prav nobenega smisla ne veselja. Marljivo in vneto poudarjajo ob vsaki priložnosti samo, da so za zahodno demokracijo. Do pičice enako so vneti za atlantsko svobodo, kot so na nasprotni strani za ljudsko demokracijo in za človeka, osvobojenega spon kapitalizma. Jaz jim kimam, češ da je kot beli dan jasno in prav, kot rečejo oni. Pri tem so “oni” zdaj eni zdaj drugi. Razumem samo to, da je politika zelo resna zadeva in da je z ene strani ogrožen narod, z druge pa naše ljudstvo. Zelo pa mi je všeč, da se vsi zavzemajo in trudijo za našo mladino, da bi vedela za pravo resnico in rasla prav do zadnje zmage. Kdor ima za sabo mladino, ta ima bodočnost... Ce bi nam vsaj igrišče pri šoli zrihta-li! Tako pa moramo hoditi k don Mariotu v ricreatorio ali na stadion Prvi maj, da brcamo balon. Deset let mi je, ko v razredu zvem, da je umrl tovariš Stalin. Sošolec iz Pod-lonjerja, kjer je veliko proletariata, je novico slišal po radiu. S turobnim glasom je dodal še: “To je strašna izguba za ves svet... ” Lučko je imel uhlje kot slon in vanje se je večkrat ulovila kaka taka solata, Tokrat jo je povedal s tako nizkim glasom, kot sporočilo o vesoljnem potopu. Doma sem vprašal očeta, kaj bo zdaj na svetu, ko je umrl Stalin. Oče mi je razlagal, da je bil velika osebnost ampak tudi strašen človek, svet pa se bo tudi po njem vrtel naprej... Ce bi hotel On, pa bi Trst leta 45 ostal naš: izdal je slovanski svet in se je raje oklical za očeta narodov. Ni se zadovoljil s slovanskim morjem, ampak je ho- tel v svojem sistemu vso zemeljsko oblo. Nič nisem vedel, kaj za ena vragolija je “sistem”... Bolj pa me je zanimalo, kaj točno pomeni tisti “oče narodov”. “Ljudi je hotel med sabo pobratiti. Tako ne bi bilo več narodov in morda tudi jezikov ne. Niti prepirov in vojn. To je taka “velika” ideja. Pol človeštva je že spravil na svojo stran, zlepa ali zgrda, v imenu velike revolucije, ” mi je razlagal oče. “V zadnji vojski pa je bil velik vojskovodja in na koncu so Rusi slavili veliko zmago. ” Očetu se ni zdelo nobeno grozodejstvo, če je tekla kje kaka kri. Brez krvi ne nastane nič velikega: dvoje velikih svetovnih vojn, velika revolucija, velika država. Vse je veličastno, če je pri tem veliko krvi. Velika ruska duša mora sploh veliko pretrpeti, da ohrani svojo veličino. Ob tem mi je jasno in glasno razložil, da je veliki Stalin tudi kak narod zbrisal, in da zato ni, da bi se človek za njim veliko jokal. Jaz sem medtem sledil svojemu sklepanju: je torej ta oče narodov nekaj podobnega kot rimski papež, nekakšen sveti oče za drugo polovico sveta? Oče se je ob moji pogruntavščini neznansko zasmejal. Od navdušenja me je mahnil po rami, da me je zaneslo in sem moral kašljati. “Bo potem tudi za tem papežem v šoli prosto zaradi žalovanja?” sem mu potem postavil glavno vprašanje. - Ob smrti papeža ali predsednika smo namreč prišli kdaj do nepričakovanih počitnic. Stalinovo carstvo pa je bilo veliko dlje kot Rim in vse bolj daleč: za železno zaveso. V Titovi domovini so že prej s krtačo izpraskali spomin nanj. Zdaj je brkati velikan s končal še pod mrtvaškim prtom. Samo kominfor-misti so res žalovali za batjuško in ga kovali v železen spomin. Nič počitnic torej! Amen - in pod kamen Stalin in njegova Jaltska pogodba. Ob njej se na sliki smehlja tako srečno - čisto po otroško... Kot bi pravkar iz gole porednosti komu pljunil na sladoled. PARNELL IN AUCKLAND MUSEUM Naslednjega dne sem šel v predel Aucklan-da, ki se