Planinska cvetlica.
(Umrlemu gojencu v spomin spisal dr. Fr. L.)
d.
'rage Čitatelje prosim, da mi oprosti, ker, sem si dovolil danes izjemo. Prvo mesto v vsaki številki našega lista je navadno posvečeno kakemu znamenitemu možu. A danes jim ne pred-
Leta 1885. v jeseni je stopil v tretji razred, in tedaj sem ga spoznal. Prikupil se je kmalu vsem prednikom svojim z lepim vedenjem, z marljivostjo in s posebno, a neprisiljeno pobož-
stavljam nikakega moža, skoro še mladeniča ne,      nostjo.   Videl sem, kako  je duh dobre in po-
ampak nežni deški obraz. Slika tukaj-le približno      božne matere živel v dečku, kako ga je vodil in
kaže obraz bivšega Marijaniškega gojenca, potem     vedno vnemal. Bil sem ga lahko vesel, tembolj,
učenca višje gimnazije ljubljanske, ki je pa lani     ker so mi ga hvalili tudi drugi. pomladi  v   20.  letu  svoje dobe   uvenel kakor            Zlasti  priden  in vzgleden   učenec   je   bil v
cvetka. Zato sem po pravici napisal naslov temu      četrtem razredu.   Ker je pa hitro rastel in bil
spominu: „Planinska cvetlica". Kakor planinska cvetlica se je lepo razcvetel; s prijetno vonjavo lepega življenja kakor tudi z milim obličjem je bil všeč onim, ki so ga poznali, in kot planinska cvetlica je prezgodaj zamrl v mrazu trdega življenja. Pa koliko smo smeli pričakovati od njega! Ker imam rajnika še najbolj pred očmi kot ljubeznivega dečka — gojenca, kaže takega tudi naša slika. Naj bodo te vrstice pokojniku v spomin, mladim Čitateljem pa v vspodbudo.
Frančišek Pečar je bil rojen v Kranjski gori dne 4. vinotoka 1. 1874. Bil je v prvi mladosti jako miren in pohleven
Frančišek Pečar.
šibke, Četudi visoke postave za svoja leta, prijemala ga je že takrat bolehnost. Z nekakim pomilovanjem sem gledal rdečico na njegovem licu, mislec si: Ne bode-li prekmalu od-cvetla ta lepa rožica?
Z vso dušo je opravljal pobožne vaje. DeČek je ljubil molitev; jako rad se je mudil v domaČi cerkvici in bil vsem tovarišem svojim lep vzgled. Prejemal je vsak teden sveto obhajilo, a brez hlimbe, brez prigovarjanja, marveč iz svojega nagiba. Pa tudi napredovanje njegovo v šoli je bilo vzgledno: imel je koncem Šolskega leta samo najboljše rede.
Ko je bil naš Frančišek že
otrok, zal fantek, ki je užival vso ljubezen svoje     tako bolan, da se ni mnogo več nadejal zdravja,
rahločutne,   dobre  matere, pobožne  in  skrbne     rekel mi je, da je bil oni dve leti ljudske šole
žene, ki je prava podoba vrle slovenske matere.      najbolj srečen v življenju.
Ko je hodil tri leta v domaČo šolo, učil se je            One gojence, ki dobro dovrše domaČo ljud-
tako dobro, da si je mati obetala tudi zanaprej      sko šolo in ki imajo kolikor toliko pomočkov
dobrih uspehov. Izprosila je, da so ga sprejeli     za  šolanje,   pošlje  zavod  tudi v latinske  šole,
za malo plačilo v domačo šolo v ljubljanskem     četudi mu to prizadeva mnogo truda, težav in
MarijaniŠČu, četudi ni bil sirota. To mu je od-     semtertje tudi žalosti. Tudi Pečarja smo dali v
prlo pot do učenja, zakaj skromne razmere sta-     latinske šole po lastni želji  in   po želji  dobre
rišev bi ne bile sicer dopuščale, da  bi  bil šel     matere. Bil je v gimnaziji v obče priden, vendar
Francek v šolo.                                                            ne tako, kakor je bil poprej. Polagoma je po-„DOM in SVET"   1895, št. 2.                                                                                                                      3