imenuje Parnell in za katerega pravijo, da je najslikovitejši del mesta. Po pravici rečeno, ni mi bil preveč všeč. Res je, da je polno trgovin in restavracij, a ni nič posebnega. Najlepša stavba pa je mala cerkev St. Mary, ki je vsa iz lesa in je zgrajena v gotskem stilu. Žal so prav tik cerkvice zgradili večjo katedralo, Holy Trinity Cathedral, v modernejšem slogu, ki ni najbolj posrečena stavba in je v popolnem kontrastu z majhno leseno cerkvijo St. Mary. Po dvajsetih minutah hoje od predela Parnell skozi park Auckland Domain sem prišel do mestnega muzeja Auckland Museum, ki se nahaja na gričku sredi parka. Žal so bila v teku nekatera popravila in tako si ga nisem mogel ogledati v celoti. Prvo nadstropje je namenjeno Polineziji oz. otokom, ki sestavljajo predel Tihega oceana, ki ga imenujemo Polinezija, odkoder so prihajali prvi prebivalci Nove Zelandije. Tu so zbrani razni ostanki z vseh otokov. Nato so še ostanki iz drugih držav, kot Malezije, Koreje, Tajske, Perzije in Kitajske. Ena soba je polna čolnov, ki so jih uporabljali v Polineziji za potovanja z enega otoka do drugega. V drugi sobi je repro-ducija ptiča Moa. Za otroke je urejena posebna soba opremljena tudi z računalniki, kjer lahko otroci bolje spoznajo svet' narave. V tretjem nadstropju je rekonstrukcija predela Aucklan-da iz leta 1886. Nato pa je del muzeja posvečen vojni poimenovan "Sears on the heart" (Rane srca). Najprej gre tu za domačo vojno proti maorijem v 19 stoletju, nato bursko vojno, kjer so bili Novozelandci na strani Angležev. Sledi del namenjen 1. svetovni vojni. Vse je zelo lepo prikazano s televizorji, zvoki in raznimi ostanki (uniforme, orožje itd..). Nato pa je velika bela soba. Na stenah so razne zastave in imena padlih domačih vojakov v raznih vojnah. Na koncu sta še dve prazni steni, na katerih je zapisano: "Let this pannel never be filled" (Naj teh sten nikoli ne napolnimo!). V posebni sobi posvečeni 2. svetovni vojni je tudi okno z napisom: "The race for Trieste" (Dirka za Trst). Izpostavljene so bile predvsem slike iz Trsta in grb konzulata Jugoslovanske kraljevine. Seveda me to ni presenetilo saj sem vedno vedel, da so maja leta 1945 prišli Novozelandci v Trst. Nisem pa vedel, kakšen pomen ima Trst za Novo Zelandijo. V Trstu se je za novozelandsko vojsko pravzaprav zaključila 2. svetovna vojna. Tako namreč piše na eni knjigi: "At Triest the New Zealand division en-ded its pursuit of defeated enemy in the last of a series of campaigns which had begun in Greece 4 years earlier" (V Trstu se je zaključila dolžnost novozelandske vojske v premagovanju sovražnika. To je bil zadnji od raznih pohodov, ki so se začeli v Grčiji 4 leta prej.) Sel sem v knjižnico muzeja, ki je bila le nekaj korakov od sobe in povprašal sem, ali imajo kaj gradiva o Trstu. Prijazni knjižničarji so mi prinesili dve knjigi, ki obravnavata pohod novozelandske vojske v Italiji. V eni izmed teh knjig je kar 90 strani posvečenih Trstu. Opisane so težave, ki so jih vojaki srečevali, ko so hoteli vstopiti v Trst in situacija v mestu po njihovem prihodu. Knjižničarji so mi tudi povedali, da bi lahko srečal tudi nekatere veterane, ki so bili v Trstu v tistem času in so mi dali naslov neke organizacije, ki združuje vse veterane. Vendar v naslednjih tednih nisem imel časa, da bi srečal te ljudi in bilo mi je zares žal. V knjigah je seveda tudi pisalo o trenjih med novozelandsko vojsko in partizanskimi četami, kako so morali vojaki generala Freyberga čakati v Tržiču pod dežjem in kako so nato veseli vkorakali v Trst. UNIVERZA Iz muzeja sem se odpravil do univerze, ki ležimed dvema parkoma (Albert park in Auckland Domain). Univerza je še kar velika. Poslopja niso lepa, toda študentje imajo na razpolago polno zelenja za sprostitev. Le glavni vhod je zelo lep s stolpom, na vrhu katerega je ura. Ker me je zanimalo, kako je organizirana univerza v Novi Zelandiji, sem šel do urada za stike z javnostjo in se pogovoril z vodjo tega oddelka. Seveda sem mu sprva povedal, da sem popotnik iz Italije, ki je komaj pričel svoje potovanje po Novi Zelandiji in ki bi rad napisal kaj o tem ter bi rad bolje spoznal realnost države, kot na primer, kako je strukturirana univerza. V državi je sedem univerz. Univerza v Aucklandu je tretja najstarejša univerza v državi; ustanovljena je bila leta 1883. Trenutno ima 10 fakultet in okoli 26.000 študentov. Kar 70% študentov prihaja izzven mesta, 22% jih prihaja iz Azije, malo je študentov iz Avstralije. Univerzitetni študij je drugače strukturiran kot pri nas. Sprva imajo tri leta, ob koncu katerih dosežejo prvo stopnjo. Nato pa imajo še tri leta in dosežejo t.i. Bachelor* s degree (naš doktorat). Seveda so nato možne specializacije. Na fakulteti za umetnost učijo italijanščino, med slovanskimi jeziki pa učijo le ruščino. Profesor ruščine je iz Svice(?). Univerza razpolaga s skoraj 1.000 ležišči, z lekarno, banko, sposojo koles, trgovino računalnikov, okulistom, pošto in še drugo. Knjižnica ima okoli 1, 5 miljonov knjig. Študentje pa imajo poleg že omenjenih parkov na razpolago razne telovadnice. Na sliki: Novozelandski vojaki in partizani pred tržaško sodno palačo leta 1945. Fotografija iz knjige Maria Magajne Trst v čmobelem. v RAI 3 mik slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.26 20.30 Prvi aplavz: Otroški pevski zbor «Vesela pomlad« z Opčin TV dnevnik, nato Utrip evangelija © RAI 1 6.00 6.40 7.30 9.40 10.10 1040 11.30 12.25 13.30 14.00 15.20 15.50 18.00 18.10 18.30 19.30 20.00 20.40 23.15 23.20 23.25 0.15 0.35 1.35 Euronevvs Nan.: Thunder Alley Otroški variete La Banda dello Zecchino, vmes nan. Harry in Mfdison, risanke in nan. Punky Brewster Variete za najmlajše: Piavo drevo, vmes risanke Oddaja o televizijskih programih: Oblo - La Raichevedrai Glasb, oddaja: Koncert mladinskega ansambla in zbora Sv. Cecilije Oddaja o zdravju: Check-up (vodi Livia Azzariti) Vreme in dnevnik Dnevnik Aktualna oddaja : Linea blu (vodita Donatella Bianchi in Mario Cobelli-ni) Sedem dni v parlamentu Variete: Disney Club, vmes risanke Timon & Pumbaa in Quack Pack Dnevnik Nabožna oddaja: A sua immagine - Le ragioni del-la speranza Variete: Colorado (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: Fantastica italia-na (vodita Giancarlo Ma-galli in Roberta Capua) Dnevnik Izžrebanje lota Posebnosti Tgl Dnevnik, zapisnik, horoskop, vremenska napoved, filmske novosti Sobotni klub - Film: Viaggio clandestino (kom., It. ’93, r. R. Ruiz, i. Enzo Moscato) Variete P RAI 2 6.45 7.00 7.05 10.05 13.00 14.05 18.20 19.05 20.00 20.30 20.50 22.30 23.45 1.30 Pregled družbenega tiska Jutranji dnevnik Variete: Jutro v družini -(vodita Tiberio Timperi in Simonetta Martone), vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik Aktualno: Ragazzi in au-la Dnevnik, 13.25 Drib- bling, vreme Tenis Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Dvojni obraz pravice - Vigilantes (i. M. Mo-riarty, Richard Brooks) Rubrika o lotu (vodi Massimo Giletti) Dnevnik TV film: Inganno fatale -Soft Deceit (thriller, ZDA ’95, r. J. Montesi, i. Kate vernon, P. Bergin) Proza: II cielo sopra il letto (D. Hare, r.-i. Luca Barbare-schi, L. Lante Della Rovere, Riccardo Salerno) Dnevnik, vreme. Oblo Aktualno: V. Bhave, 2.10 Glasbena oddaja: Mi ri-torni in mente replay RAI 3 7.00 8.20 8.50 10.00 10.30 11.00 12.00 12.15 14.00 14.50 15.15 18.50 19.00 20.00 20.40 22.30 22.55 23.55 0.05 1.00 Film: II bacio di Venere (kom., ZDA ’48) Prestavitev TV programov: Laraichevedrai Film: Amori di mezzo secolo (kom., It. ’54) Nasveti za nakup knjig -Per un pugno di libri II viaggiatore Tgr Kmetijstvo Dnevnik Dok.: Deset obrazov F. Coppija Deželne vesti, dnevnik Tgr - Okolje Italija Šport: gimnastika, 15.50 81. kolesarska dirka po Miji Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Šport: TGiro, 20.30 Blob Dokumenti: Survival Dnevnik in deželne vesti Aktualno: Harem (vodi Catherine Spaak) Dnevnik in vreme Boks: Branco-Dodson (SP v srednji kat.) Kolesarstvo: 81. Giro d’ Italia §2 RETE 4 6.30 9.20 10.00 11.30 11.40 13.00 14.30 15.30 18.00 18.55 19.30 20.35 22.30 0.35 1.10 1.30 Nad.: Piccolo amore, 7.20 Aroma de Cafe, 8.50 Ven-dettad’ amore Eurovillage Variete: Sabato 4 (vodi Patrizia Rossetti) Dnevnik Aktualna odd.: Forum (vodi Paola Perego) Kviz: Kolo sreče, vmes (13.30) dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Aktualno: Chi c’e c’e, 16.30 Naturalmente su Rete 4, 17.00 Chi mi ha visto? Es medicine a conffonto Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Nan.: Colombo Film: Delitto a Porta Romana (krim., ’80, i. T. Milian, O. Di Nardo) Parlamente in Pregled tiska Naturalmente su Rete 4 S CANALE 5 6.00 8.00 8.45 11.00 11.30 13.00 13.30 13.45 15.55 17.55 18.30 20.00 20.35 21.00 23.15 0.00 1.30 2.00 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Film: La segretaria quasi privata (kom., ZDA '57, i. Spencer Tracy, Katharine Hepburn, J. Blondell) Aktualno: Anteprima, 11.15 Affare fatto Nan.: Robinsonovi, 12.00 Stefanie Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Film: Facciamo paradiso (kom., It. '95, i. Margheri-ta Buy, Lello Arena) TV film: Caro maestro 2 (kom., It. '95, r. R. Izzo, i. Marco Columbro, El ena Sofia Ricci) Aktualna odd.: Nonsolo-moda (vodi Afef Jnifen) Variete: Tira & Molla Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Gene Gnocchi in Tullio Solenghi) Variete: Scopriarrio le carte (vodi Jerry Scotti) Aktualno: Šali e Tabac-chi - Potovanje po Italiji Nan.: N.V.P.D. - New York Police Department, 1.00 NoCni dnevnik Striscia la notizia Nan.: Missione impossi-bile, 3.30 Hill Street, 4.30 Lepe in nevarne ^Q> ITALIA 1 $F Slovenija 1 $T Slovenija 2 6.10 10.30 12.20 12.55 13.30 14.00 16.05 17.30 18.25 19.00 19.30 20.00 20.45 22.55 23.30 0.00 0.50 Otroški variete, vmes risanke, Ciao ciao mattina, La posta di Ciao ciao TV film: Due gemelle nel Far West (kom., ZDA ’94, i. Mary Kate Ashley) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti (vodi Paolo Li-guori) Šport magazine Risanke Aktualna oddaja: Arniči -Prijatelji (vodi Maria De Filippi) Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Sinbad Šport studio, 18.30 Odprti studio Risanke: Simpsonovi Nan.: La tata - Ljubezni in pločevinke (i. Juliet Mills; Richard Long) Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Film: Poliziotto Superpiu (kom., It. ’80, r. Sergio Corbucci, i. T. Hill, E. Borgnine, Joanne Dru) Variete: Mad TV Inviato speciale Italija 1 šport, Šport studio, Mundial clip Maraton nan. Star Trek S TELE 4 1 23.00 Dogodki in odmevi Nad.: Prava ljubezen Glasba: Musichiamo Zoom šport Triestina News La sfera di cristallo Osebnosati in mnenja Zoom - Šport »aO Film: War Bus (g) MONTECARLO Napovedniki 0.35 Teletekst Oddaja za otroke: Zgodbe Vremenska panorama iz školjke, 8.30 ris. nan.: Zlata šestdeseta: Nostal- Čarobni šolski avtobus, gija z avtorji: Mario Rija- 8.55 nad.: Moj prijatelj vec, Urban Koder Arnold (zadnji del), 9.25 BEEl Tedenski izbor. Oddaja Otroška oddaja TV Koper: TV Poper Tedenski izbor: Dobro- TV prodaja došli doma, 9.55 Film: Euronevvs Saigon Baby Košarka NBA Action Promenadni koncert Teniški magazin Tednik SP v hokeju na ledu (skupi- Poročila, vreme, šport ne A, finale) Napovedniki DP v rokometu: Krim Elec- Prisluhnimo tišini ta - Robit Olimpija (ženske) Polnočni klub DP v nogometu: Maribor Film: Trgovina na glavni teatanic - SCT Olimpija ulici (Češka 1965, r. Ka- Videoring dar-Klos, i. Ida Kamin- Oglasi ska, Josef Kraner) Film: Striček Buck (ZDA Obvestila 1989, r. John Hughes, i. Obzornik, vreme, šport John Candy, Jean kelly, Oglasi Gaby Hofman, Macaulay Slovenski ljudski plesi: Culkin) Lancova vas in okolica Oglasi Na vrtu V vrtincu Ozare Oglasi Dokumentarna serija: Na- Sobotna noč tional Geographic - Raziskovalec (3. del) Napovedniki Risanka Oglasi Dnevnik 2, vreme, šport Utrip Oglasi Popevka meseca Novice iz sveta razvedrila Oddaja o turizmu: Homo turisticus Dokumentarna serija: Bettyjino potovanje (VB, 5.) Poročila, vreme, šport Film: Očim (ZDA 1986, r. Joseph Ruben, i. Terry 0’Quinn, Jill Schoelen) @ Koper Oddaja TV Maribor: Na vrtu Napovedniki Facciamo festa - Praznič- ne prireditve Glasb, oddaja: 10 2 GO TV PRIMORKA Luciano Ligabue Vsedanes, 17.00 Dok. Otroška oddaja: Ecchec- cimanca Mu 19.30, 23.40, 1.55 Dnev- RJE nik, 19.50 TMC Šport Glasba: Top Parade Film: Fermi tutti, comin- damo da capo (’67) MU Film: Catlovv (vestern, HB ZDA 72) BSj Glasba: Forte fortissima Slu Montanellijev teden jtitt Film: 11 seme deli’ odio tijRi (74, i. S. Poitier) ! IS Film: Per quel viaggio in Sicilia (dram., It. ’92) 13.00 Videostrani Videospot dneva New Swing Quartet Dok. film: Las vegas Zgodovina avtomobilizma, 16.30 Meblo 50 let Spoznajmo jih VTV Velenje Program za otroke Videospot dneva Duhovna misel 1 Meblo 50 let Zgodovina avtomobilizma Koncert ob 50-letnici priključitve Primorske 18.00 18.45 19.00 19.30 1940 20.05 20.30 22.05 22.20. Progr. v slov. jeziku: Brez meje Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja Nan.: Štirje pod dežnikom Dok. oddaja: Odmev Film: Gospod in gospa Smith (ZDA ’41, r. A. Hitchcock, i. C. Lombard) TV dnevnik - Vsedanes Film: Zgodba shanghaj-ska (ZDA ’64, r. F. Lloyd) Vsedanes - TV dnevnik "N Radio Trst A 7-00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, VrTies Koledar in Pravljica; 8.10 Kulturni do-9°dki; 8.40 Orkestri; 9.15 Vzhod ni daleč; 9|25 Potpuri; 10.10 Koncert: Pianistka T. Jer-c°g; 11.20 Orkestri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.40 Glasba; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta r°zajanski glas, nato Orkestri; 13.20 Glasba 9° željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ne-diški zvon, nato Evergreen; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika, nato Mi in glasba. ^aši diplomanti: harmonikar M. Marchesich; 18.00 Mala scena: Boljše življenje (F. Tomiz-*a- dram. J. Tavčar, r. J. Babič, 5. del); 18.30 2vahne melodije; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11-30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 2.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 ^Ver; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ; 5.00 .Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru ^Vsakih 14 dni), prenos Jadranovih °Sarkarskih tekem. Radio Koper (slovenski program) ^730- 7.30. 8.30,10.30, 14.30 Poročila; 12.3i •30,19.00 Dnevnik; 6.05 Primorska poj< ; 0 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 7.40 Agei 'iške zanimivosti; 8.00 Pregled tiska, vrt me; 8.15 Sobotni kviz; 8.50 Kulturni koledar; 9.00 Jingle, napoved; 9.15 Ne bojte se klasike; 10.50 -12.00 RK na obisku: Varna plovba in nadzor meje; 13.00 Pomorstvo; 13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO; 16.15 Glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Intervju z M. Zore; 19.30 Glasba in šport; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.35 Nogomet; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Fonorizzonte; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma; 14.00 Martina's attic; 14.33 Sigla single; 16.00 Hot hits; 18.00 Fun clubs; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in šport. Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan ; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalcio čestitajo; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert iz naših krajev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.00 Gost izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 16.00 S. teršek z gosti; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena oddaja Janeta VVebra. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues, dboeland; 11.05 Naši umetniki; 13.05 Srednjeevropski obzornik; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Zbori; 15.30 DIO; 16.15 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.00 Roman; 18.25 V podvečer; 20.00 Kseniji Vidali; 22.40 Do polnoči; 23,55 Glasba za konec dneva. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Primorski dnevnik Lastnik: Zadraga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 UT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG VREME IN ZANIMIVOSTI 20 Sobota, 16. maja 1998 ■A" » SREČ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 "\ X \ C A VREMENSKA SLIKA Nad srednjo in severno Evropo je območje visokega zračnega pritiska s središčem nad južno Skandina- Z) vijo. S severovzhodnimi vetrovi bo dotekal nad nase kraje nekoliko hladnejši in postopno bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 20.30. Dolžina dneva 14.57. Morje močno razgibano, temperatura morja 13,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 7.04 najnižje -47 cm, ob 14.05 najvisje 22 cm, ob 19.10 najnižje -1 cm, ob 0.36 najvisje 25 cm. Jutri: ob 7.56 najnižje -40 cm, ob 15.26 najvisje 22 cm, ob 20.56 najnižje 2 cm. Vremenski vpliv na sploSno počutje in razpoloženje ljudi bo dopoldne ugoden, popoldne se bodo pri najbolj občutljivih ljudeh občasno pojavile manjše težave. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 18 2000 m... 2 1000 m 12 2500 m -1 1500 m 6 2864 m... -3 DANES TRBIŽ ČEDAD—* 8/21 O O 3/15 KRANJSKA GORA ^ O TRŽIČ 2/18 O KRANJ OVIDEM 12/28 m^N. GORICA 12/22 GORICA q 5/23 O POSTOJNA O 5/16 KOČEVJE -N° Na Primorskem bo pretežno jasno, pihala bo zmerna burja. SOSEDNJE POKRAJINE: Dopoldne bo pretežno jasno, popoldne pa bodo predvsem v krajih severno in vzhodno od nas krajevne plohe. Burja ob Jadranu se bo spet okrepila. ŽALOVANJE V SVETU GLASBE IN FILMA / VČERAJ JE V LOS ANGELESU UMRL FRANK SINATRA The Voice dokončno utihni Zadnjo leta je bil eden najslavnejših pevcev in igralcev vseh časov hudo bolan - Odpovedalo mu je srce LOS ANGELES - V Los Angelesu je v starosti 82 let včeraj ob 5.50 po srednjeevropskem času umrl ameriški pevec Frank Sinatra, znameniti »The Voice«. Frank Sinatra je bil živo utelešenje ameriškega zvezdnika in precej sporna osebnost zunaj odra. Legendarni zapeljivec modrih oči in zamolkega glasu je umrl v bolnišnici Cedars-Sinai za posledicami srčne kapi, je poročal radio KFVVB, sklicujoč se na Sinatrovo tiskovno predstavnico Susan Reynolds. Po srčnem napadu januarja lani se Sinatra ni več kazal v javnosti in so ga večkrat sprejeli v bolnišnici, nazadnje pred mesecem dni. Francis Albert Sinatra, rojen 12. decembra 1915 v delavski družini italijanskega priseljenca v Hoboknu v ameriški zvezni državi New Yersey, je zelo zgodaj odkril glasbo Binga Crosbyja in Billie Holiday. Ustanovil je majhno skupino in hitro zaslovel kot solist v kabaretih. • Po prvi posneti plošči leta 1939 in dvoletni pogodbi z orkestrom Tommyja Dor-seya se Sinatra leta 1942 prebije med zvezdnike, ko leta 1942 zamenja Bennyja Goodmana na premieri v newyorškem Paramountu. S svojim zlatim glasom Zanje uspeh za uspehom in navdušuje milijone mladih delavk. Ko njegovo kariero zamaje norija rock and rolla, se Sinatra posveti kinematografiji in navduši s stransko vlogo v mojstrovini Freda Zinnemana Moški bodo moški, za katero leta 1953 dobi oskarja. Na vrhuncu slave se vrne k petju; iz tega obdobja so melodije Tujca v noči (Strangers in the night), Po svoje (My way) in New York, New York. Hkrati Se naprej nastopa v filmih, boljših - Nenadoma (Sud-denly) iz leta 1954 - in slabših. Zvezdnik par excellence vseskozi polni časopise z burnimi porokami: s prijateljico iz otroštva Nancy Barbato in igralkama Avo Gardner in Mio Farrow ter domnevnimi avanturami z Lano Turner in Lauren Ba-call. Sinatra, idol na odru, je zasebno tarča pogostih obsodb zaradi pitja, izgredov in domnevnih stikov z mafijo. Slednje ostro zavrača, češ da je »vsemu natolcevanju krivo le dejstvo, da se moj priimek končuje s samoglasnikom«. Skozi vso kariero so ga spremljale žaljive knjige in reportaže o domnevnim stikih z najvisjimi mafijskimi botri, kot so bili Lucky Luciano, Al Caponejev bratranec Joseph Fishetti, nekdanji boter Carlo Gambino, ki se je lepega dne pojavil na fotografiji v zvezdnikovi družbi, ali razvpiti ganster Jimmy Fratianno. Med zaslišanjem pred komisijo za boj proti mafiji leta 1972, ki je za Sinatro izdala tiralico, potdm ko se dve leti ni odzival na njene pozive, je priznal, da se je srečal z nekdanjim botrom newyorške mafijske družine Gaetanom Luchesejem. Leta 1963 so mu odvzeli dovoljenje za igralnico Las Ve-gasu, ki so mu ga vrnili leta 1981 za časa predsednikovanja prijatelja Ronalda Reagana. Po četrti ženitvi leta 1976 z igralko Barbaro Marx, ki je bila ob njem, ko je umrl, se je Sinatra vrnil v koncertne dvorane in posnel več plošč. Zapustil je prek sto albumov in posnel 58 filmov. Na slikah AP: Frank Sinatra med enim od svojih zadnjih nastopov, spodaj z ameriškim predsednikom Reaganom in njegovo ženo Nancy, desno pa s četrto ženo Barbaro Manc, ki je bila ob njem do zadnjega trenutka.